Kupujte VOJNE BONDE1 Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! 1 The Oldest Slovene Daily M/ RTTr in Ohio MB nn» Best Advertising Medium otume xxvi.—leto xxvi. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). JUNE 17, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 140 M RAZVOJI MED TUR / ' CIJO 1H ZED. NAROD! toska poletna ofenziva na vidiku.—Sicilija pod bombami.—Mesto Cologne / zopet bombardirano turški premier naglasa prijateljstvo turčije do zedinjenih narodov ANKARA, Turčija, 16. juni-• — Iz virov angleškega pohištva je bilo sporočeno, da zaprta celotna turško - sirij-^ meja, ki je silno zastraže-a se zaščiti premikanje K Otvoritev meje je sledila o-angleškega admirala J. "^ininghama, poveljnika an-'^ke mornarice v Levantu. — ^tem je turški premier Su-^ Saracoglu včeraj izjavil, da Turčija entuziastična pod-^ica zedinjenih narodov v ftovi vojni za varnost sveta. lracoglu je naglašal pred par-^entom prijateljske odnošaje, Padajo med Turčijo in Ame-Rusijo in Veliko Britani-. To je bila ena najjasnejših *]av turško - ruskega prijatelja kakor tudi prijateljstva Amerike in Anglije. BOJI V RUSIJI ^°skva poroča, da so bili na-tisočerih nemških čet, ki Padajo že tretji zaporedni dan °kraju Orla, zopet odbiti. To-^evno poročilo prihaja z isto-poročilom osišča, da je ^ vrati velika ruska poletna Niva. Slovenska bolničarka v Novi Gvineji Pogreznitev podmornice Ruski letalci so bombardirali nacijsko zaledje ter pogreznili neko nemško podmornico. Ujeti Nemci izjavljajo, da jim je bilo ukazano, da morajo za vsako ceno zopet zavojevati izgubljeno ozemlje pri Orlu. SICILIJA POD BOMBAMI Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 16. junija. — Zavezniško letalstvo je udarilo zopet z vso silo na Sicilijo, kjer je bombardiralo šestero važnih krajev. V teh široko razpredenih napadih je bilo sestreljenih 16 o-siščnih letal, dočim so jih zavezniki izgubili sedem. MESTO COLOGNE ZOPET BOMBARDIRANO Angleški bombniki so zopet ž veliko silo bombardirali nemško industrijsko mesto Cologne, ki je bilo že prej večkrat tarča zavezniških bomb. Da je bil to napad velikega obsega, je posneti iz poročila, da je bilo izgubljenih 16 angleških bombnikov. SNOČI JE DIVJALO V CLE-x VELANDU SILNO NEURJE Neurje je povzročilo poplave in požare. — Vrtovi, kleti, ulice in železniške V proge pod vodo ČLOVEŠKIH ŽRTEV K SREČI NI BILO Proga pod vodo Nekje na bojišču v Novi Gvi- Lake Shore Blvd., in sicer jo neji se v moderni vojaški bol- slika kaže z dvema drugima bolnišnici nahaja slovenska bolni- ničarkama v sobi. Bolnišnico, v čarka iz Clevelanda. Na gornji kateri služi kot bolničarka, je sliki druga od desne je Lieut, bila zgrajena po načrtih ame-Ann Vidensek, hči družine Mr. riškega armadnega zdravniške- j štelj. in Mrs. John Vidensek, 18436 ga odreda brez pomoči in ženir- Snoči se je nad Clevelandom utrgal oblak, nakar je nastal tak naliv, da je bilo v hipu mnogo krajev pod vodo. Dva mostova so oblasti nemudoma proglasile kot nevarna za prehod in prevoz. Tekom neurja se je podrl neki zid, ki je stri pod seboj osem avtov Ceste so bile zalite, prav tako kleti in vrtovi so bili pod vodo. Najbolj sta bili po poplavah prizadeti jugovzhodna in jugo-zapadna mestna četrt. Ustavljen promet V nekaterih garažah je na- —Courtesy of the Cleveland Press , . , . . .. .. stal ogenj, ki se je razširil na jev. Napravili so svojo lastno trinadstropno leseno hišo št. žago in zrezali so nad 300,000 3909 e. 104th St. Povzročena čevljev lesa, da so preskrbeli ,škoda znaga okoii $4,500. Dalje dovolj