m IT" w^v * ■ ? PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUZBfc. SV. DKUZ.1H*. v juuti \j ---ii^ .*v I'. L»K Sv. iviot Okja v ŠTEV. (No.) 139. CHICAGO, ILL., ČETRTEK 4. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER, 4, 1924. Prvi slov. kat. shod v Sheboygan, Wis. | RAZNE YESTI. LETNIK XXXIII. (Izvirno). (Dalje.) lepo Govor Mr. Jos. Zalarja. Častiti g. stoloravnatelj gg. duhovniki, sokolegi glavni uradniki, sobratje in sose-stre, rojaki in rojakinje. V .prvi vrsti se prav zahvaljujem pripravljalnemu odboru na povabilu k današnji slavnosti. Na željo tega odbora, ki mi je odločil "temo" mojega govora, sprego-voriti hočem par besedi o "Katoličcmstvu in katoliških društvih." Človeku je prirojeno živeti v druščini. Ne le, da se ljudje pridružujejo k skupnemu stanovanju, ter si zidajo vasi in mesta, marveč človek je rad v druščini tudi v socijalnem pomenu besede. Že od nek daj so se ljudje zbirali v po- POLITIČNI GLASOVI. Kaj pravi Matthew Woll, podpredsednik ameriške del. fcderacije. — Nebraska — republikanska. Matthew Woll, podpred I sednik ameriške del. federacije je rekel, da je dolžnost vsakega delavca, da se posve-' ti veliki nalogi in pripomore do zmage La Folletteja in Wheelerja. Dalje je rekel, da ima delavno ljudstvo letos priliko, da si napravi vlado, ki bo odgovarjala zahtevam i — mase. ' Senator Ladd, (rep. N. D.) samezna društva, ki so imela ki tudi podpira La Folletteja vsako samo zase sebi poseben je dejal, da je severna Dako-pomen. To pa bodisi v politic- ta nepričakovano močna za nem oziru ali pa na cerkve- kandidata neodvisne stranke. nem polju delovanja. Mi se danes ne bomo ozirali na politične organizacije kot take. marveč pečati se hočemo le s Cerkvenimi ali takimi društvi, ki delujejo združeno s sv. Cerkvijo. In tudi to vprašanje bomo omejili samo na splošno raz motri van je. Društva so bila v sv. Cerkvi že od prvega njenega obstanka. Taka društva so bila ona moč, ki so omogočila prvim kristjanom paganskega Rima, vstrajati in se razmnoževati vkljub neizprosnemu V Nebraski je možno, da se bo moč Coolidgea in Da-wesa povečala, ker je večina podjetnikov s Coolidgeovim vodstvom zadovoljna, med tem ko je večina delavstva za La Folletteja. Farmarji države Nebraska so pa še na "vagi." Pač pa imajo lahko največ upanja republikanci, radi njih mojsterske šahove poteze. ki so pripomogli farmarjem do tako zadovoljivega stališča. Milje dolgi vlaki se vlačijo na trg s žitom, kar je farmarjam omogočilo, da sc preganjanju. Vsako društvo se rešili dolga, Farmarji imajo sedaj veliko snubilcev: pa-zni opazovalec razmer, bo pa dejal, da je pretežni a niih glasov za republikansko stranko. Coolidge je sprejel republikanski stranki prijazne delavske voditelje v Beli hiši, kjer je poslušal njihove ideje v kolikor se tiče republikanske je imelo svojo nalogo. Eno je skrbelo za uboge; drugo za bolne. Zopet drugi zbrani v eno celoto, so imeli nalogo opazovati pagane, in paziti, da niso bili kristjani nepričakovano zasačeni itd. Ko je sv. Cerkev dobila prostost koncem tretjega stoletja, so se društva še nada- lje razvijala. Da lahko reče- stranke od strani organiziramo, da je bila cela Cerkev nega delavstvo. Razmotrivali razdeljena v različna društva so tudi, kako bi se odvrnilo in tako imenovane bratovšči- ljudstvo od tega, da bine vrne. Take družbe in bratovšči- ielo vestem, da je vse organi-ne so bile sestavljene ali iz zirano delavstvo za La Follet- samih lajikov ali pa samo iz oseb duhovnega polica. Nas bodo najbolj zanimala društva lajikov. Že od začetka so bila taka društva podrejena sv. stolici, ali pa škofovski oblasti. Sprejemalo se je samo katoličane. Taka društva so imela pravico sklepati svoje postave s pogojem, da jih potrdi cerk-' vena oblast. To pa vse le za-; radi tega, da se ne bi s časom; vrinil med ude protikatoliški; duh, ki bi speljal društvo v protikatoliško stran. Vzgled zato imamo enkrat vzorno katoliško društvo na Francoskem imenoma "Le Sillon,", katero je Papež Pij X. leta 1910. prepovedal in izobčil. Zaril se je med ude tega dru-, štva Cerkvi sovražen duh. svojih pravil niso več dali potrditi cerkveni vladi, sploh vera jim ni bila nič mar več. V začetku 19-tega stoletia, za časa slavnega Leona 13. začelo se je splošno gibanje med katoliškim delavstvom Potreba je bila velika, posebno katoliško delavstvo voditi po praVi poti do blagostanja in sreče. Vse cerkvi sovražne tej a. Na Labor day sta v Wash-ingtonu Coolidge in La Follet-te imela svoje govore. Govor nrezidenta ie poslušalo nad 100 voditeljev delavstva. La Follette je pa govoril na ra dio postaji, tako, da je njegov govor lahko vsak cul na svoj radio. -o- Razvaline cerkve, najdene izza časa sv. Pavla. Carigrad, Turčija. — Od tukaj poročajo, da so našli temelj velike cerkve, katero kakor sodijo je postavil sv Pavel. Izkopanje vodi Prof David M. Roberts. Cerkev je imela obliko bazilike in je bila nad 200 čevljev dolga. Tla so bila pokrita s mozaikom na katerem so našli več napisov v grškem jeziku, kjer je bila letnica 375 po Kr. Splo šno sodijo, da je v tej cerkvi pridigoval sv. Pavel. -o- — Družina šestih oseb se je. vračala iz Oconto, Wis. v (Dalje na 4. strani.) avtomobilu, niso pa pazili na križišču, tako je bil avto zadet od Chicago Northwestern vlaka, kjer je našla cela družina žalostno smrt. — Herrin, 111. — Državni pravdnik Mr. Duty zahteva, da ostanejo vojaške čete še nadalje v Herrinu, ker je mnenja, da ko se odstranijo, čese bodo sovražnosti po-, novile. Poročajo, da je bilo v. pondeljek pozno popoldne v Herrinu 30 avtomobilov v katerih se je nahajala muni-cija in puške. Gen. Black, ki poveljuje četam, pa pravi, da ri več potreba v Herrinu vojaške straže. Mr. Duty je prepričan, da gen. Black simpa-tizira s Klani. — Buffalo, N. Y. — Od tukaj poročajo tudi o grozodejstvih Klanov. V Kensington okraju sta bili dve osebi ustreljeni dve pa težko ranjeni. Eden od teh je bil usmr-ten, ker je izdal policiji neko skrivnost organizacije. — St. Thomas, Virgin Island. — Od tukaj poročajo,, da so prebili 28. avgusta strašen dan na otoku. Strašanska i nevihta je poleg velike mate-rijalne škode vzela tudi 80 osebam življenje. Dalje na o-toku Montserrat, poročajo, da je vsled nevihte 40 oseb našlo smrt. Tortola, največji otok Britanije je opustošen. 