NOVAK, ti LA C. 1553 E.30 ST. t city , i ., Je preuredba tovarn za vojno industrijo vrgla ^ela. Sta Župan Lausche naznanja, da naj se oni, ki bi hoteli brezplačno stražiti mostove, javijo pri Eliotu Nessu. fit pa"r lnozemcev, od kate-b0 Pozneje enega izpusti- aPonc!!nih je bil° skoraJ 100 Had 5o 111 ledenih je bilo hišnih Jeznih pogonov in P^iskav. To To Je že tretji pogon Župan Frank J. Lausche je snoči izjavil, naj se vsi civilisti, ki bi bili pripravljeni prostovoljno in brezplačno prevzeti straž mostov, javijo pri Eliotu Nessu, ravnatelju za javno varnost. "Zadeva je važna, zato mi je zelo ljubo, ko vidim, da so med nami ljudje, ki so pripravljeni prevzeti brezplačno to delo," je rekel župan Lausche. Policijski načelnik Matowitz je ukazal včeraj policistom, naj posvečajo posebno pažnjo in pozornost mostovom v svojem okolju, katere naj se inspicira in nadzoruje, kadar koli je to mogoče. Medtem pa so vsi mostovi preko Cuyahoga reke nezastra-ženi in delavci na barkah izjav-vlajo da se nihče, ki se približuje spodaj ob reki tem mosto-vseh Japoncev od kalifornijske vom, ne briga za opozorila, naj ne hodi v njih bližino. Zaključno poglavje o "sovražnih inozemcih r;„. STON, 16. februar- kongresa v Beli hiši. Predsedniški šestih držav so ag8ll nastopili proti k P", da h-emu Sadnemu progra- . Ilhv kp v., , v JlV° vSoC Se določil° razpolož- ?C^00'000'000' iz ka" " 2lvaro Clpal° brezposelnost->kiSo.;al»ino za one delav-h^1 k°do ob delo zaradi 3tfij0_ ,lovam 2a vojno in-Ptavii kateri teh govemer-NiJ'Ma bi se . s tem dalo nagrado nedelav-^ to So drugi mnenja, lih pravice posa- 10,000 GRKOV UMRLO OD GLADU ANKARA, Turčija, 16. februarja. — Verodostojna poročila naravnost iz Grčije naznanjajo, da je v zadnjih štirih mesecih umrlo za lakoto že 10,000 Grkov, in sicer večinoma vsi v a-tenskem okraju. Racija kruha na Grškem zna-i ša 30 gramov vsak drugi dan. Koliko je to, je razvidno iz dej- kova želja je, da bi bila ta predloga naglo sprejeta in uzakonjena, češ, da bo situacija kmalu | g.tva, da" vsebuje funt 543.5 gra-postala akutna. ! m0v. Mnenja governerjev Governer Harold E. Stassen! iz Minnesote je mnenja, da bi ta načrt okrnil "vojna prizadevanja v tem kritičnem času." Governer Herbert O'Connor iz Marylanda je izrazil bojazen, da PREISKAVA O SABOTAŽI NA NORMANDIE WASHINGTON, 16. februarja. » — Mornariški tajnik Knox je izjavil, da je mornariško sodišče uvedlo preiskavo bi dajala taka legislacija "po-, o morebitni sabotaži na fran- j,. °^iralo vojna prizade- H h ŽaV" v Beli hiši lVlja| , * Roosevelt je raz-! poselnostno zavarovalnino, na ^ eJ zadevi z voditelji | odločen odpor. tuho brezdelju." — Pri vseh šestih governerjih pa je naletel predsednikov načrt, da se določi $300,000,000 za te vrste brez- S^Ga2IJA MUNICIJ- w ^ SKLADIŠČA 16. februarja. el0 v ^-dijo naznanja, da v 2r i ^aagu, v Nizozem- %e rak neko » n« oi A fik / ¥ h 8Q a zabava na pust »v 'Pfav)86 ženske Prav do >do 30 "talcev,^' kate- municijsko a«ar so Nemci are- ako se ne ja- S)j e ne Holmes Ave, vršila velika maš- ? Cta'ki jo priredi 1'^r . lovenskega doma V ' Da .se bo po 84,586 registrirancev Cjf ^a V^e. špehovke in kro- *anjkal0, pa tudi dru-% 1 "" N za če ^ - Pod zob in prist-c;a v obilici. Posebno čiiH v 'v)r!dete našemljeni, i^'' š&le in razvedrila. ,. jJ b0!nb°do najbolj uga- ^ C^ie v raz4.elil° nagra-°° iankovičev orke- ^Osto ,Vese^e poskočnice, lahko pošteno na ^°8reb w jQčf! ' °3ne Mary Becjan, :$0 4 23' First St., Bed-ig ?evVrši v četrtek ob ^e žalosti in ne v e ^ilo poročano. V