Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
President Augustin Kuk, LL. D. For the Editorial Board: Rudolf Čuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $ 3,- per year, 25^ per copy.
Advert.: 1 line 10^, 1 column x 1" $1.40
sLo\)ensk<\
FOR AFREE SLOVENIA
S!even'č, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava; polje, vinograd, ruda, kupčija tebe rede.
Valentin Vodnik
Letnik VRI - Volumne Vin
TORONTO, 30. JUNIJ 1957.
Številka 6. — Number 6.
PRIHODNJA ŠTEVILKA BO DVOJNA
Zaradi počitnic bo izšla prihodnja številka Slovenske države kot dvoina številka za julij in avgust.
Ob tei priliki bomo prestavili tudi datum izhajanja od konca meseca na začetek meseca.
Dvojna številka bo izšla tako 1. avgusta.
Septemberska številka bo izšla 1. septembra.
Uprava.
VLOGA SOVJETOV NA MADŽARSKEM
Posebna komisija petih članic Organizacije zedinjemh narodov je zaključila svoje delo: zbiranje dokumentov o poteku brezuspešnega upora proti komunistični diktaturi na Madžarskem.
Izsledki so v kratkem naslednji:	.
Sovjeti so z vojaško silo brutalno Zatrli poizkus madžarskega naroda, da se osvobodi prisilno naloženega jarma komunizma. Upor je bil spontan izraz ljudke volje. Sedanja Kadarjeva vlada nima zaslombe v narodu. Sicer jo je težko imenovati vlado, ker je sama vladana — dejanski oblastnik v državi je sovjetsko vojaško poveljstvo.
Odgovornost politikov
POPRAVEK
V zadnji številki SD se je v predzadnjem odstavku dopisa "Demokracija ali monopolizem?" vrinila tiskarska napa-K.a ki spremeni smisel. Pisec je zapisal: "... in spreten propagandni aparat, ki ga ne zanima pravičnost v metodah, lahko, i.t.d.", brez vmesnega podpičja in "Ta".
Število priseljencev v Kanado po zaključku 2. svetovne vojne je preseglo poldrugi milijon.
Od 164.857 priseljencev v
Kanado v 1. 1956 je bilo 91.-039 delovnih moči (nekaj nad 55%), ostalo pa so bili sorodniki.
V Kanadi ie umrlo 1. 1956
1416 oseb zaradi nesreč pri delu, kar pomteni 2.6 na 10.000 delavcev. Vseh nesrež pa je bilo 554.771. Največja nesreča je bila v rudniku v Spring-hillu, N.Sc., kjer je umrlo 39 rudarjev.
Delavska zveza UAW v Kanadi je dosegla zajamčno-letno mezdo v 48 pogodbah z 19 podjetji za 50.000 članov.
Izid nedavnih kanadskih volitev ni presenetil samo liberalne stranke, ki je izgubila svojo veliko večino, marveč celo konservtivno stranko, ki je zmagala, čeprav ne z veliko večino (po številu oddanih glasov so dobili liberalci celo več glasov), kljub temu, da niti največji konservativni optimisti -niso upali sanjati o tem. "Time" je v številki, ki je datirana 10. junija (dan volitev), napovedal, da bodo dobili liberalci nekako med 143 in 150 poslanci, konservativci največ 89, pa bolj verjetno med 70 in T7, Social Credit kakih 19, CCF pa da bo kvečjemu izgubila kak sedež. Trenutno stanje poslancev je: konservativci 109, liberalci 105; CCF 25, Social Credit 19.
Komentatorji so navajali mnogo razlogov, ki so nagnili Kanadčane, da so volili, kakor so. Vodja konservativne stranke in sedanji ministrski pre-sednik John Diefenbaker je osredotočil svojo volilno kampanjo na trditev, da so liberalci s svojo veliko večino v parlamentu gazili anglosaksonski princip demokracije, da se mora večina do neke mere ozirati tudi na zahteve manjšine in je ne sme enostavno uničiti s svojo večino. Seveda je bilo pri tem precej sveto-hlinstva, ker se konservativci pri debati o podelitvi posojila neki privatni družbi za zgrad-njo cevi za piir. preko redko naseljenega severnega Onta-rija (za kar se je močno zavzemal konservativni ministrski presednik Ontaria L. M. Frost) že naprej napovedali, da bodo vprizorili najhujšo obstrukci-jo. Toda rezutati kažejo, da je konservativnemu tisku uspelo prikazati, da so se liberalci prevzeli in da jim je treba nekoliko pristriči peroti. Nekateri so po volitvah celo izjavili, da so sicer za liberalce, da pa so tokrat volili konservativce, da bi imeli liberalci manjšo večino v vladi. Možno je, da je bilo število tako mislečih preveliko in so prevagali tehnico na drugo stran. Naj bo že temu tako ali drugače, na vidiku so nove volitve v bližnji bodočnosti in takrat bo izid pokazal, ali so bile te volitve za liberalce samo svarilo ali pa pomenijo resničen odpad od stranke.
Izid volitev samih pa vsebuje nekaj dobrih naukov ne
samo za poražene liberalce, marveč za vse, ki hočejo politično delovati v demokratičnem političnem redu, kjer morejo državljani vsaj od časa do časa svobodni izraziti svoje mnenje ter spremeniti vlado. Avtoritarcem in diktatorjem se seveda na voljo ljudstva ni treba ozirati, zato tudi nobenih naukov ne potrebujejo.
Že zelo star je izrek, da oblast kvari. V vsakdanjem upravljanju države je le premnogo skušnjav zlasti za strnko z veliko večino, da uveljavlja namesto razlogov in koristi skupnosti samo svojo voljo in ožje strankine interese. Vladajoča stranka in zlasti njeni voditelji morajo biti moralno izredno moči, da se proti tej skušnjavi uspešno borijo.
Hvaležnost je že v zasebnem življenju redka čednost, še manj v državnem. Liberalci so v svoji volilni kampanji po-vdarjali, da so oni uzakonili vso obstoječe socialno skrbstvo ter vodili državo iz velike depresije, ko so konservativci izgubili večino, v dobo največjega gospodarskega razmaha. Obljubljali so sicer, da bodo nadaljevali to politiko, toda njihove obljube so bile splošnega značaja in po izidu volitev sodeč premalo konkretne za volilce.
V nekaterih , poklicih igra starost veliko vlogo, n.pr. pri opernih, pevkah. Če se ne znajo umakniti, ko so še na višku moči, dožive prej ali slej tragični polom. Drugi poklici kot
"ŽELIM LE TO. DA BI VEDNO VEČ AKADEMIKOV SODELOVALO!"
To so besede prezvišenega gospoda škofa dr. Gregorija Rožmana z ozirom na Slovenski visokošolski zbornik.
Letošnji Zbornik bodo pripravili mladi slovenski idealisti v Gorici. Ostali akademiki, ki smo razkropljeni po vsem svetu, pa jim priskočimo na pomoč z leposlovjem, razpravami, denarjem in poročili, da bo Zbornik verno ogledalo misli, študija in dela vseh akademikov! Vsaka skupina, ki prispeva vsaj dvajset strani gradiva, ima pravico do svoje, ga zastopnika, v uredniškem zboru. Napiši svoj prispevek in ga odpošlji kateremu koli dosedanjih izdajateljev ČIM PREJ! Naslovi so: Bregant Mitja, Via Brig. Casale 40, Go-rizia, Italia; — Branimir Pis-tivšek, Muenchen 12, Tulbeck-strasse 9/1, Germany; — Edi Gobec, 86 E. 11 Ave., Colum-bus 1, Ohio.
n.pr. znanstveni, so za telesno starost manj občutljivi. Tudi politično vodstvo zahteva — čeprav so v njem s časom pridobljene izkušnje tudi posebno dragocene — veliko fizičnih naporov že pri vsakdanjem vodstvu države, zlasti pa še v dobi volilnih kampanj. Če se kaka vodilna oseba ne zna pravočasno preskrbeti naslednika ter prepustiti svojega mesta mlajšim močem, utegne postati tudi Uo* eden jznied razlogov, da pričenja stranka izgubljati.
R. Č.
THIS IS SLOVENIA
IGNACIJEVI SINOVI V KANADI
Po prvih kratkih misijonskih začetkih 1. 1611 in 1625 so se jezuit je ustalili v Kanadi 1. 1632. Mnogo svojih naporov so posvečali zlasti Indi-jantefem, kjer niso doživljali samo nekrvavega, ampak tudi krvavo mjučeništvo. Osem jezuitskih mučencev je Cerkev razglasila za svetnike in so drugotni zavetniki Kanade. Njihovo cerkev v Midlandu obiskujejo celo poletje s romarji.
L. 1924, so se jezuitje v Kanadi razdelili v dve provinci — v eno za angleško govoreči del Kanade in v dru-
Iz
pisem uredniku
POZDRAV IZ ČILA!
". . . Slovenska država nam daje ono, kar nam naši "državniki" hočejo prodati srbstvu. Bog usliši našo željo, da se spreobrnejo tisti, ki so v zmoti, da spregledajo slepi. Da, za nas Slovence doma in po svetu je samo en izhod: slovenska država brez hlapčevstva! Bog,, vera in svoboda so naša načela in cilji, tujčevega biča pa mora biti konec. Nerazumljivo je, da se še vedno najdejo . . . , ki niso zmožni živeti brez varuha. Ali so mogoče pozabili, kako nam je slednji v bratstvu kradel slovensko besedo, slovensko zastavo, blatil in zastrupljal slovensko katoliško mladino? Konec temu! Naprej po začrtani poti! Ne bojmo se krivih prerokov jugoslovestva. Slovenska pot je samo ena — v slovensko državo!"
France Pirnat.
ZVIŠANE KAZNI ZA AVTOMOBILSKE PRESTOPKE
Kazne za prestopke avto-mobilistov v Torontu so bile povišane s 5. junijem. V naslednjem navajamo stare in nove kazni:
kazen
Prestopek	stara: nova:
Signalne luči	$5 $20
Znak za ustavljen je (Stop)	$5 $20
Obrat na desno (signal)	$3 $10
Nepravilni obrat na * dlesno ali levo $3 $10 Obrat na desno in levo (brez signala) $5 $10 Nepravilna zamenjava vrste (lane) $3 $10 Ne držati se desne strani	$3 $10
Prehiteti na napačni strani	$3 $10
Zavirati vrsto za prehitevanje	$3 $10
Ne dovoliti pravice vožnje	$3 $10
Spreminjajoči se signal (Flasher) $3 $10 Rumena luč	$3 $10
Pešec (signalna luč) $1 $ 5 Oviranje pešcev (pri rdeči luči)	$3 $ 5
Prehiteti na vzpetini $3 $ 5
Ker je policija v povečani meri na preži v avtomobilih, ki jih ni lahko prepoznati, je povečana pozornost na mestu, ker so povišane kazne dokaj velike.
Policija je povečala tudi nadzorstvo nad glavnimi cestami, kjer čakajo voznike razni električni aparati •— enako v Kanadi kot v ZDA. Razlog: po tri od vsakih deset smrtnih nesreč na cesti je povzročila prehitra vožnja. V ZDA pride ena smrtna avtomobilska nesreča na vsakih 13 minut!