28 oseb je mrtvih več sto ranjenih in skoro vse hiše porušene. Na otoku Ne vis. 4 osebe mrtve in tristo hiš porušenih. — Ubogi ljudje. — Buffalo. — Ko se je nahajal E. Mack, demokratski narodni odbornik proč od svojega doma, mu je ta čas neki vzmovič pobral iz stanovanja zlatnine v vrednosti $75.000. — Indianapolis, Ind. — j Nekdo je vrgel paradižno jabolko proti avtomobilu v ka-torem se ie vozil neki 33 let stari Tulli Handlon. Jabolko | je prebilo stransko šipo pri i avtomobilu in je mali košček šipe se zapičil v vrat Handlo-i na tpr mu prerezal žilo, kav je bilo za posledico, da je revež izkrvavel. i — Cleveland, O. — 1000 čevljev visoko v zraku je stal ; Horn ar MiHer na strani letala, ko je hotel med poletom ob navzočnosti 15,000 gledalcev nrestopiti na drugo mimo leteče letalo, katero ga pa zadene v nogo tako močno, da se je sesedel in krepko držal ob strani letala, dokler ni pristalo letalo na zemlji, kjer je dobil takoj zdravniško pomoč. . — Tokio. Ko je stopil gen. j Fukuda bivši orožniški povelj-• nik iz avtomobila, da bi imel j govor tam zbranim rezervistom, je naenkrat počil strel, kateri je bil namenjen generalu, a ni zadel. Usmrtiti ga ie hotel tamošnjim krogom j znani socialist Wada, katere-j ga so rezervisti takoj prijeli in izročili policiji. — Coshocton, O. — Tri ženske in dva otroka so bili | na mestu mrtvi, dve ženski pa težko ranjeni, ko so zadeli z avtom s katerim so se vozili i v osebni vlak pennsylvanske j železnice blizu Newcomer stown. — Berlin. — V Moskvi kjer leži maziljeno truplo Le-1 nina, je bil najden peklenski stroj, ki bi bil eksplodiral v noči, kar je pa straža še pravočasno preprečila. Leninove truplo obiskuje na tisoče lju di vsaki dan. WILLIAM 1 HEALY JE BIL NAJDEN MRTEV ! Iz Jugoslavije. iJj _ Zdravniki so mnenja, da je vzrok smrti zastrupljenje. Chicago, 3. sept. — Willi-! am J. Healy predsednik zdravstvenega oddelka v Chi-cagi, je bil najden mrtev v svoji sobi v. Brevoort hotelu. Njegovo truplo je bilo najdeno par ur po temu ko je nastopila smrt po hotelskemu strežniku, ki je trkal na vrata, ker se pa ni nihče oglasil se mu je zdelo sumljivo, nakar je odprl vrata s silo in našel Hea-eva mrtvega na tleh. | Dr. McClenathan iz hotela La Salle, ga je že prejšni večer obiskal, ko je pa bil obveščen o njegovi smrti, je izjavil, da je bolehal Healey na zastrupljenju in najbrže, ko je zjutraj vstal, je vsled slabosti se onesvestil in je vsled padca najbrže nastopila smrt. DELAVNI NAČRT NOVE VLADE — ŽRTVE STRELE. — ANGLEŠKO VOJNO BRODOVJE V DALMATIN-SKIH VODAH. — DRUGE VESTI. VESTI IZ CHICAGE. Avtomobilske nesreče so pomaknile kazalo mrtvih v j Cook okraju od januar- i ja na 426. Labor day, je zahteval 6 žrtev vsled neprevidnosti voznikov avtomobilov. Na križišču 119 ceste in Vincennes road, je pridrvil avto ravno v momentu ko je brzovlak v smeri proti Omaha vozil. Pred križiščem bi bil mogel avte previdno voziti in se prepričati, da li ni v bližini vlaka, ker pa to niso storili, je posledica, štirje mrtvi in dva pa težko ranjena, za katere ni upanja, da bi okrevala. — Nicolina Giunta, stara 8 let, je šla na Racine a ve. in 56 cesti čez cesto, ko pridrvi avto in jo podere na tla. Eno uro po dogodku je izdihnila. — Neka nepoznana ženska je bila na cesti 5137 Fullerton ave. najdena mrtva, povožena od avtomobila. Brezvestni šofer jc je popihal, mesto da bi ji dal prvo pomoč in mogoče otel življenje. I — Bomba je bila položena zgodaj zjutraj v torek 2. t. m. na 2046, Ogden ave. kjer se nahaja kavarna, katere lastnik je črnec Stradford. Bomba se je razpočila in porušila večji del hiše, ob življenje pa k sreči ni nikdo prišel. ' | — Na 99 cesti in Michigan ave. je našla neka ženska mali zavitek v grmovju, katerega odvije in najde v njemu truplo okrog 4 dni starega otroka ženskega spola. Obvestili sc takoj policijo. — Dva policaja sta nekam sumljivo obračala nos, ko sta šla mimo neke hiše na N. Wells cesti. Dišalo je po žganju. Šla sta kamor ju je peljal nos in tako priplezala do. drugega nadstropja hiše št.j 1138. Duh je bil vedno prijetnejši, tako splezata skozi ok-' no, kjer najdeta poleg kotla iz katerega je kapljala pijača spečega žganjekuharja Stanley Braska. Nato sta pa postala radovedna od kje ima na-; peljan plin, tako najdeta cev napeljano iz. spodnjega nadstropja, kjer je drugi "mun-1 šajnar" smrčal. Policaja sta preskrbela, da se njuno spanje nadaljuje na policiji. Delavni načrt rio^e vlp.de, Nova vlada je t^koj, ko je nastopila, sklicala narodno skupščino na izredno zasedanje ter ji predložila svoj delavni načrt,"to se pravi: kaj smatra za svojo nalogo, ki naj jo v bližnji bodočnosti izve-; de. Kratka vsebina te vladne' izjave, ki jo je poslancem v imenu vlade prebral min.1 preds. Davidovič, je sledeča: Vlada trdo stoji na večini skupščine. Kadar bo videla da večine ni, bo takoj odstopi- . la. Najvažnejša naloga nove vlade bo, da bo delala pot sporazumu vseh treh narodov v državi, ker je globoko uver-j jena, da se mora skupni dom urediti samo na podlagi do govora vseh treh narodov. V zunanji politiki hoče delati v prijateljstvu s Francijo, Angleško in Ameriko. Posebno se bo potrudila ohraniti in poglobiti prijateljstvo s j sosednjimi državami in utr- j diti geslo: Balkan balkanskim; narodom. Hoče odstraniti vse j kar nas danes loči od Rusije.1 V notranji politiki bo vlada napela vse sile, da se v državno upravo uvede red, pra- i vi In ost in nestrankarstvo ter; da se zagotovi točno izvrše-! vanje državnih zakonov. Posebno bo za vsako ceno in z vsemi srdestvi pobijala korupcijo in bo v tem oziru predlo-1 