Amerikanski
Slo venec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
3». ŠTEVILKA.
J0L1ET, ILLINOIS, 2. AVGISTA 1912
LETNIK XXI
JAKOB KALAN

RAZKRINKAN.
Poročilo ljubljanskega škofa in druga poročila.
ČIKAŠKEGA NADŠKOFA PISMO.
Vte®si0d0 dobri' a od hudobnega g. Jakoba Kalana zapeljani katoliški Slo-Waukeganu tudi iz našega časopisa spoznali, da so na krivem St •Za-t° objav!janl0 tukaj pismo, katero je prejel zadnji teden č. g. Jos. el iz cikaške nadškofijske pisarne. Pismo se glasi dobesedno takole:
Rttv	July 27. 1912-
JOS. STUKEL, župnik cerkve Matere Božje v Waukeganu, 111. Častiti gospod:—
duh -Sim VaS' razložite ljudem vaše fare, na kakem KRIVEM POTU je viti°Vmk' se °dtrga zakoniti oblasti škofa katoliške cerkve in hoče ustano-*<lruž rkeV' neodvisno od škofa. Vsak duhovnik in vsaka župnija, ki hoče biti hov 2f.na S Sv" Očetom, papežem v Rimu, mora ubogati svojega škofa in du-mora imeti od škofa oblast Zatorej se LAŽEJO oni, ki pravijo, da so vseeno združeni z Rimom, čeki t ,S0 ne°dvisni od škofa, katerega je sveti Oče postavil v vladanje. Tisti, GATi'n'D"Tio drugega namena, kakor ZAPELJAVATI ljudi in JIH TR-? pROC od edino prave Cerkve Kristusove.
duhovnik; ki nima oblasti od škofa in kateremu so bile odvzete in	v škofiji, tak duhovnik ne sme postavno deliti svetih zakramentov
ne sme maševati. Če pa to stori, naredi vselej BOŽJI ROP. V£LJAVNNSKE ZVEZE> ki se sklePaj° Pred takim duhovnikom, so NE-
menfDVEZA takeSa duhovnika pri spovedi je NEVELJAVNA in brez po-
tolisu u^N neodvisne cerkve mora biti po pravilih IZKLJUČEN iz vseh kaosih jednot.
••okonV-" n,eodvisne cerkve umre, ne sme biti POKOPAN na katoliškem Pahscu. Njegovo truplo se ne sme prinesti blagoslovit v katoliško cerkev, v Sv ,atka: °ni. ki odpadejo od pravilno ustanovljene cerkve in se združijo °J0 neodvisno župnijo, vsi taki nimajo s katoliško cerkvijo nobene zveze.
Vice SP°d Jakob Kalan nima sedaj v naši škofiji nobenih pravic. Vse pra-SpodIn^sako oblast mu je odvzel mil. gospod nadškof J. E. Quigley. Go-v WU kalanu je tudi prepovedano maševati. Zatorej mi svarimo katoličane ^ai, rganU nal "ikar nirnai° nič opraviti z neodvisno cerkvijo, katero on V^Uke ' GosP°d Jož« Stukel je edini pravi župnik katoliških Slovencev v in oblast*"!.' i,Ta ^ P°d oblastj° čikaškega nadškofa in on ima edini pravico skrbeti za dušne potrebe katoliških Slovencev v Waukeganu.
M. J. FITZSIMMONS, generalni vikar.
TV . i	J- rllt
Po ukazu Mil. g. nadškofa J. E. Quigley.
& Pismo iz čikaške nadškofijske
tolij, 6' T,° P'smo govori v imenu ka-
»oi r, "Kd°r Pa cerkve ne nevernik in očitni 8an„ Zatorej Slovenci v Wauke-ladD'stZein,tejSI k srcu besede višjega va$ i, ,Ja' da Se nihče izmed Po2no e_b 0 m o g e 1 _ ko bo že prevede). Ogovarjati: Ja, nisem P •
sanoe!!h Sm° v ]atinskem jeziku pi-JakobuS?0, °d ljubljanskega škofa o ?r«8ih r r?nU ln prejeli smo še od n Kal V starem kraju pojasnila
Hi
' a n
-vSe, naJ "as kar toži, če ž«m0 re®> kar mi tukaj p i-
Q
HrJak°b Kalan je imel svojo faro »v0j J na Notranjskem. Bil je sam ^bivai °d- 0d dobrih kmetov je ,reba k v izobilju in ni mu bilo Pbtr	a!i beračiti za cerkve-
V M Clne' Živ'el je kakor kak ?v°j' fari je bil — kakor ^ P 1 s a 1 v "G 1 a s N a r o d a" Postre£niPremožen. da je Plačal svojo fnesku	za deset let naprej v
kak siro K- Ne, Kalan ni bil ni-strašn0 I?™ v starem kraju. Slabo, j^a, da . abo znamenje pa je za Ka-cset iPt kuharico plačal kar za celih
° p°šten"aPrej- Je že Prav' da se de" SCt na° PlaČa' amPak del° kar de" I^p°štenrej £'aŽati — t0 je pa Pre"
a Prei aj pa- če bi ta postrež-\j{ J.e »mrla? No, pa saj vsa N in F«0 razumljiva. Rad jo je

o i
Te tal<o il odsloviti. Katera pa kuhala kakor Pavla? s b°m0 °.,tpo stregel kakor Pavla? et let nan*86"' VSeh skrbij- kar za de* i°Str«žbo ' tJ plaeajmo za kuhinjo in „5 bi bi]a 111 konec besedi! In mor-Jak7 mirna Bosna, če bi Usnja ,a. kalana ne prišla britka
govor r S0 vide,i in slišali -i ta 'r :.da se je zvedelo v več
d fžnici i ja 0 zvesti Kalanovi po-li kl«f n; rpmala čez hribe in doline, Pnšla sl^niiA uh0 ijub.
konec vseli"' *ato ip*i'-a 111 nečednega spotikava1 8 T V,ubljanski škof uradno na-vi>o JaKc>b« Kalanu pismo s tole V to' Ž^ umače Povedano: Odšlo.
'»i Vi«ti f°' 8icer 8em Primoran o. je aro »n Vas suspendirati.
%0? 7°nl K- Kalan na ta škofijski
:„ «love8a Pustil je faro brez vsake-
h, ^ v ' Zap"stil svoj beli kruhek,
tNik0, ' »Pričeval je pobegnil v
'jidiji n' 2 vred Prišla na
^enienjJe80.v.a zvesta postrežnica.
r°ke. ki"10^6 pu®eajo doma ženo
Bfej' i ° Sredo v Ameriko, ker ne
> je u "\kaj j'h čaka. G. Ka-
^vest00r:^no pripeljal s seboj
potul' 'Strežnico, češ, malo se
kakor
sam pravi —
?"Stla slednjič na
S Con fa' In <la bo k
3. in. . nJa in
v Ameriki bova že na kak način našla bel kruhek in svoj prijazen kotiček. Kar sta Kalan in zvesta Pavla iskala, to sta našla pri zapeljanih in zaslepljenih Slovencih v Waukeganu. Tu imata danes kruhek in kotiček. Če pa še to omenimo, da je Pavla enkrat ušla svojemu stricu župniku v starem kraju in se je na to v Clevelandu poročila in je šla zopet nazaj v stari kraj
-----smo pa povedali, da smo
res nekaj izvedeli iz starega kraja.
Ljubljanski škof je kakor skrben oče s svojim opominom storil svojo dolžnost, če je g. Kalana opozoril na njegovo življenje in na žensko, ki je za njega taka nevarnost. A g. Kalan očetovskega opomina svojega škofa ni ubogal.
Ko je prišel g. Kalan v Ameriko, smo ga slov. duhovniki povsod gostoljubno sprejeli in le žal, da smo mi temu zvitemu tičku vse dobesedno verjeli, kar se nam je nalagal o "hudičevi" politiki. Se tako daleč je nas slovenske duhovnike preslepil, da smo pomagali najti primerno -službo. A ko smo izvedeli, da je pripeljal Kalan s seboj tudi žensko, takrat so se nam odprle oči. In ko je čikaški nadškof uradnim potom zvedel od ljubljanskega škofa vse tajnosti, potem je čikaški nadškof zaukazal-, da naj se g. Kalan umakne novemu župniku g. Stuklu, a Kalan se je uprl škofu enkrat, dvakrat dokler ni bil on prisiljen s kuharico seliti se drugam.
Kar imamo mi zoper g. Kalana danes je tole:
1.)	Kot novopfisvečeni duhovnik je slovesno obljubil pokorščino svojemu škofu, a on je to obljubo prevzetno prelomil.
2.)	Kalan — tujec je ošabno odpovedal pokorščino tudi čikaškemu nadškofu.
Uporen duhovnik je podoben upornemu vojaku. Upornega vojaka-be-gunca zadene, smrtna kazen. Upornega duhovnika, ubeglega vojaka iz armade " Kristusove — čaka javno izobčenje iz katoliške cerkve.
3.)	G. Kalan je pokazal, da ima več ljubezni do ene ženske kakor do svojega škofa in cele fare. "Ako te tvoje oko pohujša, izderi ga, vrzi ga od sebe, bolje ti je z enim očesom iti v življenje, kakor dve očesi imeti pa vrženim biti v peklenski ogenj." Kaj pravite na to, g. Kalan?
4.)	G. Kalan je danes v srcu nad vse hudoben duhovnik. Božji ropi, smrtni grehi — za vse to se on
ne briga..... Abyssus abyssum invo-
cat.
5.)	G. Kalan ni in ne bo nikdar rimski katoliški župnik dokler se ne bo ponižal prpd rimskim
ga danes ne za nobenega škofa, ne mara se pritožiti ne na apostolskega delegata in ne na Rim, o 11 je 11 a potu popolnega odpada od rimsko katoliške cerkve kakor nekdaj Luter Martin in njegova Katrica.
6.) G. Kalan je razdrl bratsko slogo v prijazni in cvetoči slovenski naselbini v Waukeganu. Vsled njega se ljudstvo cepi v stranke, nahuj-skano ljudstvo bojkotira poštene -domače trgovce in tam, kjer je bil doma napredek v vsakem oziru, tam se danes širi jeza, zavist, maščevanje, škodoželjnost i. t. d.
Vrhniški možje, vi možje treznega razuma in poštenega srca: Vzdramite New York, 30. jul.—V rokah okrož-se in preudarite vse to! Ali morete neSa pravdmka Whitmana so zdaj za-vi trpeti, da se bo vaša lepa in dosedaj prisežene izjave, ki kažejo, da so po-
IZ NEWYORSKE GREŠNE KALUŽE,
Preiskava v zadevi umorjenega Ro-senthala razmotala mrežo raznih zločinov.
$2,400,000 PODKUPNINE.
Dobivali policijski uradniki od igrav-nic in sličnih brlogov.
povsod spoštovana naselbina umazala z bogokletnim verskim razkolom? Vrhniške žene in matere, čislane in
licijski uradniki v mestu New Yorku dobivali doslej vsako leto od igravnic in drugih nezakonitih zavodov nič
poznane v Ameriki in v stari domovini manj nego $2,400,000 podkupnin. To vsled svoje čistosti in poštenosti: Ali: izjavo je podal B. J. Rose, priznani naj bo res hudobni odpadnik, kolektor včeraj prijetega lajtnanta
Kalan vaš dušni pastir?
Ne-, in nikdar ne! Proč s kugo, ki je povzročila Waukeganu že toliko gorja! Proč z odpadnikom Kalanom!
REV. A. SOJAR.
ZAPELJANIM ROJAKOM V WAUKEGANU!
Bil sem 14 dni odfoten in upal sem, da se bodo žalostne razmere v Waukeganu obrnile na 1 olje. Zal, da je bilo moje upanje goljufivo. — G. Kalan snuje "neodvisno cerkev" in zapeljano ljudstvo strastno nabira denar, da se vstanovi neodvisna cerkev. Od popolnoma merodajnega faktorja sem zvedel, da je g. Kalan v spremstvu poljskih neodvisnih duhovnikov in nekaterih svojih privržencev, kupoval v Chi-cagi paramente in druge za bogoslužje potrebne reči. To je jasen dokaz, da se gospod še ni strmoglavil in da hiti on in njegovi privrženci v prepad. To žalostno dejstvo nam sili pero v roke, da rešimo, kar je rešiti. Z g. Kalanom samim nam skoraj ne kaže več pečati se in glede njega veljajo skoraj besede sv. Jangza "nequa ave dixeritis eis", to je "tud: .ne pozdravljajte jih več". Gospod Kalan se je v svoji domišljavosti hotel povzdigniti nad vse druge duhovnike in ponosno trka na svoj župnijski izpit, pozabil pa je, da je ta o kanoničnem pravu za vsako drugo škofijo brez pomena, da še več, da bi ga bilo treba ponoviti, ako bi hoteli biti strogi, celo za vsako novo. faro. Ako se ne motim je bil njegov izpraševa-telj tudi moj nekdanji profesor dr. Ja-nežič. Prepričan pa sem, ako bi trdil trditve pri župnijskem izpitu, kakor jih ie trdil g. Kalan v Glasu Naroda, da bi ga neusmiljeno z dvojko, ali celo trojKo odpodil profesor dr. Janežič. Ako je g. Kalan res s konkurzom podkovan, tedaj bi moral vendarle vedeti, da je "cerkev, ki je- od škofa neodvisna —ne pa od papeža" pravcata nezmisel. To gospod tudi dobro ve in ne moremo ga imeti za tako nevednega, da bi tega ne vedel; on trosi torej v bogoslovju nevednemu ljudstvu le pesek v oči, da je ložje vodi za nos. Nisem se še nikdar hvalil se svojimi spričevali, a stvari na ljubo sem primoran pribiti, da so moja spričevala vsakomur na ogled in da so gotovo za 50 odst. boljša, 'nego g. Kalana. G. Kalan se sklicuje na župnijski izpit, jaz bi se lahko, ako bi se hotel, na svoja spričevala kot učitelj bogoslovja, katero sem poučeval 6 let. Tega pa ne pišem v svojo slavo in čast, marveč zato, da spoznajo bravci, da tudi drugi še kaj zna in ne le oni, ki se sklicuje na svoj, še ne s predobrim vspehom napravljeni župnijski izpit, ki vsled tega "ne potrebuje pouka kakega amerikanske-ga kameleona." Ako bi ga kdo potreboval, bi ga zdaj potreboval g. Kalan, toda po žalostnih dogodkih zadnjih mesecev sklepati, je mož v svoji domišljavosti za vsak pouk nepristopen. Ako pa je nepristopen on, upamo, da ne bd ostalo nepristopno njegovo od njega zapeljano ljudstvo. Torej k stvari!
Bilo je, ako se ne motim, uprav pred 12 leti, ko je klečal v prezbiteriju ljubljanske škofijske cerkve mladenič Jakob Kalan, da sprejme od ljubljanskega knezoškofa zakrament mašniškega posvečenja. Bil je to najslovesnejši trenutek g. Kalanovega življenja. Kne-zoškof Anton Bonaventura ga je posvetil v mašnika. Novomašnik je sprejel sv. obhajilo iz škofovih rok. Po sv. obhajilu je zapelo krog škofa zbrano duhovenstvo lepe besede Gospodove: "Ne bom vas imenoval več hlapcev, marveč prijatelje svoje, ker ste vse spoznali, kar sem delal med vami." Nato je nataknil knezoškof Anton Bonaventura škofovsko kapo, se obrnil proti g. Kalanu, novomašniku in je zahteval od njega, naj moli apostolj-sko veroizpoved. Gospod Kalan jo je molil in molil je: "verujem v sv. katoliško cerkev." On ni molil: verujem v neodvisno, marveč molil je: "verujem v sv. katoliško cerkev." — Na to se je vsedel knezoškof ljubljanski, položil je g. Kalanu roke na gla-
Beckerja. Izjava pravi dalje, da se je ta ogromna svota razdeljevala v štiri dele, in da je vsak četverih visokih policijskih . uradnikov dobival znesek $600,000. Po domnevi okrožnega pravd nika je bil vsak četvorice uradnikov predstojnik posebnega podkupovavne-ga urada, iz katerega so se te velike vsote delile drugim nižjim uradnikom. Pravijo, da ima okrožni pravdnik Whitman tudi imena ostalih treh policijskih uradnikov v rokah, ki so nače-lovali ostalim "uradom", in da čaka samo na okrepitev svojih dokazov, predno nastopi tudi proti njim. Eden teh uradnikov da je nastavljen v glavnem stanu in da je civilen uradnik.
Nadalje je bilo nocoj naznanjeno, da lajtnant Bečker ne bo usmrčen, če vse odkrito prizna, in sicer ne samo glede svojih lastnih zvez v zadevi, temveč tudi glede udeležnikov "višje navzgor", katere se hoče razkrinkati. Ampak tudi samo tako priznanje utegne lajtnanta Beckerja rešiti pred električnim stolom.
New York, 30. jul. — Snočnje prijetje policijskega lajtnanta Beckerja je prvi napredek v preiskavi morivske afere Rosenthal, ki nudi prijemljivih ali očivki^jj dokazov.
Kakor znano, je imel posestnik nekega igralskega saluna Herman Rosenthal nedavno nastopiti kot priča v neki pravdi proti več obiskovavcem njegovega saluna. Dne 16. jul. pa ga je več oseb 11a cesti ustrelilo. Takoj se je splošno sumilo newyorško policijo, da je umora kriva ali ga vsaj ni hotela preprečiti, ker je hodilo v Rosentha-lov salun igrat tudi več policijskih u-radnikov. Najeti so bili štirje moriv-ci, od katerih je doslej samo eden prijet. Lajtnant Becker je zelo osumljen, da je nasnoval umor.
Prijetje Beckerja je udarec za poli-cij'o, da hujšega in pogubnejšega še ni prejela. Pa "graft" policije je s tem škandalom po mnenju pravdnika Whitmana še le napol odkrit!
Bakreni rudniki v Arizoni.
Bisbee, Ariz., 27. jul. — Ker je on-dan cena bakru poskočila, se je spet pričelo živahno delovanje po bakrenih rudnikih v Arizoni, kakor že štiri leta ne. Nekateri največjih rudnikov, opuščenih leta 1907., ko je padla cena bakru na 12c, se spet odpirajo.
Vrh tega so velike rudokopne družbe zvišale plače rudarjem in zmanjšale število delovnih ur. Mnogo rudnikov se odpira.
V zelnik se zapičil.
Canton, O., 27. jul. — Ko je bil 1,000 črevljev v zraku, se je pretrgala vrv, pripenjajoča trapečni drog k padalu, in Tomaž Elick iz Quincy, 111., je strmoglavil v smrt danes popoldne. Njegovo truplo z glavo navzdoli se je za-pičilo v mehak zelnik do kolen.
Nazaj v blazftico.
White Plains, N. Y„ 30. jul. — Harry K. Thaw, ki je pred kratkim izgubil svojo pravdo za osvoboditev iz državne blaznice, je bil danes v spremstvu šerifa prepeljan nazaj v Matteawan.
Knox in Orozco.
Washington, D. C., 30. jul. — Tajnik Knox je uradno obvestil generala Orozco, voditelja upornikov, da se morajo napadi na Američane in ameriško lastnino takoj prenehati, sicer da bodo Združene Države nastopile.
Madero je bil pozvan, odposlati čet na sever. Predsednik je odgovoril, da so čete med potjo, in da upa, da se težave kmalu odstranijo.
Predpotopna žival.
Sheridan, Wyo., 29. jul. — V skrilni-kolomu Jensen pri Rock Springsu so zadeli ob ostanke predpotopne velikanske živali, ki jo zdaj docela izkopavajo. Veščaki mislijo, da se je našlo v okostnici živali ostanke enega največjih eksemplarov dinosaurske vrste Hrbtni vretenci so od tilnika do repa
J.-I	.....o*.	uu JJUIIIC,!! I-.IVU riiii&mm
a tam v Ameriki in tudi katoliškim škofom; a Kalan se ne bri-
odkriti v dolgosti 75 črevljev. Skupna vo in rekel mu je: "Sprejmi sv. Duha,! dolgost žive živali je morala znašati (Nadaljevanje na 4. strani.) 1 85 črevljev.
Nagajanje priseljencem.
Če je kdo v starosti 45. let, ne zadošča $400, da se mu izposluje pristop v Združene Države. Martin Kessen, ogrski Nemec, je dospel s svojo ženo, ki je 48 let stara, te dni na parniku "President Lincoln" v New York, da se poda k svojemu zetu Franku Schol-tes v Gerrettsville, O. Vkljub njegovi gotovini $400 je bil pridržan, ker se na Ellis Islandu zahteva, da dajo tukajšnji sorodniki poroštvo zanj, da zakonska dvojica ne bo delala nadlege občini. Dokler ni prišel na krmilo komisar Williams, so šteli moža 45. let, če je bil sicer zdrav, še med ljudi, ki lahko skrbe sami zase. Raznim spletkam, ki jih je uvedel multimilijonar, ki sedaj vlada na Ellis Islandu, nasproti ljudem iz tujine, se je pa pridružila še ta, da se mora vsakdo, ki je nekaj let črez štirideset, ob prihodu semkaj postaviti pod kuratorja ali skrb nika. Pri tem je pomisliti, da se deček, ki dospe semkaj v starosti 15 let in enajst mesecev, izključi, ker se jim zdi premlad. _
Ladji trčili skupaj.
Montreal, 28. jul. — Parnik "Empress of Britain" kanadske pacifiške železnice je trčil skupaj snoči vsled goste megle pri St. Lawrencu s premogovno ladjo "Helvetia". Premogovna ladja je bila tako hudo poškodovana, da se je pogreznila, a moštvo so rešili. Tudi "Empress of Britain" je bila vsled trčenja zelo prizadeta, zato se je obrnila, da odpluje v Quebec, kamor ima dospeti nocoj.
Ladja "Empress of Britain" je od-plula v petek s 700 potniki iz Quebeca v Evropo. "Helvetia" je prišla iz Sid-neya in je bila namenjena z 8000 tonami premoga v Montreal.
Po mislih veščakov je zadel parnik premogovno ladjo naravnost v sredo in jo takorekoč razdvojil. Zadeta ladja se je hitro pogreznila, a reševanje od strani moštva parnikovega je bilo tako vzorno, da je bilo vse moštvo premogovne ladje rešeno.
Potnike na parniku je silni sunek prebudil iz spanja, da so prestrašeni hiteli na krov. S trudom se je preprečila panika.
2,250,000 podgan v Chicagi.
Chicago, 111., 28. jul. — Boj proti podganam, ki se je pričel posebno v zapadnih obrežnih mestih, se je razširil v to mesto. Navduševatelji boja proti podganam v Chicagi trde, da se bo bil boj z gospodarskega bolj nego z zdravstvenega stališča, ker nevarnost pred kugo in drugimi boleznimi, ki jih prenašajo podgane, ni velika tu.
Podgane napravljajo Chicagi letnih stroškov do $3,000,000. V to svoto pa niso všteti stroški za pobijanje podgan, ki so v velikem mestu veliki, niti škoda po ognjih, ki jih povzročajo podgane. To so le stroški za živež, ki ga podgane pojedo.
Pravijo, da je v Chicagi kacih 2,250,-000 podgan, to je, ena podgana na vsakega prebivavca.