Mednarodna zveza društev
katoliških podjetnikov bo zborovala od 15. do 21. septembra v Montrealu. Zveza je bila ustanovljena 1. 1931, v letu izdanja okrožnice Quadrage-simo anno. Pričakujejo, da se bo zborovanja udeležilo nad tisoč podjetnikov iz Quebeca in 250 delegatov iz 14 držav.
Število mladostnih zločinov
v Torontu je naraslo v lanskem letu nad 25% — od 1.518 na 1.904.
go za francosko govoreči del Kanade. Angleška provinca šteje 231 duhovnikov, 139 sholastikov in 42 bratov — trikratno število od 1. 1924. Med sholastiki je tudi Slovenec g. J. Plevnik.
Jezuiti se v glavnem posvečajo vzgoji. Angleška provinca v Kanadi ima eno univerzo, dva sholastikata, tri kolegije in šest srednjih šol. V načrtu imajo novo srednjo šolo nekje v severnem delu Toronta.
Kot slovensko-hrvatska provinca imajo tudi tukajšnji jezuitje svoj poseben misij on v Indiji, v Darjeelingu (1946).
27 jezuitov deluje med Indijanci v severnem Ontariju.
Jezuitje vodjio misijone in dneve duhovne obnove po rednih župnijah. Mnogo starejših kanadskih župnij pa je itak zraslo iz prvotnih jezuitskih postojank.
Jezuitje vodijo tudi tri domove zaprtih duhovnih vaj. V Pickeringu je opravilo duhovne vaje tudi že mnogo Slovencev.
Kanadski jezuitje sodelujejo pri mednarodnem radijskem in televizijskem programu Srca Jezusovega, ki ga prenaša v Kanadi nad 70 radijskih in televizijskih postaj.
Jezuiti izdajajo naslednje revije: The Canadian Mes-senger of the Sacred Heart, The Martyrs' Shrine Message, The Jesuit Seminary Bulletin, The Darjeeling Dairy in The Sodality News Letter. Jezuitski znanstveni prispevajo mnogokrat svoje razprave raznim znanstvenim revijam.
Njihovo delovanje obsega tudi dušno pastirstvo za mornarje (Montreal). Oba predsednika katoliških bolnišnic (francoskih in angleških) sta jezuita. Razen tega vodijo delavske šole (v Torontu preč. g. McGuire) in mnogo drugih bolj priložnostnih del.
Prešeren in "MUZA" na ljub Ijanskem trimostovju
"Yugoslavia is not a homogeneous State, but very much the reverse. It consists of what was originally termed "the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes" and the two last are, and have always been bitterly hostile to the Serbs, who, alth°ugh in the minority, have ali the political power ... The Croats and Slovenes are a highly educated, cultured, devout Catholic pople, with a completely VVestern outlook and VVestern traditions ..."
John F. Stewart, Tito — East or West?	>
Economic Council Letter 394, November 1, 1956.
Nad 3000 delegatov delavs-	Mednarodni urad dela v
ke zveze UAW v ZDA je odob-	žnevi šteje sedaj 78 držav-
rilo program za 1. 1958, da	članic. Zadnja država, ki je
bodo zahtevali štiridnevni de-	pristopila k tej mednarodni
lavnik .	ustanovi, jc bila Nik-ragua.
Agleško govoreči jezuitje v
Kanadi So pričeli z nabiralno akcijo, da bi nabrali $ 1,349,-000, ki jih potrebujejo za svoje delovanje.	««
SLOVENSKA GIMNAZIJA V CELOVCU
Po večletnem nepotrebnem zavlačevanju so avstrijske oblasti končno le ustanovile gimnazijo, na kateri bo tudi slovenščina ne samo predmet, marveč jezik, v katerem bodo poučevali vsaj nekaj predmetov — humanistične, dočim bodo poučevali realne predmete v nemščini. Latinščino bodo začeli poučevati \ tre t jem razredu, v petem pa bodo mogli učenci izbirati med grščino in angleščino.
Letos bodo začeli s poukom v prvih treh razredih.
Slovenci na Koroškem so seveda zelo veslali tega dogodka, ki pomeni vsaj delno priznanje slovenskih naravnih pravic. Malo pretirano je pa imenovati tak dvojezični zavod, na katerem moramo po vseh dosedanjih izkušnajah z avstrijskimi oblastmi pričakovati še nadaljnje šikane, slovensko gimnazijo. Želeti bi bilo, da bi se slovenski starši v obilni meri poslužili te ugodnosti ter napolnili s slovenskimi dijaki vse tri prve razrede, ki bodo odprti jeseni.
Vodstvo manjšinske srednje šole je poverjeno profesorju dr. Jožeftu Tischlerju, ki ie -po službenih letih naj-stareljši slovenski srednješolski profesor na Koroškem.
Njihova glavna trenutna težava so nezadostna in razpadajoča poslopja, ki so povrhu še prenapolnjena. Bogoslovje v Torontu je v take slabem stanju, da ga ni mogoče več popraviti, noviciat v Guelphu pa je deloma uničil požar 1. 1954.
Prvič v svoji zgodovini prosijo za pomoč javnost, da zgradijo novo bogoslovje in popravijo oškodovani noviciat v Guelphu.
Potrebujejo nujno $1,349.-000.
Darove naslovite na: National Jesuit Fund, 355 King Str. West, Toronto 2B, Ont.
Potrdila morete uporabiti za znižanje davka.
We Quote
TITO — EAST OR WEST?
• •
"... Tito was one of StahVs most apt pupils; and when the Russians entered Europe in World War II, he was placed bv Stalin in charge of the Russian-Communist Government imposed on what was now known as Yugoslavia and supported by Russian troops.
The Government of Yugoslavia is modeled exactly on that of the Soviet Union, bv Secret Police, Terror, slave camps, torture, executions and imprisonment without trial — ali the horrors rightly associated with Muscovite government.
" . . . I am one of those who have never believed that Tito broke with Moscovv or with the Cominform. He may have broken with Stalin ... But it is not certain that he broke even with Stalin. And, to one who understands the tortuosities of the Russian mind and diplomacy, it is quite conceivable that the whole thing was a sham to gain the confidence of the West and be able to supply the Kremlin with the most secret in-formation as to VVestern preparations for defence. Anyway, if this were the čase, Stalin succeeded; and the present "col-lective leadership" of Russia will continue the same policy, for they, like their dead leader, look on Yugoslavia as a vvest-ern outpost of Moscovv.
"Tito's constantlv and loudly proclaimed creed is the same as Moscow's — never to depart from the Engels-Marx-Lenin line. And this means the conguest of the world for Communism . . .
"From mv experience I formed the definite conclusion that the Serbs would rfot fight against Russia, while they might fight against Russia's opponents . . .
"On the other hand, the Croats, the most numerous of the three peoples, have' a well organized Resistance Move-ment, vvhich will come into open at the first sign of trouble and as one man fight to destroy Communism and rid them-selves of the Serbian Communist yoke. They will fight first of ali for the restoration of their own independence.. but never against the VVest. And the West could surelv not fight this VVestern, Christian, anti-Communist nation to support the atheist, Communist tyranny of Tito and his minoritv Government.
"To whom, then, could Tito look for help against the Croats? Surely only to Russia, the enemv of the VVest. At the best, there vvould be civil war in Yugoslavia, betvveen the Serbs on the one side and the Croats and Slovenes on the other. And so to count on Yugoslav help is a fatal error.
"Tito was invited to Russia ... At a ceremony of distri-buting honours and saving goodbve to Tito when he vvas leav-ing for home, Zhukov, in making a presentation said: "We fought together in the last war against the Fascist, and if war is again imposed on us we shall again fight together shoulder to shoulder" . . .
"There can be no doubt that there is complete under-standing betvveen Tito and Moscovv and that the former vvill be on Russia's side. for the VVest is antagonistic to his VVorld Communism. But he will conceal that as long as possible so that Moscovv will retain its invaluable listening and observa-tion post deep in the VVest ..."
John F. Stevvart,
from Ecenomic Council Letter 394,
November 1, 1956.
0 gospodarstvu Slovenije
Ker je gospodarstvo osnovna podlaga narodnega in državnega življenje, ponatiskujemo danes članek, ki je izšel v slovenski poti 1.1 V, št. 4. V prihodnji številki pa bomo nekoliko bolj nazorno prikazali, da je Slovenija /možna samostojnega življenja. Opazarjamo na ugotovitev pisca, da ie Slovenija / 1. 1949 izvozila za 6.5 milijarde dinarjev več blaga kot pa ^a je uvozila.
Urednik.
Mezde in plače delavcev in uslužbencev zadostujejo komaj za najnujnejše potrebe. Gospodarstveniki v Sloveniji na svojih zborovanjih in sestankih to večkrat povdarjajo. Ker so mezde in- plače delavcev nizikje, je tudi storitev delavstva sorazmerno nizka, manjša kot pa je bila pred drugo svetovno vojno.
Osebna svoboda in politične pravice so zelo omejene in so dovoljene v toliko, v kolikor so v skladu s politično linijo vladajoč komunistične stranke, ki je edina dovoljena.
Vzgoja je popolna domena države. Cerkvi je odvzet ves vpliv na vzgojo, prav tako hočejo mladino odtegniti družinski vzgoji in vplivu staršev. Družinsko vzgojo naj bi nadomestila vzgoja režimskih mladinskih organizacij.
2. NARAVNA BOGASTVA
Kmetijstvo. Od skupne kmetijske površine 9.815,4 kv. km je bilo leta 1954 8.613.5 kv. Jem privatna last,
170.1	kv. km zadružna last in
I.031,9	kv. km državna (splošno družbena) last.
Z ozirom na posamezne panoge in vrste kmetijstva je odpadlo 2.835 kv. km na njive in vrtove, 225.6 kv. km na sadovnjake, 258 kv. km na vinograde, 2.333,6 kv. km na travnike, 1.500 kv. km na senožeti, 2.631 kv. km na pašnike, 30,6 kv. km na trstičje in močvirja in 1. 335,3 kv. km nerodovitne površine.
V letu 1954 so pridelali v Sloveniji 600.413 q pšenice ali
II.3	q na ha, 263.974 q rži ali 10,5 na ha, 576.042 q koruze ali 13.7 q na ha, 144.473 q ječmena ali 10,6 q na ha, 5r459.550 q krompirja ali
111.2	na ha. Poleg teh prideš kov je znatni dohodek v kmetijstvu še Od soržice, ovsa. prosa, ajde, hmelja, lanu, konoplje, sladkorne pese, oljne repice, sončnic, fižola, graha, paradižnikov, čebule, kapus-nic, buč, raznih vrst pes in detelj.
Sadjarstvo. Sadjarstvo je v Sloveniji precej dobro razvito. Bilo bi lahko še boljše, če bi mu posvečali večjo pažnjo in pospeševali izvoz.