materijala za zgraditev ,je bilo tekom neurja porušenih bolnišnice, v kateri je 1,000 po- ali poškodovanih več garaž. Zve- *£NE LAHKO ODPOMOREJO VOJNI INDUSTRIJI be, ako bodo žene Amerike ^dostnem številu zapustile kuhinje in prevzele delo ( strojih vojne industrije, ko poleti in v jeseni razvilo Ht; lcno pomanjkanje delavstva. aglašati je treba, da so po-zakoni za vpoklic v okvi- °bvezne delavne službe žena ^ož, potrebnih za delo na ^ah in v tovarnah, že pred- Stalin obeta močno in neodvisno Poljsko Konferenci poljskih patriotov v Moskvi je sporočil, da bo Rusija storila vse, da se to uresniči. ftice of War Information po- j loženi kongresu za slučaj potre-da morda ne bo potrebno j be. ,1 sti splošne obvezne delavske ...... OWI izjavlja, da je popolnoma jasno, da večina delavcev, katere bodo potrebovale vojne in druge bistveno važne industrije, mora priti ali iz kuhenj, ali pa iz manj važnih industrij. OWI pravi, da so vpoklici doslej bolj hitro praznili vrste civilnih delavcev, kakor so jih nadomeščale žene, ki so zapuščale svoje kuhinje. Wavi plemenski izgredi v Texasu; nad Beaumontom proglašen preki sod LONDON, 17. junija.—Mar šal Josip Stalin je izjavil pred konferenco poljskih patriotov v Moskvi, da "bo storila Sovjetska Rusija vse, kar je v njeni moči, da se ustvari močno in neodvisno Poljsko." "Zanesete se lahko," je sporočil Stalin konferenci, "da bo storila Sovjetska zveza vse, kar je v njeni moči, da se pospeši poraz skupnega sovražnika — Hitlerjeve Nemčije, da se oja-či rusko - poljsko prijateljstvo in da se ustvari močno in neodvisno Poljsko." Borbe v Jugoslaviji CARIGRAD, 12. junija (Reu-ter) — Glasom vesti, ki je prispela v Carigrad, je bilo v Beogradu aretiranih 800 oseb vsled pouličnih bojev, v teku katerih je padlo več Nemcev. Izgredi, katerih posledica so bili omenjeni poulični boji, so izbruhnili ob priliki prihoda hrvaških ustaških čet, katere so dobile nalogo, da pomagajo o-kupacijskim četam v Beogradu. 50 ustašev je padlo v bojih. Le majhno število aretiranih je bilo dozdaj zoipet izpuščenih na svobodo. Angleški kralj je obiskal vojaštvo v Afriki Smatra se, da je bil to obisk pred splošno invazijo zaveznikov. Italiji se bliža njena "usodna ura." čer je bil za dolgo časa ustavljen ves poulični promet želez nice in avtobusov. Na E. 87. cesti in Kinsman Rd. je bila zalita proga Pennsylvania železnice, nad katero je stalo 20 palcev vode. Med nalivom je tudi silno bliskalo in grmelo in treščilo je v voz poulične železnice na Shaker Heights. Dalje je treščilo v predmestju v neki vlak, v katerem so morali iz enega vagona premestiti potnike v drug vagon, nakar je prispel vlak z zamudo v Cleveland. Zalite kleti Po kleteh je bilo toliko vode, da je bilo ponekod vse zalito. V kleti Mrs. Gladys Schwartz na 112. cesti je zalila voda do vrha pralni stroj. Poleg tega je bilo potrgano mnogo telefonske in telegrafske žice in povzročeno je bilo tudi obilo druge vsakovrstne škode. Posvetovanja jugoslovanske vlade v Londonu Načrt je izražen v besedah brez preciznosti in sploh ne omenja vprašanja notranjega, federativnega režima za Jugoslavijo. POMOČ BRITANSKIM KOMANDOM LONDON, 11. junija (ONA) Zavezniški glavni stan v Se- ~ Jugoslovanska vlada ima severni Afriki, 16. junija. - An- je že 48 ur, na katerih se bavi gleški kralj George se nahaja!* težkimi notranjimi problemi, že izza zadnje sobote v Severni. Mmister-predsedmk Slobodan Afriki, kjer obiskuje vojaštvo j jova.