Podganolovci so plačevani po $200 do $600 na leto.
Pred konvencijo "tretje stranke".
Chicago, 111., 1. avg. — Col. Theodore Roosevelt bo razlagal svoja politična načela delegatom v konvenciji Progresivne stranke prihodnji torek v Coliseumu. To bo pred nominacijami, in bo edini govor g. Roosevelta v Chicagi.
To izpremembo prvotnega sporeda, po katerem bi imel g. "Roosevelt govoriti ob otvoritvi konvencije v ponedeljek, dne 5. avgusta, je naznanil včeraj senator Jos. M. Dixon, eden prvih progresivnih voditeljev, ki so dospeli v Chicago k narodni konvenciji.
Vlak usmrtil šest oseb.
Toledo, O., 28. jul. — Danes popolu-dne je povozil brzovlak Lake Shore & Michigan Southern-železnice, 12 milj severno od tukaj, avtomobil Gideon Cosinov iz mesta Fein, Mich. Avtomobil je bil popolnoma strt. Od osmerih oseb, ki so se vozile v avtomobilu, je bilo šest na mestu usmrče-nih, dočim sta ostali dve smrtno ranjeni. _________
Upor v Nicaragui.
New York, 31. jul. — Bivši predsednik Nicarague, Juan J. Estrada, ki biva tu že leto dni, je prejel danes vest o izbruhu revolucije v njegovi domovini in je izjavil, da se prejkone vrne domov, da se udeleži boja proti generalu Mena, ki je bil nekoč Estradov vojskovodja v boju proti predsedniku Ze-laya in je sedaj vodja upornikov proti vladi predsednika Diaza, kateri ga je nedavno odstavil kot vojnega ministra.
JAPONSKI CESAR MUTSUHITO UMRL.
Podlegel bolestnemu vnetju obisti. Japonija za njim resnično žaluje.
VLADAL DOLGO IN KORISTNO.
Turčija hoče prijenjati.
Carigrad, 30. jul. — Turška vlada je pripravljena, pričeti mirovna pogajanja z Italijo, če se imajo vršiti tako, kakor zahteva čast in dostojanstvo Turčije, in se pripoznajo pravice turške kot enakopravne.
Japonska država pod njegovo vlado silno napredovala.
Tokio, Japonija, 30. jul. — Matsu-hito, izza več nego 44 let cesar japonski, je umrl davi ob 12. uri 43 minut, in Yoshihito, Haru-No-Miya, je zasedel prestol po ustavi, ki jo je postavil njegov oče: Kralj je mrtev, živio kralj 1
Mutsuhito, ki je bil 121. cesar japonski, je mirno preminil, ko je več ur pred svojo smrtjo izgubil zavest; cesarica, prestolonaslednik ter večina članov vlade in dvora so bili ob smrtni postelji.
Pokojni vladar je bil rojen dne 3. novembra 1852, in je nasledoval svojega očeta, cesarja Komeia, že leta 1867. Njegova država se je nahajala takrat v nič manj nego urejenem stanju, in samo izredno krepka odločnost mladega vladarja je rešila deželo razpada. Leta 1868. je sklical zbor zastopnikov tujih vlad na posvetovanje v Tokio, in leto pozneje je ustanovil svetovalno skupščino. S to in drugimi odredbami se je storil konec fevdalizmu na Japonskem, in dežela je hitro napredovala na vseh poljih industrije, umetnosti in vede. Vse evropsko se je z veseljem in vneto sprejemalo; celo frak in lakirani črevlji za uradnike. Leta 1873. se je odpravila tortura (natezalnica), in nadomestilo jo je moderno pravosodje. Prva železnica je bila zgrajena leta 1872., in v ljudskih šolah se je poučevala angleščina.
Seveda niso mogla vsa ta papredna stremljenja ostati brez nasprotnikov, in mikado je moral prestati troje težke upore, a zatrl jih je uspešno. Leta 1894. je sledila potem vojna s Kitajem, in če je Japonija v istej sijajno zmagala, je imel Mutsuhito gotovo velik delež ua jiiej, kajti nadzoroval j« vse čete, predno so zapustile japonsko bre žino, in je odlikoval pozneje vse, ki so se izkazali hrabre. Tudi pred vojno proti Rusiji je imel cesar nagovor na odhajajoče čete, in pozdravil jih je ob povratku. S svojo veliko preudarnostjo je hitro razvidel, da je japonska moč kakor Velike Britanije na vodi, in krepko se je potegnil za vzdržava-nje močne mornarice.
Leta 1869. se je oženil- s princesinjo Haru, in leta 1879. je bil rojen njegov edini sin, in sicer dne 31. avgusta. Ta se je oženil leta 1900.
Pravda proti Jukiču.
Budimpešta, 30. jul. — V hrvaškem glavnem mestu Zagrebu se je pričela pravda proti vseučiliščniku Luki Jukiču zaradi večkrat omenjenega atentata in proti 11 dijakom zaradi skrivne-nega združevanja. Sodno poslopje je obdano po vojaštvu, in vstopnice se podeljujejo samo nekaternikom. Atentat se je primeril dne 8. junija. Žrtvi sta bila banski svetnik Ivo pl. Hervoič in neki policaj, ki je zasledoval dijaka, dočim je hrvaški ban Čuvaj, proti koje-mu je bil atentat namenjen, ostal nepoškodovan. V atentatu domnevajo izliv daleč razprostranjene politične zarote. _
Krsto z mrličem zarubil.
Dunaj, 26. jul. — Avstrijska vlada mora imeti svoje davke, četudi ima zarubiti krsto, v kateri človek spi zadnje spanje.
Neki pogrebnik v nekem malem kraju blizu Prage ni plačal $2 davka zadnji teden^ Davkar je poslal uradnika, da zarubi vse, kar najde. Našel je samo eno krsto, ki jo je pogrebnik cenil na $14, in ne da bi pogledal vanjo, je uradnik pritisnil vladni pečat na pokrov.
V krsti je bil mrlič. Ko so prišli prijatelji uro pozneje, da ga pokopljejo, je pogrebnik pokazal na davčni pečat. Trajalo je več ur, da so nabrali $14, davek in globo, in potem se je vršil pogreb.
Ameriška zmaga.
Ameriški atleti so bili zmagoviti pri največ točkah olimpske 'slavnosti v Stockholmu, dasi so tekmovali z najboljšimi atleti na svetu. V tej deželi se obrača velika pozornost telovadbi, razvoju poguma in vztrajnosti ter tekmam. Poleg tega je atletom predpisana dieta ali zmernost v jedi in pijači za okrepitev mišic in živcev. Zmerni morajo biti v vsem in bržko se opazi kaka nerednost v telesnih opravilih, se mora primerno zdraviti. Vsakdo bi moral takisto živeti, ker je naše življenje neprestana tekma. Če naša prebava, ki pomenja naše zdravje, ni popolna, ne moremo tekmovati z drugimi, če ne pričnemo takoj uživati Tri-nerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. Ureja prebavo, ozdrav-lja zapeko, krepi mišice in živce. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
Joliet, 111., 31. jul. — Danes imajo jolietski trgovci svoj praznik, kakor vsako leto ob tem času, ko je doba piknikov na vrhuncu. Vse trgovine v mestu so zaprte, tako tudi poš;ta, in mesto je videti kakor izpraznjeno, kajti vse je pohitelo v Dellwood park in drugam, da se po neumornem in napornem delu enkrat v letu za par ur odpočijejo v skupni zabavi pod milim nebom. Slovenski trgovci so napravili svoj izlet v hosto pri Troyu.
—V hosti pri Troyu onstran vode, kjer je najlepše piknišče, so imeli zadnjo nedeljo svoj prvi letošnji piknik tudi fantje in dekleta naše fare. Vkljub dežju, ki je šel zjutraj in nekaternike ©strašil, se je odpeljalo na piknik 23 fantov in 15 deklet, katerim se je potem pridružil še g. Jos. Sitar, trgovec, s svojo družino. Ta nam je potem povedal, da ni bil še na nobenem pikniku, ki bi bil tako imeniten: brez konca in kraja je bilo raznovrstnih iger, pa vsa zabava dostojno umerjena in v najlepšem redu. V kratkem .napravijo naši fantje in dekleta še en piknik, ki bo baje še lepši.
—	Društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. priredi piknik v Theilerje-vem parku drugo nedeljo, dne 11. avgusta. Na ta piknik so vljudno vabljeni vsi rojaki in rojakinje. Igrala bo izvrstna godba, in postrežba bo v resnici izborna. Vstopninski tiket za $1 se vam zamenja na vhodu za 25 tike-tov, vrednih ta dan na parku po 5c, potemtakem se vstopnina obilno poplača. ] Ženskam in otrokom vstop prost.
—	Društvo Vitezov sv. Mihaela št. 92 J. S. K. J. v Rockdalu priredi sijajen ples v Mavričevi dvorani drugo soboto, dne 10. avgusta zvečer povodom blagoslovljenja nove društvene zastave. Vsak tiket za 25c je obenem srečka za žrebanje cekina $10.00. Ženskam vstop prost.
—	"Slovenski Dramatični Klub" v Jolietu prične svojo I. gledališko sezono koncem septembra ali začetkom oktobra, in sicer z malomestno šalo-igro v treh dejanjih "Cigani", v kateri je 13 moških in 6 ženskih ulog. Obenem nastopi tudi najboljši pevski zbor. Več o priliki.
—	G. Alojzij Švigelj naznanja, da je odstopil kot igrovodja in sploh izstopil iz Pevskega in dramatičnega društva "Triglav", ustanovljenega dne 30. junija t. !.
—Vriskati prepovedano. Neki Frank t Moran streeta je korajžen fant, pa korajžen še preveč po starokrajsko. V nedeljo zvečer je gredoč domov po N. Chicago stretu zavriskal, zato je motil prenočiti v policijski kletki in drugo jutro plačati $8.50 globe.
—	Rojak Andrej Stariha, 1304 N. Broadway, se je izkazal junaka zadnjo »oboto. V stari plinarni "United Gas & Electric Co." je nastal vsled neke eksplozije ogenj. Delavcem, zaposlenim v bližini, se je užgala obleka, da so prestrašeni zbežali iz plinarne. Neki J. Bartz in F. Fogert sta bila podobna človeškim baklam, ko sta bežala v goreči obleki, kakor bi bila ob pamet. Slučajno ju je zagledal Andrej Stariha, in že je tekel na pomoč. Trgal je 2 nesrečnikov obleko, da se je še sam ves opekel. In tako je rešil morda ajorti dva trpina, Cftst mu!
—	G. Math Stukel, 522 Broadway, znani kamnosek pri tvrdki Wunderlich, je postavil te dni svojemu bivšemu boarder ju Johnu Jermanu lep nagrobni spomenik, in sicer na polovične svoje stroške. Pokojni John Jerman, rojen na Strmcu pri Petrovi vasi, fare Črnomelj, je bival v Jolietu 12 let in pri g. M. Stuklu na stanu in hrani celih deset lft. Umrl je lani dne 3. avgusta.
—G. Ignac Česnik iz Willarda, Wis., ustanovitelj znane slovenske farmar-ske naselbine, se je mudil zadnjo soboto v Jolietu. Z njim je prišel prvikrat v to mesto g. Foster ml. iz Willarda, milijonarjev sin in šestkratni predsednik raznih družb, kakor neke železniške in drugih. Obiskala sta tudi tiskarno A. S.
—	Prejeli smo in priobčujemo: "Tukaj dam vedeti stari rojak Anton Ter-dich, da sem prodal svojo gostilno pod h. št. 203 Ruby st. Dragi rojaki, mislim, da je bil vsak zadovoljen z menoj. Pomagal sem v vsaki potrebi starim in mladim, kar sem bil v bizne-su dvajset let. Zdaj pa nič več, ker nteni ne služi zdravje. In zdaj vas prosim, da se -zglasi pri meni (203 Ruby st.) vsak, kateremu kaj dolgu-jem in vsi oni, ki ineni kaj dolgujejo, da vse lepo poravnam? brez vsakih stroškov in sitnosti."
—	Vročinska bolezen (tifus) močno razsaja v I. wardi, in sicer najbolj po hišah ob Irving cesti. Kacih trideset slučajev je pod oskrbo zdravnikov.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bogdan Jože, Demko Janko, Mrož Stevo, Ravkar Ivan in Molakac Marija.
Aurora, 111., 25. jul. — Tajnik našega društva sv. Janeza Krstnika št. 11 K. S. K. J., g■ Alojzij Bučar, je v bolnišnici že od dne 20. t. m., kjer je bil operiran na slepiču. Želim, da bi kmalu okreval. Njegov namestnik
Martin Zelenšek.
Brockway, Minn., 23. jul. — Dragi Am. SI.: — Tale teden imamo dež. Farmarji delajo seno, katero jim je sedaj malo dež namočil. Tudi rž in i ječmen so že želi. Žita so kar dosti lepa.
Pred kratkim je prišla sem v Brock-way družina Jakob Ruparja iz Eve-leth, Minn., ter misli nekaj časa tu o-stati. — 12. t. m. je prišel za tridnevni obisk k starišem Celestin Golob. Potem se je podal v St. Martins College, Lacy, Wash. — Gospa Marija Justin je šla z malo Leonco k svojemu soprogu Jožef Justinu v Willard, Wis. — Jožef Jakopčič je prišel iz Valley, Wash., na svoj dom, kjer bode začel kovati.
Pozdrav rojakom čitateljem! Listu pa obilni napredek.
John Poglajen.
se razvija industrija. Giblje tudi se široko in globoko jezero. Po njem plavajo ladije in odvažajo železno rudo. Velika jezera omogočijo, da se po njih razpošilja sirova ruda za mal denar v plavže v "Pennslovanijo", Ohio i. t. d. Od resnične strani sem slišal, da parniki niso nič manjši, kakor oni, ki oskrbujejo promet med Ameriko in Evropo. V sedanjem času vlak za vlakom prihaja iz železnih o-krajev v luke Duluth, Two Harbors in Superior. Naložijo rude na parnike hitro, kajti parnik, ki nosi 10,000 ton teže, je tekom 35 minut "nabasan". Hvalijo, da "steel trust" je pred štirimi leti pridobil več železne rude, kakor se je izkopalo v Evropi, zatorej pa v Duluthu živi 40 milijonarjev. Da bi pa delavcu dnevne plače za 5 ali 10 centov zvikšali, jim je toliko kakor za ničlo. Ako pa je delavec mršav, da telo izgubi odporno silo vsled slabih življenjskih razmer, vsled slabega zraka, slabega stanovanja, tedaj se mu kapitalisti smejejo, norčujejo i. t. d. Ah, že lokomotiva vriska, treba se j» požuriti, zato konec.
Ivo Težak.
Cleveland, O., 29. jul. — "Ah, že zopet dež! Kaj dež, dež!" zdihoval je mali Janezek iz "kontre", ko je ves žalosten in pobit skozi okno opazoval gosto prihajajoči dež.
"Ej kaj ti če dež," ga konečno zavrne oče. "Pusti dež, saj ti vendar ni sile tukaj v izbi."
"Seveda mi ni sile sedaj," odvrne Janezek, skoraj jokaje, "toda poglej, oče, koliko se je že nateklo vode, kapnik je že skoraj poln in sedaj se bodem moral zopet vsak dan umivati."
Tako se je zgodilo tudi našemu kon-traktorju, ki dela šolo sv. Vida. Dokler je bil dež, mu ni bilo hudega pod streho, a ko se je po dežju prikazal na prostoru, videl je, da se je kraj veliko spremenil. Lepo obrezane stene prsti so se porušile, jarki, ki so bili ravno dovršeni in pripravljeni za fundament, so bili zasuti s prstjo ali pa zaliti z vodo, dočim je precejšen del notranjega prostora bil potopljen v "črno morje". Vse to je storil naliv, kakoršnega ne pomnijo ljudje tukaj zadnjih 30 do 40 let. Napravil je ta dež veliko pri-števnega dela kontraktorju, kakor tudi zakasnil napredek.
Vse eno pa je zopet vse v redu in konkret se hitro polaga. Ves fundament bode vlit iz konkreta v obliki debele plasti, na kateri bode stala vsa stavba. "Quick sand" ali tekoči pesek katerega se nahaja tanka plast dva čevlja pod vznožjem, ne bode nam povzročal 'nikake nevarnosti za zidovje. To zagotovilo imamo od inženirjev, ki so stališče pregledali in skusili. Tako torej sedaj nimamo nobenih posebnih zaprek in delo bode šlo od sedaj hitro naprej. Še hitrejši pa bi šlo, če bi ne bilo tako pomanjkanje delavcev. Letos je dela povsod obilo in se torej le težko dobi delavec, ki bi prijel za lopato. Že večkrat so prišli povpraševat za delo slovenski delavci, toda le z malimi izjemami so res prijeli za delo. Vse druge pa gotovo slana vzame, kadar bi imeli nastopiti svoj prostor. Zakaj??
Napreduje pa naša slovenska naselbina tudi po drugod. Mnogi si kupujejo hiše, nekateri pa si delajo nove. Tako na primer si dela novo zidano hišo Mr«. Zakrajšek. Hiša bode prostorna in lična, sestavljena iz "cement blocks". Tudi eden. izmed naših večjih trgovcev, g. Jernej Knaus, je pričel z graditvijo velike hiše, ki ima stati od sedfm, <Jp osem tisoč. G. KSiaUš ?'ma ŽC šedaj veiiko, ki mu nese precejšno najemnino. Vse to pa je g. Knaus zmogel zato, ker je takoj po svojem prihodu v ta novi svet začel hraniti. Ni popival, ni zapravljal in zato si je pomagal naprej. G. Knaus in njegovi izvanredni vspeh naj bi bil zgled mnogoterim današnjim mladim iit starim ljudem, ki delajo in trpijo, ko pa mesec ali leto pride okoli, pa nimajo od vsega svojega dela in trpljenja dru-zega kakor bolno glavo in pa veselo (?) misel, da so zopet eno leto bliže Svoje starosti in onemoglosti in s tem eno leto bliže sirotišnice. Pregovor pravi: "Če ne bodeš hranil mlad, be-deš stradal star."
Omenim naj še to, da so nekateri stariši zelo nebrižni radi svojih otrok, katere pustijo letati po cesti ceji dan in še dolgo v noč. Da je dobro, da pridejo otroci na prosto iz temnih in zaduhlih izb, temu nobeden ne bode oporekal, toda otroci naj bodo kolikor mogoče, okrog hiše, ne pa na cesti. Zato pa je tudi potrebno, da stariši gledajo na to, ko kupujejo ali si postavljajo hiše, da pustijo nekoliko prostora, kjer se bodo otroci igrali. Nič pa ni slabšega kakor otrok na cesti izre-jen. Tam vidi in sliši ter se tako tudi priuči vsega slabega. Navadi se pa tudi "bumsati" in to je vzrok, da nekateri stariši ne morejo svojih otrok, ko le malo odrastejo, nikdar obdržati doma. Vidijo se pa tukaj dostikrat otroci ponoči na cesti, ko je že odbila ura enajst in tudi dvanajst. Stariši, ki dopuščajo otrokom in pa mladim do-raščajočim dekletom in fantom postopati po cesti pozno v noč, si sejejo nekaj, kar bodo morebiti kmalo želi; sramoto, žalost in prezgodnji grob. Pe-ljite otroke ven v parke, če večkrat boljše, toda samih ne pustite nikdar na cesto, posebno ne od hiše kam. Ponoči pa naj grejo otroci spat, ne pa pohajat po cesti.
Duluth, Minn., 26. jul. — Slovenska prijaznost me kliče, zato se peljem skozi mesto Duluth, ki poročajo, da šteje 85,000 prebivalcev. V tem mestu
New York, 24. jul. — V zadnjem mojem listu iz New Yorka je pa tiskarski škrat zelo rogovilil. A četudi je Joliet od aequatorja zelo oddaljen, mu tega ipak ne zamerim, "erare hu-manum", pravijo že stari naši rimski pradedje in prosim ga vsled tega le, namreč "škrata", da spozna svoje zmote, jih popravi in se ne izgovarja z mojimi — hieroglifi.
V stavku: Takoj naš prvi koncert je počastil s svojim posetom predsednik Združenih držav W. Taft s soprogo. In ko je privrela pesem iz tisoč grl... beri: iz 6000 (reci: šest tisoč) grl, ne samo en tisoč... H koncertu s par (!) pevci "cesarji" ne hodijo...
In s svojo "Gemutlichkeit" nam je predsednik jasno dokazal, da ne zna od Slovanov toli sovraženega nemškega jezika, ali pa da še ni bil v Ribnici na Dolenjskem, kjer bi mu vsako dete v trgu in vasi z veseljem vstreglo in ga podučilo o skrivnostih slavnozna-nega ue-ja in mu morda tudi reklo, da smo v bližnjem jezikovnem sorodstvu s — Francozi!
Moj "škrat" se ni oziral na moje iro-nično-satirične opazke glede predsednikove nemške besede, pisal je obakrat z "ue". — In odpuščam mu jaz in moj "Arion", ne Trion, nedolžne te grehe.
E pur si muove, moj uredniče! V naši naselbini namreč se je zopet pokazala narodna zavest v svetli luči. Zabaven večer našega "Triglava" je nadkrilil naše pričakovanje in moralen in financijalen vspeh je popolefl-Moji pevci so dokazali, da imajo srca in grla za slovansko in posebno našo narodno pesem na pravem mestu in tako društvo ima bodočnost. Od podpornih društev so nas počastili s posetom kor-porativno "Orel" (čast mu!), sv. Frančišek, sv. Jožef, sv. Ana in Slovenija. "Slavca" je osebno zastopal predsednik g. Jos. Rems z dražestno svojo hčerko gospico Mirni; in ko je naš Triglav odpel svojo himno "Oj Triglav moj dom", je stopil g. Rems v našo gredo, čestital mlademu društvu in no-minativno predsedniku Triglava g. P. Cerar-ju in pevovodji g. I. Adamiču na tako izvrstnem vspehu. —
Ilirija, Domovina, kje ste bili? Pogrešali smo Vas, bratje, sestre... In naše ženstvo? Pero mi zastaja in ne vem, kam bi...
Pozdravih. šriio sicer gospe Franjo Čerar, soprogo predsednikovo, Antonijo Cerar, Heleno Giovanclli, Ivano Habjan, Franjo Pirnat, predsednico društva sv. Ane in Marijo Pirnat; ra-zun gospodičen Ivanke Šubelj in Tončke Podboršek sem videl še štiri ptuje gospodične, katerih imena pa mi znana niso in to je bilo vse!
Čast nnvzočim danfam! A kje so bile dame iz 15. ceste, kje je bila moja ribniška gospoda iz 88. ceste, kje so bile one iz 2324 Norman St., kje so bile... o, koliko je teh kje! Na pic-nic-e, v pesek in prah, to da, a k slovenski pesmi, tega pa ne! A tolažimo se, takrat te cvetke spale niso, žal jim je bilo in žal jim je danes zamujenega lepega večera. Morda jih vidimo pri bodočem našem jourfixu, saj pesem je in bodi naš dom!