Najštevilnejše sadno drevo v Sloveniji je jablana. Leta 1954 je bilo v Sloveniji 2,600,-327 rodnih jablan, ki so dale 283.793 q pridelka ali 10,9 kg na drevo. V istem letu je bilo 660.531 rodnih hrušk, ki so dale 41.992 q pridelka ali 6.4 na drevo, 829.386 rodnih dreves češpelj, ki so dala 41.996 q pridelka ali 5,1 na prednejše države na svetu.j drevo, 338.188 rodnih češnj. Tudi sedanji režim je v celoti ki so dale 40.523 q pridelka obdržal predvojno socialno ali 5,1 kg na drevo, zakonodajo.in jo nekoliko do- Poleg teh glavnih panog polnil.	sadjarstva gojijo v znatnem*
1. SPLOŠNI PREGLED
Površina. Površina Slovenije v mejah sedanje Jugoslavije je 20.22,5 kv. km. Od tega je kmetijske površine 9815,40 kv. km, gozdov 9064,5 kv. km in 1335,3 kv. km nerodovitne površine. Slovenija je pretežno gorata dežela in ni posebno primerna za poljedeljstvo izvzemši v panonskem predelu in ob obrobju Alp.
Prebivalstvo. Po ljudskem štetju 31. 3. 1953 je bilo v Sloveniji 1,466.427 prebivalcev, ali 73 prebivalcev1 na kv. km. Moških je bilo 693.326', žensk pa 773101, ali 1114 žensk na 1000 moških. Na ta dan je. bilo registriranih 403.000 gospodinjstev. Na eno gospodinjstvo je bilo povprečno 3.63 oseb.
Z ozirom na gospodarsko pridobivanje in aktivnost je 803.000 aktivnih prebivalcev in 660.000 vzdrževanih. Ako analiziramo te številke z ozirom na posamezne poklice, dobimo naslednjo sliko: v rudarstvu je bilo zaposlenih 16.000, v industriji 99.000, v kmetijstvu 352.000, v gozdarstvu 9.000, v gradbeništvu 23.000, v prometu 22.000, v trgovini, gostinjstvu, bankah in zavarovalrnčah 33.000, v proizvodni obrti in domači dejavnosti 51.000, uslužnost-na obrt in ostale usluge 8.000, organi državne uprave in ljudske oblasti, svobodni poklici in množične organizacije 53.000, razne druge dejavnosti 40.000 oseb.
V privatnih podjetjih in gospodarstvih je bilo zaposlenih 387.000 oseb, v državnih podjetjih in ustanovah 278.-000, v zadružnih podjetjih 24.000, v družbenih organizacijah 7.000 in 7.000 na raznih drugih področjih.
Socialni položaj in pravice. V Sloveniji so po končani vojni leta 1945 uvedli kolekti-vistični družbeni red. Vsa proizvajalna sredstva so v rokah državnih organov, zato je država tudi največji delodajalec. V kolikor so ostale še samostojne kmetije, so kmetje podvrženi stalnemu pritisku za včlanjenje v poljedelske zadruge in močnemu obdavčenju. Tako je njihova samostojnost le še bolj teoretičnega značaja in izgubi svojo realno vrednost. Svobodnega kmeta, kot ga poznamo iz polpretekle dobe, v Sloveniji ni več.
Za socialno zavarovanje delavcev je sorazmerno dobro poskrbljeno in v tem pogledu spada Slovenije med najna
številu kutine, višnje, marelice, breskve, orehe, mandeljne, smokve, oljke, kakije in pomaranče.. V letu 1954, ki ni bilo ravno najbolj ugodno za sadjarstvo, so pridelali 456 -823 q sadja ali 32 kg na osebo.
Vinogradništvo. Rodnih vinogradov je 24.523 ha (leta 1954) in sicer 19.448 ha žlahtnih trt, 31 ha domačih trt in 5.044 ha samorodnic. Glavni vinorodni kraji so Slovenske gorice, Haloze in Goriška, deloma tudi Dolenjska in Prek-murje.
V letu 1954 so pridelali 708.346 q grozdja ali 28.9 q na ha. V vino so predelali 675.814 q grozdja, ki je dalo 455.590 hI vina ali 30 litrov na osebo.
Živinoreja. V živinoreji zavzema glavno mesto govedo. Z ozirom na posamezne vrste živine je število naslednje: 524.082 glav goveje živine, 480.199 prašičev, 64.178 konjev, 104.087 ovac, 23.017 koz, 95.025 domačih zajcev, 1,828.-374 glav perutnine, 80.078 čebelnih panjev. Nad 80% živine je privatna last.
Ribolov. Ribolov v Sloveniji še ni dobro razvit. Leta 1954 so ulovili 1.225q sladkovodnih rib in sicer 289 q podusti, 211 q krapov, 147 q postrvi in 578 q drugih rib. Morskih rib pa so v istem letu ulovili 12.469 q, od tega 10.600 q .modrih rib, 1843 k mešanih-rib in 26 q rakov in školjk.
premogovno področje.
Nafto pridobivajo v Prek-murju v okolici Lendave. Isto-tam izkorišajo nastopajoči zemeljski plin.
Od barvnih sta na prvem mestu svinec in cink. Sedaj se izkoriščata sdmo v Mežici. So pa še nahajališča pri Litiji, pri Knapovžah in pri Sv. Ani nad Tržičem.
V	Idriji je velik rudnik živega srebra, eden največjih na svetu.
Med rudami barvnih kovin je pomemben boksit. Nahaja se v okolici Turjaka, v okrajih Mozirje, Slovenjgradec in Bohinj.
V	zadnjih letih so zasledili na večih krajih tudi baker, mangan, železno rudo in srebro. Drava in Mura pa plovita zlatonosni pesek.
V	Sloveniji je precej ležišč različnih glin, zato se je ope-karstvo dobro razvilo. V Črni se nahaja kaolin, v Plešah pa barit.
V	pridobivanju gradbenega materiala se nahajajo najrazličnejše vrste kamenja in peska, dragoceni kraški mra-morji, apnenec in lapor za pridobivanje icementa, prirodni brusi in kremenčev pesek, ki je pomemben za steklarstvo.
Veliko bogatsvo predstavljajo mineralni in topli izviri ter kisle vode. Zdravilišča in kopališča se nahajajo v Radencih, v Rogaški Slatini, Laškem, Kotljah, Dolenjske in Čatežke toplice.
Vodne sile nudijo reka Drava, Sava in Soča. So pa sorazmerno zelo malo izkorišča-
Marija na >ezeru (na Koroškem) Gozdarstvo. Gozd je velike j ne. Obstoja že nekaj hidro-
V. SI. goricah — Sv. Urban nad Mariborom
važnosti za slovensko gospodarstvo. Za mnoge kmetije je bil včasih edini vir finančnih dohodkov. Zato so kmetje za gozdove zelo skrbeli. Po letu 1945 so nekaj let gozdove prekomerno (izkoriščali proti volji kmeto*v, kar bo imelo slabe posledice še gotovo nekaj let. Sicer so pričeli s pogozdovanjem in propravljanjem storjenih napak, vendar se škoda ne da hitro popraviti.
Leta 1953 je bilo v Sloveniji 930.223 ha gozdne površine. Z ozirom na lastništvo je bilo 304.242 ha državna last, 6.550 ha zadružna last in 619.431 ha privatna last. Računajo, da je bila lesna zaloga v istem letu (brez grmišč) 56,421.378 m in sicer v državnih gozdovih 35,704.636 m, v zadružnih gozdovih 640.010 m, v prvatnih gozdovih pa 20,076.723 m.
Prevladujejo iglavci in sicer je cenjena lesna zaloga istih na 10,337.833 m, lesna zaloga listovcev pa je bila cenjena na 3,889.017 m. Upoštevani so samo dobro ohranjeni gozdovi s čistimi sestoji.
Rudarstvo in prirodni zakladi. Slovenija ni bogata na rudah. Vendar še točnega pregleda naravnih bogastev nimamo, ker Slovenija še ni popolnoma geološko raziskana. Vrste rud in rudnin, ki se sedaj izkoriščajo, niso številne, a so med njimi dragocene rude.
Premogovnih nahajališč ima Slovenija mnogo. Najbogatejša premogovna ležišča se nahajajo v zasavskem bazenu, katerega zaloge cenijo na 200 milijonov ton. Na tem področju se naha že več pomembnih premogovnikov. Zasavsko premogovno področje se nadaljuje še na Hrvaškem. Najbogatejše je velenjsko premogovno področje, katerega zaloge cenijo na preko ene milijarde ton lignita. V Kočevju se nahaja ločeno manjše
central, nekatere z velikimi kapacitetami, vendar ne izčrpajo danih možnosti. Slovenija bi lahko bila velik izvoznik električne energije.
3. INDUSTRIJA
Tekstillna industrija. Slovenija ima 58 tekstilnlih tovarn večjega ali manjšega obsega, ki zaposlujejo 19.333 delavcev. Leta 1954 so proizvedle 15.000 ton bombaževega pre-diva, 1.000 ton volnenega pre-diva, 85 milijonov kv. m bombažnih tkanin in 2 milijona kv. m volnenih tkanin. Bombažne tkanine izvažajo v druge republike Jugoslavvije in inozemstvo, dočim morajo uvažati volnene tkanine, ker domača proizvodnja ne krije vseh potreb.
Usnjarstvo in industrija obutve. Tovarne za usnje, pet po številu, zaposlujejo 4.580 delavcev in izdelajo letno 4.339 ton spodnjega usnja, 823 tisoč kv. m zgornjega usnja in 311 ton usnjene galanterije. Tovarne obutve so izdelale 1,020.000 parov čevljev, kar v celoti krije domače potrebe.
Tovarne za gumi so izdelale 4.033 plaščev za avtomobile 286.00 plaščev na kolesa.
Živilska industrija in tobak. Proizvajajo letno 139 tisoč hI surovega špirita, 1.895 ton jedinega olja, 1.269 ton tehničnega olja, 820 ton škroba, 1.717 ton kavovine, 1.747 ton ribjih konzerv, 113 tisoč hI piva, 1.867 milijonov kosov cigaret in 7 milijonov cigar.
Lesna in papirna industrija. Mizarstvo je v Sloveniji zelo dobro razvito. Pohištvo izvažajo v različne evropske in prekomorske dežele. Tudi industrija papirja je dobro razvita, dosegla pa bi še lahko večji razmah. .
V letu 1954 so proizvedli 354 tifcoč kv. m žaganega lesa, 1.304 tisoč kv. m lesonitnih plošč, 3.475 m furnirja, 3.137 m vezanih plošč, 3.292 Ft.
strojil, 17.853 ton celuloze, 13.817 ton lesovine, 33.360 ton papirja in kartona in 5.003 ton lepenke.
Kemična 'ndustrija. Kemična industrija še ne krije vseh domačih potreb, kljub temu, da je še precej dobro razvita. Obstaja 19 kemičnih tovarn, ki zaposlujejo 2.012 delavcev. Letno proizvajajo 11.139 ton žveplene kisline, 1.211 ton solne kisline, 23.566 ton kalcijevega karbida, 34.339 ton umetnih gnojil, 5.525 ton mila in milnega praška, 1.022 ton kleja vseh vrst, 1945 ton lito-pona, 1.590 ton cinkovega belila in 1.863 ton oljnatih barv.