žila poseben zakon. -o- Žrtve strele. Ob priliki hude nevihte se je zatekel posestnikov sini Martin Kastelic iz Stopič pri Novem mestu pod visoko, košato smreko. Komaj je prišel fant pod smreko, je udarila strela vanj in fant je obležal na mestu mrtev. — V Hrasto- v tamošnjo župno cerkev ter odnesli monštranco, dva ke-liha in dva ciborija v vrednosti 25,000 dinarjev. -o- Bosansko sadje. Vesti o izgledih letine češ-pelj v Bosni so nepovoljne, ker plodovi precej močno odpadajo. Predvidno se za žga-njekuho letos ne bo nič porabilo. Sodi se, da bo letošnji pel j znašal največ 400 vago-bosanski pridelek suhih češ-nov. — Jabolka in hruška o-betajo mnogo bolje, posebno se pa pričakuje obilen pridelek orehov. Slinovka -O- V v mestni mariborski klavnici. Ker obstoja nevarnost razširjenja slinovke in parkljevke v mariborskem okraju, so živinski sejmi za mesto Mari-j bor do preklica prepovedani. -o- Korupcija, železniškem ministrstvu je že par let nastavljen kot uradnik z visoko plačo Savko-vič, ki ni nikdar prišel v službo, pač pa je pisal članke v list "Balkan," kateri vedno na najgrši način napada in blati Slovence in Hrvate. Minister Sušnik ga je prvi dan postavil na hladno. -o- Radio na ljubljanskem vele- sejmu. Iznajdba radio—telefonije je našla tudi na letošnjem ve-lesejmu svoje mesto. V večernih urah so slišali najboljše koncerte evropejskih velemest brezžičnim potom. -o- Izboljšan promet. Preden je nastopila nova vici pri St. Paipartu na Dolenj- Y!ada' so vozili tovorni vlaki žito in moko iz Vojvodine v Ljubljano po cel mesec. Od skem je udarila strela v hišo Gregorja Brinška. Ker je bila ^ - - - ™ ——• po navedbi domačih takozva- kar s.° Pa nakupili ljubljanski na "vodena strela," se hiša vel3kl trgovci žito in mogo po ni vnela, pač pa zadela gos- j n?ivišji ceni, so jo tovorni vla-podinjo, ki je mrtva obležala. 1:1 PriPeIJ'ali že v dveh dneh, tako, da so gospodje takoj lahko prodajali drago plačano moko. -o- Angleško vojno brodovje v dalmatinskih vodh. Zadnje dni minolega meseca je priplulo v dalmatinske vode angleško sredozemsko brodovje, obsegajoče vsega 23 vojnih ladij, 1 jahta, na kateri se vozi admiralova družina in dva tovorna parnika. Brodovju poveljuje admiral Sir Osmond de Brock. Povsod so bili naj prisrčne je -o- Mlada tatinska družba. DENARNE POŠILJATVE : V Zagrebu so prišli na sled tatinski družbi, ki jo je vodil netnajst-leten paglavec. Družba je izvršila nešteto tatvin in vlomovvne samo v Zagrebu, marveč tudi v bližnji okolici. Policija ima sedaj večino zli-kovcev v rokah. -o- S ciganom. . S ciganom Viktorjem Reichterjem je pobegnila 18 letna Rozalija Hvastja z Je-žice. Mladi ciganski godec ji je obetal tako sijajno bodočnost in ji tako premeteno lagal, da je dekle nasedlo in šlo z njim. -o- Cerkveni rop. V Vidmu so roparji vlomili v jugoslavijo, italijo, avstrijo, itd. Naša banka ima svoje lastne-zveze S pošto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsake-. ea dobitka, sprejeti. Nage cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din ........ $ 6.90 1.000 - Din ........S 13.45 2,500 — Din ........ $ 33.50 5.000 — Din ........$ 66.50 10,000 — Din ........ $132.00 t. . . - iarti iiHi __ . ii itt&tBjsČbi&iiiŠŠiBk 10<> - Lir ................$ 5.15 200 — Lir ................$ 995 500 — Lir ............$ 00 1,000 — Lir .......; $ 46*75 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. t nad-'2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokfi menja, dostikrat docela nepričakon no, je obsolutno nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne. ko m sprejmemo denar. dolarje pošiljamo mi tudi v jugoslavijo in sicer PO posti kakor tudi brzojavno. Vse pošiljatve naslovite na—SLO. VENSKO BANKO ZA KRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE., NEW YORK, CICY. AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." kak brezverec na svetu, ki bi zamogel svoje podložnike i mi podpirajo. vi in najstarejši slovenski katoliški list Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicago, HL Telephone: Canal 0098. _Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on application- NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...............$400 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo *a celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ...... »ubscription: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ..............$200 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 rViiraco rqnnHt inH F.^r <"»»."»«» ri»r Vii" V». - t« dobro vladati brez demokracije? Ali ste že slišali, da je kdaj kak vojskovodja bitko dobil tam, kjer ni nič bilo? (Prih. konec.) Nato je pa nastopil poznanj kot stara slovenska korenina j kakoršnih je le še malo med nami Slovenci v Ameriki pa najbrže tudi doma v starem kraju Very Rev. Matija Šavs dekan iz Shakopee, Minn, katerega je občinstvo pozdravilo z gromovitim ploskanjem. S tisto priljudno samozavestjo kot zna .to samo on je nastopil in krepko povdaril: "Sedaj naj se sliši še naša LE- M. Savs dekan iz Shakopee, slovenska beseda!" Med drugim je povedal, da kako prisr- "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicago. Tllinnis unrW tv>p Art of March 3 187Q "_ Za kaj naj živimo? (Piše: Slovenski farmar.) čno rad se je odzval povabilu 00. Frančiškanov na to redko C1 ovek naj bi živel v kak namen ? In kakšen namen ? 