™vlc. je p^ozii. nam, ki in bojišča, na katerih so se vr šile odločilne bitke. Njegov po- so nastali, ker je neki zamorec kriminalno napadel belo ženo nekega delavca in mater treh otrok, dočim je bil njen mož na delu. i^AUMONT, Tex., 16. juni-II"^ Po spopadih med črnci in je bil danes proglašen nad L!8t°tti preki sod. v bolnišni-^ Se nahaja enajst ranjencev vstavljeno je bilo vse delo v k^jšnji ladjedelnici. Izgredi L^etepi so nastali, ker je ne-L ^morec posilil neko belo že-j ' tolado mater treh otrok. 75 belcev aretiranih i 'P l^ksaški rangerji so aretirajo5 belcev. Po petnajst ur tra-*h sporadnih spopadih se .Nekoliko umirilo mesto, po krem patrulirajo močne stra- Napad na ženo LV ki je bila napadena, je LVe SEJA ŠT. 50 S. D. Z. Članstvo društva "Naš dom" št. 50 SDZ je vabljeno na sejo, pričakujejo vsak trenutek inva-ki se vrši v soboto, 19. junija zije zaveznikov. VULKAN NA KISKI V ZVEZI Z ZAVEZNIKI Ameriški glavni stan v Alas-ki, 16. junija. — Nervoznim Japoncem na otoku Kiski preti sedaj nova nevarnost izpod neba — ognjenik na Kiski namreč grozi z bruhanjem. Iz žrela ognjenika, ki ni bruhal odkar pomnijo ljudje, se vale gosti oblaki črnega dima. ob pol osmih zvečer. Na tej seji bodo nazvoči glavni odborniki SDZ. Seja se vrši v navadnih prostorih, 8601 Vineyard Ave. IMENOVANJE MRS. SCHETOVE LAU- Mrs. Lausche, žena župana Lauscheta, je bila imenovana kot posebna asistentinja dr. Williama P. Edmundsa, cleve-landskega direktorja War Man-Power komisije. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 17. junija, 1943. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON &311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) __________________________________________________(6.50 Por Half Year — (Za pol leta)____________________________________ ________ 3'50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) .................................................................. 2!oo NEWYORSKA PISMA I I I I I I Piše Frank Kerže I I I I I I ZDAJ PA ZA SANS By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ______________ Por Half Year — (Za pol leta)_________ Por 3 Months — (Za 3 mesece) ________________ ..$7.50 .. 4.00 . 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countrie«: 'Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): FW One Year — (Za celo leto)______________ For Half Year — (Za pol leta) ......................................... ..»8.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. NEVARNA IGRA Z OGNJEM Dočim je mnogo' opazovalcev položaja mnenja, da je dobila Connally-Smithova antistavkovna predloga v obeh zbornicah takšno večino, ker se občuti naraščajoča moč vojaških glasovnic, bi bilo morda dobro, če bi voditelji organiziranega delavstva nekoliko premišljevali o položaju, ki bo nastal, ako bodo vojni veterani obrnili to svojo silo v kakšno drugo smer, ko se bo po vojni vrnilo svojih osem do deset milijonov vojakov domov, kjer bodo slekli svoje uniforme ter se posvetili zopet pridobitve-nemu delu v svojih poklicih. Ti možje in njihovi sorodniki bodo tvorili — vsaj matematično vzeto — najsilnejšo silo, ki je še kdaj izšla iz kakšne ameriške vojne, številčno bodo ti veterani tako močni kakor sta zdaj po številu svojega članstva obe glavni delavski organizaciji — Ameriška delavska federacija in Kongres za industrijsko organizacijo (CIO). Mnogo teh veteranov je in bo seveda sestojalo iz unijskega članstva, in njihove simpatije ob priliki zakonodajnih bojev utegnejo biti na strani organiziranega delavstva. Toda večina veteranov ne bo pripadala unijam, ko se vrnejo v civilno življenje, in njihova moč vetiranja bo izpodkopana po patriotičnih