Cuyahoga okraju se je v zadnjih treh dneh registriralo za vojaški draft 84,566 mlade-ničev in mož, starih od 20 do 44 let. Iz Washingtona je prišlo snoči naznanilo, da so bili znižani fizični ali telesni standardi za sprejem v armado ali mornarico, da se bo lahko več mladeni-čev in mož potrdilo za vojaško službo. ___i- coskem parniku Normandie, na katerem je nastal ogenj v new-yorskem pristanišču. (Radio je predvčerajšnjem naznanil, da so bile vse žimnice postelj na parniku prepojene z gasolinom in da se je nahajal gasolin tudi v ceveh brizgaln parnika, s katerimi so brizgali na ogenj. Če je to res, so torej z gasolinom "gasili" požar. Predsednikova proklamacija klasificira za sovražne ino-zemce "vse inozemce-nedržavljane, stare 14 let ali več, ki so "domačini" (natives), državljani ali podaniki Nemčije, Italije in Japonske. Danes zjutraj smo se osebno^ bižan, učiteljice za ameriško informirali na uradu Depart-1 državljanstvo, ni bilo naše po-ment of Justice, United States | jasnjevanje!): Da ne bodo mor-Attorney's Office v federalnem' da imeli poznejših sitnosti, naj poslopju, kateri urad upravlja! gredo na registracijski urad in distriktni zvezni pravdnik Mr.! naj povedo, kako in kaj, s če-Miller, ki je naslednik bivšega' mer bodo opravili svojo dolž-distriktnega zveznega pravdni- nest, ostalo pa je stvar oblasti, ka Prancisa B. Kavanagha, in Če tega ne store, pa naj prevza-tam smo glede klasifikacije "so-: mejo odgovornost nase oziro-vražnih inozemcev" doznali sle- ma naj jo zvrnejo na tiste, ki deče: i jim z avtoritativno oblastjo do- V predsednikovi prokl^imaciji! povedujejo, da se jim ni treba z dne . 7. in 8. decembra 1941 in1 registrirati. 14. januarja 1942, katera pro-j Dokler ne bo iz Washingtona klamacija se tiče sovražnih ino-. tozadevnih novih pojasnil ali zemcev, je v sekciji 1. točka a, j morebitnih dodatkov, smatramo sledeča regulacija: j to zadevo za zaključeno in ne Za "sovražne , inozemce se bomo o nji več razpravljali. smatrajo: j • ! - Vsi inozemci - nedržavljanij p jJ J^ ^ stari 14 let ali vee, ki so "domačini" (natives), državljani a-li podaniki Nemčije, Italije in Japonske. V gori omenjenem uradu se nam je izjavilo, da je v gornjem stavku zapopadeno vse, kar je treba vedeti. NAPAD PODMORNIC NA AMERIŠKO OTOČJE V BLIŽINI PANAME nn ■ ■ ■ n Nemške podmornice so pogreznile dvoje malih tankerjev ter obstreljevale rafinerijo olja Standard Oil družbe. žrtev in zbežal Neki mestni' policist je bil danes obtožen, da je zadel včeraj zjutraj ob 12:45 na 2511 East 22nd St. 23 let starega Belfor- DaljeTam je bilo rečeno, da!(ia Gamsona, katerega je pri se onim našim rojakom, ki so se tisnil k zadnjemu koncu njego- leta 1940 registrirali kot Slo- ve^a avta nato PobeSml> ne venci, ni potrebno še enkrat re- da bl Pob^a . za p0neS^ gistrirati. Kdor ne ve, kam so cenca^ Policista, ki se pise Al- , , , ... .. . .v bert Bennett, so našli dve uri ga takrat prišteli, naj pise na . . , Alien Registration Department ^^ZJTT™ Washington, D. a (Tu je na- ^ Ferstun£ , .. , .. >.. 