Jaz^sem se post horam spirituum vrnil v svoj "sweet home" in sanjal sem o dobljeni lični košarici, prepleteni z zlatimi nitmi in v snu me je opajal vonj onih — "ne zabi me' !...
Naše Slovenke imajo po ustmeni trditvi neke moje znanke "poseben dar" in danes bi jej bil hvaležen, če bi mi hotela ta poseben dar malo orisati in predočiti nam ga v jasnih bojah — hvaležen bi jej bil jaz in naša greater-newyorška moška mladina. Neka druga Slovenka zopet trdi, četudi jo še vsa v zelenju, da pridejo, pardon me, pridemo vsi "Kranjci" v nebesa! Veseli se, univerzalna Slovenija, nebo je Tvoje in liberalec in klerikalec si bo-deta pred prestolom božjim podajala roke in pila bratinstvo s polno časo iskrečega se nektarja...
Tu pa na zemlji se še naprej lasaj-mo, bijmo boje drug z drugim, črnimo, mrzimo in vničujmo drug drugega, what we care.... v nebesa itak pridemo vsi! —
In bodoči naš predsednik? Aspiran-tov imamo malo, samo tri! Do zdaj smo imeli samo dve veliki stranki republikancev in demokratov, a ker se gre za vsemogočega Teddiya, je bila jako potrebna še tretja---stranka odrešenikov-progresistov... Astor se je obogatil z zemljišči, Girard s pomorsko trgovino, Carnegie z žele-
zom in jeklom, Morgan z industrijskimi manevri, Rockefeller s petrolejem, Harriman in Gould z železnicami, Ehret s — pivo, naš Teddy pa s politiko in z bluffom. Na račun naroda je blodil po afriških pragozdih, trgal niti življenja nedolžnim gozdnim štiri-nožcem, in da bo "komedija" še večja, republikanec, veliki sin velike unije, je marširal v Evropi nalik lakaju in capal za cesarji in kralji.
Nemški car napija Ameriki in semkaj naselivšim se Germanom, Taft povzdiguje v nebo kulturo Tevtonov, a ti državljan ameriški, German, Slovan, Roman, sezi, ko zapoje trombe glas, po puško in streljaj in ubijaj brata, — veže te prisega — in brani novo svojo domovino pred rojaki sovražniki, bij in tolci po izdani domovini... in naš "Revček Andrejček" je prav zares resnico govoril, ko je venomer trdil, da "svet je grozna že — blaznica".
In zdaj kaj društvenih in osebnih vesti. —
Naše podp. društvo "Orel" ponovi 4. avgusta svoj vsled slabega vremena neobdrževani pic-nic.
11. avgusta pa poleti društvo sv. Jožefa v Tivoli Park, vogal Myrtle in Woodhaven Aves, Glendale, L. I. Vstopnina za damo in gospoda $1.00, posebna dama 25c. Na vsporedu je srečolov in kegljanje za dobitke, vsakovrstna zabava itd. Društvo priredi s tem izletom že osmi letni pic-nic in pričakovati in želeti je vzornemu društvu le najboljega vspeha.
Zvedel sem sicer malo pozno, a vendar rad zabilježim veselo vest, da je madame štorklja poklonila lepo krepko hčerko nekdanji navdušeni Do-movinašici, bivši sopranistki gospej Ani Ves, rojeni Eder. Z neumornim delom vstrajnih svojih rok in posnemanja vredno varčnostjo je napredovala tako, da si je kupila svoj dom v državi New Jersey, kamor se je preselila s soprogom že pred meseci. Moje prav iskrene čestitke, gospa Ana!
Podjetnega duha med našimi rojaki tudi ne pogrešamo. Moj osebni prijatelj in Pollux mojega brata Karla g. Josip Škulj, rodom iz Velikih Lašč, one velike vasi, ki je dala nam Slovencem učenjaka Levstika, je odprl že pred par meseci na West farmi, 2059 Boston Road v Bronxu "Oyster and Chop House" in ko sem ga posetil, sem ga našel zadovoljnega. Pripravil mi je že parkrat izvrsten supper, seveda v angleško-amerikanskem stylu in če sem bil zadovoljen jaz z njegovim produktom, ki sem zaljubljen in obožujem le domačo ambrozijo, ki mislim vedno le na materino roko, pove mnogo in želel bi, da našega rojaka pose-tijo vsi oni, ki pridejo vedrit v Bronx park, naj stopijo še k njemu in kesali se ne bodo!
Moj genijalni Fran Barbič se je vr-
nil po 14dnevni odsotnosti iz letovišča | v New York in jedva čakam, da se snidemo zopet in zapojemo kakor znamo samo mi! — j 3. avgusta odpotujeta iz New Yorka "na deželo" gospici Mirni Rems in Mitzi Ribič. Obilo zabave želim prav ' od srca obema!
, V zadnjem trenutku sem bral v Glas . Naroda oceno o Triglavovem zabav-, nem večeru. Bravo, gospodje, na kom-I plimentu tisoč hval!
Klasičen oni citat iz Juvenalove satire: Hoc volo, sic iubeo; sit pro ra-tione voluntas... nima pomena in zazibal me je v sanje...
Ivan Adamič.
Waukegan, 111. — Tukajšnji dnevnik "Gazette" poroča o lepem činu našega rojaka takole:
Da je človek lahko prizanesljiv in velikodušen celo v najgrših okoliščinah, je pokazal Frank Opeka te dni, ko je nastopil proti Jakobu Čelesniku, kateri je zlorabil njegovo ime. Ko je bil zadnji spoznan krivim in je sedel in rekel, da nima denarja, da bi plačal globo in stroške v znesku $7.40, se je ozrl na Franka Opeko in ga je vprašal, ali mu ne bi mogel pomagati( da ne pride v ječo. Dasi ga je iz pi*avi-coljubja dal aretirati, vendar je Frank Opeka segel v svoj žep in plačal globo zanj, ki je bil pravkar poučen, da se imena ne smejo zlorabiti.
Ko je zastopnik lista "Gazette" vprašal Opeko, zakaj je on plačal globo, je rekel: "Čelesnik je bil vedno moj prijatelj. Slučajno se je topot zmotil, ker ni poznal boljše poti. Ubog je in njegova družina v stiski. Pred sodnika sem ga spravil samo zato, da mu pokažem, da ne sme ravnati po svoji volji z mojim imenom."
To je prvikrat, da je Frank Opeka med svojim tukajšnjim bivanjem spravil koga pred sodnika v poravnavo kake krivice in storil je to, ker ni mogel drugače priti do svoje pravice; in pri tem je pokazal res nezaslišano milost-ljivost, ker je pomislil na dotičnikovo družino. —
Tako poroča "Gazette".
Srbeče kožne neprilike
hitro olajša raba Severovega Zdravilnega Mila (Severa's Medicated Skin Soap) in nadevanje Severovega Mazila za kožne bolezni (Severa's Skin Ointment) če tudi so bili prej vsi drugi načini brez uspeha. Nobena druga zdravila ne dajo toliko olajšbe trpečemu bolniku, naj si bode star ali mlad in tudi ne tako hitro ali poceni. V vseh lekarnah. Cena Mila je 25 centov in Mazila 50 centov. Vprašaj za Severo-va. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
NAZNANILO SLAVNIM NAROČNIKOM AMER. SLOVENCA.
Kakor je starejšim in najzvestejšiffl naročnikom našega lista še dobro znano, je bila prvotna naročnina našega lista $2.00 na leto. Ker so se gmotne razmere pri nas v Ameriki tako spremenile, smo primorani od prvega septembra t. 1. zopet naročnino povišati na $2.00. Zanašamo se, da so naši j naročniki razsodni in da nam tega ne bodo zamerili, ako pomislijo: *
1.	Cene papirja in drugih tiskovnih potrebščin so v teku zadnjih let skočile za 30 odst.
2.	Naš list je delavski list, zato^^' ni delavca, plačujemo pa tudi sam' svojim delavcem v tiskarni unijsko plačo, katera se je tekom zadnjih pet* let, kakor je slehernemu znano, tudi znatno povišala.
3.	Ker so se živila podražila in pn* voščimo vsacemu, kar mu gre po z3' slugi in pravici, smo tudi glavnemu osobju pri uredništvu in upravništvu
že z novim letom drage volje povišal1 | plačo.
4.	Naročnina vsih naših slovenskih tednikov znaša po $2.00. Ni naš namen delati konkurenco in nekolegialno v nič devati druge, toda samozavestno
pa moramo pribiti, da ima naš "linotype" tako goste črke, da je vsled teg» v našem listu več berila na eni str«1^ kakor v kateremkoli drugem slovenskem listu na dveh straneh.
Kdor bo imel list plačan za delj sa po 1. sept 1912, akotudi za več M bo list prejemal brez doplačila, doklef mu stara naročnina ne poide. Oni Pa> ki bodo list naročili po 1. sept bodo plačali $2.00 na leto, zato je sV£" tovati onim, ki se žele poslužiti te P0' like, da zdaj plačajo list vnaprej # delj časa.
Ker smo pa bili iz gmotnih razl°žov primorani zvišati naročnino, bomo sW' šali tudi v prihodnje, da bo list v vsf kem oziru napredoval in svoje nar"c' nike popolnoma zadovoljil. Tudi nadalje bo skušal prinašati vse nov>ce amerikanske in novice iz stare domovine. Kakor doslej, se bomo tudi vjt dalje trudili braniti najdražjo naS1 svetinjo sv. vero in ponujati z'aSt' onim, ki ne slišijo božje besede v svojem jeziku, vsak teden tečne duŠnt hrane in tudi zabavni del našega I'®ta bo vedno tak, da bodo bravci z nj>f zadovoljni. Prosimo spoštovane sv<>){ naročnike, ostanite nam torej tud> prihodnje zvesti.
Uredništvo in upravništvo Am. S1,
Pred sodiščem.
Sodnik: "Priča vas je našel v skritega v sodu; to kaže, da niste 'i dobrega namena!"
Zatoženec: "Kako neki? Saj i« b' sod prazen!"
SEVEROVA[ZDRAVILA vam bede pomagale ako jih rabite
2cper bolezni
'	zoper katere se priporočajo. Kaj vas muci.
Sr
Ni Čuda
(la ste bolni in slabi ako postite da vam želodec oslabi, prebava postane slaba in čreva
zabasana. Zakaj bi ostali tani, ko bi vas
SEVEROVO
želodčni grenčec
(Severa's Stomach Bitters)
zopet vrnil na potek zdravju. Habi se že vež kot trideset let vedoo z dobrimi uspehi v slučajih slabe ( lasti, neprebave, omedlevice, zapeke, težke prebave in splošne slabosti, katero povzroča slab želodec.
Sledeča pisma so nam prostovo jno poslana in so vredna, da jih čitate:
Florida, N. Y. Mrs. Ludowika Walencis, piše:
"Babila sem Severov želodčni Urencee in ga lahko vsi m priporočam. To zdravilo mi je veliko pomagajo."
Bockfall, Conn-
Mr. Adam Wolka, piše:
"Vež let sem trpel vsled neke želodcih bolezni in nič mini pomagalo, dokler nisei" pričel uživati Severov Želodčni Orenčcc. Videl sem, daje izborna tonika."
Senena Mrzlica
se navadno pojavlja poleti ali v jeseni. Povzročajo cvetni prah raznih trav, rži, jc£n,el,a itd., ni je v zraku. Pri nekaterih Ijpdehje tudi vzrok katara v zračnih prehodih. Ako občutite srbečico v nosu, grlu in očeh, imate vopene toke iz njih, ako kihate in težko dihate, kakor da bi imeli device, ne zadrževajte se nadevati
Severovo Mazilo zoper Katar.
Severa's Catarrh Balm
Cena 25c
Prodajajo se v vseh lekarnah. Zavrnite nadomestitve, ako jih nima vaša lekarnar v 2 logi, pišite nam. Navodi o porabi v Vašem jeziku. Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR R»PIdS IOWA
i
d n
B c
' ž 31
'k
4
n i«
t!
vi
tu k k št
S
♦
KRANJSKO.
— V Ameriko z ljubljanskega juž-
šopek šolski otroci s cesarskimi, slovenskimi in češkimi zastavicami v rokah, so klicali ob prihodu "Živio". Od železniškega ravnateljstva sta bila za-
„,..	• ' '	■<-- stopana ravnatelja dvorni svetnik Ga-
nega kolodvora se je odpeljalo dne 8. i„„ , - • . . , » . . inliia a	,A „	. lambos m podravnatelj dr. Auredni-
junja 0 Slovencev, 30 Hrvatov in 33 -	• t • ■
u...i„n„ , n . . .,	, cek. Minister in njegova soproga sta
iviacedoncev; dne 9. jul. 46 Slovencev ,,.„.„ - • , .. , . , ,	-
i \a ■ i ™ r. , | navzoče jako ljubeznivo deloma v ce-čj Hrvatov dne 14. jul. 30 Bolga-	j i	■ ■,
4A,,, t , .,	■ •, , 7. skem deloma v nemškem jeziku ogo-
iT'um7 -S\r T °	vorila ter se za prisrčni sprejem naj-
14 i R H ' 111 Maced0ncev; dne topleje zahvalila Med zvoki zdravi-jul. 8 Hrvatov.	r-- ,, • • • , ,. ,
liscne godbe se je minister odpeljal v
- Deželni zbor kranjski bo v pri- v51,°. "D^bor". Ves Bled je nad vi-■	'Hanip 1 sokim obiskom vzradoscen in je okra-
šen z zastavami.
hodnjih dneh imel kratko zasedanje. Na dnevnem redu bo zakon o šolskem nadzorstvu, cestne zadeve, deželna e-lektrarna in odškodnina za kanale.
simn^?;?LC ^°'5J:,ega.'eta',	drž'I v	pri irguvim josipa aepetavca
ESi ^S'lS	« P— - b«. precej vjema
— Konkurz je napovedal trgovec v Prešernovi ulici v Ljubljani Ludo-vik Dollenc. — Konkurz je proglašen v Idriji pri trgovini Josipa Šepetavca.
»eta 654 dijakov in 23 dijakinj. Izmed teh je 670 Slovencev, 2 Nemca, 3 Hrvatje in 2 Ceha. — Na II. drž. gimnaziji pa je bilo 397 učencev. Slovencev -85, Hrvatov 5, Cehov 6, Nemec 1. — Na c. kr. višji realki v Idriji je bilo 186 //Učencev, med temi 11 privatistinj in en ^vivatist. Slovencev je 118, en Ceh in 5 Nemcev. — V Novem Mestu je bilo TL učencev, med temi 7 privatistinj.— v zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je bilo 290 učencev, med katerimi je le en Hrvat, drugi so vsi Slovenci. — V.Celju je bilo na višji gimnaziji 309 dijakov in med njimi je samo 73 Slovencev. Na slovenski niž-J' gimnaziji pa je bilo 169 učencev.
-- Neverjetna kačja zalega straši po «'em Dolenjskem, posebno pa v Be-okrajini. Tako je županstvo občine vrh nabralo do sedaj 420 glav samih modrasov. Pač nekaj izvanrednega.
-Protest proti nameravanim zgradbam municijskih skladišč pod Logom Vipavi. Kakor znano, dobi Vipa-Va v°jaško posadko, obenem pa namerava zgraditi vojna uprava veliko mu-n'Cijsko skladišče v neposredni' bližini
jo. Znaša vsako okoli 94 tisoč. Upajo, da pride do poravnave.
—	Smrtna kosa. Zadlogom črnov-ške občine je umrl svak rajnega dr. Franc Lampeta, Jakob Rupnik, občinski odbornik. — V Beričevem je umrl Jurij Gostinčar, oče državnega poslanca Jos. Gostinčarja. — Na Ježici je nagloma umrl g. nadučitelj Josip Tav-želj. — V Št. Vidu je umrl mladeniči Tomaž Kovač, star 29 let. — V Lju-1 bljani na Dolenjskem kolodvoru je u-' mrla ga. Marija Pezdir, stara 68 let.— j V Prečni je umrl Jožef Murgelj, pose- \ stnik iz Daljnega vrha. — V deželni' bolnici je umrla soproga deželnega o- j ficijala ga. Marija Fortič. — V Ljub-ljani je umrl železniški postajenačel-nik v pok. g. Fr. Sterle, star 71 let,— j Istotam je umrl vpokojeni nadspre-vodnik g. Anton Mayr. — V Kočevju 1 je umrla poštarica Marija Hauff roj. Braune, stara 99 let.
—	V Krškem je utonil dne 13. julija popoldne pri kopanju v Savi učenec II. razreda Franc Jane, star osem let. Zašel je predaleč v deročo vodo,1 ki ga je hipoma odnesla. Mrtvo tru-1
--- ------U.U.1.U ■■■ a" j--	uviiicsia. lvnivu uu-
^ Q Logom, torej v kraju, kjer bi z plo so baje našli pri Brežicah. Sava
žirom na' ožino vipavske doline bilo 1 zahteva vsako leto svojo žrtev. v nevarnosti življenje in imetje prebi- I
valstva. Tako bi utegnilo to postati' ~ Zopet nova žrtev Krke' Dne 13-"sodno, namesto, da bi imelo ljudstvo !Juhja je utonil v Krki Jakob Gmdica, kaJ koristi od posadke, — prokletstvo ' kroJač m vratar v bolnišnici usmilje-»esto blagoslova! — Krasna dolina—. nih bratov v Kan<l'ii. Kranjski raj", naj postane torišče, ki _ Zopet ogenj v Šenčurju. 11. ju-ek,n ZP°Sta^en0 , VSemJ nevarnostim «ja t. 1. je udarila strela v kozolec Jo-bSfe T- Zfd0St1' da -led Žefa Erzar; P°^orela 50 tri okna. Na 2? P°V0dnl' ' .' ~ SedaJ se ta bicll polju je pa ubila strela Ivano Terdan, ii^jf. °bclne v,pavske d0,ine,38 let staro kajžarico, ki zapušča mo-van? 04 """-Protest prot. namera- ža in sedem otrok. - zgradbi municijskih skladišč, ir "mu protestu se je pridružil z odloč-nim protestom od svoje strani tudi de-
bi7p °,tel,?°brava je kupila na draž-28,000 :K0 J1C' Terezina Kamenšek
—	Nesreča na lovu. Lastniku po-želn' rlK ------"" avujc strani tuai ae- grebnega zavoda v Postojni, g. Ivanu
m odbor s sklepom v svoji seji dne docente, se je dne 12. jul. na lovu pri J ija t. 1. Obenem se je poslal od ' streljanju razletela stara puška, • pri jgze nega odbora protest z izjavami 13 j čemur mu je raztrgalo desno roko, ka-cin c. kr. deželni vladi, dalje vojne- i tero so mu morali v bolnišnici odre-in kornemu poveljstvu
—	Vihar izruval ogromni drevesi. Dne 14. julija pop. je vihar izruval s
za koreninami vred na poti v Sneberje, I tik ob cesti stoječi dvoje ogromni jag-— Le.« „ • ■	I nedil ki ste stari baje nad 400 let ka-
Grašid v c, P, eja' Posest"ik Peter kor zatrjuje lastnik. «a ir k Stra.hmju je prodal dvoletne-1
Od k-kCa tnletno k°bi'o za 2940 K. I — Fantovske surovine. Ljubljanski pren °blle je dobil vsa tri leta zapored ' "Slovenec" z Jne 15. julija poroča: 3000 i6' tak° da ^ skuPni znesek nad Dne 8- in 9- juliJa so praznovali pri '	j Antonu Jermanu v Modrušici in po-
~-I2	.. .	tem pri Antonu Matko v Zburih pri
začel , pisej0: Pred kratkim je „a ' Podjetnik Josip Hofman iskati gel . anJskem rudo. Kmalu je dose-sledov 6 "spehe ter naznanil več rudo-
r'jaškii,
J Miho Žlebirjem, tesarskim pomočnikom istotam v Kuraltovi gostilni ter je Barle pravil, da mu je njegova žena tožila, da kadar gre mimo te gostilne, ji ne dajo Kuraltovi miru. To je Bar-leta tako jezilo, da je v jezi rekel: "Tako sem hud nanje, ne vem, ali bi jih pobil, ali jim pa vse razbil." Žlebir je pa pripomnil, da ima na Jekovčeve jezo, spotoma bo pa še pri Kuraltovih pobil, nakar mu je Barle odgovoril: "Le dobro naredi, bom že za pijačo plačal." A Zlebir mu je odgovoril, da bode to naredil na svoj račun in na svojo kožo. In res, neki večer je nekdo zagnal v okno Kuraltovega stanovanja dva kamna, razbil šipo in je kamen priletel v sobo, kjer se je nahajala domača družina, nato je sunil z ročico s tako silo v okno, da so se razbile tri šipe. Razun teh treh lučajev je obdolženec pobil šipe pri vežnih oknih Apolonije Jerič v Dvorjah. Dva kamna sta priletela tik pred Frančiško Jerič, ki je stala v razsvetljeni kuhinji. Dne 29. aprila so bile pri ravno tej hiši pri dveh oknih pobite šipe. Žlebir je udaril po prvem oknu s sekiro, v drugo okno je pa zagnal sekirico, katera je razbila šipo in padla tik pred posteljo gospodinje. Barle krivdo priznava, medtem ko Žlebir le en sam slučaj priznava, drugo pa taji. Barle je bil obsojen na en teden zapora. Zlebir pa na 18 mesecev težke ječe.
—	Ce nevesta dovolj nemščine ne zna. Kasacijsko sodišče na Dunaju se je te dni bavilo z naslednjim slučajem: Privatni uradnik Mat. Boem v Ljubljani se je seznanil z natakarico Marijo Lončar, kateri je obljubil zakon. Določen je bil že čas poroke in nevesta je kupila opravo za stanovanje ter je posodila svojemu ženinu 300 kron. Boehm je pa v zadnjem trenotku zaroko razdrl, nakar ga je Marija Lončar tožila, da jo je speljal z obljubo, da jo poroči in da ji je izvabil 300 K. Stvar je prišla v Ljubljani pred sodišče. Zagovornik Boehma je navajal, da je Lončarjeva pri njem podpisala izjavo, da je onih 300 kron Boehmu le posodila, da jih je dobila že nazaj in da je s tem stvar poravnana. Ljubljansko deželno sodišče pa je bilo mnenja, da Marija Lončarjeva ne razume toliko nemščine, da bi razumela, kaj je podpisala, ter je Boehma obsodilo na štiri mesece ječe. Kasacijsko sodišče je razveljavilo razsodbo ljubljanskega deželnega sodišča in odredilo novo razpravo, češ, da bi bilo treba Boehmovega zagovornika zaslišati kot pričo, ako se mu zdi, da je tožiteljica ono, kar je podpisala, zadostno razumela. Ta obravnava uči, da so znanja slovenskih deklet z gospodi, katerih dovolj ne razumejo, nevarna.