veteranih prve svetovne vojne in po civilistih, ki se ne strinjajo z objektivi in taktikami, kakršne prakticirajo sedaj nekatere delavske skupine. Ena možnih točk konflikta utegne postati vprašanje "zaprte delavnice." Veterani bodo namreč pričakovali— in večina oblasti je uverjenih, da bodo tudi dobili—prednost pri zaposlitvi, in ako jim bodo stale zaprte delavnice na potu, se utegnejo poslužiti svoje volilne moči in pravice, da se oživi gibanje za zatvoritev zaprtih delavnic. Robert T. Menil, narodni poveljnik Veteranov inozemskih vojn, je na primer izjavil, da bo "potencijalna ekonomska in poiitična moč kakršne koli organizacije, ki bi jo ustanovili veterani te globalne ali svetovne vojne, tako ogromna, da si je ni mogoče niti predstavljati." Kakor vedno v takih slučajih, bodo mladi možje, ki se bodo vrnili iz sedanje vojne, poslušali svoje tovariše, vojake prve svetovne vojne, ne pa civilistov. "Ako bi zašla ta ogromna sila v roke napačnih ljudi ali organizacij," je nadaljeval veteranski načelnik Merrill, "se utegne preko noči izpremeniti oblika naše vlade, in to legalno ter brez vporabe orožja. Po prvi svetovni vojni vrnivši se vojaki v Nemčiji in Italiji, so na primer dovolili, nezadovoljni in razočarani nad razmerami doma, Hitlerju in Mussoliniju do moči in oblasti. V preteklosti so bili naši veterani vedno mirnim potom absorbirani v našo vladno obliko ter v naš civilni in ekonomski način življenja. In želeti je, da bi bilo tako tudi v bodočnosti." Zgodovina nam dokazuje, da bodo vrnivši se Veterani druge svetovne vojne formirali svojo lastno drugo ali grupe, kakor je bila na primer leta 1866 organizirana Velika armada Republike, leta 1919 pa Ameriška legija. Toda sedaj obstoječe veteranske skupine jemljejo neprestano v svoje vrste moštvo iz armade in mornarice, zato bo pravilna Merrillova nadaljna ugotovitev, da ne bo mogel izvajati na te može nihče večjega vpliva kakor razne obstoječe veteranske organizacije. ANGLEŠKI LIST O JUGOSLOVANSKIH VPRAŠANJIH "South Wales Echo and Evening Express," ki -khaja v Cardiff-u, prinaša v svoji številki z dne 17. aprila dolg in izvanredno dobro dokumentiran članek izpod peresa svojega sotrudnika Negley Farson-a, v katerem so temeljito obravnavana različna gospodarska, jezikovna in zgodovinska vprašanja naše domovine: ^ Prav posebno natančno obravnava angleški publicist navajeni? Vladali so zadnjih 23 let—in po tistem kopitu vladajo še danes. Zato imajo sedem srbskih ministrov, dva Hrvata in enega Slovenca. Mi ne moremo verjeti nikomur. Danes se vlada lahko pro- . , imeni—jutri pade, pa imamo zo- Mi imamo torej organizacijo I t stare štebalarje v Jugosia. ameriških Slovencev za pomoč viii nfnv.; ---■ : T________________1 • I J stari domovini. Imamo voljene odbore in vodi se reklama' po! Čemu " Se iz0^ali ,te"ielj" časonisin i. t„_ neša vprašanja oblike vlade za časopisju. Začetek je torej tukaj—zdaj je treba iti resno na delo. Prva naloga je, da se enkrat uredi odbor. Bivši tajnik Rev. Zakrajšek je odstopil in kakor slišim, je mož bolan, kar mi je jako žal, ker bi se bil rad pomenil ž njim o mnogih stvareh, o katerih je pisal—in pisal dokaj čudno. Iskal sem po naših listih odgovorov, a jih nisem našel. Ker je zadeva z Rev. Za-krajškom končana, pa naj velja enako zame. Ena izmed najvažnejših nalog je v rokah podružnic. To se pravi: podružnice morajo priti na dan z resolucijami, da se u-redi basična vprašanja SANS-a. Srbi so po veliki večini za monarhijo—Hrvatje so podprli partizane—kar že to pomeni— mi Slovenci pa—kaj ? Ce gre človek