4-x\ Li- 1 Garrison je brisal od dežja daljna težavna m težko umljiva , v. < . . tehnikalija. Oni, ki so pri regi- mckro sip° na zadn*f fnU , v.. , , f.. . .svojega avta, ko je pridrvel po- straciji leta 1940 navedli svojo .J & ..' ' . , , , licist s svojim avtom ter zadel slovensko narodnost, so morali ^ , , . , Garrisona, katerega je vrglo tudi navesti, kateri deželi pripadajo, ker samostojne slovenske države ni. Torej so to "Slovenci, podaniki Italije. V prvi sekciji, točki a, predsednikove prokla-macije pa je rečeno, da se smatra "natives," državljane ali podanike Nemčije, Italijs in Japonske za sovražne inozemce.) Nato so nam v gori omenjenem uradu navedli slučaj Grkov iz Alliance, Ohio. "Nam vsem je znano, kako hrabri bojevniki so na stran ter mu zlomilo nogo, dočim je zletel njegov avto od sile sunka deset čevljev naprej. Policist je dejal, da mu je po-staib slabo, ko je vozil proti domu, in da je čutil, da je njege^ avto nekaj zadel, toda je mislil, da je bil to kos ledu na cesti . . UGOTOVLJENO JE, DA SO NAPAD IZVRŠILE NEMŠKE PODMORNICE nemške protinapade BALBOA, Kanalska zona, 16.*- februarja. — Nemške podmor-;pnG| rQ'-yhili nice so napadle in torpedirale!1111551 fe() r<*ZDlli danes dva mala tankerja ob ho-landskem otoku Aruba. Z gorečima tankerjema vred je šlo v globino 24 pomorščakov. Napad bombnikov Čim se je pričel napad podmornic, so se vzdignili v zrak ameriški in holandski bombniki, nameščeni v Arubi in Curacoa-u, M0SKVA, 17. februarja, komaj 700 milj od Panamskega Rusko vrhqvno eljstv0 na_ prekopa, ter napadli podmorm- a dane3 uradno, da go sov. ce. Po napadu bombnikov so se ,ietc,ke čfite zavzele nadaljne pojavile na vodi velike plasti o-lja, kar znači, da so bile podmornice zadete. Nemške podmornice Ruska konjenica je zavzela 40 nadaljnih vasi. — Smo-Ijensk je v nevarnosti ob-kroženja. kraje na nemški "zimski črti" in da mečejo Nemci v boj sveže divizije, katere so upali ohraniti ^ , , ... za svojo nameravano spomla- ^f0 ^ LP 0™1Ce' klJ° dansko ofenzivo. Na severozapadu je ruska konjenica zavzela nad 40 vasi. napadle otočje, nemške, je raz vidno iz nekega torpeda, ki je obtičal na peščenini, kjer ni eksplodiral. Torpedo je nemški fa-brikat. Na jtigozapadni fronti je bilo odbitih več nemških napadov in , j ubitih okoli 300 Nemcev. Nemške podmornice so tudi Ppročila z Baltika naznanja-obstreljevale oljne rafinerije JOj da je ruska mornarica poto. Lage Oil and Transport kompa-j ila 65 nemških t ortov_ nne, ki so last Standard Oil ^ v, . , ,J " - .. " natrpanih z moštvom in potreb- druzbe. Rafmenj m zadel no-!ščinami . poročilo ne ben izstrelek podmornic. ) kakšnen) razdobju so bili potop. Zmage pijani Japonci Ijeni ti narniki. Japonci, pijani zmage nadj Rugl priznavajo> da iLvajajo Singaporom, kjer se jim je vda-1 Nemci prQtinapade, toda pravilo približno 60,000 angleških! brambovcev, ker je mestu jo, da so kljub temu njihove čete napredovale 70 milj do stare ZVZIŠANJE CENE ČASOPISJU Na operaciji V nedeljo se je Mrs. ""Rose Zeitz, 1012 Parkwood dr., podala v Lakeside bolnišnico, kjer se je včeraj podvrgla operaciji. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnje okrevanjeT Kurentova zabava Danes; je pustni torek in nocoj se bo vršila kurentova za- Seja i«' slike Jutri večer, 18. februarja sejbava v Slovenskem društvenem vrši seja krožka št. 2 Progre- j domu na Recher Ave Isivnih Slovenk. Pričetek točno ob 7. uri, ob 8. uri pa bo Theodore Andrica kazal premikajoče slike o vojaških taboriščih in vojaškem življenju. Vstopnina je prosta in kdor se zanima, je vabljen, da se jih udeleži. Seja se bo vršila in slike se bo kazalo v sobi št. 1, novo poslopje Slovenskega narodnega doma. Na dopustu Na tridnevni dopust je pri-žel z letalom iz Fort Seeley, Qal. SA NFRANCISCO, 16. fe-bili Grki na strani demokracije | bruarja. — Dva jutranja časo-za poraz Italije," nam je bilolpjsa) kj izhajata' v San Franci-rečeno v gornjem uradu justič-1 scu> namreč The Chronicle in nega departmenta, "vendar