—	Napoleon I. — "Narodna biblioteka", ki je začela izhajati v tiskarni J. Krajec v Novem Mestu leta 1883. in ki je dosegla leta 1899. svoj 60 zvezek, a je med tem prenehala do danes, torej celih 13 let, se je zopet oživila. Tiskarna J. Krajec nasi, je izdala ravnokar 61., 62. in 63. zvezek skupno v enem snopiču z vsebino: Življenjepis Napoleona I., iz ruščine prevel prof. Ivan Steklasa. Cena zvezku je ostala, četudi so tekom tega časa tiskarske cene zelo poskočile, namreč zvezek 30 vin.; po pošti 10 vin. več. Dobiva se pri založništvu J. Krajec nasi, v Novem mestu in v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
In danes ima več nego 45 šti-
Smarjeti na Dolenjskem ženitovanje. V Zburih so se zbrali fantje bližnjih vasi, katerim so se pridružili grajski hlapci Ulmovi iz Klevevža, in sicer
...	—------o- ----- Anton Srčič, Lojze Pintarič, Franc Lu
tem ni'etr metr0V prevzetega. Pri žan, Miha Blažič, Jakob Jane in Anton 8oy asist Vem ddU m" pomaga »je-1 Pavšek in so odšli v Modruše in po-staje 'Bi eiU Gregor Prosen. Blizu po- j lem zopet nazaj v Zbure voglarit. Do-^trice so našli večje množine , mov grede so se gori imenovani hlapci
d . —	vtv-jv "'"uiuic i mov greue so se gori imenovani hlapci
Kl^nad 56 nahaJa kakih 149 me-; glasneje pogovarjali. Ko pridejo do ,„' ^'V0 Ojstrica. Na Bistrici ( kapelice zunaj vasi, so jih naskočili iz
nočejo "^"J« Distnca. iNa Bistrici jo" tainZ8radit' večjo tovarno, ker ima-Hude "a razP°laganje vodne moči. <Wom ,že toliko odkrili, da je vsak brže . 'zk'jučen. Ruda se bode naj-io, da b i "a dnevu k°Pala- Računa-"»lok, d°bili vsako leto ogromne 2lne železa.
Si
kademipVenec Profesor na dunajski a-rod0m j "metnosti. Arhitekt Plečnik, "am^-LjublJat),č?n, ki je bil dosedaj "Osti, je" na Praški akademiji umet-to ot Pr,'(llagan primo loco na me-^"ajski" 1 ag"orja za profesorja na *ttn0sti ademiji upodabljajočih u-
^ijard Jakopičev paviljon v Lju-?bčin; j. Jakopič rad oddal mestni ^Vatj' v ga Sam ne more več vzdr" t8,0°0 £ Pavi'j°n Je g. Jakopič zabil KiyW ' G. Jakopič stavlja občini •*esn v' au občina plača dolg pri Toe-^ UpL2ne?ku 14,000 K, in 20,000 K a njemu v treh obrokih.
^ V v
>°vaiia 1JU se ie ustanovila regi-'ftarna "cdruga z omejeno zavezo: Sava" v Kranju.
h M'
®l«<lu wster javnih del Trnka na Minister javnih del Trnka je
tj dne K	"'»« J*
W jc8eni-l JuIija doP°ldne na Bled

in „'S ?m kolodvoru ga je spre-
Ž-I "	-""WUVU1U	JC
bl Zbo avi1 podpredsednik dr-ViV5kcm un!Ce P°s'anec Pogačnik, na
^CaS0™ Pa-S? «a P0zdra"
s/. 1 Dr« Je- za deželno zvezo za
SVimSet-dr Krisper in dr' Pa-
itv atl«c P zuPanstva župan Fr. Rus, Lq in j 'er- domače prometno dru-,V^dv0ru ri'g! dostojanstveniki. Na S'V4, <iekrbiI° zbrancKa mnogo ob-
»ro^j Kl,ce v narodnih nošah so izročile krasen
>8i . -- r
ekscelence
skrivališča z železnimi drogi in plan kami oboroženi Janež Dule, Franc Rabzelj, Franc Lindič, kovač Aleksander Lipej iz Škocijana in Rud. Cesar iz Zlognja ter jih neusmiljeno pretepli. Srčič ima na glavi in životu 17 težkih poškodb in je vsled tega oglu-šil. Vdrta mu je za dlan roke tudi lobanja. Pintarič ima 15 takih poškodb. Eden napadalcev mu je predrl z drogom lica. Jane ima zlomljeno desno roko, Blažič pa podleht. Lu-žar ima 7 težkih poškodb na glavi. Spodnja in zgornja polovica čeljusti mu je bila odbita in izbito več zob. V trebuhu mu je bilo prebodeno črevo, vsled česar je umrl. Drugi fantje so odšli brez poškodb. Vse prej imenovane so pobili na tla in so ležali v nezavesti. Napadalci so se odstranili za četrt ure — a se zopet vrnili in nezavestne na tleh ležeče še neusmiljeno pretepali in jih vlačili za uhlje. Zato so iztrgali Srčiču tudi uhelj. Vse so pripeljali v bolnico, kjer bode najbrže tudi Srčič bolečinam podlegel. Na licu mesta se je našlo drugi dan več železnih špičastih drogov in plank, nožev in več klobukov. Za napad so se fantje dogovorili in kovač jim je zato železne droge napravil. Dule in Lipej sta že večkrat kaznovana pretepača, Cesar, Lindič in Rabzelj so pa zelo nevarni zabavljači, ki so tudi že radi majhnih pretepov premišljevali med zidovji. Vse gori imenovane je spravila sodnija v zapor, da počakajo prihodnjega zasedanja v avgustu. Gori imenovani so predrzni napadalci ljudi našega mišljenja — napadeni junaki škocijanske fare."
— Razbijalec oken. France Barle, delavec v Dvorjah, se jc večkrat sešel z
—	Zadružništvo na Spodnjem Štajerskem. Dne 11. julija se je vršil v Mariboru občni zbor štajerskega pododbora Zadružne Zveze v Ljubljani. Predsednik pododbora g. dr. Hphnjec je pozdravil med številnimi udeleženci predsednika Zadružne Zveze poslanca dr. Kreka, ki je potem pohvalil lepi razvoj zadružništva na Štajerskem. Leta 1911. je štela organizacija 105 zadrug, in sicer: 80 Raifajznovk, 13 posojilnic mešanega ustroja, 5 kmetijskih zadrug, 2 stavbinski zadrugi, 2 pašniški zadrugi, 1 osrednjo zadrugo za vnov-čenje živine in pospeševanje živinoreje, 1 mlekarsko zadrugo in 1 strojno zadrugo. V celi organizaciji je bilo združenih 1. 1911. nad 25,000 članov Zadruge so napravile nad '28Vi milijona kron prometa. Stanje hranilnih vlog je znašalo nad 19,000,000 K. Čistega dobička so napravile zadruge že nad 80,000 K, rezervni skladi pa znašajo nad 507,000 K.
—	Cvetlični dan v Celju. Posebno zanimanje vzbuja v Celju naslednji dogodek: Neka gospodična je prodajala cvetlice v prid nemškim društvom v Nemški hiši. Ker je tukaj zelo malo skupila, se ji je pa pridružil nek gospod, ki jo je nagovoril, naj gre pa prodajat na prostor, kjer bo dosegla večji promet. Dekle je gospodu ,ver-jelo ter mu sledilo. Kar opozori neznani gospod prodajalko cvetlic, da ima vzadaj raztrgano krilo. Dekle, grozno zastrašeno, izroči spremljevalcu pusico z nad 60 K vsebine ter si gre za neka vrata pripenjat krilo. Ko pride nazaj na cesto, ni bilo o gospodu ne duha in ne sluha. Tudi policija ni mogla več dognati, kdo bi bil pušico ukradel. Nemce je radi tega govorečega dokaza "požrtvovalnosti" v lastnem taboru zelo sram in nočejo o dogodku nič slišati.
—	Iz Ceršaka. 30 let že neprenehoma županuje vrli župan in narodni bojevnik g. Tone Hauc v Ceršaku. Občani ga ljubijo in častijo ko svojega očeta.
—	Smrtna kosa. V Moti pri Ljutomeru je umrl ugledni, 671etni kmet
Ivan Rajh, bivši župan cvenski itd. — V Ljutomeru je umrla ga. M. Toma-nič, 761etna vdova po umrlem postaje-načelniku v Hočah. — Na Vranskem je umrla ga. El. Cizej, 641etna posest-( niča. — V Št. Andražu v Slov. gor. je umrl posestnik Ant. Druzovič. — V i Gerlovi pri Ljutomeru je umrla pose-! stnica Frančiška Markovec, roj. Štu-j hec, stara 34 let.
—	Pogreb prof. dr. Štrekelja. Dne i 10. julija popoldne je bil v Gradcu pokopan znani slovenski jezikoslovec vse učiliški profesor dr. Karel Štrekelj Pokopan je bil pri sv. Lenartu. Vencev je bilo dva vozova. Razun sorodnikov in mnogoštevilnih graških prijateljev in znancev so pokojnega spremili na potu k zadnjemu počitku zastopnik Mohorjeve družbe gospod dr. Rožič, kot zastopnik Slovenske Matice gospod Govekar, kot zastopnik Zgodovinskega društva v Mariboru gospod dr. Turner. Pogreba so se tudi udeležili rektor graškega vseučilišča in dekan filosofične fakultete s pedeli v or-natu ter mnogo vseučiliščnih profesorjev, in med njimi dr. Murko, dr. Cornu in dr. Meringer.
—	Rudarji so ga zaklali. V nedeljo 7. julija so se pri Sv. Jederti nad Laškim trgom stepli rudarji. Več rudarjev je bilo v pretepu ranjenih. Med temi je bil tudi Franc Golavšek, katerega je eden od fantov zabodel s kuhinjskim nožem v prsa ter mu ranil pljuča. Nezavestnega so pravili v celjsko bolnišnico, kjer je ne da bi prišel k zavesti, kmalu na to umrl.
—	Uboj. Blizu Mureka v radgonskem okraju so v neki gostilni popivali fantje iz dveh vasi. Naenkrat so se med seboj sprli in se začeli tudi pretepati. V pretepu so 231etnega mizarja Mihaela Faulanda s poleni tako pretepli, da je drugi dan umrl.
—	Samoumor. V Muro je skočil v Radgoni Franc Šošterič. V vodi je še klical na pomoč, a nikdo ga ni mogel rešiti.
—	Nesrečni alkohol. V Zabukovci pri Celju so se v pijanosti stepli rudarji Kajtna, Skočir in Bevc. Bevc je bil v pretepu smrtnonevarno ranjen in so ga morali spraviti v celjsko bolnišnico.
—	Slovenska zmaga. Iz Blata poročajo: Pri občinskih volitvah, ki so se vršile dne 3. julija, so bili izvoljeni v vseh treh razredih pristaši Slovenske ljudske stranke. Med tem, ko so se druga leta nemškutarji udeležili volitev v-iaj v prvem razredu, jim je letos upadel pogum in sploh niso prišli na volišče.
—	Poizkušen napad na smodnišnico v Št. Vidu? Iz Št. Vida ob Glini so poročali, da sta po noči pred nekaj tedni nameravali dve neznani osebi napad na tamošnjo smodnišnico. Vojaška straža je oddala nanje strele, ker se nista odzvali klicu, nakar sta izginili. Vojaška oblast pravi, da o kakem napadu ni govora, ampak da so to bili neki pijani Lahi. Kljub temu se je pa straža pomnožila od 9 na 15 mož.
—	Za nabiranje malin na Koroškem je podjetnik Rebrek najel na Hrvaškem več sto delavk.
—	K roparskemu umoru pri Labudu poroča celovški "Mir": Orožništvu in oblastim se je posrečilo, s precejšnjo gotovostjo priti na sled morilcu Pa-ciilerja. v osebi nekega Jerneja Ma-teka. ki je do dne 26. junija služil pri Minibeku v Rabensteinu kot voznik. V kritičnem času je vozil mimo kraja umora; seboj je vozil tudi cepin, ki ie kazal krvave sledove. Dne 27. junija je Matek nenadoma zapustil to službo in se odpeljal s popoldanskim vlakom črez Spodnji Dravograd na Celje. Dne 28. junija se je pa odpeljal naprej v Ljubljano, kjer je najel stanovanje pri nekem Urbancu, pri katerem je shranil dva kovčka. Policija je preiskala kovčke in našla v enem krvavo suknjo in še le odtrgan okrvavljen rokav. Matek se je dne 1. jul. podal na Vrhniko in od tam v Trst, češ, da gre iskat službe. Dne 5. julija so našli kosci na licu mesta, kjer je bil izvršen umor, v travi ob cesti denarnico za bankovce, v kateri ni bilo nobenega denarja, pač pa nekaj papirjev brez vrednosti.
—	Izseljevanje preko Trsta v prvi polovici leta 1912. je iznašalo 14,000 oseb, od katerih je odpotovalo 7200 v Severno Ameriko in 6800 v Južno A-meriko. V istem času lanskega leta se je izselilo preko Trsta 7900 oseb, in
| sicer 3700 v Severno, 4200 v Južno Ameriko.
—	Slovenska razstava v Gorici. Nekateri slovenski umetniki so priredili intimno razstavo slik v Gorici.
—	Rezultati ljudskega štetja za Trst in Gorico so bili objavljeni ondan v uradnem listu. Pri tem štetju je štel Trst sam dne 31. decembra 1910 126,-
] 807 prebivalcev. Izmed teh je bilo La-
1 hov 95,383, Slovencev 19,694, Nemcev 9255, Hrvatov 1978, Cehov 330, Poljakov 125, Rusinov 29, Rumunov 5, O-grov 8. Predmestja so štela 52,981 prebivalcev, od katerih je navedlo 28,-178 prebivalcev slovenski kot občeval ni jezik, 22,432 laški, 2067 nemški, 186 hrvaški, 90 češki, 20 poljski, 3 rumun-
ski in 5 mažarski. Okolica šteje 8875 prebivalcev: 8199 je Slovencev, 538 Lahov, 114 Nemcev, 12 Hrvatov, 11 Čehov in 1 Poljak. Torej je štel Trst s predmestji in okolico brez vojaštva 188,636 prebivalcev, z vojaštvom pa 190,941 prebivalcev: Slovencev 56,926, Lahov 118,957, Nemcev 11,876, Hrvatov 2403, Cehov 565, Poljakov 157. V tem številu niso všteti tuji podaniki, katerih je v Trstu 39,016, seveda največ Italijanov. Kakor znano, je ljudsko štetje, ki ga je prvotno izvršil magistrat, vsled protesta Slovencev revidiralo po nalogu ministrstva namestni-štvo. Tudi v Gorici je namestnija revidirala po magistratu izvršeno štetje, ki je podalo sledeči rezultat: Prebivalcev je bilo v Gorici (vštevši vojaštvo) 29.291. Slovencev 10,790, Lahov 14,-812, Nemcev 3238, drugih Slovanov je bilo še 445. Kakor je razvidno, je v Gorici malo manj Slovencev kot Lahov ia vendar nimajo v mestnem, svetu niti enega zastopnika. Zanimivo bi bilo, primerjati te podatke z onimi iz leta 1900. ko sta tržaški in goriški magistrat sama izvršila ljudsko štetje. Videlo bi se, koliko so Slovenci v desetih letih napredovali, oziroma, približno koliko naših ljudi sta "požrla" leta 1900 tržaški in goriški magistrat. To primerjanje bi gotovo tudi upravičilo I korak vlade, da je letos revidirala de-' lo magistratov. Da ni ta, za primorske Slovence ugoden izid ljudskega štetja pogodu Italijanom, se razume, saj so te številke podrle samolaštvo Trsta in Gorice.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog;
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s £u3o okusne pijače in Jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR 4t CAFE,«?
Postrežba iiborna— prav po domaČe
.....JOLIET
HRVATSKO.
—	Za čiščenje Save na Hrvaškem je določeno 100,000 K.
—	Hudourje v Bosni. V okraju Gradiška v Posavini je napravilo hudourje s točo na poldrugi milijon kron škode.
—	Toča v Slavoniji. V požeški žu-paniji Brodu na Savi, Orlovcu, Sibi-niji, Daruvaru in Lipiku je toča, debela kakor kokošja jajca, uničila vso setev in vinograde. Škodo cenijo na več milijonov kron.
—	Liška železnica. Ogrsko trgovinsko ministrstvo se zdaj bavi s pred-deli za zgradbo železnice, ki se zgradi čez Liko. Vse načrte še enkrat proučujejo. Dne 20. jul, se je pričela graditi Dalmatinska železnica na Hrvaškem.
—	Zagreb, 13. julija. Predvčerajšnjim se je vršila pred varaždinskim sodiščem razprava proti varaždinske-mu županu in bivšemu opozicionalne-mu poslancu dr. Peri Magdiču, ki je bil obtožen zaradi obrekovanja, zaradi lahke telesne poškodbe in zlorabe javne oblasti. Dr. Magdič je bil, kakor je bil pač z gotovostjo pričakovati, obsojen, izrečeno je bilo suspendiranje in izguba odvetništva. Dr. Magdič je bil
rvi podpredsednik hrvaškega sabora in med n^jodličnejšimi poslanci koalicije.
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, 111.
POZOR!
Rojaki pomislite s' poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postrežem in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam' prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznžni salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave ia in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
Kadar se mudite na rogaln Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti r
MOJO GOSTILNO
kjer botte najbolje potteeieni.
Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIBT
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom ivoje
Mesnica Tel. 101	Joliet, HI.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
Anton Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago 8t».
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company.
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu.
Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 951 h St. So. Chicago, I1L
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KROH| VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD M 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.	«*
Vložen denar obrestuje po 4\% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • vsem ivojim premoženjem, vrednim do SO MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za čata vojake — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKL PRI BANKI zahtevajte odločno, da •• Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" ki NE v kako drugo varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki mo m Vaz denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO«
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik...........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM, TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Uoion.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska linijska tiskarna.
< TRADES mi COUNCIL *
	CERKVENI	KOI-EDAR.
4.	avg. Nedelja	Dominik, spozn.
5.	" Pondeljek	Marija, Dev. sn.
6.	" Torek	Gospodova spr.
7.	" Sreda	Kajetan, spozn.
8.	" Četrtek	Cirijak, muč.
9.	" Petek	Roman, muč.
10.	Sobota	Lavrincij, muč.
NAUK ZA DESETO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Ošabno in prezirljivo obnašanje fa-rizcjevo v tempeljnu napram ubogemu cestninarju, ki je v vsej svoji ponižnosti nrosil božjega usmiljenja, nas spominja nekaterih kristjanov, ki zame- j tujcjo nekatere verske vaje in, ki iz strahu pred ljudmi trdijo, da je v katoliški cerkvi marsikaj, kar gfe ne vjema več se sedajnim naprednim časom. Ti polukristjani vedno kličejo in trdijo, da it je treba prilagoditi časom. Mi živimo — tako trdijo — v jako naprednih časih, v katerih se vse spreminja, je vse nestanovitno. Tej spremenljivosti, tuj nestanovitnosti, tej — recimo — modi naj se prilagodi tudi krščanstvo. Kaj je na tem? Poglejmo!
Pravica in resnica, po katerih se ima ravnati naša vera in naše življenje, ste nespremenljivi. Kar je res danes, to ne more in ne sme biti napačno jutri. Krščanstvo je imelo zopet uvesti na svetu pravico in resnico, kateri ste bili pozabljeni. Krščanstvo je božja ustanova odločena v to, da popravi zmote in krivice, v katere je zabredel Adamov rod. Sv. apostol Pavel imenuje ccrkev "steber in podlago resnice". Jezus sam je pa napovedal, da cerkve nikdar ne bodo premagale peklenska vrata. Dolžnost cerkve je torej voditi vernike po poti pravice in resnice, ona ima voditi svet, ne pa svet nje. Kdor bi torej hotel, da naj se cerkev v bistvenih svojih verskih ali pa liravnih naukih prilagodi svetu, ta bi popolnoma prezrl božji začetek in božje poslanstvo cerkve. Spremenljiva je politika, ker jo vodijo spremenljivi ljudje, spremenljiva je veda, ki je odvisna od umstvenih razmotrivanj in raznih izkušenj; krščanstvo se pa v bistvenih rečeh ne spreminja, ker prihaja od Boga, ki je nespremenljiv. Kaj pa so zahtevali v dobi preganjanja kristjanov rimski cesarji od prvih kristjanov? Da bi se prilagodili času, da bi zatajili Kristusa in molili malike. Kaj so zahtevali krivoverci po vrsti eden za dru gim druzega kakor to, da bi cerkev odnehala glede ene ali druge resnice in da bi se prilagodila njihovemu nazi-ranju. Da bi se prilagodila cerkev novi dobi, to je zahteval Henrik VIII, to je zahteval Luter. V svesti svojega božjega poslanstva je pa cerkev pretrpela rajše tristoletno preganjanje in rajše izgubila cela cesarstva in kraljestva, kakor pa da bi se udala krivičnim zahtevam in bi se prilagodila časom. Česar pa cerkev ni storila v teku 19 stoletij, tega tudi dandanes storila ne
bo. Ta ali oni pravi: "Jaz sem kristjan, toda spoved zametujem" — zopet drugi: "Sem katoličan, toda Rimu se ne vklonim" i. t. d. Dragi bravec, kakšno krščanstvo bi bilo to! Kdor hoče biti pravoveren kristjan, mora verovati in spolnovati vse, kar je zapovedano. Jezus sam je rekel: "Učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal." Sv. apostol Jakob pa piše: "Kdor se v enem pregreši, ta je vsega kriv." To velja glede verskih resnic in .glede spolnjevanja zapovedi. Kdor trdi, da je katoličan, ki pa po lastni svoji volji pripozna ali zametuje, kar mu je ljubo in drago, ta je v veliki zmoti. Naloga cerkve je učiti vse ljudi, vse kraje in vse čaše. Ona je torej od Boga postavljena učiteljica vsih krajev in vsih časov. Kdor bi torej zahteval, da naj se cerkev prilagodi časom, svetu, ta bi zahteval da se učenik prilagodi svojim učencem, to je, da uči ne le tako marveč tudi le to kar učenci zahtevajo.
"Dandanes je vse spremenljivo, vse napreduje, le cerkev je starokopitna." Spremenljivi so res nazori nekaterni-kov, toda prav to je dokaz, da ti nazori ne temele na nezmotljivi podlagi resnice. Resnične so besede papeža Pija IX., ki je rekel: "Bolje je, da dobimo še en razkol več, kakor da zgubimo le eno resnico." Ali pa ni ta neodnehljivost cerkvi v kvar? Ne, nikakor ne! Ko se boji poležejo in se strasti pomire, tedaj narodi spoznajo koliko je vredna stalnost in neodnehljivost sv. cerkve. Preganjanja so dedščina, od Kristusa zapuščena ded-ščina sv. cerkve, so pa tudi njena slava, njena čast, njen ponos.
"Ko bi se hoteli ravnati v vsem po naukih cerkve" — trdijo nekateri — "bi trpel napredek in celi svet bi se spremenil v samostan!" V čem pa obstoji ta nepredek? Morda v pokvarjenosti šeg in navad, v tem, da se streže strastem? To ni napredek, to ni prosveta! Sv. cerkev ne brani poštenega veselja, ona dovoli rada vse to, kar ni greh. Jezus sam se je vde-ležil pojedin in veselic, on se ni vprl, ko mu je spokornica z dragocenim mazilom mazilila noge. Tudi Jezus se je torej prilagodil vsemu, kar je bilo poštenega in dovoljenega. Krščanstvo dela ravno tako. Ne more in ne sme pa dovoliti n. pr. plesov, ki so naravnost nesramni, ali pa vodijo v nesramnost, noše, ki je spodtakljiva, veselic, katerih si brez pijančevanja misliti ne moremo in gledaliških predstav, ki slave hudobijo in blatijo čednost. Sv. cerkev ne more odobravati knjig in tiskovin, ki so verskemu prepričanju nerazsodne množice nevarne. Ni res, da je svetost le v samostanih doma. Svfeto se lahko živi v vsakem stanu, pri vsakem opravilu. Svet nasprotuje cerkvi, kakor je nasprotoval Jezusu: cerkev se torej ne more prilagoditi svetu.