Elektro'ndustrija. Po drugi svetovni vojni se je elektroindustrija zelo razvila. Električne tovarne izdelajo letno 522 ton električnih elementov, 34.968 tehničnih aparatov, 15.790 rotacijskih strojev, 110.178 merilnih instrumentov, 50.019 električnih aparatov za motorna vozila, 393 kino projektorjev, 64 ton ako-mulatorjev in 143 ton instalacijskega materiala. (Podatki so iz leta 1954).
Kov'nska industrija. Kovinska industrija je ena najstarejših v Sloveniji. Letno proizvaja 23.939 ton raznih železnih odlitkov, 1.386 ton turbin, 728 ton tehtnic, 15.874 ton konstrukcij, 1.702 ton poljedelskih strojev, 446 ton armatur, 3.840 ton železne posode, 290 ton fitingov in 1.534 kamionov.
Barvasta metalurg'ja. Svin-čeno-cinkove rude so v letu 1954 izkopali in predelali 346.703 ton rafiniranega svinca 10.621 ton, surovega cinka in cink^ v prahu 13.633 ton, živega (srebra 498 ton, fero-kroma 2.612 ton, glinice 10.-439 ton. Poleg tega so izdelali valjanih proizvodov iz bakra 2.530 ton, iz cinka 2.076 ton, iz svinca 1.077 ton.
Proizvodnja črne metalurgije. Letno proizvajajo v Sloveniji 133.882 ton surovega železa, 298.229 ton jekla, 119,-444 valjanih proizvodov, 37,-849 ton valjane žice, 72.354 ton pločevine in 7.710 ton kovanih proizvodov.
Nafta. Kot že omenjeno črpajo nafto v Prekmurju v okraju Lendava. Proizvodnja v letu 1945 je bila 44.675 ton surove nafte in 77.691 tisoč m zemeljskega plina.
Nekovine in gradbeni material. Slovenija ima velike možnosti, da se industrija gradbenega materiala dobro razvije. Sedanja letna proizvodnja je naslednja: 217.847 ton cementa, 19.491 ton šamotne opeke, 5.834 ton votlega stek la, 2.261 tovarniških kv. m izdelkov iz salonita, 6.890 ton izdelkov iz cementa, 117.217 ton apna, 117.850 tisoč kosov zidne opeke, 16.684 tisoč kosov strešne opeke in 212. 807 kvadr. metrov lahkih gradbenih plošč.
Rudarstvo. Nojvažnejši rudniki premoga so v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Senovem, Zabukovici in Velenju. Letna proizvodnja slovenskih rudnikov je 3.153 tisoč ton ali z ozirom na posamezne vrste premoga 2.239 tisoč ton rjavega premoga, 885 tisoč ton lignita in 11,5 tisoč črnega premoga.
Električna energija. Električno energijo proizvajajo hidroelektrarne in termoelektrarne. Prvih je 149, drugih pa 61.
V letu 1954 je bila proizvodnja električne energije 1,292.817 MWh in sicer 1,082,-394 MWh so proizvedle hidroelektrarne in 210.423 MWh pa termoelektrarne.
Gradben'štvo. Zadnji razpoložljivi podatki povedo, da je v Sloveniji 106 gradbenih podjetij, ki zaposlujejo 29.926 delavvcev. V letu 1954 so izvršili gradbenih del v vrednosti 26.406 milijonov dinarjev. V glavnem so gradili industrijske objekte.
4. OBRT
Obrt je kljub industrializaciji dežele še zelo močna gospodarska panoga. Šteje 17.670 obrtnih delavnic in podjetij ki zaposlujejo 55.683 oseb. Po številu delavnic in podjetij je najmočnejša panoga predelovanje tekstilij (3.215), po številu zaposlenega osebja pa predelovanje lesa (10.824 oseb). V delavnicah prevladuje še pretežno ročno
telo, le 1.032i delavnic in po-Ijetij uporablja pretežno trojno silo.
5. PROMET IN KOMUNIKACIJE
Železnice. Celotna dolžina prog in tirov znaša 2,314.294 m. Razvita stvarna in izkoriščana dolžina prog pa je 1,750.115 m. V prometu je 331 lokomotiv, od tega 112 za potniški promet, 171 za tovorni promet in 45 za manevriranje. Električnih lokomotiv je v prometu 16.
V	tovornem prometu so leta 1954 naložili 493.489 vagonov s 6,566.039 ton blaga, v osebnem prometu pa prevozili 29, 881.125 potnikov.
Pomorski promet. V slovenska pristaniČa Koper, Piran in Izola je v letu 1954 prispelo 2.402 ladij, od tega 2.246 iz jugoslovanskih pristanišč in 155 iz tujih pristanišč. Ladje so prevozile 25.372 potnikov in 32.977 ton raznega blaga. Manjkajo podatki o tonelaži slovenskih ladij, ker so vse ladje registrirane pod jugoslovansko zastavo in ne vodijo posebne statistike.
Cestni promet. Cestno omrežje znaša 7.902 km. cest. Od tega je 550 km cest prvega reda, 2.280 km drugega reda in 5.072 km tretjega reda.
Cestnih motosnih vozil je bilo ob koncu leta 1954 12.314 in sicer 281 avtobusov, 2.898 osebnih avtomobilov, 4.218 motociklov, 3.472 kamionov, 706 tovornih prikolic, 374 cestnih traktorjev in 361 različnih drugih vozil.
V	cestnem tovornem prometu so prevozili 51.846 tisoč km in prepeljali 7,169!000 ton različnega blaga.
V	cestnem potniškem prometu so prevozili 7,846.000 km in prepeljali 9,667.000 potnikov.
Radio. V Sloveniji so 3 ra-diooddajne postaje, v Ljubljani, Mariboru in Korpu. Radijskih naročnikov je 107.407, tako da prid« 1 radijski sprejemnik na 14 prebivalcev.
Telef°n in telegraf. Fizičnih zračnih vodov TT je 15.093 km. Od tega odpade na telegrafske vode 7 km, na krajevne telefonske vode 4.727 km in na medkrajevne telefonske vode 10.359 km. Kabelska kanalizacija meri 134 km, kabelski vodi pa 37.748 km. V uporabi je trenutno 23.428 telefonskih aparatov.
Turizem. V letu 1954 je Slovenijo obiskalo 72.305 tujcev (tukaj niso všteti turisti iz ostalih republik Jugoslavije). Po narodni pripadnosti je razdelitev naslednja: 9.553 Angležev, 11.670 Avstrijcev, 9.593 ;z dežel Beneluxa, 2.790 iz Francije, 10.373 iz Italije, 15.557 iz Nemčije, 2.616 iz Skandinavskih držav, 1.965 Švicarjev, 3.246 Severnoame-rikancev in 4.949 iz drugih držav.
Največ turistov je obiskalo Ljubljano in Bled.
6. ZUNANJA TRGOVINA Izvoz. V letu 1954 so izvozili iz Slovenije blaga v vrednosti 9.335 milijonov dinarjev. Največ v tem letu Zapadna Ne-mičja, ki je uvozila v vrednosti J..112 milijoni dinarjev.
V	azijske dežele so izvozili v vrednosti 946 milijonov din. največ v Turčijo v vrednosti 363 milijonov din in v Izrael v vrednosti 271 milijonov din.
V	države Amerike je izvoz znašal 1.229 milijonov din. Od te?ga so izvozili v Združene države v vrednosti 1.116 milijonov din in 109 milijonov din v Argentino.
Na afriški kontinent so izvozili v vrednosti 197 milijonov in, od tega 150 milijonov din v Egipt.
Z ozirom na blagovne sektorje je bila razdelitev naslecf nja: živilski predmeti 2.011 milijonov din, pijače 95 milijonov din, surovi neživilski predmeti (surovine) 2.948 milijonov din, mineralna goriva, maziva in električna energija 332 milijona din, kemični izdelki 1.001 milijonov din, izdelki klasificiram po materialu (usnje, krzno, lesni in plu-tovinasti izdelki iz nekovinskih mineralov, bazinče kovine in kovinski izdelki) 2.754 milijonov din, stroji 103 milijone din, razni gotovi izdelki 169 milijonov din, razno drugo blago 50 milijonov din.
Pri jugoslovanskem izvozu je bil delež Slovenije v letu I
1952 12,7%, v prvih 8 mesecih leta 1953 pa 18,2%. V posameznih blagovnih sektorjih je udeležba zelo različna, to nam povedo naslednji podatki: v kovinski, inustriji 69%, elektroindustriji 21,6%, papir 29%, tekstil 40%, koža in usnje 36%.
Z ozirom na celoto pa je bila struktura slovenskega izvoza v letu 1954 naslednja: rudarstvo in metalurgija 22,8%, les 17%, kmetijstvo 19,1%, predelovana industrija 41,1%.
Uvoz. V letu 1950 so uvozili v Slovenijo v vrednosti 11.418 milijonov dinarjev, v letu 1951 12.959 milijonov dinarjev. Glavne postavke v uvozu so surovine in stroji.
Težko so dosegljivi podatki o izvozu Slovenije v ostale republike Jugoslavije. Je pa izvoz v te dežele veliko večji kot uvoz v Slovenijo, kar potrjuje, dejstvo, da je v letu 1949 Slovenija izvozila v inozemstvo in dežele Jugoslavije za 6.5 milijarde din več blaga kot pa uvozila.
7. FINANCE Narodne dohodek in proračun. Narodni dohodek Slovenije je v letu 1953 znašal 165.279 milijonov dinarjev. Na industrijo odpade 66,3%, na kmetijstvo 12,2%, na gozdarstvo 1,1%, na gradbeništvo 5,3%, na promet 3,9%, na trgovino 7%, na obrt 4,2%.
Proračun za leto 1954 je znašal 25.458 milijonov din dohodkov in 24.836 milijonov dinarjev izdatkov. Viri dohodkov so bili naslednjiriz gospodarstva 16.883 milijonov din, od prebivalstva 3.717 milijonov din, od uradov in ustanov 154 milijonov din, drugi dohodki 3.364 milijonov din, presežek preteklih let pa 1.340 milijonov din.
Med izdatki so največja postavka investicije 8,448 milijonov din, za kulturo in pro-sveto so izdali 4.917 milijonov din, za socialno skrbtvo 1. 829 milijonov din, za zdravtveno zaščito 1.217 milijonov din, za državno upravo 7.041 milijonov din, za subvencije in rezerve 509 milijonov din, za proračunsko rezervo pa je-bi-lo mamenjenih 835 milijonov dinarjev.
Davka (dohodnine) so v letu 1954 plačali 3.543 milijonov din. Od the vsote so plačali kmetje 2.654 milijonov din, zadruge 11 milijonov din, obrtniki in drugi poklici pa 229 milijonov din.
Davek na dediščino in darila pa je dosegel vsoto 133 milijonov dinarjev.