1 Da bi pokrival telo zvitega Žida s krščanskim plaščem, I pod katerega je vstopil njegov oče, kakor to dela Peteri Zgaga in njegovi privrženci? Da bi blatil vero in teptal! ono kar ima kristjan za sveto? Vsak človek pa mora ime-1 ti tudi smoter življenja. Tudi o delu mora imeti dobre in popolne pojme. Človek mora preje pričeti z delom kot se popolnoma razvije ako se hoče trdnega in zdravega ohraniti v svojem življenju. To opažamo pri naših brezvercih — "ferdirbanih študentih." Ako nismo naučili mladega konja voziti, starega ne bomo mogli. Bog sili in je ustvaril vsakega človeka, da dela: kdor ne dela, ta naj ne je. Bog je ustvaril vse bogastvo za človeka, toda z delom si ga mora pridobiti. Ako moramo jesti, moramo tudi delati in si tako preskrbeti jedila, kajti Bog nikogar naravnost ne hra-j ni. Bog nas je storil vse popolne napram njegovem stvar- j jenju na zemlji; vsi hodimo po nji, nad nami se razprosti-j ra eno in isto nebo, isti pojavi na nebu, ista ozvezdja kot solnce, luna in vse drugo. Vse to nazivljamo za zunanji svet; Človek pa ima tudi notranji svet, ki je veliko bolj važen, večji in lepši od zunanjega. In ta svet je naša dobra misel ali fantazija? Notranji svet si sami vstvarjamo in posebno oni —j "materialise —evolucijonisti," ali bolje brezdušneži. Ali ni čudno ko človek hodi, opravlja vsakdanja dela, govori, po-' je in joka — pa pravijo, da nima duše? Vse rastline prištevamo k živem stvarem in edino človek, ki je zmožen i več storiti kot vse druge organične stvari, pa, da naj bi bil mrtvilo ? Takšni notranji svetovi so dvomljive vrste in nikdo bi jih ne pogrešal, če bi tudi ne eksistirali, kajti ti so polni najčudovitejših in komičnih predstav. Človek se mo-j ra prilagoditi zunanjemu svetu in notranji svet mora samo primerjati s zunanjem, ki sta si popolnoma različna in v j nikaki tesni zvezi. ^ Že zunanji svet je za nas zadosti skrit in zapleten, kako še-le notranji. Ali zamore notranji svet biti kdaj tako resničen kot je oni, ki ga vidimo? Edino v premaganju sta si enaka. Človeško misel, sosebno ono, katera je slaba, jo je tako težko premagati kot skalo na svetu ali hrib. j Fantazija postane ud v človeku in če bi hotel ta ud podreti, bi moral podreti celo telo. Zato pa opažamo pri vsih pro-tiverskih fanatikih, to je, pri Petru Zgagi in njegovimi so-' misljeniki: "Due bestie sott una pella." Dve bestije, pod enim plaščem ali ogrinjalom. Njih notranji svet je preslab, da bi podrl zunanjega. Odkod pa prihaja v človeka ta slaba misel? Kaf rodi v človeku misel brezboštva in nevere? Najbrže, da je glavni vir neveda, ki najbolj vpliva na človeško življenje od ene in od druge strani pa "evolucijonalni materiali-1 zem?" Toda od kod izvira materializem ? V kakem duševnem stanju se je ta misel porodila? Se je-li porodila pri premišljevanju o vesoljstvu ali naravnem učenju? Narave še ni nikdo videl kot kako bitje, to ve vsak izmed nas in1 tega ne more noben materialist zanikati. Nikdo ne more' z besedo, narava več in bolj jasno dokazati kot zamorem' jaz z besedo Bog. In nihče mi ne more v naravi več poka-' zati kot zamorem jaz o Bogu. Toraj je eno kot drugo —J eno in isto. Ali je kje kak vladar, kak socialist, kak svobodaš in lames Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES. SLOVENSKI . DAN V MONTU, ILL. i Minn, ob azistenci Rev. John Ne vem, če se ameriški Slo- Plaznika in slovaškega župni-venci zavedajo, kako veliko ka Rev. Fathra Blahunka. Pri delo se pričenja za njih bo- tej slovesni sv. maši so kras- siaVnoZ^Rekerje"tudi: "Gg. docnost v malem mestecu Le- no pel, chicaski pevci cerkve- Frančiškani najbrže sami ne montu ki se nanaja nekako nega pevskega društva Adnje vedo> kako dobro delo začen- 25 mi 1.1 od Chicage in kakih pod vodstvom Mr Ivo Racica. . za Slovenstvo v Ameri. 15 milj od Jolieta. j Lepo je bilo slisnti latinsko ki ko 2aeenjajo ta učni za. Tam na lepi prostorni far-: maso katero s. Rev. Perše-tu, ki so me tudi z veseljem sprejeli in pogostili. Prosil sem za priporočilo za naše liste, kar so z veseljem storili^ Za krasne besode, s Vaterili« so priporočali naše liste se iim iskreno zahvalim. Bog naj iim stotero poplača. Njih želja, da bi ne smelo manjkati v nobeni katoliški hiši katoliškega časopisa, se je odzvalo tako število, da se sedaj zares lahko reče, da ie v vsaki hiši. Hvalo sem dolžan Mr. Ma-jerletu za pomoč takoj prvi dan da mi ie nanrosil dobrega moža Mr. Šterka, ki me je snremljal celi teden ter se trudil z veseljem. Bog mu plačaj. Po pravici povem, da sem eP irav te.ško ločil od takih zavednih mož. v Kansas Citv so v vseh ozirih napredni. Po večini i-ma^o vsi svoje lastne hiše in živijo v lepi slogi in lin bežni do svoiega eroso. župnika Rev. Pm-šeta. V kratkem bodo nri-čpli ziV^ti novo cerkev, katera bo lepši -n boli velika, za kar so že nripi-pvp v t^ku. Tako se 1pno da vse dpl^ti kier ni i*az-diračev za dobro stvAr. Blagoslov je v družicah in fa.ri kakor tudi pri društvih, tako tudi so delavske razmere bolj ugodne kakor pa po drugih kraiih. Bodite mi dobrotniki prav prisrčno pozdravljeni, kakor tudi vsi naročniki. Vsem skupaj lepa hvala. Leo Mladich, pot. zastop. -o- Kaj pravi Debs o neodvisni stranki. Evgene V. Debs, voditelj socialistov, kakor tudi že večkratni predsedniški kandidat je rekel, da on vidi v ttetji stranki, katere predsedniški kandidat je La Follette. novo ameriško delavsko stranko Pripoznati se mora, da bi taka stranka, ako bi imela voditelje, ki bi imeli srce za delavce na pravem mestu in ne v svojih žepih — se mogla od strani delavstva z radostjo pozdravljati, vspeh bi bil si-gurnejši, kakor pa v protiver-ski socialistični stranki, kateri so zavedni delavci, že davno obrnili hrbet. -o- — Honolulu. — Vojaška in civilna oblast je pričela gonjo izčistiti uporne elemente in so že prvi dan aretirali 64 vojakov in 31 civilnih oseb. Nasprotnik, s katerim se je moral boriti in ki je bil pustil volkuljo Sivko, je bil vse. bolj nevaren kot volk ali husky. Enkrat že se je bil Kazan boril z risom, ki se je bil ujel v past in pri tem boju se je bil marsikaj naučil. Vedel je, da ne sme vreči risa na hrbet, kot je to treba storiti z drugimi nasprotniki.. kajti velika wildska mačka se bori še bolj s kremplji kot z zobmi. In ti kremplji, ki so o-stri kot britve, kaj naglo razparajo trebuh sovražnika in mu odprejo čreva. Kazan je čul, kako volkulja Sivka, ki je bila težko ranjena žalostno za njim cvili in tuli. Še enkrat je poskusil smrtni napad na vrat, a tudi to pot se mu ni posrečil; toda Kazan je bil risa krepko zagrabil in ga ni več spustil. (Dalje.) m I p p pp.... I -AMERIKANSKI SLOVENEC* IN "EDINOST » , JiUP,JA^.