Kar ne spada k bistvu, to cerkev lahko spremeni in je spremenila. Kako stroga je bila n. pr. v starih časih postna zapoved, kako mila je dandanes. Bilo je svoj čas mnogo več zapovedanih praznikov, kakor j^i je dandanes. To so nebistvene reči in glede tih se cerkev rada prilagodi, ako je to vernikom v korist. — Gospa Stael je pisala svojčas: "Vera Kristusova je ali vse, ali pa nič." Kdor bi jo hotel pri-striči, prikrajšati, prilagoditi zahtevam sveta, ta bi ravnal jako nespametno in bi storil isto kakor ko bi jo zatajil in se oropal njenih tolažil, katere nam daje na tem svetu in plačila, katero nam zasluži v večnosti."
REV. JOS. POLLAK.
ZAPELJANIM ROJAKOM V WAUKEGANU!
(Nadaljevanje s 1. strani.) katerim boš grehe odpustil, so mu odpuščeni, katerim boš grehe pridržal, so jim pridržani." Na to mu je knezoškof razvezal na hrbtu zaviti mašni plašč, rekoč: "Z obleko nedolžnosti naj te obleče Gospod." Po tih besedah je pokleknil g. Kalan pred svojega škofa, položil je svoje roke v škofove. Knezoškof Anton Bonaventura ga je vprašal: "Ali obljubiš meni in mojim naslednikom spoštovanje in pokorščino?" Gospod Kalan jo je obljubil rekoč: "Obljubim." Škof je še držal no-vomašnikove roke v svojih in ves vesel te svete obljube je poljubil pred al-tarjem novomašnika na desno lice, rekoč: "Gospodov mir naj bo veduo s teboj!"
Bili so to slovesni za angelje in ljudi ganljivi trenutki! — Zakaj pa pišem vse to? Zato, da bravci spoznajo, kako sveta dolžnost duhovnikova je pokorščina do škofa. Žal je g. Kalan letos odrekel pokorščino svojemu škofu, ko je tirjal knezoškof ljubljanski naj "radi sumničenja" odpravi iz župnišča svojo postrežnico. S tem knezoškof gospodu ni storil nobene krivice, bilo sumničenje opravičeno ali neopravičeno, gospod Kalan bi moral, da se prepreči Hujše zlo, ubogati svojega škofa. Gospod Kalan mora kot duhovnik, kot "z župnijskim izpitom podkovani župnik" poznati sv. pismo. Gotovo ni nič hudega, ako n. pr. ješ meso in vendar piše sv. apostol Pavel: "Ako jed po-hujša mojega brata, vekomaj ne bom jedel mesa." Gospod Kalan ni ravnal tako, odrekel je pokorščino svojemu škofu in popihat jo je se svojo postrežnico v Ameriko. — Chicaški nadškof je začasno sprejel g. Kalana, pozneje pa je iz važnih razlogov zahteval, naj zapusti Waukegansko faro, tudi zdaj je zopet odrekel pokorščino škofu, pod katerega področje je začasno spadal, vmaknil se je le policijski sili in kar je najhujše, potegnil je seboj v nepokorščino tudi ljudstvo.
V sv. pismu berem v dejanju apo/ stolov besede sv. Duha, ki pravi: "Pa-
zite na se in na vso čredo, v kateri vas je sv. Duh škofe postavil, vladati cerkev božjo, ki jo je pridobil se svojo krvjo." Škofov pravica in dolžnost je vladati cerkev božjo. Ako pa je to dolžnost škofov, je dosledno vernikov in navadnih duhovnikov dolžnost ubogati učečo cerkev. Sv. pismo pravi: "Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik." Mat. 18, 17. Ta pokorščina je neobhodno potrebna, ako hočemo ohraniti edinost sv. cerkve. Učeni praelat Hettinger piše: "Greh je med nami in napuh vlada med nami in oborožuje enega zoper druzega. Ta napuh je pa seme nejedinosti. Ker je torej napuh med nami, je med nami tudi nevarnost nejedinosti. Cerkev bi ne ostala dolgo lepa in edina, ko bi ne imela sredstev braniti napram napuhu edinost. To sredstvo je cerkvena hierarhija." (Hierarhija je podrejenost cerkvenih oblasti, edne pod drugo.) Temelj te podrejenosti je pa pokorščina. To pokorščino zahteva od kristianov že sv. apostol Pavel, rekoč: "Vsak človek bodi viši oblasti podložen; ni namreč oblast od drugod, kakor od Boga; katere so pa od Boga postavljene. Kateri se tedaj oblasti ustavlja, se Božji volji u-stavlja. Kateri se pa ustavljajo, sami sebi pogubljenje nakopavajo." (Rim. 12, 1. 2.)
Gospod Kalan ni poslušal cerkvenih oblasti in kazen je sledila za petami. Gospod Jezus Kristus sam svari pred krivimi preroki in pove, kako jih spoznati: "Na njih sadu jih bote spoznali!" Kakšni pa so sadovi, katere je rodila ta upornost v Waukeganu? Poprej izgledna in mirna waukeganska fara, na katero smo bili Slovenci lahko ponosni, je postala poprišče prepira, tožb, natolcevanj in nejedinosti. Ali so to lepi sadovi? Drevo, ki rodi take sadove, ne more biti dobro drevo.
G. Kalan slepi v "Glasu Naroda" ne- \ vedno ljudstvo, da ostanejo v zvezi z Rimom. Tega on sam ne veruje, ker mora kot "z župnijskim izpitom podkovani župnik" vedeti, da je taka župnija nemogoča. Papež imenuje škofe, kdor zavrže avtoriteto škofov, zavrže posredno s tem veljavo papeževo, neha biti katoličan, postane razkolnik,' ako ne celo krivoverec. In res čuje-mo, da je g. Kalan že v zvezi z neodvisnimi duhovniki in neodvisnim škofom. G. Kalan trdi, da bodo imeli Waukeganci svojega škofa v Scran-tonu. Edino pravi katoliški škof v Scrantonu je Rt. Rev. Mihael Hoban. Ta nima in ne more imeti z Wauke-ganom in g. Kalanom nobene zveze. V Scrantonu pa je tudi "neodvisni" škof neki Hodur. O tem pa bodi povedano za enkrat le toliko, da ni bil od nobenega katoliškega škofa posvečen v škofa, marveč od krivovercev, in da je od sv. Očeta imenoma z cerkve izobčen. P o v d a r j a m pa, da so vsi "neodvisni škofje" od sv. Očeta, papeža imenoma iz sv. cerkve izobčeni. Neodvisna cerkev toraj ni in ne more več biti katoliška. V katoliški veri pa ste, spoštovani Slovenci v Waukeganu, rojeni in vzgojeni; ali hočete postati zdaj res odpadniki, ali hočete res "odstopiti od sv. zaveze, ki vam je bila izročena"? Ne dajte se motiti, ne mašni plašči in bogoslužni obredi ne tvorijo katoliške cerkve, marveč podložnost in pokorščina do učeče cerkve, kateri je naš božji Učenik obljubil dar nezmotljivo-, sti. Vem, da tebe verno ljudstvo ne j žene v odpad hudobija in zla volja, marveč zapeljano si od človeka, ki se noče podvreči duhovni oblasti. Tebi ljudstvo, ki si dobre volje, kličem v ] premislek in prevdarek krasne besede, katere je govoril pred več nego 1500 leti veliki škof sv. Ciril Jeruzalemski rekoč: "Ako prideš v ptuje mesto ne vprašaj, kje je hiša Gospodova, ali pa kje je kaka cerkev, marveč vprašaj, kje je katoliška cerkev!" Katoliška cerkev pa je le tam, kjer so duhovniki, ki so v zvezi s katoliškimi škofi, kateri so v zvezi s papežem. Papež ne pripozna neodvisnih škofov in vsacega, imenoma iz cerkve izobči; škofje pa j ne morejo in ne smejo pripoznati od cerkvene oblasti neodvisnih duhovnikov. To je nauk sv. cerkve iz starodavnih časov. Že sv. Ignacij Antiohij-s.ki, učenec sv. Janeza Evangelista, ki je umrl 1. 107 mučeniške smrti v Rimu, piše besede, katere se je svoj čas prav ttiko in iz iste učne knjige kakor jaz učil "z župnijskim izpitom podkovani pravi župnik", g. Jakob Kalan, sv. Ignacij piše: "Brez škofovega dovoljenja ne smeš kršče-v a t i in ne m a š e v a t i." Ep. ad Smyr. 1, 8. Kar prepoveduje sv. Ignacij že v prvem stoletju, to se drzne storiti v 20. stoletju g. Kalan, ki kljub nadškofovi prepovedi mašuje in deli sv. zakramente.
Cerkveno oblast lahko primerjamo z onim vogelnim kamenom, o katerem piše sv. evangelist Matevž. Ta vogelni kamen g. Kalan zametuje, zato pa se bo spolnilo nad njim, kar piše isti sv. evangelist: "Kdor pade nad tem kamenom, se bo razbil; na kogar pa on pade, ga bo stri." Ljudstvo Waukegansko, ali se hočeš se silo pogubiti in streti zapeljano po krivih naukih?
V št. 171 "Glas Naroda" pere nekak odbor g. Kalana in pove razloge, zakaj je g. Kalan pripeljal seboj postrežneo. Jako nerad se dotaknem tih točk, glede katerih sem opetovano vprašan, vedno ravno jaz molčal izvzemši Rev. Kranjcu nasproti. Ne iz slabe volje, marveč zato, da odbor spozna pri čem da je on in ljudstvo, moram resnici na ljubo oporekati onim točkam. V celi Ameriki sem morda jaz edini, ki poznam že iz bogoslovja sem g. Kalana, njegovo postrežnico pa že več menda kot 25 let, ker je postrežnice stric
blagonosno deloval daleč nad 30 let v mojem rojstnem kraju v Tržiču na Gorenjskem. Poglejmo točke po vrsti: 1. "Služila je pri meni že 3 leta, ker je bila izvrstna kuharica in zvesta hišina jo je bilo teško odsloviti." Zakaj težko? Ali ni tega pod težkimi cerkvenimi kaznimi tirjal od g. Kalana njegov škof, kateremu je g. Kalan slovesno prisegel kanonično pokorščino? Ako pa je g. Kalan menil, da se mu dela krivica, tedaj je on, ki je iz kanoničnega prava napravil župnijski izpit, moral vedeti, da ima pravico rekurza na cerkveno sodišče. — 2. "Zavezala se je prostovoljno pri meni služiti 10 let, ker sem jaz mesto nje plačal doto njeni sestri 2000 kron, kateri njen stric župnik ni hotel pomagati." — Kje je navada, cla sestra plačuje sestri doto, zlasti ako si mora svoto za dobo izposoditi? Ali ni to nekaj res čudnega? Zakaj vtika g. Kalan v celo zadevo g. župnika, oziroma zdaj kanonika Špendala, bivšega najboljšega prijatelja in součenca Jurčičevega? Komur so razmere tako znane, kakor meni, ta ve, kako občudovanja vredno prizanesljivo iti potrpežljivo je ravnal ves čas g. Špendal se svojo nečakinjo in kako nehvaležno je bilo gospodu povrnjeno! - Sicer se je pa g. Kalan prav s to točko kompromitiral tako, da se ima tej lastni izjavi zahvaliti, ako njega in postrežnico iz-tirajo iz Zjedinjenih držav, ker je to pravcati "labor contract", katerega tu-kajšna postava tako ojstro in strogo prepoveduje. — 3. "Želela je videti tudi Ameriko, o kateri so ji sorodniki mnogo lepega poročali." Gospod Ka-lanova postrežnica je prej videla Ameriko kakor g. Kalan ali pa jaz. Z mojim nekdanjim součencem Kristjanom Urh je pred leti zbežala iz trži-škega župnišča svojemu stricu-župniku in se je v Ameriki poročila. To so nepobitne resnice, katere bo — ako treba — rad potrdil postrežnice stric g. kanonik Špendal v Novem mestu. Sicer pa še nekaj! Nekje se pritožuje g. Kalan radi slabih dohodkov in vendar on lahko posodi 2000 kron svoji postrežnici! Torej prevelikega pomanjkanja menda vendar ni bilo! — Sicer pa, pripoztiam, da so to postranske zadeve, katerih bi niti ne omenil, ko bi g. Kalan sam z njimi ne bil slepil ljudstva.
Zdaj le še nekaj stavkov, ki so za Waukegansko ljudstvo velikega praktičnega pomena. Kaj sledi iz tega, da je odrekel g. Kalan chicaškemu škofu pokorščino? On je bil suspendiran, to je, odvzela se mu je pravica maševati, pridigati in deliti sv. zakramente. G. Kalan je storil korak naprej, on je kljub suspenziji maševal, pridigal in delil sv. zakramente. Vsled tega je postal irregularen, to je, toliko časa nesposoben opravljati kako duhovsko opravilo, dokler ga ne odveže cerkvena oblast. Tudi to še ni zadosti. G. Kalan snuje neodvisno cerkev; s tem je postal razkolnik in kot tak je zapadel že ipso facto izobčenju, katerega ga more rešiti le sv. Oče. ali pa od sv. Očeta v to pooblaščeni mašnik. Seveda je zakrament sv. mašniškega posvečenja neizbrisljiv, g. Kalan ostane mašnik, toda karkoli stori kot mašnik, stori božjeropno in si za vsako tako dejanje nakoplje nov, strašen greh. Spovedi in zakoni so naravnost neveljavni. To je popolnoma pravilno trdil v Glasu Naroda Rev. Črne. Izvzeta bi bila le skrajna sila. N. pr. ako ni blizu nobenega druzega katoliškega mašnika, tedaj sme podeliti umirajočemu katoličanu cenzurirani duhovnik sv. odvezo. Razlog zakaj je prav trdil Rev. Črne je ta, ker je za zakrament sv. pokore in sv. zakona treba poleg mašniškega posvečenja tudi oblasti in pravice (jurisdikcije), katero da in lahko tudi odtegne škof. Ako bi se skliceval g. Kalan na kacega "neodvisnega" škofa, naj to nikogar ne bega! Ti neodvisni škofje so brez vsake zveze z Rimom, so izobčeni in sami nimajo nikake pravomoči in jurisdikcije.
Kaj pa je z onimi, ki sttije na Kala-novi strani? Tudi oni so postali, ako se tega strašnega koraka sploh zavedajo, razkolniki, so zapadli cerkvenemu izobčenju in niso več pravi katoličani. Vsled tega pa tudi ne morejo biti člani kake katoliške Jednote.
Da bo ljudstvo poučeno in na jasnem, poglejmo še, kaj' je se sv. zakramenti, ako bi jih kdo po g. Kalanu sprejel. Omenil sem že, da greši smrtno g. Kalan vselej kadarkoli deli kak zakrament, ker napravi božji rop. Kaj pa oni, ki zakramente prijemajo?
Sv. krst. Ako g. Kalan krščuje, krščuje veljavno sicer, toda smrtno s tem greši on, otrokovi stariši in botri.
Sv. birm a. Noben katoliški škof ne more in ne sme birmati v kaki neodvisni cerkvi. Ako birmuje kak independent škof, je vprašanje jeli on res veljavno posvečen v škofa. Ako ni veljavno posvečen je birma neveljavna, ako pa je veljavno posvečen, tedaj smrtno, božjeropno greši independent škof, botri in otrok, ki je bir-man.
Sv. R e š n j e Telo. Maše opravljene od g. Kalana so sicer veljavne, toda on ima vselej strašen božji rop, istotako vsak, kdor sprejme iz njegovih rok Najsvetejši zakrament in oni.l ki so pri sv. maši, ne zadoste svoji ne-' deljski dolžnosti.
Sv. spoved pri g. Kalanu opravljena je neveljavna, izvzemši skrajno silo smrtne nevarnosti.
Sv. poslednje olje sprejeto od g. Kalana je zopet strašen božji rop.
Sv. zakon sklenjen v pričo g. Kalana ni zakrament, torej neveljaven.
Ali niso to grozne posledice? Kdor
meni, da pretiravam naj vpraša kateri-gakoli profesorja bogoslovja, ali pa katerega koli škofa, ki je v zvezi se sv. Očetom. Zdaj pa, ljudstvo, razsodi samo, ali se boš še dalo voditi za nos? Vzemimo pa tudi, da bi bilo tolikanj zaslepljeno, da bi tudi zdaj ne hotelo odnehati. Ali moreš pričakovati, ljudstvo Waukegansko, da bo tebi zvest g. Kalan, ki ni bil zvest svoji cerkveni oblasti? Čuje se, da nabirate denar za novo cerkev. Kaj pa ako Vas g. Kalan zapusti ali pa ako umrje? Ali mar menite, da bi se dobil mej duhovniki od slovenske matere rojenimi še kateri, ki bi se tako daleč spozabil, da bi hotel stopiti v nesrečne stopinje Ka-lanove? Nismo svetniki, vsak ima svoje slabosti, eden večje drugi manjše vendar pa spoštujemo cerkveno avtoriteto in rajše pustimo življenje, kakor pa, da bi se izločili od edino prave Kristusove cerkve in bi hoteli postati neodvisni. Mi vemo, kaj smo škofom pri ordinacijah obljubili. Kaj bo torej potem s cerkvijo in denarjem? Nato vam lahko odgovarjajo n. pr. oni, ki so snovali svoj čas neodvisno slovensko cerkev v Clevelandu, neodvisno češko cerkev ravno tam in neodvisno poljsko cerkev v Jolietu. Kakor so imeli oni, tako bote imeli tudi vi slednjič le veliko gmotno škodo in ne preostane vam slednjič druzega, kakor skesano vrniti se nazaj v pravo katoliško cerkev, ali pa odpasti popolnoma. Ker preti ljudstvu tudi gmotna škoda, je po mojem mnenju dolžnost vsih slovenskih listov zavzeti se lojalno za to zadevo. Ako komu že ni mar za versko prepričanje, naj mu bo vsaj mar za gmotno škodo, katera preti zapeljanemu narodu.
V Chicagi je svoj čas živel "neodvisni škof", poljak Kozlowsky. Ko se je možu bližala zadnja ura, tedaj ni klical kacega neodvisnega duhovnika, akoravno jih je bilo nekaj v Chicagi, klical je marveč katoliškega duhovnika, Rev. Langeta in rad bi se bil mož spravil z Rimom, toda ni mu bilo več dano, Rev. Lange ga je dobil le še popolnoma nezavestnega. Kaj
pa ti, dragi Waukeganski rojak, ali bi hotel ti v resni, zadnji uri božjeropno sprejeti sv. obhajilo od neodvisnega, torej razkolniškega duhovnika? Če-sar bi ne maral v zadnji tiri, tega tudi v življenju ne delaj! —Kako nespa-met napravi lahko vsak, saj smo sla botni in zmotam podvrženi ljudje, u pam pa, da ste zdaj'na jasnem in da zmoto spoznate. Ako pokažete vsi ono gorečnost za pravo vašo župno cerkev, kakor so jo pokazali nekateri za ne odvisno cerkev, potem bodo kmalu za-celjene rane, vsled katerih zdaj krvavi Waukeganska fara, vrnila se bota zopet mir in zastopnost in zorili bodo zopet lepi sadovi pravega krščanskega življenja.
REV. JOS. POLLAK.
Waukegancar.je — protestanti?
Sprejeli smo telefonično sporočil0' da je bil v sredo prvi pogreb slovenskega otroka na protestantovskem pokopališču v Waukeganu.
Listnica uredništva.
G. J. B. K., Waukegan, 111. Rad' stvarnega pojasnila v zadevi wauke-ganske afere v tej št. priobčimo Vas dopis šele prihodnji teden.
ZAHVALA.
Ob priliki prerane smrti naše prelj be hčerke
Marije Spelič,
ki je zaspala v Gospodu v 8 letu starosti v soboto 27. jul. in je bila pokopana dne 29. jul., se tem potom naj iskrenejše zahvaljujemo vsem znan cem, prijateljem in sorodnikom, so nas tako gotoma obiskovali časom njene bolezni in so se tako številno udeležili pogreba.
Posebno pa darovalcem cvetlic.
Joliet, 111., dne 31. jul. 1912.
Žalujoči ostali, Frank in Marija Spelič, stariši. Frankie, Annie in Agnes,
bratec in sestrici.
«
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicag0 tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
pozor, slovenci!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega je: OBČINSKA HRANILNICA NA VRHNIKI. Posluje še le drugo ie|° in se ji je zaupalo že nad poldrugi milijon kron hranilnih vlog. V to hrafl nico nalagajo tudi sodnije denar mladoletnih otrok in varovancev ter c. župniki cerkveni denar.
Vloženi denar obrestuje po 4^2 odst. brez vsakega odbitka. Za varnCsa denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem jn davno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izS je v ti hranilnici, tudi v slučaju vojske, popolnoma izključena.	..e
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahteva)^ odločno, da se Vam pošlje denar le na občinsko hranilnico na Vrhniki v kako drugo manj varno hranilnico. Nam pa takoj pišite po kateri ba dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pišiti razločno in natančno.
Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranil»lC posojilnic kot gotov denar, brez da bi se obrestovanje kaj prekinilo
g■
nost
ZEMLJA!
40 akrov iste za $600 — z positivnem jamstvom, da boste zad°
voljni, ker plačate kakor hočete medtem ko na farmi mirno
lepo
živite. Damo vam: Rodovitno prst, prijazno podnebje, čisto i zdravo vodo in svobodo — vstran od tovarn in rudokopov.
Tu rastejo najfinejša jabolka in črešnje na svetu; krotnp'r
satu
vas obogati tekom 4. let. Letos se na kosi 2y* do 3 tone sena na akr Oves in rž, ječmen in sladkorna pesa, kažejo posebno dobro
Damo vam—Square Deal.
ILLINOIS-NORTHWEST COLONIZATION
908 TACOMA BLDG. 5 N. LA SALLE ST.,	CHICAGO, ^

K* S» K«
******

JEDN0TA
******
Bell Phone 1048.
Grguisovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovmna ▼ dr žari
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
l/iavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
'^■možni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 18411 Martin Markovič, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 24. jul. 1912.	Dr. št. 154 članov.
K društvu sv. Roka 15. Allegheny, Pa., 18412 Josip Medoš, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 18413 Nikolaj Flajnik, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 22. jul. 1912.	Dr. št. 126 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 20. Ironwood, Mich., 18414 Paul Parac, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 21. jul. 1912.	Dr. št. 40 članov.
PRESTOPILI ČLANI, društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., k društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 11662 Ivan Boben, 24. jul. 1912. ^	I. dr. št. 38 članov. II. dr. št. 48 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., k društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 16691 Simon Munič, 21. jul. 1912.