Investicije. V letu 1954 so investirali 63.921 milijonov dinarjev. Za gradbena dela so investirali 30.359 milijonov din, za opremo in montažo 30.269 milijonov din, za druge investacijske namene so izdali 3.293 milijonov din. Upoštevajoč gospodarske panoge pa je bila razdelitev investicij sledeča: industrija 33.744 milijonov din, kmetijstvo 1.833 milijonov din, gozdarstvo 306 milijono din, dejavnost 4.120 milijonov din, dejavnosti državnih organov in ostalo 2.276 milijonov din.
Vloge in krediti. V decembru leta 1954 je bilo naloženih bankah in hranilnicah 2,732.021 din. Vlagateljev je bilo 310.673, tako da je bila povprečna vloga na vlagatelja 8.795 din.
V istem mesecu je bilo kratkoročnih kreditov v znesku 109.567 milijonov din, dolgoročnih kreditov pa 24.889 milijonov dinarjev. Od leta 1953 dalje se dajejo dolgoročni krediti iz splošnega investicijskega plana.
Zavar°vanje. Zavarovalne premije so v letu 1954 znašale 1.961 milijonov din, od tega je odpadlo na državni in za-ružni sektor 1.506 milijonov din, na privatni sektor pa 455 milijonov din. Vsa zavarovalna podjetja so državna last.
xy.
Viri: Statistični letopis Slove nije 1953.
Statistični letopis Slovenje 1955.
Avguštin Lah: Gospodarstvo Jugoslavije, Ljubljana 1950. Gospodarski koledar 1954, Ljubljana 1953. Dr. Vekoslav Povh: Prerez skozi gospodarstvo LR Slovenije v prvem desetletju po osvoboditvi, Ekonomska revija št. 2, 1955.
MED SLOVENCI
Toronto
Iščemo: V upravi našega lista na 646. Euclid Ave., LE. 2-4746 — čaka važna pošta g. Stanka in ga. Dragico Eror, ki sta verjteno kdaj stanovala na 46 Pauline Ave.
Ce kdo omenjena pozna naj jima sporoči vsebino tega razglasa, ali kliče na upravo.
"S.D."
Zaključni sestanek Slovenskega kulturnega krožka je bil 2. junija. Predavala je ga. Božena Opara o socialnem skrbstvu. Poleg prikaza dela obstoječih skrbstvenih organizacij, zlasti katoliških, ki delujejo v Ontariju, je povdari-la, da je cilj sodobnega socialnega skrbtva ne samo trenutna pomoč ljudem, ki so zašli v stisko, marveč predvsem prizadevanje, da takim osebam omogočijo, da se zopet postavijo na lastne noge. Za katoliške ustanove je zlasti težava najti ljudi, ki bi bili pripravljeni sprejeti osirotele otroke v svoje domove.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen lanski odbor.
Letni izlet bo letos 7. julija in sicer z ladjo preko jezera na slapove — v nedeljo dopoldne odhod, vrnitev zvečer. Prijave sprejema g. Frfcnce Turk, telefon BA. 5-5062.
Slovenci med posvečenimi.
Ob zaključku letošnjega šolskega leta je dobil tonzuro g. Rudolf Cukjati, nižje redove, pa g. F. t. Skumavo. Pri jezuitih pa je prejel tonzuro in nižje redove g. J. Plevnik.
OTTAWA
Malemu Andreju Sedlarju
so vile rojenice prinesle v petek sestrico Metko. Srečnemu očku Daretu in mamici Santi naše čestitke.
stal lastnik lepe hiše na 2031 W. 23rd Str.
Opereta "Sneguljčica". Slovenska sobotna šola nam je v soboto 25. maja zopet nudila nekaj uric prijetnega glasbenega užitka. Podali so prav dovršeno opereto "Sneguljči-co". Besedilo je napisala ga Milena šoukalova uglasbil pa je p. Vendelin Spendov. Poleg otrok slovenske sobotne šole so v opereti nastopili še ga Ema Ermanova, kot Čarovnica, ga Ivanka Gerželjeva kot hišna, g. Janko Gerželj kot strežaj. Naslovno vlogo Sne-guljčice je pela gdč. Marija Kranjčeva. Tudi orkester je bil prav dobro uvežban. Vsa prireditev je bila v režiji delavne in požrtvovalne gdč. Pavle Mušič.
Poroka. V soboto 1. junija
sta si obljubila v cerkvi S. Štefana dosmrtno zvestobo Vanda Skamperle in Milan Kosinec. Mlademu paru na življenjsko pot mnogo sreče, zadovoljstva ter božjega blagoslova!
Chicago
Bivši presednik Estonije v
Chicagu. 19. maja je prispel iz Švedske bivši presednik Estonske republike G. August Rei. V Palmer House je imel dne 20. maja tiskovno konferenco. August Rei je sedaj" predsednik Estonskega Narodnega koncila. Star je 71 let ter ima za seboj mnogo političnih izkušenj tako iz dobe pod ruskimi carji kakor tudi iz dobe, ko je Estonija zopet postala vazal moskovskih tiranov.
Novi lastniki hiš. Podjetni
so naši ljudje in korajžni! Dva naših naročnikov sta postala lastnika hiš. Lojze Gregorič je kupil hišo na 1844 W. 22nd Pl., Janko Tajčman pa je po-
ORGELSKI KONCERT
Tradicijonalno mrtvilo v kulturnem udejstvovanju med Slovenci v Torontou v času poletnih mesecev, je bilo letos prekinjeno s koncertom orgelske glasbe, ki jo je izvajal č. g. Mirko F. Rener dne 9. junija v cerkvi sv. Bazilija v To-rontu.
Obširen program, ki je razen klasične Bachove Fantazije in Fuge v G-molu obsegal vrsto redko izvajanih skladb L. Boellmanna, O. Ravanella, Andriessena in Widorja, je s svojo raznolikostjo nudil oster prerez skozi orgelsko literaturo.
Klasične oblike, tendence francoske in italijanske šole in končno moderne zamisli sodobnih skladateljev so nudile poslušalcem obsežno sliko možnosti in zmogljivosti orgel ter bogastva orgelske glasbe.
Častiti g. Rener ki je orga-nist in profesor koralnega petja v St. Michael's College v
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont.
EMpire 4-4004
Slovenska "Narodna in študijska knjižnica" v Trstu je ob desetletnici pripravila zanimivo razstavo o slovenskem tisku na tržaškem.
"Bomba je treščila" . . .
Kot da bi treščila bomba, je minuli teden učinkovala na
Koroškem vest, da bo prihodnjo jesen ustanovljena slovenska šola", je v minuli teden v paničnem strahu zavri-ščalo glasilo "Svobodnežev" (FPOe) "Kaerntner Nachrich-ten" . . . poroča koncem maja "Naš tednik — Kronika" iz Celovca.
TRPEŽNE
Nogavice za delo
Brez ozira na to, kakšne in kako težke potrebujete, našli jih boste v veliki izbiri
PENMANOVIH NOGAVIC ■ ZA DELO! Za katere koli se boste odločili, boste ugotovili, da je bil kup najboljši za to ceno.
WS-10-4
'TUDI. SPON JE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868
„Mali mož na prste stopi"
V "Sloveniji" prilogi "Am. Domovine" se je pod gornjim naslovom oglasil duševni in telesni velikan, ki se je "malega moža" ustrašil tako, da se je pozabil podpisati. Zamolčal je svoj resnični tobraz in se skril pod začetnico "S". Pričakoval bi svarne kritike, toda mesto proti dokazov oseben napad! Nič ne de! Naj ima veliki mož s tem veselje. Dokazal ni prav ničesar!
V^odgovor samo nekaj dejstev: 1) Za čast dr. V. Mačka so vstali tisti krogi iz vrst SLS in JRZ, ki od leta 1918 dalje niso poznali poti v Zagreb, ampak* le pot v Beograd. Hrvatski voditelji Stj. Radič in tudi dr. V. Maček so bili omalovaževani. SLS ni nikdar sodelovala s Hrvatskimi voditelji v kaki beograjski vladi. 2) Dr. V. Maček je bil res nesporni voditelj vseh Hrvatov do leta 1939, ko je prišlo do sporazuma s Cvetkovičem.< Takrat je začel dr. V. Maček izgubljeti svoje pristaše. 3) Na Hrvatskem sta pomembni danes samo dve imeni: kardinal-mučenik dr. Alojzij Stepinac, ki predstavlja lik hrvatskega domoljublja in hrvatske državnosti, in pa-Ante Pave-lič. Vse druge veličine so šle v-pozabo. Tako pravijo tisti, ki poznajo razmere na Hrvatskem.
Ne izgubljajmo besed: Vsa predvojna slovenska politika slepega podpiranja Beograda na škodo naših sosedov Hrvatov, je bila zgrešena!
Prav tako je zgrešena politika sedanjih slovenskih političnih veličin v emigraciji, ki se iz preteklosti niso prav nič naučili!
Mirko Geratič.
nacionalnih skupin v Torontu. Torontu, je s tem koncertom-) Oddaje bodo ob nedeljajj na
pokazal svoje visoke tehnične zmožnosti in odličen glasbeni čut za interpretavijo. tako širokega in zahtevnega repertoarja.
Zato Lfchko prištejemo ta koncert med nabolj uspele umetniške prireditve med tukajšnjimi Slovenci.
Z.H.
NOVICA ZA ŠPORTNIKE
Družba John Labatt Limited v Torontu je podpisala kontrakt za televizijsko prenašanje nogometnih tekem Nationalne Nogometne Lige v kateri igrajo' moštva raznih
11. Avgusta — Sparta : Ul-ster,
18. Avgusta—Italija : 01ym-pia-Harmonjs	" )
25. Avgusta — Tridents : 01ympia-Harmony.
Priobčujemo sliko ob priliko podpisa pogodbe.
Sredi maja meseca so v Sloveniji gledali prvič slovensko televizijsko oddajo. Program je oddajala zagrebška postaja. Slovenci, ki imajo sprejemnike, lahko ulove tudi oddaje iz Avstrije in Italije.
Channel 2, WGR, Buffalo ob 3 uri popoldne. Na prenosu bodo sodelovala moštva, sestavljena iz Ircev, Poljakov, Čehov, Nemcev, Ukrajincev. Škotov in Mandžarov. V juliju in avgustu bodo prenašane naslednje tekme:
6. julija Ukrajina : Kanadski Škoti,
14. Julija — White Eagles : 01ympia-Harmony,
21* Julija—Madžari: 01ym-pia-Harmony
28. Julija — Italija : White Eagles,
4. Avgusta^- Trident : Ukrajina,
RAZVESELITE NEVESTO Z LEPIM IN
PRAKTIČNIM DARILOM
Avtomatični Električni Kotliček
v katerem zavre voda v manj kot treh minutam.
VVestinghouse
Prenosni Mesalnik,
ki vam da najpopolnejšo pomoč pri kuhi. Dobite jih v novih roza, (modre, rumene in bele barve.
Avtomatični Kavni Kuhalnik,
ki drži toploto in svezost 2-9 skodelic vec ur.
Avtomatična Posoda za Prazenje,
pece, bari, duši-in praži vse pri-kuhe do zadovoljive popolnosti. Dobite jih s "coppertone" podstavkom in stekleno pokrovko.