so Examiner, sta danes naznanila,, se morali Grki z Dodekaneške-' bosta zvišala ceno svojih ga otočja, ki so ga v svetovni1 nedeljskih izdaj od 10 do 12 vojni okupirali Italijani, regi-1 centov. Nove cene stopijo v ve-strirati kot Italijani, dasi Itali- ijavo dne 22. februarja, jane in Italijo smrtno sovražijo. Med Grki je nastalo silno razburjenje in ogorčenje, toda pomagati se ni dalo, ker si prokla-macije ne moremo drugače tolmačiti. MAGINOTOVA ČRTA SLUŽI ZDAJ NEMČIJI BERLIN, 16. februarja. — D. N. B., oficijelna nemška čas- zmanjkalo vode, so zdaj uda-, poljske meje in da ogrožajo &e. rili proti Rangoonu, s čemer so daj g popolnim obkroženjem otvorili bitko za Britansko Bur- mesto gmoljensk mo. Istočasno priznavajo Angleži, da so se brambovci Burme pomaknili za 30 milj nazaj. Izjava japonskega premierja Japonski premier Hideki To-jo je izjavil pred parlamentom, da bo s padcerii Singapora omogočena zdaj Japoncem zasedba Burme, Kitajske, Indije, Ho-landske Vzhodne Indije, Avstralije in Nove Zelandije. Ženske bodo pripravile krofe, potice, špehovke, itd. in vršil se bo ples. Občinstvo je vabljeno na udeležbo. ) Zaroka Preteklo soboto sta se zaro čila Miss Theresa Kalister, 6316 Orton Ct„ hči Mr. in Mrs. Anton Kalister, ter Mr. Alfred Hobson, sin Mrs. Phebe Hobson, 1139 E. 63rd St. — Čestitamo! "Waterloo Grove" Redna mesečna seja društva slovenski vojak Anthony M. j "Waterloo Grove" št. 110 WC Jarc, 19600 Ormiston Ave., Eu-! se vrši v sredo večer, 18. fe-clid, O. Mladi vojak je moral že j bruarja, ob 7:30 uri v Sioven-včeraj odpotovati z letalom na-|skem delavskem domu. Članice zaj v svoje taborišče. so vabljene, da se udeleže. V justičnem uradu zveznega niška agencija, naznanja danes, pravdnika priznavajo, da je Je bilo iz Maginotove črte vprašanje zelo kočljivo in pol- Premeščenih mnogo naprav in no raznih tehnikalij, zato bodo toPov> s katerimi se je ojacilo pozneje najbrže izdane še do-11 atlantsko obalo, zlasti pa o-datne naredbe, na podlagi kate- brezje ob Rokavskem prelivu, rih se bodo oni, ki smatrajo, da1 Material z Maginotove črte so po krivici registrirani kot ^ bil vporabljen v sistemu sovražni inozemci, še enkrat re- nemških obrežnih fortifikacij, registrirali. Od justičnih de- ki Je dolS 725 partmentov pa bo odvisno, kako " bodo razsodili o posameznih slu-1 REGISTRACIJA ŽENSK gajih. | Mrs. Eleanor Roosevelt, že- Stvar je torej v gotovih ozi- na predsednika Roosevelta, pri-rih kolikor toliko nejasna in poroča, da bi se odredilo regi-nedefinirana, zato je skrajno stracijo vseh žensk do 45 leta nespametno, postavljati se na starosti. Ona je mnenja, da bo visok pedestal ter pontifikalno do tega še prišlo, ako bo vojna razglašati: Tako je! ,še kaj dolgo trajala. Mi smo, kolikor je bilo v da-. - NOŽ 27 LET V TELESU INDIJANCA DRUMRIGHT, Okla., 16. februarja. — Indijanec Charles Carter, star 49 let, je prišel k nekemu tukajšnjemu zdravniku s pritožbo, da ga boli pod pazduho. Zdravnik je prerezal do-tično mesto ter potegnil Indijancu iz telesa rezilo noža. Indijanec se je nato spomnil, da je bil pred 27 leti v pretepu z TRIJE SINOVI IZGUBLJENI V VOJNI ROCHESTER, N. Y., 16. februarja. — Charles H. Kramb je izgubil v vojni že vse tri svoje sinove. Prva dva, James in John, sta izgubila življenje, ko je bila pogreznjena v Pearl Har-borju ameriška oklopnica Arizona, Charles, zadftji izmed treh sinov, pa je bil v akciji z ameriško mornarico v jugoza-padnem Pacifiku. V soboto - je prejel njegov oče žalostno vest, da je padel tudi njegov zadnji