I. dr. št. 84 članov. II. dr. št. 60 članov. Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, O., k društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 16714 Karol Gabrovšek, 21. jul. 1912.	I. dr. št. 49 članov.
II. dr. št. 33 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 8949 Jožef Gornik, 23. jul. 1912.
Dr. št. 89 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 444 Oto Tanceg, 24. jul.
1912.	•	Dr. št. 75 članov.
°d društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 11387 Ivan Lopatič, 24. jul. 1912.
Dr. št. 111 članov.
Od driištva sv. Jan. Krst. 13, Biwabik, Minn, 12700. Adolf Kline, 8026 Matija Bavclek, 25. jul. 1912.	Dr. št. 43 članov.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa, 8911 Nikolaj Planine, 21. jul. 1912. ,	Dr. št. 124 članov.
d d™stva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa, 15648 John Černjč, 11342 John Čer-nic, 2s. jul. 1912.	Dr. št. 87 članov.
ustva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont, 13581 Marka Radoš, 24. jul. 1912. j-,, .	Dr. št. 65 članov.
™a SV" Jožefa 53> Waukegan, 111, 9068 Alojzij Podobnikar, 24. jul. 0 lylf	Dr. št. 189 članov.
~>d društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 8624 Ivan Rujevčan, 21. jul. 1912.	Dr št. 59 članov,
društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111, 16224 Nikolaj Pazdirc, 26. jul. 0 . 1912-	Dr. št. 28 članov.
dr«štva sv. Jurija 64, Etna, Pa, 16338 Tomaž Švedi, 25. jul. 1912. q .	Dr. št. 70 članov.
dr"štva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn, 17469 Anton Perušek, 15. jul. 1912. q , _	Dr. št. 72 članov.
društva sv. Jurija 73, Toluca, 111, 13632 Josip Oven, 7149 Matija Oven, Od h -	Perniž> 2S- J"1- 1912.	Dr. št. 36 članov,
društva Marija Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo„ 16932 Nikolaj Sikič,
Od h -Uls 1912'	Dr' št 57 članov-
društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111, 17168 Franc Hočevar, 27. jul.
q, 12-	Dr. št. 44 članov.
Q društva sv. Roka 113, Denver, Colo, 13673 Anton Potnik, 23. jul. 1912.
q.	Dr. št. 52 članov.
društva sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo, 17415 Ant. Jesenko, 16695
Od h P Karli". 13085 Franc Perčič, 23. jul. 1912.	Dr. št. 61 članov.
društva sv. Družine 136, Willard, Wis, 16218 Ivan Košir, 22. jul. 1912.
Dr. št. 23 članov.
d .	ODSTOPILI ČLANI.
ar"stva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y, 16137 Frank Mele, 21. jul. 1912.
Dr. št. 32 članov. Odd .	IZLOČENI ČLANI.
■""ustva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111, 18078 Ivan D. Judnič, 12756 Ivan Pe-• 1^327 Mihael Kuglič, 26. jul. 1912.	Dr. št. 86 članov.
Iv <1.. . SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
"stvu SV. Alojzija 42, Steelton, Pa, 4795 Neža Gornik, 23. jul. 1912.
Dr. št. 36 članic.
Od d .	SUSPENDOVANE ČLANICE.
rustva sv. Družine 5, La Salle, 111, 1972 Jožefa Jančar, 24. jul. 1912.
Dr. št. 30 članic.
Od d .	IZLOČENE ČLANICE.
rustVa sv. Ja„eza Krstnika 14, Butte, Mont, 4175 Ana Fortun, 3628 Ka-na Klepec, 24. jul. 1912.	Dr. št. 59 članic.
Pri dr - ZVIŠALA ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
ustvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111, 1728 Neža Kožar, zvišala zav. dne 16. jul.
Vi> razred 5.
13952 vn IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
^.'"ael Badovinei* star 32 let, član društva sv. Jožefa 16, Virginia, r lnn' umrl dne 21. maja 1912. Vzrok smrti: Bolezen na obistih. Zava 10 j0s.V;in za $1000. Pristopil k Jednoti 12. maja 1909. Razred 5.
Um | vančič' star 41 let, član društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind, p !rl dne 10. julija 1912. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000. 3452 p,Stopil k Jednoti 18. junija 1896. Razred 2.
di/ i Požar- star 42 let, član društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa, umrl . $10lrJ2 ma^a 1912' Vzrok smrti: Ubit od lokomotive. Zavarovan za l$34	Pristopil k Jednoti 14. dec. 1901. Razred 4.
Ill ael Frankovič, star 35 let, član društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, za 'j."mrl dne 28. junija 1912. Vzrok smrti: Srčna napaka. Zavarovan 102,52	Pristopil k Jednoti 26. febr. 1899. Razred 2.
J^ijeter Kerže, star 27 let, član društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Umrl dne iun'ia 1912' Vzrok smrti: Samoumor. Zavarovan j?1000. Pristopil k Jednoti 13. sept. 1906. Razred 2. 84 i?1* Matuša, star 28 let, član društva Matere Božje Sedem Žalosti 2' rimountain, Mich, umrl dne 28. junija 1912. Vzrok smrti: Jetika. '2349 r ar°van za $1000. Pristopil k Jednoti 24. sept. 1910. Razred 3. V R,,ac'j Sustnan, star 25 let, član društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. j>r' °mrl dne 30. junija 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. % j/rSt0Pil k Jednoti 23. okt. 1907. Razred 2.
d„„a.n"Ska Turk, stara 28 let, članica dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111, umrla st0 ., julija 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000. Pri-Ma - k Jednoti 5.dec. 1904. Razred 1.
Ij, driJa Benedik, stara 31 let, članica dr. Maijije Pomagaj 78, Chicago, Umrla dne 4. julija 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000. toPila k Jednoti 18. aprila 1909. Razred 3.
4441 Helena Tomas, stara 43 let, članica dr. Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo, umrla dne 23. junija 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 15. febr. 1910. Razred 5. 3800 Angela Mensinger. stara 25 let, članica dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111, umrla dne 15. junija 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 15. okt. 1908.Razred 2.
URADNO NAZNANILO GL. TAJNIKA. Asesment za mesec avgust 1912 je reden brez vsake posebne doklade.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Joliet, 111, 28. jul. — (Iz urada društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote.) Naznanja se vsem članom zgoraj omenjenega društva, da se pol-neštevilno udeleže prihodnje seje, to je dne 4. avgusta, ker je veliko važnih reči na dnevnem redu, kakor tudi, da se bodejo na tej seji izbrali možje, kateri bodejo delovali na pikniku. Ker je obilo dela in stroškov, zato naj se tudi člani podvizajo, da kolikor mogoče pripomorejo, da se bode vse v redu delalo na pikniku 11. avg. v Thei-lerjevem parku.
Nadalje se naznanja, da je bilo sklenjeno na seji pripravnega odbora 28. julija, da vsak član je dolžan vzeti eno vstopnico in to najsi bode član živeč v Jolietu ali izvan Jolieta.
Vstopnica ali tiket za člane in nečlane je en dolar ($1.00), za katerega dobi pri vstopu 25 tiketov po 5c. Da bode vsega v obilju, jamči odbor.
Ker že dolgo let ni imelo zgoraj o-menjeno društvo nobene veselice, zato se nadejamo, da ga občinstvo v velikem številu počasti. Vabljeni so tudi ostali Slovenci, Hrvati, Slovaki, Srbi in Poljaki, ter vsi Slovani sploh. Vstop nice ali tikete je dobiti pri slovenskih trgovcih ter na vratih pri parku.
V obilen poset vas vljudno vabimo. Čisti dobiček je namenjen za podporo bolnih članov.
Tudi naznanjam članom društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J, da sem danes dne 30. julija prejel tikete za piknik, katere vsem članom toplo priporočam, da jih kolikor največ mogoče razprodajo. Druge podrobnosti se bodejo sklepale na prihodnji seji dne 4. avgusta, torej se še enkrat priporoča članom, da se prihodnje seje polnoštevilno udeleže.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
M. Wardjan, tajnik.
čolnu" polkovniku Rooseveltu niste črhnili še besedice?"
"Tega sem si prihranil za vrhunec svojih zatrjevanj — vem namreč, da se ima polkovnik rad za vrhunec vsega. Mislim pa, da je podobnost polkovnika Roosevelta z menoj večja kakor kateregakoli drugih kandidatov. Najprej — bila sva oba predsednika. Dalje — imela sva oba dva termina in končno: govorila in rekla sva oba eno-inisto; seveda sem jaz to že davno pred njim storil, ker sem imel prvi — priložnost."
Molk.
Reporter pa porabi to priliko in ga vpraša:
"In druge podobnosti niste našli?"
"O da, in še prav veliko: jaz sem mrtev!"
"Vraga, polkovnik Roosevelt je vendar še jako živ?!"
"Ha, tako stvar le izgleda in zmoti se človek lahko — Teddy je toliko, kakor da bi bil prav zares mrtev!"
In vmolknil je zopet kip, zazibal se je v svoj čudoviti molk in — mir.
sloveče ime, ker njemu gre zahvala za gradnjo železniškega sistema okoli Smirne.
Narkotizirana cigareta. Med De-brecinom in Nagykarolyjem sta dva doslej še neznana lopova na posebno zvit način oropala trgovca Desiderja Mandla. Pridružila sta se trgovcu kot trgovska potnika, med pogovorom pa je eden izmed lopovov ponudil trgovcu svoje cigarete. Vsi trije so kadili. Oni del cigaret, katere je ponudil lopov trgovcu, je bil pa narkoti-ziran. Kmalu je trgovec postal nezavesten. Ko se je zbudil, ni bilo lopovov nikjer več, pa tudi ne trgovčeve denarnice z 20,000 kronami.
RAZNO SADJE.
Nabira za A. S. Ivan Adamič.
Krompir — zdravilo.
Na dan krašenja grobov se zbirajo stari veterani in se v ljubezni spominjajo za dom umrlih tovarišev. Oglasil se je eden ter pripovedoval, kako ga je Lincoln ozdravil od babjevere; predsednik je vedel, da nosi hrabri vojak zajčjo nogo za amulet pri sebi in nekega dne stopi Lincoln k njemu in ga vpraša:
"Veš, kaj je to?" in iz žepa mu pred nos pomoli krompir.
"Seveda vem, krompir je."
"Prav praviš — in dobro sredstvo tudi zoper trganje po udih; odkar nam reč nosim krompir pri sebi, nisem še občutil trganja po nobenem delu telesa."
"To je pa imenitno!"
"Da, da. najlepše pri tem pa je, da krompir kot protisredstvo vpliva;... ko še nisem krompirja nosil v žepu, tudi reumatizma imel — nisem."
Interview z Lincolnom.
Ob vogalu Union Square stoji kip Lincolnov. Noč in dan molči in dostojanstveno zre na zeleno drevje, se j naslaja ob pestrih bojah cvetočega bi- \ lja, gleda na siromake, ki ne najdejo dela in nimajo ležišča, kamor bi položili trudno svojo glavo in posedajo v parku drug ob drugem... Ne briga se za vrvenje ljudi, ropot in šum živahne 14. ulice, kaj mara kip za svet, za vse ono, kar se dogaja za njegovim hrbtom!
Približa se podjeten reporter, stopi h kipu in zazdelo se ti je, ko da bi švignil preko čmernega obraza kipo-vega porogljiv, bolesten in hkratu do-brotljiv nasmeh... radovednež ga vpraša:
"Kaj mislite Vi, gospod Lincoln, o predsedniški kampagni?"
In kip mu nagajivo namežikne ter pravi:
"Po mojem mnenju morajo vsekakor zvoliti le — mene. Stvar namreč prav tako izgleda, kakor da bodo nominirali in izvolili mene. To pa zatrjujem le z upravičeno zavestjo, ker vse kaže tako, da sem jaz sploh edini kandidat, ki pride v jeseni na tiket."
In po daljšem resnem premišljevanju nadaljuje kip Lincolnov:
"Pred nekaj leti sta bila senator Cul-lom iz Illinois in "uncle Joe" Cannon edina ameriška politikarja, ki sta se bahala, da sta meni "podobna", v resnici pa sta mi sličila le v — bradi. Zdaj pa je postal Lincolnov tip uprav epidemičen. Vsak predsedniški kandidat zatrjuje, da je Lincoln — ali se vsaj drži takim. Wilson, Harmon in Taft se še sicer v tem razredu ne imenujejo, a časa imajo še obilo zamujeno popraviti, ako se kateremu izmed te trojice imenovanje zbilja posreči."
"In kateri je Vam—po Vašem mnenju — najpodobnejši?", sprašuje dalje radovedni reporter.
"Na to vprašanje mi je teško odgovoriti, podobnosti so namreč v vsakem slučaju jako različne. Opravljajo me, da sem bil najgrši mož v celi zemlji in Woodrow Wilsonu se ne bo treba posebno mučiti, svojo podobnost z mojo "lepoto" bo prav lahko dokazal. Taft in Harmon sta nalik meni — odvetnika. Ta točka je pa velikega uvaževa-nja vredna, vendar pa ne bi s tem rad ni sebe, niti njiju inkriminiral. Morda sta mi tudi drugače podobna, in ako je to res, sta mojsterski razumela, skri ti ta fakt pred menoj in svetom."
"In Champ Clark?"
"O, s tem pa sem imel čast v eni in isti državi zagledati luč sveta — to je že nekaj podobnosti. Očitajo mu v govorjenju grobost kakor meni nekdaj in to je zopet nekaj podobnosti z menoj. Mislil sem večkrat, da bi mi bil podobnejši, če bi bil manj govoril in polno brado nosil, a slišal sem, da se polna brada s prežvekanjem du-hana ne strinja. Pristaviti mi je le še, da sem bil tudi jaz velik prijatelj psov, tudi zlostavljenih."
"A o edinem pristnem "drugem Lin-
Samo sedemnajst hribolazcev je prišlo doslej na goro Ararat.
Velika Britanija uvozi skoro 50,000,-000 električnih ogljikov vsako leto.
Rai r.omerer. človek mora tehtati dva in eno tretjino funta na vsak palec svoje velikosti.
"Kulturni" Mažari. Listi poročajo o naslednjem dogodku, ki razkriva vso nekulturnost mažarskih mongolskih potomcev.- Dne 7. julija je preiskovalna komisija preizkusila revolver, s katerim je poslanec Kovacz streljal na Tiszo. Kljub zelo energičnim protestom uglednih korporacij so za te poizkuse porabili mrtvo človeško truplo, katero je dal anatomični zavod na razpolago. Streli na truplu so dokazali, da je bil revolver sposoben za usmrtitev človeka. Tega ne znajo v Budimpešti dognati še brez take skrunitve mrliča. Zelo čudni vitezi so ti-le Mažari. V vsem so najbolj podobni po-surovelim klati-vitezom!
Izgredi proti hrvaškim delavcem v Italiji. "V Italiji štrajkajo poljedelski delavci; bogati posestniki latifundij so domače delavce nadomestili s Hrvati iz Banovine, ki so jih v velikem številu privabili v' Italijo potom neke agencije. Domače ljudstvo je nato uprizorilo velike izgrede, ki se še nadaljujejo in so zlasti obrnjeni proti hrvaškim delavcem. Najhujše je v apul-skem okraju Soggia, kjer so Italijani dejansko napadli Hrvate in niso prizanašali niti njih ženam. Orožništvo ni moglo preprečiti izgredov in opustošenja. — Dejstvo, da hodijo banovinski Hrvatje, ki imajo toliko krasne zemlje na razpolago v domovini, bednim italijanskim poljskim delavcem oteže-vat boj za obstanek, glasno priča o ne zdravih razmerah na Hrvaškem.
Prva popolna univerza na Balkanu. Srbska vlada je sklenila ustanoviti v Belgradu medicinsko fakulteto, in tako izpolnjena belgrajska univerza bo prva na Balkanu, ki bo imela vse četvere fakultete.
Zahvala.
Slovenski Zdravnik,
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, Id ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je tO sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanje.^ do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St, Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
Emil Bachman
1719 South Center Arena«. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-kričanska ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RB-GALIJA, MARŠALSKIH STAPO-VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani eia-nik, tiskan n svih slavjanskih jeiidh. koji šaljemo na zahtjev svakome kidava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenaM. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
Ondriček — ravnatelj konservato-rija. Znani češki violinist Ondriček je imenovan za ravnatelja na novem dunajskem konservatoriju.
Mascagni pobegnil. Sloviti italijanski komponist Mascagni je pobegnil z neko koristko iz gledališča 'Constante' v Pariz. Zapustil je v Rimu svojo ženo in več otrok.
120 let star mož umrl. V vasi Cruci na Rumunskem je nedavno umrl 120 let stari poljedelski delavec Vazilij Cojocaru. Bil je do zadnjega trenot-ka popolnoma zdrav ter se je preživljal s svojim delom.
Samega sebe je operiral v Toulonu vodja tamošnje mornariške bolnišnice dr. Regnault, in sicer v sklepih desne noge. Operacija, kateri so prisostvovali tudi drugi zdravniki, je trajala poldrugo uro in se je popolnoma posrečila.
Omnibus po zraku. Ogrski letavec Zselyi in adjunkt Melcer nameravata zgraditi zrakoplov, ki bo imel prostora za 30 potnikov, in uvesti stalno vožnjo med Budimpešto 111 Dunajem. Motor bo imel 500 konjskih sil. Zrakoplov bo težak 6000 kilogramov in bo nad 200 metrov dolg.
Hvalevredno. Župani treh francoskih mg s t so prepovedali kinematografom predstavljati scene iz življenja hudodelcev, ker te posebno na mladino slabo vplivajo. Na Francoskem so prišli do spoznanja, pri nas bi bilo pa tudi želeti, da pridemo.
Novi razgledni železniški vozovi po vzorcu vozov kanadske pacifiške železnice pridejo v promet v Avstriji na progah Salcburg-Trst in Dunaj-Budje-jevice avgusta meseca t. 1. in sicer 11a rojstni dan cesarja Franca Jožefa.
Vesel političen shod. "Narodne No-viny" poročajo: Ogrski poslanci I. Bake, K. Huszar in Elemer Preszby so sklicali v gozd pri Velikem Koe-roeszu političen shod, pri katerem so napravili pojedino za 2000 oseb. V 28 velikih kotlih so skuhali golaž iz 450 kg mesa. Po golažu so spili navdušeni volilci 19 hektolitrov vina in 36 sodčkov piva.
Klub, v katerem se ne govori. V Londonu so ustanovili posebno origi-nelen klub. Ta klub sestoji iz samih gluhonemih. Članov šteje nad 200, med temi je gospe j 60. Klub ima krasne prostore v veliki palači. Tudi u-službenci so gluhonemi. Pri električnih zvoncih imajo rudeče svetilke, ki se vžgo, kadar se kliče po zvoncih Predsednik je gluhec Wilson, ki je užival v angleškem industrijskem svetu
Umrla je ga. Frančiška Turk, članica dr. sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J, v bolnišnici sv. Jožefa v Jolietu dne 15. julija 1912. Bila je v bolnišnici okoli šest mesecev. Rojena je bila v va"si Petane št. 3, fare Šmihel. Prej se je pisala Frančiška Zagorc. Stara je bila dne 3. junija 28. let. V tej deželi je bila okoli 13 let. Poročena je bila o-koli 9]A leta. Zapušča soproga in četvero otrok, ki so: Jožek, star 85^ leta, Frances, 6J4, George, 3, in Helena 16 mesecev. Tudi zapušča enega brata in strica v Aurori, 111. Pokopana je bila dne 18. julija. Sv. mašo zaduš-nico je daroval g. župnik Rev. Father Kranjec. Pogrebnik je bil g. Anton Nemanich. Pogreb je bil res lep pa tudi žalosten, ko so štirje otroki žalovali za svojo pokojno materjo. Soproga je bila res zvesta in poštena svojemu možu. Zahvaljujem vse vsem tistim, kateri ste mojo ženo obiskali in pomagali. Naj v miru počiva!
Joliet, 111, 31. julija 1912.
JOŽEF TURK, 1404 N. Elizabeth St.
Anton Košiček
Slovenski gostilničar
Pri menije vedno največ zabave in najboljše pijače.
"Tonček Is 0. K.
9»
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
Vedno izgovor.
Gospod Khon, premožen trgovec ju dovskega rodu, je poslal sina Icka v gimnazijo, da bi postal advokat.
Toda v šoli Icku ni šlo dobro in prvo polletje je prinesel domov pošteno trojko. Ko je oče videl njegovo izpričevalo, se je prijel za glavo:
"Ti falot, ti lump, ti razbojnik! Sta-neš me toliko denarja, pa se ne maraš učiti!" je zaklical stari Khon obupno.
"Saj se učim!" je Ick odvrnil, "toda kaj početi! Profesorji so sami antise-miti in naj Judek zna kar hoče, vedno dobi dvojko!"
Nato je dal Khon takoj krstiti svojega sina in je bil prepričan, da pojde sedaj bolje. Toda koncem drugega polletja je prinesel Icik domov še sla-bejše izpričevalo.
Razlaga.
Sin: "Oče, kaj pa je to: barantija?"
Oče: "Zapomni si: "Barantija — to je denar družili ljudi!"
Dober svet.
Krojač (nevoljen): "Zaradi teh ničvrednih hlač, ki mi jih nočete plačati, vas moram hoditi vsak teden terjat!"
Dolžnik: "Pa mi napravite še suknjo, da se vam bo izplačalo sem hoditi!"
Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jolietu
FRANK BAMBIČ,
210 Ruby Street,	Joliet, Ills.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
Pojasnilo.
"Ali smem vprašati, kakšno bolezen imam?" "Anemijo."
"Od česa pa to prihaja?" "Z grškega jezika, milostna gospa!"
Konec venča delo.
"Zdaj te pa ni več videti z ono elegantno blondinko, tvojo zaročenko." "Zdaj se je omožila." "S kom pa, če smem vprašati?" "Z mano!"
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR. Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, I1L
Na prodaj
Prodajalna likerjev na debelo, ki je v najboljši okolici v Pittsburgh, Pa. Najboljši prostor za moža, ki govori slovenski, ker je ta prostor v sredini slov. naselbine. Proda se radi vzroka — poceni za gotovino.
FINK & WALDVOGEL, 5437-9 Butler St, Pittsburgh, Pa.
tilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ ZAIGRANA VAS.
Narodni motiv iz XVIII. stoletja. — Spisal Proto Konec iz Srednje vasi
'miniiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
ga strese v svoj
I.
Poljanščica je pluskala ob sivo-rja^e skale, šumela in se penila, da so kaplje deroče reke, kakor debeli orehi, brizgale n? 'go in visoko brv, slonečo na vis . skalnatih stenah v sredi vrtincev v globeli. Dež, gost in debel, je padal na rjavo površino razljučeue reke in strela Je udarjala v skalnate stene in visoke smreke. Zabliskalo se je, da se je voda in hosta zagrnila v bajno svetlobo.