med ljudi, najde med njimi vsepolno pomislekov proti SANS-u. Pravijo, da podpira sedanjo jugoslovansko vlado v Londonu. Drugi zopet ! trdijo, da se nalašč zavlačuje važno vprašanje oblike vlade v naši domovini, ker si baje nekateri kujejo nekako bodočnost, nekake stolčke, če pride ta vlada nazaj. Naj bo zdaj tako ali tako, res je eno: da prihaja vedno več i glasov v javnost, naj se naš narod v Ameriki izreče za pozitivno formo vlade. Ker smo mi kot ameriški državljani prisegli na našo ustavo, ki predvideva republikansko formo vlade, ne moremo—če nečemo biti hinav- našo domovino? Ali se nam je treba koga bati? Mi kot svobodni državljeni svobodnih Ze-dinjenih držav ameriških smemo in moramo svobodno govoriti in povedati vsemu svetu: mi vidimo bodočnost za naš narod edinole v federativni republiki, pa nikjer drugje ne. Mi smo voljni delati in vezati se z vsemi, ki zastopajo enake ideje— ne pa s kralji, cesarji in podobno živino. Zdaj je na vas, podružnice S-ANS-a, da skličete seje in zahtevate od glavnega odbora, da sprejme v svojo platformo ta načrt. In ko se bo izjavilo nad polovico vseh podružnic za to, ne bo glavnemu odboru preo-stajalo drugega, kakor ukloniti se ljudski volji. In to je treba začeti takoj, zakaj stvari ne čakajo. Na Balkanu se bo spremenilo mnogo— ni treba, da je človek prerok, da lahko vsaj deloma ugane, kako bo. Prva bo padla Bolgo-rija, ki bo ipognala svojega nemčurskega kralja z vso šta-fažo in proglasila republiko. Precej za njo se bodo oglasili Hrvatje in ž njimi se morajo pokazati tudi Slovenci. Zakaj naši in hrvaški kraji tvorijo tako celoto, da se ne moremo in ne smemo cepiti ž njimi. Dovolj se je grešilo v tem oziru v preteklosti, 4ko so naši "politiki" pomagali beograjskemu režimu ustrahovati hrvaško ljudstvo, kar je rodilo dokaj slabe posledice. Proti koncu beograj ci—priporočati narodu v stari skega režima so začela nastaja-domovini drugega, kakor fede-1ti r£tzna nasprotstva med Hrva rativno republiko. Bodimo si na jasnem, da narod v stari domovini ne bo mogel odločati o tem sam. Stvar je sledeča: bivši governer države New York, Lehman poroča v javnosti, da bi vzelo najmanj pet do šest let, predno bodo ljudje v podjarmljeni Evropi i-meli živino. Iz tega sledi, da bi vzelo nadaljnih pet ali šest let, predno bodo izčrpana polja zo- ti in Slovenci in prišlo je tako daleč, da so se kregali za posamezna sela, ali so hrvaška ali slovenska. In ne pozabite tudi, da zna priti do velikih izprememb v Italiji. Kakor kažejo vsa znamenja, pade laška kraljevina z Mussolinijem. In če proglasi i-talijansko ljudstvo svobodno republiko, potem bo težava pridobiti primorske Slovence in sam ustvaril svoje življenske pogoje. Dve organizaciji med nami samo motite. Vsaj nas ni toliko in tudi tako aktivni nismo, da bi bilo potrebno voditi dve, v bistvu enaki organizaciji. Sploh pa mislim, da se bo dobilo darov po svetu dovolj, zakaj naš narod je pokazal tak odpor proti nacizmu in fašizmu, da nas danes poznajo povsod in sem pozitiven, da ne bom*o nikjer trkali zastonj na vrata. V tem nam pomaga vsakdo, pa naj bo tega ali onega naroda. V principielnih vprašanjih pa smo mi prvi in edini, ki imamo ne samo pravico, ampak dolžnost, da govorimo. Mi moramo gledati na to, da se ne cepijo naše vrste, ampak da pritegnemo za sodelovanje pri SANS-u vse, kolikor nas je. Če smo ustvarili narodno slogo, je treba, da gledamo, da smo res složni povsod in v vseh vprašanjih, ki se tičejo našega naroda. In prijatelji moji—zdaj je čas, kakor ga ne bo mogoče nikdar več. Mi vsi smo narodni