^wpiii^i^^iUIIJUI:IU^Pl!!lJ|l«J«ipIII II,. I Socialna Razmotrivanja juciauia i\a£inuiriva VII. VEČ SOCIALIZMOV ■ SAM KAPITALIZEM. svoj konsum tako, kot mu to najbolj pri j a in ugaja. Seveda morajo veljati tudi v tem pogledu primerne, dovolj ozke meje, katerih se mora v interesu celokupnosti vsakdo I vo krščansko življenje. Pri držati. Produkcija in konsum EN tem tudi ne pozablja, da je se morata torej urediti poj splošnih družabnih interesih ooooooooooO Zakaj tudi vzreja in vzgoja o-trok ni več stvar starišev, marveč je le še družabna, oziroma državna zadeva. -o- "V resnici pa je socializem samo eden: fra-masonsko usužnjevan je ubogega delavca." (Glasnik XXI. 148.) splošno blagostanje samo vzor ki se ne da v polnem obsegu nikdar doseči. Zaveda se, da podružabiti. i. j i • • -i____• Al,« J.«. bo trpljenje in pomanjkanje družabnih koristih, morata se Ako si torej predočimo ves med ljudmi vedno ostalo, da1 gospodarski in socialni sestav Deloma vsaj je že iz prejš- to vprašanje Tieje obravnavamo, posebno, ker ni na prvi pogled jasno, na kaj prav za prav avtor te- krščanskega socializma, lahko rečemo, da je njegov glavni cilj smotrena organizacija vsega socialnega življenja, tako da bi lahko vsakdo v har- ne bo nikdar zavladala med stran njimi popolna pravičnost. Krščanska ljubezen do bližnjega mu je zaradi tega ne samo po-_ _ dlaga človeškega sožitja, mar--njih točk razvidno, kaj je na'več obenem tudi nujno dopol-j moniČnem medsebojnem do-tem ugovora. Treba pa je, dalnilo po človeško prikrojene' polrjevanju in izpopolnjevala vnrašanie nekoliko podrob- in zato nepopolne krščanske nJu v največji meri raz- pravičnosti. svoje individualne sile in Drugače materialistični socializem. Njemu se ČloveškaH £a ugovora opira to svojo tr- usoda začne in konča tu naj 1 jen j a, ne da bi se načelna ditev. - j zemlji. Tukaj mu hoče ustva- svoboda omejevala bolj kot Ako vidi dokaz za to, da je riti raj, zakaj nebesa prepu-socializem samo eden, v tem šČa po Heineju vrabcem. Za-ker so posamezne praktične to ima glavno in odločilno sposobnosti. Krščanski socializem hoče socializacijo živ- je v interesu skupnosti nujno potrebno. Tudi v tem pogledu stoji Spalna bolezen v Vel. Britaniji. London, 2. sept. — Spalna bolezen v Angliji, ki se je prvič pojavila že v začetku tega leta, je še vedno opasna in je tudi zahtevala že več žrtev iz prominentnih krogov Bolezen se je le v enemu ozi-ru obrnila na bolje in to je, da je umrljivost nekoliko manjša, kakor pa je bila. V temu času je umrlo za to boleznijo v Angliji 4,024 ljudi zahteve krščanskega socializ-' moč v njem, zatu mu je bist- materialistični socializem, ko- veno ravno tisto neomejeno likor J"e Pri nJem sploh mo-in neurejeno stremljenje po goče govoriti o enotnem nazi-j bogastvu in uživanju, ki je is-! ranju, na bistveno drugačnem točasno duša modernega kapi-: stališču. Dočim naslanja kr-talizma. Naravna posledica! ščanski socializem vso svojo tega je brezobziren razredni družabno organizacijo na naboj, brezmejno sovraštvo in- čelno svobodnega poedinca nenasitna sebičnost, skratka, iter na razne naravne družab-vse tiste hibe in vsi tisti poja- ne enote, katerim priznava v okviru celokupnega družabnega sestava kar najpopolnejšo avtonomijo, opira materialistični socializem celo svojo družabno zasnovo na socialistično državo, ki mu je izvor j in nosilec socialistične ideje. Ta socialistična država mora ma popolnoma enake zahtevam njegovega materialistič nega tekmeca, potem je naš odgovor lahko čisto kratek : Moderni socializem, pa naj bo te ali one vrste, je, kakor smo že spredaj pokazali, nujna in naravno posledica obstoječega kapitalističnega gospodarskega reda. V podrob-! vi, ki najbolj globoko razje-nih praktičnih zahtevah se dajo moderno človeško druž-zaradi tega socializem ne mo- bo. Ker manjka materialistič-re bistveno ločiti od socializ- nemu socializmu tisti večni, ma. S tem pa seveda še nika- nepremakljivi temelj, na ka kor ni rečeno, še manj pa do- terem stoji krščanstvo in z kazano, da se v svojem celot- njim tudi krščanski socialism pogledu na svet in uredi- zem, zato ne more drugače, tev družabnih razmer krščan- kakor da se potaplja v vsak-, biti strogo centralistično ure-ski socializem ne bi mogel bi- danjosti človeškega življenja.1 J"ena ter ne sme dovoljevati j stveno razločevati od materi- Druga temeljna razlika; svobodnega življenja in raz-j alističnega. Ker pa se še ved- med krščanskim in materiali-, vo^a Ult} poedincem, niti po-; no dobijo taki, ki te razlike stičnim socializmom pa se ti! sameznim stanovom ali slone vedo in ne poznajo, tedaj če njune celotne zamisli o u-1 jem. Vsi se morajo podrediti je potrebno, da jo raztolma- reditvi moderne človeške dru-j njenemu mehanizmu, vsi mo-Krščanski in materialistični žbe. Krščanski socializem sto- raj° služiti edino in izključ-socializem se ločita najprej ji tu načelno na stališču zase-' np nJeJ ter v njej zastopa-DO svoji filozofski podlagi ! bne lasti, zahteva pa seveda, ni skupnosti. Zato je zaseb-Prvemu je temelj krščanstvo' da se ta tako po svojem obse- na last na produkcijskih sred-! s svojim pogledom na življe- gu, kakor tudi po pravicah,! stvih popolnoma izključena, j nje in svet, s svojimi načeli ki iz nje izvirajo, primerno zato tudi ne more biti govora j krščanske pravičnosti in lju-\omeji. Skratka lastninsko raz- ° kak* prostosti v izbiri delaj bežni do bližnjega. Krščan- merje naj se uredi po družab-l m konsuma, zato vodi ta so-skemu socializmu je zaradi te- nih vidikih, naj se podružabiJ cializem nujno — če se hoče: ga človeško življenje na zem- Prav tako velja krščanskemu izogniti povratku v liberali-Iji le priprava in pot k njego- socializmu kot osnovno nače-! zem — v popolni komunizem, vemu končnemu cilju. Strem- lo svoboda v izbiri dela in Tudi družina, ki