Bilo je pozno v noč. 'Oče Zelnik je slonel na hodniku, ki je visel liki lasta-vičje gnezdo ob leseni hiši nad skalnato pečino. Ni se mu dalo spati. Preveč je grmelo in bliski so švigali nad njegovo glavo. Pobožno se je prekrižal in šepetal iskreno molitev za odvrnenje hude ure. Cerkovnik pri puštalski kapeli je urno potegal za vrv, zvoneč k nevihti. Še so se videle medle luči na vasi, v ulici in pod bregom.
Mati Zelnica je čepela v kotičku na hodniku in se stresla pred bliskanjem.
—	Nekaj tesno mi je pri srcu, Polona! Zdi se mi, da nocoj ne bo brez nesreče- Tam gori v Rakitovcu se svetli, kakor bi bil ogenj. Najbrže je treščilo v kako oglarsko kočo, izpre-govori oče Zelnik.
—	Bog se usmili nesrečnih duš! za-stoče Polona.
Spet se močno zabliska. Materi Zelnici se zazdi, da je čula človeški vzdih. Zelnik pa zapazi v svitu člo veško podobo, ki je stala na "štučku", na ozkem prostorčku visoke skale, odkoder so se po letu kopajoči otroci spuščali v vodo.
—	Kdo neki lazi v tem času po nevarni steni? Ponočnjak ni. Ali je kak popotnik zašel na napačno stezo in ne more dalje?
Ženica se trese v kotu, mož pa poskuša oditi za nepoznano človeško podobo.
—	Nikar ne hodi, da se ti kaj ne pripeti. Saj lahko zavpiješ nad njim, odsvetuje strahopetna ženska.
—	Nikakor ne, Polona! Treba je ravnati pravilno. Bogve kaj mu je in kaj namerja?
Zelnik vzame v roko debelo gorjačo, za pas porine velik krivec, ki se je svetil v temi kakor gadje luskine, pa hajdi! iz hiše po temi navzdol...
Počasi in previdno se spušča po visoki skali, z vrha na "jamco", na prostorček, koder se je moglo stati. Zdaj je opazil tudi že v temi pod sabo človeka, ki je sedel na skah in zrl v globino. Visoke, svetle usnjate golenice so visele navzdol, da ie dež pribijal nanje, čez pleča je imel kratek oklep in izpod šlema so gledali dolgi lasje, peroč se ob dežju, ki je padal po svetlo srebrnem šlemu. Kratek meč je bil zataknjen ob boku, na vrhu šlema pa se je pral konjski rep.
—	To je kak Vitez! ugane hitro kmet in glava se mu napolni z globokimi mislimi. Kaj dela tu? Pa vsaj ni naš graščak, oplemeničeni Oblak? In njega da bi jaz upa! nagovoriti? In zdaj-le?... Ne upam.
Že se je kesal, da se je podal na pot. Svest si ni bil življenja. Kaj ko bi mu graščak porinil meč v grlo ter ga pahnil v vodno globino?
Kar se zabliska, in neznani vitez se skloni po koncu. Meč zarožlja, obleka se posveti v skrivnostni polsvetlo-bi; možu na "jamči" zastane sapa. Dobro je čul, da je vitez zaškrebetal z zobmi, potegnil izza pasa usnjato mošnjo ter jo zavihtel v zraku...
—	Pagato pagato perduto!*) sikne z zategnenim glasom ponočni vitez, in s cekini napolnjena mošnja je zletela s cvenketajočim pa rožljajočim glasom v tolmun deroče reke...
Oplašeni možiček na "jamči" gleda osuplo ta prizor v temi. Ko začuje cvenket cekinov, se mu hipoma razjasni položaj, in preden se je neznani vitez obrnil po stezi navzgor, je že oče Zelnik spet plezal po skali gori ter se skril pod lesenim hodnikom. Vitez je izginil v noči
II-
Karel Jožef, graščak Smleški, je bil že dva dni v gosteh na gradu opleme-ničenih Oblakov (Wolkensperg) v Pu štalu. Franc Rudolf, graščak Puštalski, ga je bil povabil na lov. Pa neugodno vreme je lovcem skalilo veselje nad divjo zverino in lovci so pohajkovali po gradu, jeli, pili, peli in igrali.
Oba graščaka sta bila strastna taro-kista. Ko so povečerjali, so se mlajši lovci še zabavali v ženski družbi, starejši pa so sedli okrog mramornate mize in igrali pozno v noč.
Na voglu graščine, v mali sobi, o-krog enonožne mize, so sedeli štirje. Na divanu ob steni sta sedela Smleški graščak in njegov brat Ivan Anton. Graščak je bil že prileten mož s sivimi brki in zgubanimi lici. Brat njegov je bil samski, srednje starosti, živih oči in kozje brade. Onkraj mize sta sedela na foteljih plemeniti Oblak in njegova sestra Marija Terezija. Puštalski graščak je bil lep, mlad mož, ognjevite nravi in zgovorne besede. Njegova sestra je bila starejša, visoke rasti, bledih lic in resnega obraza. Časih so že pravili, da je nevesta kozje-brada Ivana.
Igrali so tarok. Vsakemu je visel
*) Plačani pagat izgubljen.
ob pasu usnjat mošnjiček, v mošnji-čkili pa sami rumeni beneški cekini.
Igrali so že drugi večer. Prvi večer sta Oblaka imela smolo in zaigrala sta polno mošnjo cekinov. Kontesa Marija Terezija je z jokajočimi očmi zapustila igralno sobo. Baron Ivan Smleški ni poznal ženskega srca in s samozavestno trdosrčnostjo je pospravil cekine gospodov, Oblakov v svoj mošnjiček.
Ko pa je ležal na postelji, ni mogel zaspati. Čudne misli so mu rojile po glavi, oči kontese Marije so mu plavale v zraku, in zdelo se mu je, da ni prav storil. Zazibal se je v spanje, pa spanec mu je pletel grozne prizore pred očmi. Videl je konteso na skali nad globoko reko, videl, kako se je borila v dušnih bojih, kako se je prije mala za bolno glavo in rvala lase iz glave. Ves poten se. vzbudi in nemirna vest ga dvigne iz postelje. Obleče se in zapusti grad...
Ni ga motilo padanje dežja, ni ga strašila nočna temota, ne strele, ki so švigale nad njim. Tja na skalo se priplazi, na skalo, na kateri je videl v sanjah konteso Marijo...
Težke misli so mu pretresale srce, duša mu je bila kakor od strele zadeta hoja, stiskale ga je kakor pilo v de belem hlodu... Že ga je tri obup, noč mu je šepetala laskave besede na uho, zibal se je na rjavi skali kakor bilka sredi širnega polja, tako sam, tako o-tožen, tako obupan...
Pa se zabliska, svetloba se povrne za hip čez hosto onkraj reke... Vitez Ivan je videl temne smreke, videl gobave hraste, videl zakrivljene gabre in zasmoljene bore... Zagledal pa je v sredi teh temnih debel tudi drevo bele barve, mlečno-belo brezo. In breza se mu je zdela kakor belo oblečena devica, kakor vestalka v gruči drugih dreves... Spomnil se je Device, ki je rodila Sina, katerega rešilne kaplje so škropile tudi na bolno dušo, na raz dvoj eno dušo njegovo...
—	Apage, satanas!*) zastoče, in be neški zlati so sfrčali v vodeno dolino v kristalni grad povodnega moža...
Kakor da bi se bil prepustil boleč tvor, tako je bilo baronu Ivanu, lahko vestjo se je vračal v grad.. .
In spet je sanjal sanje— pa sanje sladke device na belih poljanah..
Igrali so torej drugi večer. Baron Ivan je samozavestno omenil domač kontesi, da ni mogel nositi njenih zla tov pod svojim srcem in da jih je izro čil materi vodi.
—	Takih norcev je malo, de Smleški graščak.
—	Don Kišot de la Smlednik, doda pl. Oblak.
—	Gospod Ivan, Vas je Bog po vec urah pripravil do spožnanja. Toda pravi vitez ne premišlja, pokaže takoj svojo čednost, zbode viteza kontesa Marija.
Baron Ivan je bil zamiSljen v igro, ki je postajala vedno bolj zanimiva Strast se je pasla po kotih, zdaj je prilezla na dan. Prsti igralcev so nervozno stiskali karte, oči so švigale po mizi, ustnice so se stiskale, žilice na čelih so se napenjale, vsak je vrgel karto na mizo, da je zazeblo v dno srca. Proti koncu igre se že ni slišalo drugega nego padanje kart na kame-nito mizo.. .
Plameni sveč na Ieščencu so se ne mirno zibali od vetra, ki so ga delale karte v zraku. Noge pod mizo so se premikale v taktu padajočih kart in udarjale ob tla, vino v majalki se je zibalo na tresoči mizi...
Graščak Smleški je mešal karte. Pogled mu je uhajal na velik kupček zla tov ob robu mize. Vsem pa se je bra lo na obrazu: Kdo potegne z roko po tem zlatem bogu?
Karte so razdeljene. Gospodu Oblaku se razjasni obraz.
—	Kontesa Marija! Sreča je nocoj na Vaši strani. Skoro mi je žal po cekinih v reki, reče baron Ivan in se potegne za brado.
—	Gospod Ivan! Kazen sledi za petami, odvrne kontesa in čaka, kaj poreče brat, ki je bil prvi na vrsti za igro.
—	Kdo igra?
—	Pagat ultimo! zakliče Puštalski graščak. Dolga vrsta tarokov se je zabliskala v njegovih kartah. Vsi se spogledajo. Igralec izbere ostale karte na mizi. Smledčampina zraste pogum. (
—	Contra! zakliče baron Ivan.
—	Re! jekne kontesa.
—	Supra! se oglasi domači graščak z zategnjenim glasom, nervozno stiskajoč karte z močnimi prsti.
Nastala je smrtna tišina. Puštalski vrže prvo karto.
—Kaj delaš, Franc? pokara kontesa svojega brata, ker se ji zdi karta neugodna.
—	Nič se ne boj, Marija! Danes je naš dan!
Pade druga karta, pade tretja...
—	Izgubljeni smo, zakliče Ivan z otožnim glasom.
—	Ne plaši se! Igra bo naša, četudi ne pagat! ga tolaži brat.
Karte padajo, srce tolče igralcem, kakor bi plezali na visoko goro...
Zadnja karta pade... Pagat je narejen... Goapad Oblak pograbi za
kupček na mizi mošnjiček.
Štejejo. Tudi igro je dobil domači graščak. Vsota je narasla na stotine cekinov.
Odštela sta Smleška dva svoje zlate. Pa jih je bilo premalo.
—	Kar manjka, pa pojdite iskat Poljanščico, pravi Smleški graščak.
—	Kot vitez bote to uslugo napra vili Vi, gospod Ivan! pikro odvrne kontesa in se obrne do kozjebrada ba rona.
—	Tudi to bi storil, kontesa Marija Toda kesam se, da sem bil včeraj premehak do ženske, odvrne zbadljivo baron Ivan in odide za svojim bratom
Sveče na Ieščencu so pojemale, domači graščak in njegova sestra pa sta še pila iz majolke, preštevala zlate in se pomenkovala.
—	Denarja nima več. Pa nekaj kmetov zastavi, reče Oblak. Midva ne bova iskala njegovih cekinov po vodi Sicer mu pa jaz ne verjamen, da jih je zagnal v vodo...
—	Jutri takoj se prepričamo. Kmet Dagarin Podbregom je dober plavač. Pokličem ga, in takoj prinese tiste na še cekine na beli dan, če so le res na dnu vode.
—	Modra je ta, sestrica moja! Lahko noč!
III.
*) Poberi se, satan!
Tisti večer sta kmeta Zelnik in Dagarin sedela pri vinu ter se pogovarjala to in ono. Zelniku je še vedno rojil prejšnji večer po glavi in tisti beneški zlati mu niso dali miru. Kaj ko bi človek hitro obogatel? Ne bi bilo treba se toliko truditi in trpeti, odkupil bi se pri graščini in bi postal svoboden kmet. Kdo ima pravico do najdenega denarja?
Pa Zelnik sam si ni upal seči po cekinih. Dobro bi se bilo s kom posvetovati. Njegov prijatelj Dagarin je gotovo mož za to, da zna molčati. Zakaj če vesta dva, se še zareglja, če pa vedo ,trije, vedo vsi ljudje, pravi star pregovor.
Svoji ženi Zelnik ni upal razodeti skrivnosti. Pač pa je premišljeval ves I dan, ali bi jo razodel svojemu prijatelju Dagarinu?
In odločil se je, da jo razodene.
—	Dobro je vince, sosed, presneto bi se pilo, če bi bil denar, je začel sukati pogovor na svojo plat. Pri tem je čisto nadrobno pljunil mimo mize. To je bila Zelnikova slabost vselej, kadar je hotel spraviti iz sebe kako važno zadevo.	.	|
—	Če bi ga imeli toliko kot grajski! Moj ljubi Zelnik, še marsikaj druzega bi se naredilo, ne samo vino pilo, če bi bil denar! je odgovoril Dagarfn.
—	Ampak ga ni — za kmeta. Gospoda ga ima pa preveč; toliko, da ga strani meče... Zelnik je zopet pljunil, ravno tako nadrobno, a skoraj ner-vozno; kakor bi se ustrašil, da bo prehitro izdal prijatelju svojo skrivnost.
Meče,-meče, je pritrdil Dagarin. Vse te veselice in zabave, kakor jih ima'jo med seboj, vse te potrate, lovi. plesi... he, prijatelj Zelnik — kmet pa tlačani!
In če ga pri vsem tem ne spravijo izpod rok, ti pa kar suho zlato lučajo v vodo... iz same gosposke objestno-I sti menda, ali jim pa tudi po glavah . ni vse prav... Če bi ti vedel, prijatelj Dagarin, kaj sem jaz videl...
—	Kaj si videl?
V tretje je zapršelo mimo mize in mimo Dagarina, potlej pa se je sklonil nik čisto na Dagarinovo uho. Po-tihem in oprezno je zaupal prijatelju kar je doživel prejšno noč na skali ob Poljanščici... — Sosed, je pristavil in glas se mu je čudno zatikal — tisti cekini so lahko najini, ti si — kakor kak povodni mož... Ne bo treba več tlačaniti, odkupiva se in vince bova pila...
—	Čudna stvar! je siknil Dagarin; meni se zdi nevarna! Pred očmi pa
se mu v vsi lepoti zablesketali zlati beneški cekini.
—	Kaj nevarna! Če eden vrže strani, drug lahko pobere. Kdo nama kaj more, če bi se tudi izvedelo! Sicer pa ni treba, da bi se, saj nisi moja baba!
—	Prav imaš, sosed, odvrne Dagarin. Če bi se pa le izvedelo in bi cdo po kakršnikoli pravični poti ogla-il zanje, mu jih pa odštejeva. Praznih
rok naju ne bo odpustil. Poštenje, prijatelj, je vendarle prva reč na svetu tudi za naju. če sva prav tlačana in reveža ... Pa nisi prav nič poznal tistega iteza?
—	Kaj ga bom poznal, ker je bilo ema kakor v rogu. Naš graščak go
tovo ni bil. Njegov glas poznam.
Zdaj je dosti tuje gospode v gra du. Prišli so od več strani na lov in najbrže je tisti neznani vitez eden izmed te tuje gospode. Bogve kaj vse imajo ti graščaki med sabo?! Malo še počakava, saj se kmalu kaj izve.
Nama pa'cekinčki med tem vendarle splavajo lahko po vodi, če bova preveč cincala...
Nič se ne boj, Zelnik! Saj tako ojsko napovedujejo. Kadar pa so ojskni časi, takrat je marsikaj dovo-eno, kar v mirnih časih ni. In takrat se tudi midva lahko posluživa vojsk-nih olajšav.
Prijatelja sta pila iz buče in se pogo-arjala pozno v noč. Delala sta podrobne načrte, kam porabita cekine. • • Poljanščica je šumela in oblivala na-pik štrleče skale, lahek veter je majal drevesa, in slavec je popeval v bližnjem grmovlju.
IV.
Na vse zgodaj je trkal grajski valpet na Dagarinova vrata...
Dagarin se je prestrašil, ko je odpiral vrata, zavit v zimski kožuh. Bliskoma mu je'šinila misel v glavo: kaj (Nadaljevanje na 8. strani.)
Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, ID
Pri meni dobite vse kar želite Po strežba točna, blago najbolje, a cen* najnižje.
Leo Zelenka Lerando
iz slavnega praškega
konzervatorija godbe
uči igrati klavir in harfo (piano and harp) po metodi praškega konzervatorija, početka učenja do končanja. Za daljša pojasnila se priglasite na:
Leo Zelenka Lerando
209 Richards St. JOLIET, ILL.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
Telefon South Chicago 70S. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL.
Popravljamo
Delo jamčimo.
STENSKI PAPIfc
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se v»a bar varska dela ter obešanje itenktf papirja po nizkih cenah.
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačno
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. .
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO. 2 Washington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi.
Alexander Harass
Chi. Phone 376. gj N. W. 927
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskem v občinstvv v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene.
<X Jefferson St., bliiu mosta, Joliet
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Walter,'Tex.
Kam pa greš Jože||
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču ces treko. Tam dobim dobro pivo, žganje. smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami,—Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio St.	Joliet, M-
KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE
M
v mojej gostilni
in se okrepčajte po domače. Pri meni boste najbolj postreženi.
John Gersich
1000 N. Chicago St JOLIET, lU»
J. P.
0bSte».,8on	Lesni
»»♦»♦»»trgovec.
Clinton in Desplaines Sti. Joliet
WMWWwvwvuvwwwwwv
Oscar J. Stephen
>K S
^	WVU1CL, 11
5 JAVIM NOTAH
Sobe 801 in 202 Barber hldg JOLIET, ILLINOIS
Kupuje in prodaja x"aljitta
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohiitva proti ognju, nevihti ali 4rng. po škodbi.
Zavai aje tud iivljenje proti nezgodam in bole-.iim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja
Govori nemško in angleško. VAWAWAVWWAWAV.V
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. PodpirWr? domačo obrt!
National Studio
(R PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, I11'
Edina slovanske fotografija T Jolietu.
Zmerne cene.
Najbolj*.-
Nenavadna Slabost.

Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsili znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe več krat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI, UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano
trinerjevo
Zdravilno Grenko Vino

p
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker im a zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri sc temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabiti pri
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI in NERVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKAH IN KRČIH, VZDIGAVANJU in KOVCANJU.
1,1 "v VLEhKtARNAH?2nih' ^ k'"* BMk b°leZni' 'ZgUba teka in slabost-
BITTER-W1HE
//gSaJ
t*inerovo
Horke vino
"•"■fwWr^ b/JOSEPH TR»HtR 793 s	Ave.
JOSEPH
1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.
triner,
CHICAGO, IU.
K
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva iu jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE CO.
2616 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
E. Wunderlich Granite Co.
804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov,
Naše podružnice so: Bethania in Ressnrection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville,Ill.
Chicago Phone 949. N. W. Phone 949
&JiMiiHiinumrimimuiin»m«ininiiiiiHmii
A. NEMANICH, pred«.
S
potnim na moje roma- g nje v Sv. Deželo.

Rev. Jos. i Pollak, t
M. GRAHEK, tajnik.
• .	./ "r. -.'v	■	i.
I
GLAVNICA $50,000.00.
Usten, in inkorp. let« 1910
Slovenian Liquor
Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
t^i
27. Emaus.
(Dalje.)
Pot v Emaus je jako slaba, na nekaterih mestih tako strma, kamenita in nerodna, da bi bilo jako neprijetno, morda tu in tam celo nevarno, ko bi kedo z osla padel. Ko smo približno tri četrti ure jahali, smo zapazili proti zapadu vas Kalunie, ki je bila nekdaj rimska naselbina. Sedaj gre pot precej strmo navzdol v terebintsko dolino, ki se imenuje tudi: Beit-Hanina. Zapadno v znožju je jako borna vas Beit-Haljme, pri kateri je majhen studenec. Izročilo trdi, da se je tukaj Gospod pridružil v Emaus popotujo-čima učencema. Žalostna zavoljo smrti ljubljenega učenika zapustita učenca Jeruzalem in iščeta tolažbe in razvedrila v popotovanju. Pričakovala sta, da bo Mesija oprostil jude rimske zavisnosti in da bo zopet vstanovil judovsko kraljestvo; pa glej, to se ni zgodilo, marveč ljubljeni učenik je moral umreti na sramotnem križu. Z Gospodom pa so umrli in so bili pokopani vsi njih upi. V svoji žalosti in zmedenosti sta popolnoma pozabila na besede Gospodove, da bo tretji dan vstal in tudi besedam pobožnih žen nista verovala, ko so pripovedovale, kar so od angelja slišale. ,
Kako prijetno jima je moralo biti, ko se jima pridruži ptujec, ki ju potolaži in jima jame razlagati mesijanske prerokbe. Prijazni ptujec jima dokaže, kako se je moralo vse to zgoditi, da je šel Kristus v svojo slavo. Mej pogovori se- nagne dan in učenca prosita ptujca, naj pri njih ostane. Bila sta tolažbe potrebna, tem bolj potrebna zvečer, ko razgrne temna noč svoj plašč na vtrujeno zemljo. Tedaj čuti navadno žalostna duša tem bolj svojo britkost.
Rad in ljubeznivo sprejme neznani ptujec to povabilo in kmalu se spremeni vsa žalost učencev v prav veliko veselje. Koliko radost in tolažbo sta morala občutiti učenca, ko sta v ptuj-
ha Ps0pobzn!raSl JeiuS mu dušo tarejo dvojbe in bolečine, tolažbo v premišljevanju tega
njena cerkev, ki je spremenjena v turško mošejo, ki pa nima nobene posebnosti razun groba Samuela, ako je res tukaj pokopan. Lezli smo tudi na minaret, ki pa kaže precej razpoklin, in občudovali smo zares krasen razled. Proti vshodu se 'vidi stari Rama na gori, Jeruzalem z Oljsko goro in Mo-absko gorovje. Proti jugu vidiš Be-tlehem in sv. Janeza v puščavi. Proti zapadu se vidi Lida, Jafa in sredozemsko morje. Proti severu se vidijo gore, hribi in griči posuti z majhnimi vasicami.
Od Nebi-Samuela smo jahali nazaj strmo navzdol in prišli smo po precej naporni ježi do grobov sodnikov. Vhod do tih grobov so lepa v skalo vsekana vrata v približno 4 m široko lopo, iz katere se šele pride do v skalo vseka-nih grobov. Ti grobovi so deloma pod zemljo, drugi so v pritličju, drugi zopet eno nadstropje visoko. Kakor stari egipčani tako so tudi stari judje kaj lepo skrbeli za svoje ranjike. — Kdor pozna sv. pismo, bo takoj vedel, da tukaj ne morejo biti pokopani oni sodniki, o katerih pripoveduje knjiga sodnikov. Pač pa je verjetno, da so tukaj pokopani udje judovskega velikega zbora, sinedrij imenovanega.
Ob treh popoldne smo bili zopet v Jeruzalemu in vdeležili smo se, ker je bil ravno petek, zopet skupnjega kri-ževega pota po mestu in procesije po cerkvi Božjega Groba.
Po procesiji sem šel, ker mi je zmanjkalo drobiža, na avstrijsko pošto menjat denar, pa kako sem se začudil, ko mi na avstrijski pošti niso hoteli zamenjati avstrijskega denarja. Sploh romarju ni svetovati menjavati v Sv. Deželi avstrijski denar, ker zgubiš pri vsaki kroni približno 10 vinarjev.