Vi ste lahko popolnoma zadovoljni,... če je VVestinghouse
Posestvo na prodaj
Na prodaj posestvo s 3 ha obdelane zemlje, 2 ha gozda, 200 dreves, predvsem jablan prvovrstne kvalitete v najboljši razvojni dobi. Stanovanje obstoječe iz 6 sob, lokal, tekoča voda, kopalnica, elektrika, hlev za 4 glave živine, gospodarsko poslopje. Leži ob železnici in cesti, 10 km od Celja, v prekrasnem kraju. Vsa pojasnila nudi:
Anton Mlekuž, 247 East !9th Street, Hamilton, Ont., Canada.
LUDVIK KRŠKI
JUGOSLAVIJA, EDINSTVENA DRŽAVA NA SVETU
PROBLEMI OKOLI VERE
(Nadaljevanje)
V
V Ljubljani sem bil. Moj brat, vajenec v mecha-niški stroki, je stanoval s študentom prava v isti sobi. To je seveda samo v Ljubljani mogoče, da najdeta tako dva skupno zatočišče.
Nekega dne me sreča na ulici brat in začne pre-čuden razgovor "Ti, ali je to res, da študent ne more biti veren?" "Kje si pa to slišal?" "Ta, s katerim stanujeva, mi je to rekel." "Kaj Ti, je pa še -rekel?" "Ja, da bilo v starih časih in da tudi se sedaj stare babice in dedje morejo blebatati tja v tri dni neke molitvice, kako imenujejo tisto brbranje, sicer pa da mlademu človeku to ne pristoji. BL že bilo dobro, da bi v nedeljo nehal rogoviliti okrog in se spravljati k maši, ko je vendar dan počitka." Brat me je pogledal tako vprašujoče, da sem moral oči povesiti inv tisoč takih le vajenčkov sem videl v trenutku, ko sprašujejo isto. In koga vprašajo in kako jim ta odgovori? To je važno. In brat me je vprašal dalje zaskrbljen: "Kako pa vendar Ti misliš, ko si tudi študent in še kljub temu rad moliš. Delaš to zaradi mame?" "O ne, to se tudi v Ljubljani spodobi. Le čakaj, da se bova malo razgledala po mestu, saj še nisi dolgo tukaj, pa bova tudi še one odkrila, ki še tudi danes molijo." S temi vprašanji se ubija mlad učenček, vajenček in tudi študent je opravil s tem samo toliko/ kolikor zahteva to etiketa njegovega stanu.
Človek ne bi mislil, kako te morejo leta spremeniti. Spremenijo te tako, da na iste stvari gledaš drugače. Med vojno sem bil še navajen videti duhovnika priti v učilnico. Po vojni je bilo to prepovedano. In leta 1953 pride, Bog ve po kakšem opravku, na šolo
•pater frančiškan. Imeli smo ravno odmor. Pater sam se je počutil tuje, nihče ga ni pozdravil, čeprav smo se sicer poznali. Mene je ta pojava presenetila, vendar res samo presenečen sem bil, da se kaj takega more zgoditi. Pri drugih pa sem opazil že kar precej nestrpnosti. Ko je zazvonilo, smo se pometli v razred in šušljanje o tem se je nadaljevalo. "Izreden dogodek".
Da ne pride v javnosti do takih izgredov, kjer imamo opraviti z večjimi "otroci", so duhovniki raje v civilu. Enkrat samkrat sem imel priliko na tramvaju opazovati nejevoljo, kajti očitno je bil prav pater s kapuco preveč, da je bila gneča. Kamor se je ganil, so zafrknile mlade damice nos. "Bog se usmili, g. pater se bo drugič že premislil, da ne bo šel tako na cesto, ali pasi je naložil pokoro", sem si irijslil. Xn človek se nehote vpraša, zakaj so gledali v veri največjega sovvraznika "nase svarnosti"? Saj so vendar vero zasmehovali, jo v očeh mladih naslikali kakor nekaj za stare babice in podobno. Le v resnejših diskusijah si mogel slišati, da je vera opij za ljudstvo,-Ljudi, ki delovno ljudstvo s tem zastrupljajo, bo tre-, ba odstraniti. In tako so sledile res razne sankcije, ki jih bom omenil.
Smejati sem se pa moral često partijski zasle-pljenosti-toda to le ni bila vedno samo zaslepljenost.
Čemu prepovedovati krst, če vendar v zakrament in njegovo moč ne verujejo. Saj po njihovem ne bi zaradi tega, ker krst ni nič, otrok izgubil prav nobenih dispozicij za poznejšo gradnjo "naše stvarnosti". In vendar So gledale partijske celice mladim parom pod prste, kdaj se bo rodil otrok in kaj se bo z njim zgodilo. In krivični zaključek je bil vedno pri roki pri teh "varnostnih" organih: Če je bil otrok krščen, so bili starši proti režimju. Sankcije so lahko sledile. Sedaj vidite, da imajo pri nas starši še druge skrbi, ko se otrok rodi. V dve kraljestvi se nima pravice vpisati. Ko postane otrok božji, je s stem prvikrat podzavestno prekršil državne zakone, katerim bo po vesti služil, ko bo dorasel. Botri in starši so pa prekršili predpise zavestno.
Meni se zdi tukaj še nekaj čudno. Glejte, vsak dan sprašuje duhovnik v Jugoslaviji novorojenčka:
Se odpoveduješ hudemu duhu? Da, komunisti imajo že prav. Proti krstu se je treba boriti. Dokler bo krst, bodo verniki, bo nasprotje pri nas v domovini. O svobodi vere v teh okoliščinah res ne moremo govoriti.
Če pogledamo v družine, predvsem v mlade družine, bomo videli zaradi te javne morale nešteto motenj in težav. In to vse ubija veselje do življenja-to predvsem zmanjšuje produktivnost, če hočem reči, in komunisti tega nočejo priznati.
Pomislite malo na mlade ljudi, ki nameravajo ustanoviti družino. Fant sreča dekle. Sicer kar prijetno za razgovor. V treh mesecih se še enkrat nista upala vprašati, kako pa je z vero ali politično koncepcijo. To nameravata izvedeti po ovinkih, ko pride že do obiskov na dom in podobno. Seveda takrat je v mnogih primerih prepozno, da bi se še bilo mogoče raziti. In posledica: nezaupanje in motnje pri osebnih zadevah. In končno pride do izbire: Ali ohraniti ljubezen tovariša, ali pa obdržati svoje prepričanje in s tem v zvezi način življenja in dolžnosti. Sedaj pa naj komunisti še govorijo, da je vera privatna zadeva. In žal, naš mladi rod mora to verjeti in potem doživi polom. Komunisti pa filozofirajo naprej, ne( da bi jim kdo mogel enkrat pokazati slabe posledice tega naziranja. In pomagalo itak ne bi dosti. Ali?
Te mlade zakonce pa rešujejo iz zadrege potem stare mamice, ki oviranemu partnerju pomagajo s tem, da. dajo otroka krstiti, da ga učijo moliti, ko doraste. "Sodobni" partner se stari mamici upreti ne more in tako pač nekako čaka in trpi, da ta stara mati umre in v družini zavlada "svoboda". Ali polom, tudi ta je mogoč. Skrivftostna so pota človeka. Sploh je s tem tako: Kolikor mladih parov, toliko zgodbic. Problem je vedno bolj in bolj boleč, toda javnost zanj npče vedeti. Interesantno, o čem se vse govori in piše, da pa bi kdo rekel v Jugoslaviji, da je tudi tukaj, problem mladih zakonov, ki dožive propad, bi bilo nazadnjaško ali pa celo proti "naši stvarnosti".
Ko gre otrok v šolo, morajo starši podpisati, če želijo, da se bo otrok poučeval tudi v krščanskem nauku. Predstavljajte si te starše! Novi boji. Otrok je sedaj že dovolj velik in gleda v lepo bodočnost —
novo Jugoslavijo. Oh, gledati the otročke, to je bilo joj! Rasel je pod pritiskom matere na eni strani, pod pritiskom očeta na drugi strani in pod železnim vplivom šole na tretji strani. Psihologi in pedagogi naj pa potegnejo rezultat te vzgoje. Čudovit uspeh! Otrok, ki so mu izruvali dušo.
In ne govorite, da ni v Jugoslaviji svobode veroizpovedi in vzgoje, saj nič več ne zapirajo duhovnike, saj slišite, da to na čase vedno oficielno ponovijo. Te stvari pa, ki sem jih videl, mi dajo misliti, da le ni tako. In še nisem na koncu.
Usodepolna je bila za mladi rod poteza partijcev ko so se zaleteli v vero kot nositeljico norm nravnosti.
V tem "planu", bi lahko rekel, so uporabljali taktike, ki najbolj kažejo, kako visoko stoje naši voditelji, kakšna sredstva so pripravljeni uporabljati, se borijo proti nasprotnika. Ta njihova sredstva pač ne morejo biti posvečena. Te njihove "topove" pač ni mogel priti škof blagoslovit.
Otrokom so pripovedovali o zakulisnem življenju duhovnikov, o klečeplastvu, o dvoličnosti in podobno. Te govorance so bile na dnevnem redu pri eicibančkih, pionirjih in mladincih v višjih razredih. Vsakdo je imel pravico, da govori o teh slabih zgledih duhovnikov. Namesto da bi nam predavali o literaturi, so nam naštevali vsemogoče cerkvene redove, njih zgodovino, vse v luči razpada, v stanju smrdljive gnilobe, nekaj, kar je življenju tuje, kar se zdravim možganem upira. "Torej če niste obremenjeni s kompleksi, tega žviljenja ne morete spoznati na pravi način." Tako je navadno zaključeval te vrste govornik. To je bilo tisto spolzko pripovedovanje, ki ne pozna mej, kajti dejstev ta gospodič ni nikoli navedel. Pri odraslih seveda tako ni dosti opravil, toda če se spominjam let nazaj, ko smo bili še otroci, je to vplivalo drugače.
Kako težko je bilo tukaj stališče staršev in še težje duhovnika. Nihče od teh ni vedel, kako daleč je z otrokom. Zaradi tendencioznosti govoranc proti duhovnikom, govoranc ob vsaki priliki in vsaki družbi, govoranc, ki so računale na absoluten uspeh, niso (Nadaljevanje na četrti strani.)
Iz slovenskega [tiska
Slovenska Pot prinaša v 1.
številki petega letnika naslednjo vsebino: Vzpon slovenskega programa (+Jože Kes-sler), Nauk iz madžarske vstaje (-ne-ko), "In ne samo od kruha", (Branimir Pistivšek poroča o Dudincevi knjigi, ki so jo ljudje v Sovjetiji navdušeno sprejeli, ki pa je zadela na odpor vodilnih strankinih krogov), Visokošolska mladina v zamejstvu (D. T. poroča o Zborniku slovenskih akademikov v zamejstvu), Mladinska razstva umetniške akademije SKA v Buenos Airesu (Lojze Novak) ter krajše novice iz domače in zunanje politike pod naslovom "Glasovi in mnenja".