kovači in železa usode našega naroda so vroča. Zdaj je čas, da se dela, da se kuje. c Nikdar bratje moji, ne devaj-mo usode svojega naroda komu drugemu v roke in ne zaupajmo nikomur. Mi smo imeli toliko bojev in obljub v preteklosti in smo bili tolikokrat peljani na led, da je zadnji čas za sklep, ki naj bo trden kakor jeklen o-broč: tako hočemo in nič drugače. Ne iutri ali drugo leto, ampak takoj, da se zavarujemo za vse večne čase. Prebudili smo se dobro kasno, a ne prekasno—prespali smo po večini dobo zadnjega pol leta. Bodimo hvaležni usodi, da nismo še ničesar zamudili. Ne pozabimo pa, da moramo zdaj na delo s podvojeno močjo, z vsemi silami, kar jih premoremo med nami. Držimo ta sklep in zmaga bo naša. Na delo vsi in—takoj! Poveljnik na otoku At+u U rednikova posta ODMEV IZ KANSASA j pet toliko gnojena, da bodo le- Hrvate, če jim mi ne bomo nu tine normalne. i dili vsaj nekaj enakega, če ne Hrana je prva—za njo pride boljšega. streha. Koliko stotin domov je porušenih, tega ne vemo na- Nadaljni korak v reorganizaciji SANS-a bi moral biti ta, da tančno—vemo pa toliko, da bo | se jugoslovanski pomožni odvzelo leta, predno bodo stale j bor združi s SANS-om. Voditi zopet hiše in druga gospodar- dve organizaciji, je čisto odveč, ska poslopja. j Pomožna akcija je bila ustanov- In nadalje: v Evropi je mo-Jjena za prvo silo, da smo imeli goče do tristo milijonov ljudi/ nekaj med sabo do tistega časa, katere bo treba polagoma iska- ■ ki skličemo kongres in začnemo ti in vračati tje, odkoder so bi- z velikopotezno akcijo, li pregnani. Računa se, da bo; Obe organizaciji imate v biv-vzelo polnih deset let, predno stvu en in tisti namen: poma-bo mogoče urediti vse v tem o- gati našemu narodu v stari do-ziru- j movini. Kako pomagati ? Tako, Pomisliti moramo, da bo tre- da se da narodu vse prilike, da ba iti od doma do doma in iska- se restavrira, uredi in zagotovi ti gospodarjev, in otrok, ker so svojo bodočnost na vseh poljih, po večini vse pregnali, poslali v Naš namen mora biti tak, da koncentracijska taborišča ali pa pomagamo tako, kakor bo naj-porabili po tovarnah, koder so več zaleglo. Mi vemo, da z daro-prisiljeni delati ko sužnji za na- vi ne bomo rešili nikogar. Mi ne ci-fašiste. Predno ne ugotovite, maramo, da prevzame naš na-kdo je gospodar, kje so vsi ti- rod vlogo beračev, da bi stego-sti„ ki imajo pravice pri eni hi- vali roke-in vpili za nami, daj-ši—ne morete misliti na kake te. In tega tudi narod ne ma- Ker bo treba, da bi P°slaU Slovenci svoje zastopstvo na dogovore ob koncu tega klanja, bi bilo zelo koristno, da bi poslali pol ducata takšnih modri-jjanov, kot sem jih tukaj on*; nil. Bog se usmili čez vse, k1 ne znajo drugega nego kar vi" General Eugene M. Landrum, ki ga predstavlja zgornja slika, je bil imenovan za poveljnika vseh ameriških oboroženih sil na otoku Attu. ga diplomata, da bo on kaj dobrega storil za Jugoslovane, ki jih smatra za pol civilizirane ? Torej, to so tisti, ki bodo odrešili delavsko sužnost ter upo-stavili tako že izpufano besedo "demokracija", posebno pa našim Jugoslovanom. Pa ni tudi čudno, zakaj ostajamo, da ne gremo s časom naprej. Tukaj je nas Slovencev le ena peščica in imamo 9 ali 10 organizacij ali društev, 9 ali 10 časopisov, katerih bi zadostovala dva časopisa in 2 organizaciji. Da omenim kako napredujemo, slišal sem, da so bili sprejeti napredni predlogi modernih časov naših žen Slovenske ženske zveze na njihovi konvenciji, ki se je vršila meseca maja v mestu Pitsburghu, Pa., da tiste članice, ki so ali ki bodo poročene civilnim