je krščan-1 jen je po gmotnem, telesnem l'onsuma. Vsakdo naj upo- skemu socializmu izvor vse-blagostanju je zanj važno in rablja svoje delovne sile za družabnega življenja, vs-pomembno samo toliko in sa- tisto in tako produktivno alij |ed česar jo skuša okrepiti ter m o za to, ker ve, da je to ve- sicer socialno koristno delo, {[ ustanoviti kar najbolj^ čini ljudi predpogoj za mora- najbolj veseli in za ka- življenske pogoje, mora v do- lično življenje ter za njihovo te™ smatra, da je najbolj sledno izpeljanem materiali izpopolnitev in napredek. E- sposoben. Vsakdo nai uredi stičnem socializmu razpasti, vangeljsko popolni ljudje ne rabijo vsega tega, kajti trpljenje in pomanjkanje jim je slast, krivica, ki jo morda trpijo, pa ld šola popolnosti. Toda taki ljudje hodijo danes le redko, le redko po zemlji. V tem dejstvu vidi krščanski socializem svojo notranjo u Pravičenost, zaradi tega se trudi, da bi zboljšal družab- I ne razmere in da bi pripomogel, kolikor se da, vsakemu do njegovih pravic, da bi mu tako omogočil in olajšal pra- IŠČE SE rojak John Špiclin ,ki je bival v Chicagi, a se sedaj ne ve kje živi. Ako bi sam čital te vrstice naj se blagovoli sam javiti, ako pa kdo izmed drugih Prekmurskih rojakov zna za njegov naslov, ali kje živi, je prošen, da mi javi njegov naslov zakar mu bom zelo hvaležna. Mrs. ANA ŠPICLIN, 1430 — Everes a ve. CHICAGO, ILL. (9—4. 5. 9. 10.) Phone : Randolph 6095—R. CLOVER DAIRY CO. MEGLICH & ANDOLEK Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd. Rojaki.podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO. irTi NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenj enim naročnikom, blagim dobrotnikom in prijateljem in vsem rojakom po državi Colorado, Wyoming in Montani naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste Amerikanski Slovenec in Edinost, Ave Maria in St. Francis in vse drugo, ki je v zvezi z našim podjetjem in imenovanimi listi. Rojaki prosimo Vas, pomagajte požrtvovalnemu in za katoliški tisek vnetemu možu Mr. Mladichu širiti dobro kat. časopisje. Prigovarjajte svoje sosede in prijatelje, da se na liste naroče, da se tako za nese dobro časopisje v vsako slovensko hišo. Mr. Mladicha vsakomur najtopleje priporočamo ! Uprava A. S. in Ed. Ave Maria in St. Francis. POZOR ROJAKI! Potrebujem od 50 do 100 zastopnikov. Plača po dogo voru. Pišite po podrobnosti na naslov: FRANK KROLL, 212 E. Curtis St. MARCELINE, MO. j Antonija Rifel~| IZKUŠENA BABICA j t i j 207 Bridge St., Joliet, III. j Napravite si denar iz chicaške nadulične u\ v I L zeleznice VI POZNATE NADULIČNO ŽELEZNICO in tudi kako važna je za mesta Chicago. Vi uvidevate, kadar pomislite na tisoče in tisoče potnikov, ki so prepeljani dnevno in vsi ti plačajo v gotovini svojo voznino. kar prinese velikanske svote denarja sleherni dan več kakor $18,000,000 je prišlo notri v letu 1923. VI STE LAHKO DELEŽNI TEGA ZASLUŽKA od te velike družbe, ki je pod izbornem vodstvom Mr. Samuel Insull-a in njegovih tovarišev. Investirajte svoje mesečne prihrnke v Chicago Rapid Transit Company v pred-prednostne delnice in družba , bo Vam plačala po 7.80 odstotkov obresti. 7.80% Pred prednostne delnice Chicago Rapid Transit Company. NAJSIBO VAŠ DOHODEK MAJHEN ALI VELIK Vi lahko kupite te delnice, cena vsaki je $100. in za vsako delnico se plača po $7.80 na leto V obliki mesečnih dividendnih čekov. $10 DOLI — $10 MESEČNO je vse kar plačate in 7% je dovoljeno na Vše plačila. Za popolne informaciie nisite na: UTILITY SECURITIES CO. 72 — W. Adams Street, Chicago, Vzemite iztis vodnika po mestu JOHN J. MORAN, Room 843—72 West Adams Street, Chicago. Prosim pošljite mi brez vsakih obveznosti popolne podatke t svrho informacije glede pristopa kot delničar h Chicago Rapid Transit Comp., katera nudi po 7-8%. Obenem prosim za en iztis vodnika po Chicagi. Ime. ! Naslov. Fine prekajene in "sugar ŠIRITE "A. S. IN EDINOST" cured" šunke in slanina last DRUŠTVO SV. DRUŽINE nega izdelka, najprijetnejše ga duha in okusa. Poskusite jih še danes. THE J. C. ADLER CO. Telefon 101 Bluff and Jefferson Sts. JOS. MURN SLOVENSKI ČREVLJAR 1011 N. Chicago St. JOLIET, ILL. * Tekom vašega življenja V vsakem važnem momentu bodete spoznali in cenili ugodnosti zveze z močno in sigurno banko, in zato se z zaupanjem obračajte na nas. Pošteni zanesljivi in postrežljivi uradniki vam bodo postregli pri: v Vlaganju denarja, Kupovanju prvih hipotek (morgidž), Potovanju v staro domovino, Pošiljanju denarja v Jugoslavijo in druge kraje, Kupovanju državnih, županskih, mestnih in obrtnih bondov, Dviganju posojil za nakup domov in zavarovanje istih itd., Zapuščinskih poslih, nasljedstvu, kakor tudi pri vseh ostalih bančnih poslih, ki jih nam poverite. Z A OZ E I ____i ♦ telefonirajte 65 Chicago Carnation Co. j 407 Jefferson Street Joliet, Illinois. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. »ovina $20,000.000 Glavnica in prebitek............$2,000.000. • * j ■. VARNA BANKA ZA VLOŽITI VAŠ DENAR. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. Well Installed (Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1924: Predsednik .... George Stonlč Podpredsed. .. John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich, Zapisnikar ........Frank Videč Blagajnik ............ Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Anton Šraj ml., Anton Bar-bich, Frank Vranickar. THE MONCRIEF (FURNACE Postavimo jih v bližini SO milj 6d Jolieta. Imamo zaifogo železnine vseh vrst. Joliet Slovenian Sheet Metal Sbop Jos. M. Klemenčič, lastnik 1214 N. Broadway TELEPHONE 1255-M. Gutter, Cornish, Slating, Ceiling Work. Društvo šteje 494 članov in članic ter 182 otrok. Za 50c. na mesec se plača v slučaju bolezni §1,00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izplačalo $12,149.50 bolniške podpore. Dne 1. marca 1924. se je nahajalo v blagajni $4788.87. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko za- v&rtijete za poaftirtmno in bolniško podporo* ^ Društvo plaža $1,00 nagrade za vsakega noVČga člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru štvo. Naš Mladinski oddelek van tj nudi lepo priliko, da zavaru jVte svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed naj močnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.; tajnik: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger-sieh, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111. ■M-.h .............. . .... • - .,.., ..." .. ................... . .-..,. . -TV 1 „ ..... . . .......... "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST/ Bogom! A cesar je človek kakor mi, in ustavimo se mu, če nam dela krivico." "Morebiti nam pa vendar ne dela krivice," je opomnil oni rahlo. In napotil se je prelat po temnem hodišču do Vitovca. "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" je pozdravil. "Amen," je odvrnil Vitovec, nevoljen, da ga moti obiskovalec v preudarjanju. "Tudi Vi ne morete spati, gospod baron?" je dejal oni in sedel. "Ako se Vam ljubi, pomeniva se nekoliko, da nama prej de čas. Kaj sem Vam hotel povedati! Poveljnika Kaj pa tir pri nas v Ameriki. Ali ne more vsak, ki vsaj katoliški shod. (Nadaljevanje s 1. strani.) sile so se začele organizirati malo pozna zgodovino katoli vabiti katoličane v njih i ške Cerkve priznati, da je Zato je Leon XIII { njena moč v dobrih in krepkih in --------------. . . . Hrnstva Zato je Leon aiii njena muc % uuuun m Krepkih "Gospod prelat, poslusajte me, prosim, je dejal Vi- i društva. encikliko kat. orgnizacijah ? - Ce prav uve! nepotrpežljivo. "Jaz Vam bodem nekaj povedal. Kaj napi* i ^^ podlaga vsem so modri možje, ki so pisali je pravica, kaj krivica, o tem si dva človeka nista istih mis- j m delavstva sploh ustav«* Zdr. Držav: li. Kar komu ne ugaja, to se mu zdi krivično, in s pravico ^^ lgg4 Qn opomnii celi postavo, ki ščiti pr je narobe. Sodba je težavna, kadar se tiče nas samih. Jaz ^ svet, da naj škofje s po- terekoli verer ven< si tudi zaradi tega ne belim glave. Dokler je živel grof Ur h, sem se bojeval, kakor in kjer je ukazal on; ali je bilo pravično ali nepravično, za to se nisem menil nikdar močjo duhovnikov ustanav j 100 leti, Držav, zapisali ost ost ka-endar pred katoličani niso ime- ljajo kat. društva med delav-jll onega priznanja, kakoršne C[f rokodelci in obrtniki, tei j ga imajo danes. Vkljub vsem nič. In zdaj sem stopil na noge za kneginjo in kaj morem1 naj ta društva postavijo pod j naporom proti^ katoliškega jaz za to, da je prišla ona navskriž s cesarjem "Morebiti pa bi se pogodila, ako bi Vi kaj pomogli obrambo tega ali onega svetnika. Škofje in duhovniki sa- duha, se je sv. Cerkev vedno bolj in bolj razvijala. In za- "Možno, a mene so odvrgli, umejete? in razžalili so mi naj nadzorujejo delovanje kaj to? Zato ker je vedno me, kakor me še ni razžalil nihče; in jaz naj to pozabim?' različnih društev, bodisi, de podpirala katoliška društva Meni se vidi, gospod prelat, da Vam je žal, ker ste se od-! so izobraževalna, ali podpor- bodisi cerkvena, podporna ali ločili za kneginjo, in da bi bili radi nevtralni. A lahko si _ na- cesarskih mož, Gregorja, niso ujeli. Najbrž je ubežal. Po-j mislite, da jaz bas v tem času ne trpim nevtralnosti. Kdor j 1 slali smo jezdecev za njim na obe strani; a nikogar ni nazaj." ni z menoj, ta je zoper mene, to je zdaj geslo. A potolažite si pretanko vest; zakaj — ne zamerite, da Vam govorim ki je še v pravem času kato-ličanstvo spravil v pravi tir, socialna. Kdo more zadostno ceniti zasluge društev "Marijine družbe" in društva "Presv Imena Jezusovega?" Poglej. To je jako neprijetno, gospod prelat," je opomnil oni j naravnost, vojaški — samostan je bolj v mojih rokah nego da ^ popolnoma zašlo v vrste te koliko milijonov src se je malomarno. "Ne zamerite mi, gospod baron, da Vam razodenem v Vaših; in drznil sem se tudi zamenjati starega Vašega poveljnika za novega. A ne bojte se! Nič se ne bode zgo- misel, ki jo je v meni zbudila vest, da je ubežal. Otročje dilo, ne Vam, ne Vašemu samostanu, in zaradi današnje-se Vam bo morebiti zdelo, kar Vam povem; a jaz sem protij ga sklepa smete mirno spati, kakor bodem zaspal jaz Vam starec, in človek se vrača, odkoder je izšel. Zdela se kmalu." mi je ta novica kakor prst božji, ki nas opominja, da nismo na pravi poti, gospod Vitovec. Prelat je razumel migljaj in se odpravil žalosten. 'Vražja omahljivost!" je mrmral Vitovec in se iztegnil po lDa," je dejal oni kratko, "tudi meni se kaže v tem ne- postelji in zaspal. Kaj se je menil on za opata in njegove kak prst božji, ki nam pravi, da ne smemo opustiti, kar stiske! smo pričeli; zakaj kesanje je prepozno, če nas je že ovadil framazonstva in drugih pro-tikatoliških organizacij. Oni, ki so pred leti prišli iž starega kraja, se gotovo dvigalo in se dviga v ljubezni do Boga v samo teh organizacijah. Potem vzemimo Catholic Knight of Columbus, Ca- spominjajo, kako je škof tholic Foresters, naša la*tna Mahnič budil narod, da ni po-i dična K. S. K. J., zraven dru- polnoma zapadlo liberalstvu Komu ni znano ime rekel bi največjega Slovenca dr. J. E-vang. Kreka, ki je v tako krat gih slovanskih kat. organizacij. Vsaka organizacija je na svoj sebi poseben način pospeševala katoliški duh med ubežnik. A verjemite mi, gospod prelat, da pri takih početjih, kakoršno je naše, je naklep mnogo nevarnejši od izvršitve. Kaj se nam more zgoditi ? Ako nam začne presti, se \ržemo v naročje kralju Ladislavu, in ta nas bode branil. Vrhutega pa je jako neverjetno, da bi zvedel cesar o pra- V. Zvezde* prijazne, Pot mi kažite! S. Jenko. Gregor pa je hitel proti Savinjski dolini, kolikor se je ki dobi na podlagi katoliških svojimi udi, pod nadzorstvom principov povzdignil gmotne stanje slovenskega delavstva, rokodelca in obrtnika. Vsepovsod so se začele različne kat. organizacije, vse v kat duhu. Kdor je odšel v Ame- duševnih pastirjev in duhovni-kov. (Konec