Slovenska pot — Dvojna
SPOMINSKA EHRLICHOVA ŠTEVILKA (2/3), ki je pravkar izšla, prinaša naslednjo vsebino: Univ. prof. dr. L. Ehrličh (Mirko Kunčič), E1 martir de la fe y libertad (Duh Tine), Sila ideje in prelite krvi (Pavle Verbic), Po petnajstih letih (Z. R.), Ehrilch in poslanstvo slovenstva v svetu (Ruda Jurčec), Duhovnik Labert Ehrličh (Dr. F. Ž.), Znanje, dobrota in gorečnost (iz knjižice "Mož božje volje" M. Javor-nika), Ehrlich, kot se ga spominjam (Milan Komar), Ehrlich na mirovni konferenci (T. Duh), V borbi za zemljo in dušo naroda (Lojze Ilija), Njegova Oljska gora (Breg Franc). Spominsko številko boste mogli dobiti tudi pri upravi Slovenske države v Torontu.
BISTRE SLOVENSKE GLAVE V KANADI
PRIZNANJE G. EDIJU GOBCU
Lani si je zaslužil g. Edi Gobec s svojim resnim znanstvenim delom na univerzi v St. Louisu enoletno štipendijo za nadaljevanje špecializacije v socioloških vedah. Odločil se je' za vseučilišče v Columbus, Ohio. Tam se je zopet tako dobro uveljavil s svojim znan-svenim delom, da so ga izbrali za člana Alpha Kappa^ Delta, častne sociološke družbe za ZDA (National Honorary So-ciological Society). Iskreno čestitamo!
SLOVENSKI DIJAKI SE
ODLIKUJEJO V ITALIJI
Sredi marca je bila v Bocnu na Južnem Tirolskem umetniška razstava, na kateri so razstavljali dijaki srednjih šol iz cele Italije. Razstavljali so dela s področja pesništva, proze, slikarstva, linoreza, risanja, kiparstva in fotografije. Posebna komisija, ki je ocenila razstavljena dela, je prisodila 4. mesto v slikarstvu slovenskemu osmošolcu iz Trsta Edvardu Zajcu in 2. mesto osmošolcu Josipu Rude-žu tudi iz Trsta. Oba sta gojenca slovenske gimnazije.
SLOVANSKAiVZAJEMNOST
O slovanski vzajemnosti in bratstvu je bilo že mnogo pisanega in govorjenega. Gotovo je to prav lepa zamisel — vsi Slovani od severa do skraj. nega juga povezani med seboj z vezjo iskrenega prijateljstva in bratske vzajemnosti. O tem vseslovanstvu so sanjali mnogi odlični Slovani, tudi Slovenci. Čutili so, da je ta povezava sorodnih slovanskih narodov potrebna, naravnost nujna z ozirom na vendno naraščajočo moč pangermanstva. Proti valu vsegermanstva so hoteli postaviti obrambni zid — vse-slovanstva. V tem navdušenju so šli večkrat predaleč.
Zgodovina v zadnjih desetletjih je pokazala, da so bile sanje o vseslovanski vzajemnosti pač le — sanje. V času balkanske osvobodilne vojne so sprva složno nastopali bratski in sosedni južni narodi. Toda za plen, za osvobojeno ozemlje so se sprli in tekla je "bratska" kri.
Po prvi 'svetovni vojni so na podlagi načela o "narodni samoodločbi" nastale nove narodnostne države: Češko-Slo-
Po starih kolesnicah
G. Tomaž Ložar in (?dč. Marija Ložar iz St. Catharines v Ontariju
Zelo velik del pouka na angelskih šolah posvečajo črkovanju. Kljub temu, da je to njihova dnevna hrana od prvega razreda ljudske šole do zaključka gimnazije, kažejo sprejemni izpiti na univerzah, da velik del dijakov te umetnosti nikdar dobro ne obvlada.
Da bi pospešili zanimanje dijakov za črkovanje, prirejajo letno tekme, ki se jih udeležujejo najboljši učenci. Večkrat prenašajo tekmovanja te
SLOVENCI KUPUJEJO v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju. Tudi okusne kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinjske želodce.
Prav sedaj pa ii^a izvrstno kislo repo i ajdovo moko.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
v SVOJI K SVOJIM
vrste tudi po televiziji.
Na letošnjem tekmovanju v okraju Lincoln, ki obsega deželo okrog Niagarskih slapov, je odnesel prvo mesto Slovenec Tomaž Ložar, ki obiskuje šolo v St. Catharinesu.
Njegova sestra, gdč. Marija Ložar, pa je odnesla letos dve nagradi na glasbenih festivalih v Niagara Falls, kjer je nastopila s 4 točkami, in pozneje v St. Catharinesu, kjer je nastopila v 5 skupinah na klavirju.
MARY LINDA BEAUTY SALON
4 Short Street	OB. 3100
(Eglinton in Dulferin) Mrs. 8. GLAC
Mnogi slovenski volilci so dobili med številno volilno propagando, tudi razmnožen list z naslovom: "Poslanica predstavnikov narodnostnih skupin sonarodnjakom državljanom", ki jo je "za Slovence" podpisal "F. Valount". Okrožnico je verjetno tipkal nekdo, ki ni Slovenec, ker je izpačil ime g. Valanta.
Ker ima vsakdo pravico voditi volilno propagando, okrožnice ne bi omenjali, če ne bi bilo v njej nekaj stvari, s katerimi ni mogoče soglašati.
Okrožnico je podpisal g. Va-lant "za Slovence" kot "poslanico predstavnikov narodnostnih skupin".
To je — poleg nespamet-nosti vezati narodnostno skupino na eno samo politično stranko — zavestno prekoračenje avtoritete. Kolikor vemo, je g. Valant tajnik bivše SLS oz. slovenske krščansko demokratske stranke. Ker ima ta zelo omejeno število članov, nikakor ni upravičena govoriti v imenu slovenske narodnostne skupine. Ni nam znano, da bi bil g. Valant kjer koli izbran ali celo izvoljen od vseh Slovencev kod predstavnik slovenske narodnostne skupine, za kar se je tokrat izdal in podpisal.
Okrožnica postavlja Slovence pri drugih ne samo v čudno politično zvezo, kolikor zadeva Kanado, ampak tudi v čudno zvezo, ker so na isti okrožnici podpisi zastopnikov za Čehoslovaško (kje so ostali Slovaki?), za Srbe (kje so ostali Hrvatje in Makedonci?) in za Ruse (kje so ostali Ukrajin-
ci, Belorusi? da imenujemo samo nekatere).
Mimogrede: V slovenski dvorani delijo večkrat pri plesih razne trakove kot nekake vstopnice. Razen tega, da se nam zdi čudno, da prirejajo plese v cerkveni dvorani kljub po radiju in časopisju objavljeni prepovedi plesov v katoliških cerkvenih dvoranah, se nam zdi čudno tudi to, da delijo med temi barvnimi trakovi včasih tudi jugoslovanske zastavice, dočinj še nismo bili opozorjeni, da bi kdo dobil slovensko.
Okrožnica vsebuje tudi zavestno neresnico. Brez podpisov so imenovani predstavniki Poljakov, Litvancev, Estoncev in Letoncev. Za zadnje tri narodnosti vemo, da so protestirale proti vključitvi njihovih narodnosti na to okrožnico.
Okrožnica sama meša lojalnost do države z lojalnostjo do d°ločene politične stranke, ki je na vladi. Dobro bi bilo ve-defi, kako so se podpisniki te okrožnice in vsi, ki so jo in-scenirali, počutili po razglasu volitev. Zapisali so namreč: "To (glasovanje za liberalno stranko — op. pisca) je edini način, da si pridobimo polno zaupanje in ugled pri Kanadčanih. Le z lojalnostjo do kanadske vlade bomo mogli uresničevati naše skupne interese". Kako bodo ti gospodje "uresničevali naše skupne intrese" pri sedanji konservativni vladi, ko so se tako ne-rezervirano postavili za vlado, ki je pri zadnjih volitvah izgubila večino poslancev in s tem mandat za sestavo vlade? —eš.
vaška, Poljska, država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pričakovali bi, da se bo sedaj toliko opevano bratstvo in vzajemnost uresničilo v praksi. Na žalost so morali iskreni "slo-vanofili" kmalu spoznati, da so večinski narodi pričeli poniževati manjšine, dasiravno so bile te prav tako slovanskega porekla.
Čehi so pokazali zobe Slovakom. Njihov narodni voditelj, borec za narodno slovaško avtonomijo, prelat Hlinka je moral v ječo. Čehi kot večinski narod niso hoteli priznati enakih pravic Slovakom ne v šolstvu, ne v politični upravi, ne v gospodarstvu Povsod zapostavljanje! Ukrajincem sp pod Poljaki ni godilo nič bolje. Ko sem leta 1949 potoval v Ameriko, sem se na ladji seznanil z ukrajinskim profesorjem in nekim grko-katoliškim duhovnikom. Pripovedovala sta mi, kako brezpravni so bili Ukrajinci v poljski državi. Poljak vse — Ukrajinec — nič . . . ! Ni nam treba pripovedovati, kako se je godilo Slovencem,-Hrvatom in Makedoncem v tako zvani Jugoslaviji. Bratstvo na papirju, v praksi pa zapostavljanje. Ogrožene so bile naše slovenske narodne ustanove, naše gospodarstvo, slovenska kultura, iz slovenskega narod naj bi po želji velesrbske klike nastalo pleme "dravoban-cev" ... Na žalost, sedanji politični mogočniki v emigraciji hočejo Jugoslavijo še vedno prikazati kot najbolj naravno in trdno zavetje narodnostnih teženj Slovencev in Hrvatov. Zgodovina j a šla mimo njih in ti so spali, gluhi in slepi. . .
Še v lepši luči se je pokazala "bratska slovanska vzajemnost" v usodni dobi Hitlerjevega navala na Češko in pozneje na Poljsko. Kje je bila takrat "matuška Rusija"? Hitler je delal, kar se mu je zlju-bilo. Da, še več! Stalin se je zvezal s Hitlerjem. Ob nemškem navalu na Poljsko leta 1939 Rusi niso hiteli na pomoč Poljakom v smrtni stiski, zgodilo se je prav nasprotso! Rusi so napadli Poljake v hrbet. Poljsko sta si delila Nemec, in Moskal . . . !
Slovansko bratstvo in vzajemnost! Ali je res le utopija? Samo lepe sanje? Je potrebno, življensko važno z ozirom na zopetno porast nemške gos-podstva željnosti. Vsakdo iskreno želi in je uverjen, da bo komunizem enkrat dokončno strt, da bo leglo komunizma in komunistični Rim — Moskva zgubila svojo moč. Na ta čas, katerega vsi nestrpno pričakujemo, se morajo pripraviti slovanski napodi od Baltika do Soluna.
Slovansko bratstvo je možno le pod enim pogojem, da so vsi slovanski narodi popolnoma enakopravni in enakovredni. Poljak ni prav nič več kot Ukrajinec in Čeh si ne
Balbriggan lahko spondje perilo
Ostani hladen in udoben z zaščitnim pokrivalom za pazduhe in stegna. Penmanovo lahko bom-baževinasto spodnje perilo vsrka pot — se prilega, ne utesnjuje, se lahko pere. Vse vrste, ki jih želite — za može in fante.