(Dalje prih.)
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & CS. Office and Works. 642-644 Casi Oba telefona 488
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope-ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banka.
White Front Buffet
ANTON KRIŽAN, lastnik 916 N. Chicago St,	Joliet, 111.
Za kratek Čas.
Rojakom naznanjam, da sem kupil eno največjih in najlepših slovenskih gostiln v Jolietu, kjer me lahko najdete ako me želite obiskati. Pri meni boste najbolje postreženi.
Obenem naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant. Kočevar, ki je v Jolietu dobroznan.
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo
trgovino z obleko
V zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tudi ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel fili reeslir.g 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega
zastopnika.
lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
■miiiiiiwunimmiuiiiuuiiiivviin«immiiiimiiiiii
SLXVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
belo piyo
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
i; N. Scott St.	Joliet, 111
|Lj^®lefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
Slovenec, $1.00 na leto.
brez učitelja!
p0
avodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V
s * KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
najde tolažbo v premišljevanju dogodka, ki nam tako očividno kaže Jezusovo dobrotljivost. Saj je Jezus vedno pripravljen pomagati povsod, kjerkoli najde za pomoč pripravno srce.
Od studenca se krene nekoliko proti severu in pride s? na pot, ki se_med. dvema gorama vije jako strmo navkreber. Pot je tako strma, da je dobro, ako stopiš parkrat s konja ali osla, ker je ježa nekoliko nevarna. Na levici vidiš par razpadlih poslopij, ki se imenujejo Loža. Trdi se, da je to stari Balhozor, kjer je umoril Absalon svojega brata Amnona, ker se je ta hudo pregrešil nad Absalonovo sestro.
Po precej težavni ježi smo prišli slednjič v vas Bidu in par minut pozneje v Elj-Kubebe ali Emaus. Redovniki so nas pričakovali in so bili pripravljeni na naš prihod, ker nas je p. Hermet napovedal.
Emaus je rojstno mesto sv. Kleofa, ki je bil eden izmed učencev, ki sta bila tolikanj srečna, da se jima je Gospod pridružil na poti. Kleofa je umrl kot marternik, katerega praznik obhaja sv. cerkev dne 25. septembra. Pokopali so ga v njegovi lastni hiši, nad katero so pozneje sezidali cerkev. SeA danja vas šteje približno 20 hiš, ki stoje na hribu, ki je jako rodoviten.
Leta 1851 je kupila neka markiza Nikolai staro kapelico, katero so razbili za mlin. Poleg tega mlina je pa kupila pobožna gospa tudi precej veliko lepega in rodovitnega zemljišča. Mlin so prezidali zopet v cerkev posvečeno sv. Kleofu. V tej cerkvi je pokopana radodarna markiza, ki je sezidala tudi frančiškanski samostan, v katerem je semenišče za mladeniče, ki se tukaj šolajo in pripravljajo na re-dovniški stan. Zelo prostoren, rodoviten in lep je samostanski vrt.
Leto pred našim romanjem v Sv. Deželo so dozidali v Emausu krasno novo cerkev, ki stoji na mestu, kjer je stala stara cerkev. Razvaline te cerkve so bile še jako dobro ohranjene. Novo cerkev je slovesno posvetil milanski nadškof kardinal Ferari, ki je bil z mnogimi italjanskimi romarji pri-romal v Sv. Deželo. Cerkev stoji tam, kjer je stala hiša, v kateri sta učenca Gospoda spoznala, Sledovi te hiše so še ohranjeni in pričajo, da je tukaj res stala stara judovska hiša. Ker se izročila na Jutrovem sploh kaj dolgo in dobro ohranijo, ni čudo, da se je ohranilo tudi to izročilo. Križarji so bili nad to hišo sezidali cerkev, katera je pa pozneje razpadla. Nad razvalinami križarske cerkve stoji sedanja krasna, nova cerkev.
Popoldne smo odjahali nazaj proti vasi Bidu, odkoder je kaj lep razgled na Jeruzalem. Iz vasi Bidu smo jezdili po silno strmi poti do gore Nebi-Samuelj, ki je najvišja v vsi Judeji. Nebi-Samuelj je skoraj gotovo stari Ramathaim Sofim, rojstno mesto preroka Samuela, ki je mazilil Savla in Davida za kralja. Stara pot je vodila iz Jafe čez Nebi-Samuelj v Jeruzalem, katerega so srednjeveški romarji navadno tukaj v prvič zagledali, zato se imenuje ta gora tudi gora veselja.
Leta 1131 so sezidali premonstraten-zi s podporo kralja Baljduina II. samostan, kateremu so dali ime: "Sv. Samuelj na gori veselja". Od tega samostana ni več sledu, pač pa je ohra-
Sitnosti v šoli.
Oče: "No, Tonče, kako je kaj v šoli?"
Tonče: "Vse bi še bilo, ko bi"le gospod učitelj zmeraj ne popraševal. To je pa tako sitno, da dostikrat ne vem, kaj odgovoriti." '
Naslednik.
"Papa, jaz
Karelček: "Papa, jaz bom enkrat doktor!"
Oče: "Zato si preneumen, Karelček! Karelček: "Tako! (Premišlja.) No, bom pa tvoj naslednik!"
Iz šole.
Katehet: "Joško, kako se imenujejo vse tri božje osebe skupaj?"
Joško, ki ni poslušal in ves čas mi slil na svojo trobento, ki mu jo je povozilo kolo pred hišo, molči.
Katehet (pomagaje): "Sveta Tro-tro..."
Joško (veselo): "Sveta trobenta."
Čudno.
Oče: "Moj Lojzelj je še v cvetju mladosti, pa je že tako zrel!"
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vina grad in klet St. Helena. Pisma naslovite
"Hill Grit Vineyard"
Jakše, lastnik.
Crockett. CaL
Mi hočemo tvoj denar ti hočešfnaš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi čemi. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na blizu nevega kanala.
Desplaines ulic
Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LY O TV fit
*
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Stefan Box 657.
Loughran & Conway
108 Loughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET
Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva.
JAVNI N OTARJI
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St, JOLIET, ILL.
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega. Chicago tel. 500 (Five hundred.)
Zdravnikom v' spomin.
Zdravilstvo je najstarejša veda, kajti ljudje so mrli,1 odkar svet stoji.
Slovenci in Hrvati!
v Pittsburgh Pa. POZOR!
Pivčeva modrost.
"Kjer sta dve reči pregrešni, se mora manjša vzeti; zato jaz pijem šnops namesto vina."
Skrb za bodočnost.
Sodnik: "Kako se upate prositi za ponesrečeno družino, ko nobene nimate?"
Zatoženec: "Ja, po veliki noči se mislim ženiti in ker vem, da zakon ne bo brez otrok, sem hotel že naprej iiabirati za ponesrečeno družino!"
Resnično.
"Popiši mi svoje življenje in povej mi odkrito, kaj Te je pripeljalo zapor?" — "Žandar!"
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA.
Slavnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa
Zmedenost.
"G. profesor, pečenke vendar ne bo ste jedli s prsti?"
"Ah, oprostite, sem mislil, da jem solato."
V šoli.
Katehet: "Kaj se učimo v krščanskem nauku?"
Učenec: "Vprašanja."
Katehet: "Kaj je glavna reč pri izpovedi?"
Učenec: "Mašne bukvice."
Katehet: "Kdo laže?"
Na to vprašanje dvigne učenec roko in glasno prosi, da bi smel odgovoriti, rekoč: "Gospod, jaz!"
Katehet: "Kako je bilo ime ženi, ki je podala Jezusu potni prt?" Učenec: "Harmonika."
Ni čudo.
A: "Nekaj posebnega je dandanes da je toliko pesnikov in pisateljev v norišnicah."
B: "To ni nič čudnega, saj hoče vsak norec biti pesnik ali pa pisatelj 1"
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najbolj!* californijska vina. VSI DOBRODOŠLI«
Louis W|ise
"MEET ME FACE TO FACE"
gostilničar
200 Jackson St,
Joliet, IB.
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer mm lahko najdete vsak čas in se okrepčat«, V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I
AU cmjh a vctčsH teste, so KnsrM nu>
REVMATEMU	SLABOSTIH t ČLENKIH
HROMOSTI	PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH
BOLESTI » KOLKU	MRAZENJU r ŽIVOTU
BOLESTIH v ČLENKIH	VNETJU OPRSNE MRENE
NEVRALGlft PROT1NU	PREHLAJENJU
OTRPLOSTI M$C	BOLESTIH t LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH v KRIŽU HUDEM KASUU
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor
m ff. Flrar Dri Co.
LEKARNARJI, -or. Bluff and Exchange Street*.
JOLIET. ILL. )ii izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite ae na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, IU.
Z g. Wellnitzom se lahke domenite » slovenskem jeziku, ker je Slovan.
POZOR, ROJAKINJEJ
Ali veste kje je dobiti n&jboljie me-■n pe najnižji ceni? Gotovo t V mrsaicl
J. & A. Pasdertz
e dobijo najboljic sveže ia preka-jeac klobase in najokusnejie meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite aaie meso.
Nizke cene in doura postrežba I* aaie geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v Mtšej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. CUa. Phooe 4&31. N. W. Pkou ius
(Nadaljevanje s 6. strani.)
ko bi bil kdo poslušal snočni pogovor? Pa se pritaji in ponižno vpraša:
—	Kaj pa to pomeni, da gospod val-pet tako zgodaj pritiska na naše kljuke?
—	Oče Dagarin, stopite malo z ma-.no! Hladno je, pa saj imate kožuh.
Dagarin se čudi, pa nezaupno zapre vrata za sabo in stopa za valptom čez vrtove naravnost proti skali.
Oskrbnik grajski se ustavi pa začne:
—	Baronesa Marija me je poslala do Vas. Vsi vemo, da ste Vi spreten pla-vač in da se ne ustrašite nobene vode, če je še tako deroča in globoka. Ali bi Vi skočili zdajle s skale v Poljan-ščico?
—	Pa čemu, gospod valpet? popraša navidezno kmet, dasi je takoj zaslutil, kaj in kako.
—	Na dnu reke je mošnja cekinov. Ako prinesete mošnjo iz vode, prejmete lepo darilo.
Dagarinu se je čelo zmračilo. Na misel mu je hodil prijatelj Zelnik. Dušni razpor se ga je lotil in v pomi-selkih je bil, kaj naj stori? Ali naj se potaji in pride brez mošnje iz reke, ali naj jo dvigne iz dna vode?...
Na nebu so zvezde sijale in jutranja zarja je tajala roso.	*
—	Kaj premišljujete, oče Dagarin? Takega zaslužka ni vsak dan, reče o-skrbnik.
Dagarin se obrne spet do valpta in pravi:
—	Pa če mošnje ne najdem?
—	Nič ne de. Kolikrat se polotimo še bolj nevarnih stvari brez uspeha.
—	Pa poskusimo! pravi Dagarin. Ozre se okrog sebe, seže po kožuh, gleče srajco in hlače... Slečen stopi na skalo, se prekriža, in reka je zašu-mela...
Nekaj sekund je minilo. Dagarin se pokaže na površju, spleza na skalo in pravi, tresoč se od mraza:
—	Tu notri ni mošnje. Morda jo je reka odnesla dalje?
—	Še enkrat poskusite, oče Dagarin. Skočite malo dalje.
Dagarin je videl mošnjo na dnu. Pa še je bil v dvomu, ali naj jo prime, ali naj jo prihrani za Zelnika? Toda mraz ga je tresel in odločiti se je bilo treba. Dagarin se spusti z "jamce" na "štu-ček". Spet se požene v valove, ki ga hipoma zagrnejo...
Valpet ni gledal dolgo časa. Dagarin se spet pokaže na površju — pa z mošnjo v roki.
Kmet se oblači, oskrbnik pa šteje cekine. Nekaj čez dvesto jih je bilo.
—	Ste že junak, Dagarin! Plačilo ne izostane. Zdaj pa le brž domov, da se ne prehladite.
Valpet je odhitel z rumenimi zlati v grad, kmet pa je tekel čez vrtove proti svoji hiši. Premišljal je, kako se izgovori svoji ženi, še bolj pa, kako se o-praviči pred Zelnikom. Toda vest mu je bila mirna in zvečer je zaspal lahko, spal sladko, sanjal sanje o žoltih zlatih in kristalnih gradovih, o povod-njem možu Trdoglavu in njegovem kraljestvu...
V.
Jasna noč je bila in zvezde so migljale. Mesec je svetil in psi so lajali.
Lajali so na grajskem dvoru, da pasji fant ni mogel spati. V slami poleg pasje koče je ležal raztegnjen in dva psička sta se, grela pod njegovimi koleni.
Na mislih mu je bila Urša, grajska dekla. Baronesa Marija mu obeta že dve leti, da jo bo smel poročiti. Pa le še ni nič.
In pasji fant vstane, zakliče enega izmed psov, pa hajdi okrog gradu.
Tam na voglu je bila grajska kuhinja, poleg kuhinje pa spalna soba za dekle.
Fant gleda, pa vidi, da so okna raz-•vetljena nad kuhinjo. Nevoljen se vrne k pasji koči.
Baronesa Marija je pospravila in pripravila igralno sobo. Na fotelju sedi in z nohtom drsa po kvartah, ki so ležale raztresene po mramornati mizi. Bajna svetloba je igrala po njenih licih in težka sapa je dihala iz njenih nosnic.
Vstopi baron Ivan.
—	Baronesa Marija! Jaz sem pripravljen, da izgubim vse svoje premoženje — Vam na ljubo!
—	Gospod baron! Laskavo govorite, toda pri igri ni nobene šale. Cekine smo dobili iz vode — pa 100 zlatov je še premalo.
—	Baronesa Marija! Če ste tako neizprosni, pa bodi! Takoj poravnamo, kakor hitro se igra začne. Saj kar je Vaše, je moje, ali ne?
—	Gospod Ivan! Zdaj še ne. Ljubezen se v ognju poskusi.
Vstopita gospod Oblak in graščak Smleški. Baronesa Marija nalije iz majolke v srebrne čaše rumenega vina in pijo.
Igra se začne tretjo noč.
Igrali so počasi, previdno. Zdaj je bMa sreča pri tem, zdaj pri onem.
_Dolgočasna je igra danes, zakliče
gospod Ivan.
—	Vi ljubite strast, ga zavrne baronesa.
_ Jaz pač ljubim strastno, imate
prav, reče baron Ivan.
—	Ljubezen je denar, pravi Smleški graščak. In spet so molčali. Samo enakomerni klici posamičnih barv in kart so se čuli v mračni svetlobi.
Pa Smleška sta začela dobivati. Že je kupček cekinov narasel na široko in visoko.
Kar se nenadoma obrne sreča. Baronesa je igrala enojno. Pa le začasno. Spet se je list zasukal in domači graščak je položil zadnjo pest zlatov na mizo.
Strast se je vnela.
Igrali oa so počasi.. Smleški je na-
Rezervni sklad nad pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	£ -w-* *
brez odbitka rentnega davka. A XXX S
%
Naš zaupnik v Z jed. državah je
Fratik Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih
vlog dvajset milj ono v kron.
pravil natihem pagata. Takoj nato ga je brat njegov tudi napovedal. Pa še stavo so napravili.
Baronesi je srce močno utripalo. Gospod Oblak je izpil polno kupo. Ura je že polnoč udarila...
Pasji fant se je še enkrat priplazil izza vogla, da bi poklical Uršo. Pa čul je take nenavadne vzklike z vogla doli, da se je zbal in se vrnil spat.
—	Pa ne da bi duhovi razsajali po gradu? si misli. Saj gospoda ne čuje tako dolgo.
V voglu grada so kvarte padale po ! kameniti mizi, da so sveče na Ieščencu migljale od vetra, kakor bi bile pijane, i Baron Ivan je pagata napovedal in ' tudi dobil.
—	Pa končajmo. V Poljanščici ni .' več cekinov, da bi jih Dagarin pobiral,
reče Smleški graščak in vrže kvarte na vogel mize. Njegov brat pospravlja žolte zlate.
Baronesa Marija je skoro omedlela.
—	Baronesa, ljubezen se v ognju poskusi, reče baron Ivan. Ali Vam nisem rekel, kar je moje, to je Vaše?
Baronesa ga je pogledala s pomenljivim očesom in se naslonila na fotelj.
Gospod Oblak se vgrizne v ustnice pa izpregovori:
—	V Poljanščici ni več cekinov, da bi jih Dagarin pobiral, toda kmetov je devet Podbregom.
Vsi se spogledajo. Baronesi se povrne strast do igre.
—	Velja! pravi Smleški. Devetkrat še gremo okrog, vselej za enega kmeta.
—	Velja! Prvo številko ima Zelnik. In so igrali za svoje podložne kmete. Igra se je zasukala. Pa se je spet pre-sukala.. .
Pasji fant je še tretjič poskusil svojo srečo. Ko pa sliši imena kmetov Podbregom, se mu lasje zaježijo in odkuri jo nazaj na dvorišče.
Že je Oblak izgubil sedem kmetov, pa jih je spet dobil.
Zmenili so se: kdor napove pagata, dobi vseh devet kmetov, ali Oblakovih Podbregom, ali Smleških v Sent Valburgi.
Že se je petelin oglasil, pa pagata ni nihče napovedal.
Kar se Smleškemu graščaku zable-
šče oči. Tiho diha in čaka, če je prav razdeljeno?
Igram, reče. Kupi trikrat pa ponosno zakliče: — Pagat!
Vsi so se spogledali. Baronesa zakliče bratu:
—	Bratec moj, to je zadnja! In odločno vstane s fotelja. Nasprotna i-gralca hitro zakrijeta kvarte, boječ se, da jih baronesa ne pogleda.
Igrali so. Oblak je malomarno metal kvarte na mizo. Baronesa Marija je trepetala.. .
Igra je bila dodelana. Samozavestno, pa vendar nekako boječe je Smleški graščak vrgel pagata nazadnje na mizo.
—	Kmetje Podbregom so moji. Jutri mi pokažeš urbarje.
In vstali so, pa odhajali brez slovesa. Sreča pri igri je kozjebradu Ivanu naklonila nevesto. Devet kmetov Podbregom pa je od tiste noči dalje spadalo pod Smleško graščino...
Dagarin se je dostikrat jezil proti Zelniku, ko je hodil na tlako v Smleško graščino.
—	Da nisva rajši midva spravila tistih cekinov v Poljanščici?
—	Vidiš, ali ti nisem pravil? je dejal Zelnik.
—	Svoboda je šla, a poštenje je o-stalo.
—	Ali je poštenje samo za kmeta?
—	Tudi za gospodo grajsko je. Toda ti vendar ne moreš meni nepoštenja očitati, ako jaz prodam ali zaigram svojo kravo? Mi pa smo graščinski hlapci. Toda potrpi, ljubi moj! — Pri-š.e bo čas, da bodo graščaki ravnotako delali drugim, kakor mi njim. Ljudje se spreminjajo in izginjajo, pravica pa ostane. Saj svoboden tako nihče ne more biti popolnoma. Brez gosposke tudi svet obstati ne more, kakor ne brez kmeta. Toda to je krivica, da tlačanimo tako daleč, in ta krivica ne gre na rovaš gosposke, ampak na ro' vaš strasti, ki je mladi graščak ni mogel in ni hotel krotiti. Take oblasti pogrešamo, ki bi nas ščitila zoper krivice. In videl boš, da jo dobimo.
—	Bog te usliši! je rekel tovariš in se zamislil. >
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
tth fL Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti • sodsujo oglasite se pri meni.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Ob« teL 891.	JOLIET, ILL
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
KJE JE FRANK GALE? PRED 10 dnevi je odšel iz Jolieta in je tu ostavil ženo in 5 otrok. Kdor ve zanj naj naznani njegov naslov, ali se pa naj sam javi svoji ženi. Terezija Gale, 802 Bluff St., Joliet, 111.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S."	ufn
KJE JE FRANK MARTINJAK? Pred par leti je stanoval na Aurora, Minn. Ker je važna zadeva, za to naj se sam javi za pojasnilo ali pa kdo drugi naj pošlje njegov naslov na: Amer. Slovenec, Joliet, 111.
IŠČEM SVOJO SESTRO: MARY Katolič. Kdor ve njen naslov, pro-
sim naj ga sporoči: Kate Petruša, 206 Midland Avenue, Rockdale, 111.
IŠČE SE MARKO KLEMENČIČ št. 18 iz Križevske vasi pri Metliki, pred nekaj leti bivajoč v Minn. Išče se zaradi podedovanja posestva., katero se naslanja na njega in dedšči-ne, katera pripada k njemu. Vljudno se vabi, da se oglasi on sam ali se pa prosi kateri prijatelj, da bi dotičnega naslov naznanil kje se nahaja, ali Amerikanskemu Slovencu ali pa John L. Nowack, Metlika št. 60, Kranjsko Austria.
ORGANIST, CECILIJANEC, IŠČE službe pri slov. ali hrv. fari; zmožen voditi mešani ali moški zbor. Za podrobnosti se je oglasiti pri njemu samemu, a za naslov pišite na Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
CH<H»0«tO«)»OtO«)K!KlfC»OKIK3>0»OfOK»«ltOtO»<HO#0»Oi I
| Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je moi, ki zna nai jerik. Poštenost in pravica — geslo.
mamammmmmmmmm*Mmmmmmmmmmmmtmma*»ammmrMmmmmmmmmmmmmm*mmmmmmm*mmmmmmmm*mMmmmmmmm\
Za
Zavarovanje....
proti požaru, mali in velika
POSOJILA POJDITE K
A. Schoenstedt & Co.
203 Woodruff Bldg.
Oba tel 169
Joliet, 111.

JOUTC.M.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay S^.
Both Telephones 26
-Piit-e "Elk Brand" pivo
| Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
<<
AUCTION SALE" LOT.
Dražbna prodaja lot bo ob pol tretji uri pop. v PONDELJEK S. AVGUSTA 1912, na lotah vogal Webster in McRoberts ulic, blizu Stove Works, med Cass in Webster cesto vzhodno od treke v Jolietu. Deset pošto se plača takoj in ostalo pa na obroke kot si kupec želi. Čiste listine in abstract z zemljiščem. Več o teh lotah pove g. W. H. Clare, ali kateri drugi zemljotržec, ali pa telefonajte g. T. J. Cunningham, prodajalec, tel. št. 1793 N. W. tel.
Maurice McCarthy, lastnik.
Zemljišče se mora razprodati, da se razdeli v denarju
med dediče.
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za nlogeiali pa za Čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Yan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00.
Angleščina.
Mi poučujemo že peto leto angleščino potom dopisovanja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Šolnina nizka.
Slovenska Korespondenčna Šola
(Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.)
1380 E. 40th St.
Cleveland, Ohio.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon «*. 402 Ohio Street JOLIET, ILL
TR0ST&KRETZ
— ladelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naie The U. S.H 10c. in "Meerachaum" * Na drobno se prodajajo povaod, na debelo pa na (01 Jefferson Street. Joliet, IB
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
S. Bluff St., Joliet, 111
Oba telefona 405.