prihodnjič.) -o- vem času o naših namerah. Jaz mislim, da je proti Kranj-j skemu ubežal mladenič, Če je ubežal; in ni se nam ga ba- dalo v temi. "Danes je sreda; če do jutri zvečer ne pri- riko 1 ti. A Če se je obrnil proti Celju, kje bode sarjevih svetovalcev, ko imam vse pod str šel do cesarja, na to še misliti ni. In naj se mu posreči vse,[skill kopit, in brž se umakne v šunio. Po poti Qd samosta- nem in gmotnem oziru. Nesreče. Pri gozdnem uradu v So. 1890. in prišel nazaj teski na Dolenjskem za posije- dobil katerega ce- j dem v Celje, bode prepozno," si je šepetal in pospešil ko- čez 20 let, ta je videl velikan- ni voznik Peter Schauer je ho stražo! Da bi pri- rake. Ni še hodil dolgo, ko zasliši za seboj peketanje konj- ski napredek Slovencev v duš- tel pri vožnji oglja iz gozd; odviti zavoro kaj pod gozda HI pri kolesu. Pri pa ve on o naših naklepih? Zatorej brez skrbi, gos-[na doli sta prisvetili dve bakli, ki sta se bližali naglo, da| Kako krasno je vspevala tem je padel pod voz in mil vera in izobrazba dokler n je kolo zmečkalo levo nogo prišla nesrečna svetovna voj- vsled česar je moral v bolni- > » - - — — — * i t - _ ' — ------ prelat! Kakor zaupam jaz v duhovskih rečeh popol-,so leteli utrinki v stran. Gregor se je potuhnil in videl puu (JI V1C.IL . 11UIIU1 ^uupuili J (l/j V 1 CWCI1 l^UJ^Vl 1 ------ --------- - ^v. uv JV, puiuilllll lil * lUCI noma Vaši učenosti, tako se smete Vi zanesti v vojnih na svitu kosmata obraza konjikov, ki sta klela, da morata mojo spretnost." takem času okrog laziti, ko se ne vidi pet korakov predse. ki Je sk?rai do tal poru- co. "Zanašam se tudi popolnoma, gospod baron, a Vi ve- Jezdila sta mimo in za njima sta puščali bakli rdeč dim. šila lepo duš.evno stavbo. In ste kakor jaz, da Bog osramoti in uniči cesto naše najzvi- Gregor pa je ostavil gozd in se napotil urno za njima ko zaPomnimo si, da bodo zopet, ŠIRITE i . , - „ . . . . samo katoliške organizacije 1 A. S. IN EDINOST tejše n are d be." "Istina, gospod prelat, zatorej se tudi ne bojujmo z ni bilo več čuti konjskih kopit. Gregor se je spotikal nad 1 • koreninami in kamenjem, kar ga je neznano utrudilo, Skr- * t Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec SLOVENSKI 1912 W. 22nd STR. E S A R bodo spravile v red seda- belo ga je, kako bode nadaljeval" pot drugi danjega^- ^ nT ve" - S/;— - ^ - * ie postal, zTstonj bodo zidali je zadremal Nočna sapa je šumela po gozdu in donašala hišo, če jo ne bo Bog zidal " iz dljave dobro znano tuljenje; volk je bil namreč takrat pravi Psalmist. j navadna zver naših gozdov. Gregor je skočil pokoncu in po- 1 tipal, če ima še dolgi nož za pasom. A silne utrujenosti ni j zmagovala več trdnja volja, treba je bilo misliti na poči-, LOUIS STRITAR CHICAGO, ILL. tek. Noči pa so spomladi mrzle in zemlja vlažna, tudi se je 2018 bilo bati divjih zveri pod milini nebom. Vlekel se je še Prevai streljaj dalje, kjer je zapazil samotno kočo in nanjo našlo-J njen nizek hlev. l>a je šla na polnoč, in nobene žive duše; ni bilo nikjer čuti; in komu bi se bil tudi upal izročiti Gregor! Otipal je v temi majhno lestvo, jo prislonil k lini nad' hlevom in zlezel gori. Našel je velik kup slame in sena;! brž si je napravil ležišče, se priporočil Bogu, in preden jej še premislil dogodke prošlega dne, je sladko zaspal s trdnim sklepom, da nastopi zarana zopet pot proti Celju. WEST 21st PLAČ} za pohištva — pr«m^' — les — in vse kar prevažalno obrt. Poklicit ga po telefonu! Phone Roosevelt: 82?! Phone: Canal 6319. Konečno znižanje! IZBORNE OBLEKE Z ENIMI ALI DVOJNIMI HLAČAMI na katerih je sedaj znižana cena za celih 25 do 33^ Established 1857 Predno, ko greste od doma. o V naši zalogi najdete na stotine oblek na izbero v vseh stylih, barvah fabricirane iz najboljšega blaga za može in fante. U J. K0SMACH ifcoA W. 72nd St. Chicago. Rojakom sc priporočam nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. Ž ELK. !A KLIUCAVNIC IK STEKLA Ni a j bol, sc delo. natnižir ce^ prevxameiu barvam* hji rtn *ff t-notrai nakladam ^t^t*« r . NAZNANILO IN PRIPORO-CILO. Cenjenim naročnikom, blagim dobrotnikom 111 priiate-! Ijem in vsem rojakom po dr« ! žavi Illinois, Missouri in Kansas naznanjamo, da jih bo ok iskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste Amerikanski Slove« nec in Edinost, Ave Maria in St. Francis in vse drugo, ki je v zvezi z našim podjetjem in imenovanimi listi. Rojaki prosimo Vas, pomagajte požrtvovalnemu in za katoliški tisek vnetemu možu Mr. Mladich u širiti dobro kat. časopisje. Prigovarjajte svoje sosede* in prijatelje, da se na liste naroče, da se tako za nese dobro časopisje v vsako slovensko hišo. M*r. Mladicha vsakomur najtopleje pripo ročamo! Uprava A. S. in Ed. Ave Ma-ria in St. Francis. na počitnice to poletje, nepozabite priti v našo banko in zamenjajte Vaš denar v "Travelers' Checks" — potniške čeke. Ti čeki se sprejemajo kot gotovina vsepovsod in jih ne more vnovčiti nihče drugi, kakor Vi sami. Mi jih imamo v vseh primernih vrstah in količinah. Premoženje te banke znaša $13,000,000.00 MOŠKE HLAČE V naših zalogah najdete dalje na tisoče dobrih močnih trpežnih hlač v velikosti do 52 palcev. Sedaj jih dobite po posebnih izvan*"ednih cenah od: $2.00; $3.00; $4.00; $5.00 in vec V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. r JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Coi. -Gti: Street. ELY, MINNESOTA GRAMOFONI so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec. Ako .ga še nimate ▼ Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče. POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago zs šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke. IMAMO'veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in z* na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape tn vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo'našim gospodinjam. Pridite in prepričajte se! Slogar Bros. ELY, MINNESOTA, Phone: 104