Poznani že od 1. 1868.
B-FO-5
sme več lastiti pravice vladati Slovakom, Srbi si morajo enkrat za vselej stresti iz betic, da so le oni poklicani vladati Slovencem, Hrvatom in Mace-doncem.
Osnova slovanskega sožitja, moči in vzajemnosti je v enakopravnih narodnih državah. Povsem vseeno je, ali je kak narod majhen. Enakopraven je in mora biti z velikim. Pri zeleni mizi mora njegov glas biti prav toliko vreden kot glas velikih narodov. Na to osnovo morajo priti narodni voditelji,v domovini in oni v emigraciji. Ko bo podana ta osnova in bo zacementirana z iskrenimi in dobrohotnimi podpisi za sedai in za vse bodoče čase, smemo Slovani upati na lepšo prihodnost. Strah pred nemško ekspanzijo bo strt.
Narodne države slovanskega porekla: Ukrajinci, Slovaki, Poljaki, Čehi, Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci/ Bolgari, morajo biti res države z vsemi atributi državnosti. Ko bo to doseženo, ko bo izginila iz diplomatskih ust in navad zahrbtnost, zavladala pa iskrenost in dobrohotnost, bodo možni širši sporazumi o povezavi v večjo meddržavno skupnost: Zveza svobodnih in
suverenih slovanskih držav.
Taka mednarodna tvorba, temelječa na iskrenosti, ljubezni, pravičnosti, bo najbol mogočna barikada proti nemštvu in lahonstvu.
Na to naj mislijo narodni politični voditelji, vsi javni delavci in vsi ki v resnici ljubijo narod. Proč z utvaro podreditve komur koli, na dan pa naj privre ideja svobodnih slovanskih "narodnih" držav.
M. Geratič.
V Wellandu, Ontario, so
molili "živi rožni venec" v petih različnih jezikih — po eno desetko v angleščini, francoščini, madžarščini, italijanščini in polščini. Prireditev je bila pod okrilem Kolumbovih vitezev.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja enkrat v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$, za Argentino 20.. pezov, za Brazi-ljo 50 kruzeirov, za Anglijo 0.75 za Avstrijo 30 šilingov. za Avstralijo 2.- avstr. £■, za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
i	(Nadaljevanje s tretje strani.)
ti govorniki poznali nobenih mej. Paudarim se enkrat, da o dejstvih ni bilo govora. Umazano življenje pa je bilo tako živo prikazano, v vseh podrobnostih, da je mlademu človeku moralo obremeniti fantazijo, umazati njegovo mladost.
Če ni bil dom dovolj močan, je tak otrok moral zasovražiti duhovnika, moral misliti slabo o ženici, ki je hodila vsak dan v cerkev, obžalovati je moral večer življenja zaslužnih mož, ki so! obiskovali cerkev« upreti se je skušal ta otrok materi, ki mu je svetovala, naj bi šel v cerkev in mu stem omejevala svobodo in njegov značaj obremenila s predsodki, skratka, po tistih govorancah je moral postati divji. Ne toliko zaradi govoranc samih, temveč zaradi nasprotij, ki jih je videl. Javna morala je eno in dom v opori cerkve je čisto nekaj drugega. Temu nasproti stoji otrok nesrečen stvor zlorabe.
Mati govori ob vseh mogočih prilikah otroku: "Rotim te, ostani dober, poglej, kako starši živijo in toplo ti je doma. Sin, ne zapravi tega!"
Ze deset minut pozneje pa sliši drugo pridigo: "Mi moramo doseči sodelovanje staršev z vzgojitelji, kajti preprečiti moramo to dvojno moralo. Mi vemo, da so otroči pod pritiskom poslani v cerkev, na ljubo staršev to delajo in podobno. Veliko smo naredili, ko srno ustanovili jaslice, da delovni starši res lahko zaupajo svoje otroke odgoji, za katero vemo, kaj je. Toda pri tem se ustaviti ne smemo. Slabe vplive vzgoje moramo z leti spraviti na najmanjši procent. Za vsakega otročiča še moramo brigati." Pred takimi pridigami je stal mladi državljan v šoli.
Duhovnik pa je napel spet drugo struno. Seveda že starejšim. "Odpri oči. Ne daj se zaslepiti. Ni tako, kot slišiš. Naša vera ni zbirka raznih banalnosti, ni politična veda, skratka, ni to, kar si slišal, temve, je nekaj več in potrudi se, da to sam odkriješ. Vesel
boš, če boš uspel. Bodi prepričan, da ne vrtimo mi zemeljske krogle, temveč verske resnice so last vse-gačlovečtva in prepričan bodi, ne lažem ti. Danes ti tega ne moreš vedeti, ker smo od sveta odrezani, verjemi mi, v svetu je še mesto za nas, bodočnost je naša, poštenih, zdravih ljudi. Razglabljaj in išči ter našel boš na naši strani može, ki niso bili ne reakcio-narji in ne mračnjaki, temveč ljudje, ki je kipelo iz njih življene in socialni čut. Socialni čut pravim — saj vem, da se ti to čudno zdi. Imamo galerijo mož, ki so dali življenja za nerazvite narode, in to v času, ko se komunisti še rodili niso. Preučuj zgodovino in obsodi, kar je obsodbe vredno. Tudi med nami duhovniki ni bilo vedno mogoče zatreti slabe gone človeka, toda prav to ti naj pove, da kljub temu gremo preko stoletij, nismo torej politična frakcija in naš nauk je življenski, je to, kar človeku daje pravo vrednost. V banalnost lahko te osnovne resnice spremeni samo človek, ki to zavestno hoče, človek, ki to more storiti, ker ni niti dovolj razgledan v teh vprašanjih in je že zarai tega možno samo eno — da se zgublja v političnem in banalnem."
Tako, bralec, teh zgodbic nihče ne pripoveduje. To ni v zvezi z zapiranjem duhovnikov, o čemer se da poročati. Toda to je proces, ki mlade ljudi žre in jih požira. To je delo brezbožnega komunizma. To ni socialna ideja, za ta socializem se pač nihče ne more navduševati. To je življenje, ki pozna en sam večni križ, tu žive ljudje, ki so drug drugemu volkovi, tu imamo opraviti s poli cijsko državo, kjer se ta. aparat vedno bolj krepi, kjer sočlovek postane policaj so-, človeku. Verjamete, da ta -pot res vodi v brezrazredno družbo? Da, toda po njihovi " sinusovi krivulji" bomo padli daleč nazaj — postali bomo moderni norci. Norišnica je že danes dokaz, da more, obstojati popolnoma enaka družba enakost v polnem pomenu besede. Kdo bi mogel trditi, da je med tovarnarjem
m delavcem kaj razlike, ko prestopita ta prag — ko sta oba norca. Zaupajmo se temu vodstvu —in bližamo se norišnici.
Za to razkrajevalno delo imajo veliko zaslugo tudi časopisi. Dnevniki so prinašali podlistke, ki so bili s prižnice prepovedani. Duhovnik si je torej le upal nekaj prepovedati. Predvsem naj tukaj spomnim na Borgijce v "Slovenskem poročevalcu". Opozoriti moram, da so se prav v tem času najbolj trudili po šolah tolm,ačiti te razmere in tako bralca pripraviti, da je bil sprejemljiv, kakor so oni žaleli. Misli je "dialektično". Po izložbah je padla v oči brošurica o papeževi nezmotljivosti. In zopet je bila šola tukaj, da nas za to branje zainteresira in nas vanj vpelje. Vam rečem, za vse lepo poskrbljeno. Sicer se pa za nas ni nihče brigal.
Kako je mor^l maturant opraviti z verskim vprašanjem, se opredeliti za pozitivno znanost ali pa ob-viseti v zraku in težko čakati, da se šolska vrata za njim zapro, bom bolj obširno govoril v naslednjem poglavju (objavljeno v "Razgovorih in razgledih" — op. m.)
Iz teh zapletenih procesov naj zavijem spet malo na cesto, da se bomo spočili in pozabavali z banalnostmi.
Ko sem se vozil leta 1953 s kolesom po Slovenji, mi je nekaj očitno padlo v oči. Naši predniki so postavili na prelazih in na križpotjih znamenja. Mislim, da je malokatera dežela tako gosto posejna z njimi, kot je to bila Slovenija. In kaj sem videl? Znamenje — lesen križ in na njemi še košček roke Križanega. Betonski podstavek in nič drugega. Kapelice brez kipov, brez oken, brez vrat, porušene — vse možne varijacije.
In to ni stalo tako mirno. Ljudje so postavili nazaj in noč je spet vzela. In spet — in noč je vzela spet. In danes stoji v pozabi. Kdo bi mogel z rešetom
nositi vodo? Toda s tem v zvezi mi je padel leta 1954 drug primer v oči. Gorenjska cesta Ljubljana-Bled-Avstrija je restavrirala svoja znamenja, na nih naj bi se ujeli kalini, ki pridejo od zunaj, človek bi ponorel, ko bi moral še naprej gledati tej dvoličnosti v obraz. In naj še eno lepo svar pridam. Sedem let nisem praznoval božiča doma, ker nikoli nismo imeli prosto, da bi se lahko peljal domov. Trgovine so ukinile prodajo sladkorja, bele moke, prepovedali so'božična drevesca, skratka, ljudje si po javni trgovski mreži niso mogli ničesar poskrbeti. Šlo je vse na črno. In glej spremembo. V sami poskrbi se sicer ni dosti spremenilo. V zadnjh dveh dneh pred božičem pa je dobila tudi Ljubljana v letu 1953 in 1954 praznično lice. Dedek mraz je obiskal cicibančke že v teh neh in potem skoraj vsak dan do novega leta, ko je njegovo poslanstvo doseglo višek. In kdo je bil temu vzrok? Tujci. Ljubljana je morala praznovati. Tako se je torej praznovalo pri nas. Vse planirano. Če to koristi za našo zunanjo politiko, zakaj ne bi še 'napravili te zabave ljudem za božič. To je bilo delo mestnih očetov — partijskih celic. Nešteto je še drugih stvari, ki vse govorijo o oviranju Cerkve, o njeni obsodbi, da gre v smeri propadanja. Nihče cekva ne obnavlja. Visoko morajo biti zavarovane, ko se pa kaj zgodi, naštejejo že toliko paragrafov, ki odbijajo procente, da navsezadnje pride majhna vsota. Skratka, napraviti se ne da nič. In upira se mi, a bi še o tem govoril. To ni bistvo. Še enkrat poudarjam, da v tem ni vera, teko nam vere ne morejo izruvati iz srca. To so že tudi sami spoznali. Prav na sprotno je bilo res. Ko so duhovnika v kakšnem kraju zaprli, je bilo razburjenje, ljudje so bili proti njim. Spremenili so torej taktiko, in temu, kar hočejo doseči, se bližajo sevede bolj počasi, toda z večjo gotovostjo.
(Nadaljevanje, prihodnjič.)