potom ali sodiščem, nimajo pravice do nobenega urada, oziroma niso enakopravne ostalim članicam. To je napredek leta 1943. Imamo pa tudi precej "na-prednjakov". Eden, na primer je, profesor Janez Molek. Jaz in omenjeni zemljak sva hodija v eno in isto univerzo in tisti čas, in ta je bila štiri-razredna ljudska šola v Metliki, in on kakor jaz nisva videla novomeških niti ljubljanskih gimnazij, in če sva jo, je bilo to le z vlaka, ko sva potovala za boljšim in večjim kruhom v to obljubljeno deželo pred nekako 42. leti. Ali danes se ta moj zemljak smatra vsega vednim. Revež, smilil se mi je, ker je bolehal že dolga leta. Bal sem se, da ga JVS —' -O-O- - " dijo v Janezovih člankih v sveti. Vrag si ga vedi, da 1' hajlovich in njegovi PredstJ!iš ki plačajo kakšen pošten baKs , da bi bilo vredno voditi pr°P gando po našem časopisu. Torej, kaj se godi .po sve^j Danes se nekaterim ljudem čudno, da so razočarani, ali da ni, ker kjerkoli ni, bra'v ljubezni do človečanstva ta® more biti ni civilizacije, & •v • Ta ™ tako pogostoma shsimo. * - - . , cplob seda, oziroma format iste, ne obstoji, ker dokler bo via dolar, bo izkoristil brat bra • S pojavom ^ volitve. Brez ugotovitve domovinskih pravic je vsaka volitev izključena. Ali naj dobo teh desetih let ra. Kar želi od nas, je to, da mu pomagamo ustvariti take razmere, ki bo narodu zasigurane | o------> zopet izročimo srbskim monar- neoviran razvoj na vseh poljih, histom, da bodo delali, kakor so | In če to dosežemo, si bo narod vprašanje Trsta, Boke Kotorske, Sarajeva in Zagreba" Dogodki v Sloveniji so vpisani z veliko natančnostjo. V zaključku naglaša Negley Farson, da je vse dalmatinsko in primorske zaledje pripravljeno na upor, čim se izkrcajo zavezniki. Kansas City, Kans. — Ker vem, da od tukaj ni nobenega dopisa, posebno v listu "Enakopravnost ", se bom jaz izrazil o tem, kar vidim. Tukaj sta dva mesta enega j bo res nestalo, ali ko je sedaj imena teh dveh držav. Tovarne,) slišal, da je komunistična inter-(Defense Plants) rastejo in so nacionala razpuščena, je prec o-že v polnem obratu, tako da je kreval, krvni pritisk ga je opu-prebivalstvo z okolico narastlo stil. na 680,000, in vse je zadovolj-; Na Španskem in tudi" v so-no- ; sednji Mehiki imajo športne i- Kaj je bilo in kako se je živo- gre, ki jih imenujejo bikoborba. tarilo ob času depresije, o tem Ko temu živinčetu pokažeš rde-se niti ne spominjajo več. Glav- či robec ali kaj koli rdečega, te-no vprašanje ali diskuzija med daj kar zdivja od jeze in zgubi delavsko maso je, kako dobiti, vid, da dirja kar v en dan brez gasolin, počem je žganje pod cilja, tako da se mu tekmec vsakovrstnimi imeni, in tudi ko-1 lahko umakne, liko ga je mogoče dobiti. | Ker čitam "Prosveto", vidim, Kaj bo po vojni, o tem niti kako njen urednik Janez Molek govora ni, ker večina delavcev, urejuje in vodi članke lista, ki posebno Amerikancev, se ni bri- se imenuje napreden. Prišel je, ga za jutri. Toraj ms^sa v pre- kot sem že rekel, s pomočjo težni večini je podobna ovcam pokojnega Martina. Konda do v državi Montani, ker to malo stolčka, na katerem sedaj sedi. , < uma, ki ga ima, noče upotrebiti Ta pomilovanja nevredni zem- aj morja' in med vese •• za svoje lastne koristi. |ljak je tako. nazadoval, da ko Po vrhu vsega tega imamo vidi ali čita besedo Sovjet, ko-vzroke, da je masa nevedna. Mi muniz^m,1 Stalin in slična ime- Pridite in pomagajo West Park, Ohio. — pomagajte, žrtvujte! Te ® ^ slišite po vseh krajih, tak > ^ že ne veste kam bi darovaj1-^ bi bilo pravilno in da bi bo J leglo. v prvi nasi do*