sin v izpolnjevanju svojih dolžnosti, Zahvala Mladinski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se iskreno zahvaljuje Mr. nekim možem, ki ga je zabodel.1 Frank Trebcu za dar $2.00. TRPLJENJE SOVJETSKIH UJETNIKOV nih razmerah mogoče, stvar pojasnili ter jo s tem zaključu- Himen Zadnjo soboto sta se poročila ANKARA, Turčija, 16. februarja. — Inozemski vojaški inteligenčni krogi poročajo, da je 60,000 ruskih vojnih ujetnikov, ki se nahajajo v rumun-skih koncentracijskih taboriščih. na robu smrti zaradi glado-vanja in bolezni. Da so ruski ujetniki v takem obžalovanja vrednem položaju, je v glavnem vzrok veliko pomanjkanje živil v Rumuniji kakor tudi pomanjkanje zdravnikov. Kolikor je v Rumuniji zdravnikov, so noč in dan zaposleni z oskrbo ranjenih in zmrzlih rumunskih in nemških vojakov, tako, da ne preostane za oskrbo gladnih in bolnih Rusov nobenega časa kakor tudi ne dovolj količin živil. - BRAZILSKA SEKTA PRAKTICIRA ŽRTVOVANJE LJUDI RIO de JANEIRO, 16. februarja. — Policija v Riacho Se-co v državi Alagaos je odkrila jemo. Našim Primorcem še ved- Miss Frances Bostic in Mr. Ho- j in razpršila neko religiozno sek- no svetujemo to, kar smo jim ward Myer, Nevesta je hči Mrs.; to, kateri je pripadalo več kot vedno svetovali (ker je laž, da Frances Bostic, 18901 Cherokee 2000 fanatikov, ki so žrtvovali pišemo enkrat tako, in drugič Ave. Novoporočencema čestita-(ljudi za "očiščenje duše." drugače: posnjevanje Mrs. Ter- mo! Člani te sekte so oboževali nekega "nebeškega očeta," čigar otroci, ki jih je imel z več svojimi ženami, so bili vsi po-morjeni po babici, ki je pomagala pri porodih. Policija je dala izkopati trupelca več novoro-jenčkovi nakar je zaprla "nebeškega očeta" z babico vred. \ STfcAN I 17. februarja, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by , > THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece........................................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto.................................................................-.................$4-50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev ........................................$4.00Za celo leto ......................................$8.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 "TOLMAČENJE" VAŽNE NAREDBE Italija prav gotovo nima na vsem svetu večjih sovražnikov od Notranjcev in Primorcev, ki morajo živeti pod njeno vlado, zato bi bila resnično največja ironija usode, če bi se te ljudi (med katere spada tudi pisec teh vrstic), klasificiralo z Italijani, Nemci in Japonci vred za Ameriki "sovražne inozemce." Predsednik Roosevelt je v namenu, da se prepreči petokolonstvo in sabotaža, odredil poleg Nemcev in Japoncev tudi registracijo Italijanov. — Zdaj pa se je pojavilo poreče vprašanje: Ali je smatrati, v širšem pomenu, za Italijane tudi Notranjce in Primorce, ki žive pod Italijo in one, -ki so se kot podaniki izselili v Ameriko po prvi svetovni vojni? Predsednik ni dostavil svoji naredbi nobenega tozadevnega dodatka odnosno pridržka, ki bi izločal iz besede "Italijani" slovenske in hrvatske Pirmor-ce, razni okrajni in drugi justični in priseljeniški uradi pa "tolmačijo" to predsednikovo odredbo vsak po svoje, kot je bilo razvidno iz ugotovitve, ki jo je prejela Ameriška Domovina od Francis B. Kavanagha, tedanjega distrikt-nega zveznega pravdnika, in iz ugotovitve, ki smo jo prejeli mi iz urada Immigration Service Department of Justice. Oba ta clva urada "tolmačita" predsednikovo naredbo vsak po svoje: Kavanagh sporoča A. D. da po njegovem oziroma njegovega urada "tolmačenju," se Slovencem in Hrvatom, katerih domovina je pod italijansko vlado in ki niso še ameriški državljani, ni treba registrirati. Imigracijski urad, ki s« bavi izključno z zadevami priseljencev, pa nas je obvestil, da so Slovenci, ki so pripotovali po svetovni vojni semkaj z italijanskimi potnimi listi, na katerih so označeni italijanske podanike, in ki morajo ob sprejemu ameriškega državljanstva s prisego odpovedati zvestobo in pokorščino italijanskemu kralju, "de jure," če že ne "de facto" Italijani, in so kot taki podvrženi registraciji, ki je določena za sovražne inozemce. Ameriška vlada je bila vsa leta do sedanje vojne v prijateljskih odnošajih z Italijo ter je brez pridržkov priznavala njene nove meje, ki jih je potegnila Italija na naš račun po prvi svetovni vojni. V mejah povečane Italije živi tudi del Notranjcev, slovenski in hrvatski Primorci, Tolminci itd. Y očeh ameriškega državnega de-pai tmenta je bila -vse to Italija! Ali je imel torej predsednik Roosevelt, ko je proglasil svojo naredbo glede sovražnih inozemcev, v mislih vse Italijane, to je, — vse podanike Italije, ali je izvzel pri tem naše ljudi? Če jih je izvzel, ni tega nikjer omenil niti nikjer zapisal. To važno vprašanje zahteva temeljite razbristritve in definicije, ki pa mofa priti od tam, odkoder je prišla originalna odredba: Iz Bele hiše v Washingtonu. Samo na "tolmačenja" ne moremo nič pozitivnega graditi, zlasti ne v slučaju, ko clva- kompetentna urada tako diametralno nasprotno tolmačita to važno zadevo. Z avtoritativnega mesta mora priti točna izjava: Tako je, pa nič drugače! V zvezi s tem člankom opozarjamo na tozadevna pojasnila na prvi strani našega lista, ki smo jih dobili' danes zjutraj v osebnem razgovoru z uradniki Urada justičnega departmenta. # Tozadevno imamo po vzgledu omenjenega društva začrtano pot v treh točkah in namreč: Kupovanje obrambnih bondov, (kdor more seveda), darovanje za Ameriški rdeči križ, in za zdravniško pomoč (Rusian War Relief) ruskim ranjenim borite-Ijem, nosijo tako svoje kot tudi naše največje breme in žrtev v boju proti zakletemu sovražniku civilizacije in demokracije celega sveta. Danes ni čas za milovanje in opevanje naših lepili gora, planin, potokov, gajev v> rojstnih krajih v domovini. Danes bije ura, ali živimo ali pa podleže-mo z vsem tem vred. Vsako tako opevanje ali zbiranje je ta-korekoč pričeto delo tam, kjer bi se imelo končati. V Rusiji se tako hrabro borijo Slovani kot se borijo Slovani—srbski četniki. Med njimi ni slovanske razlike. In ena je gotova stvar, ako podleže Rusija,tedaj smo premagani tudi mi ostali zavezniki z Jugoslovani vred. Shodi in ukrepanja kakšna naj bode po vojni Jugoslavija je kot bi se prepirali kdo bo dobil medvedjo kožo, ko je še medved živ daleč v gozdu. Vsaka pomoč Rusiji je naša lastna pomoč. Danes imamo priliko pokazati in žrtvovati za zmago demokracije, jutri bo prepozno. Želeti bi bilo in dolžnost je našega časopisja, da bi se bolj zanimalo za pomoč Ameriškemu rdečemu križu in za rusko zdravniško pomoč ranjenim kar je obžalovanja vredno, da je za to tako prepotrebno ustanovo in nje namen tako malo zanimanja, še posebno v teh časih ko je to edina napredna slovenska revija na svetu, katero izdaja C. Ustanova. Kaj res ni mogoče dobiti pri društvih, ki štejejo več sto članov le enega zastopnika? To smo morali spoznati na zadnjem občnem zboru, kateri je nudil res žalostno sliko zastopništva. s Iz poročila tajnika - upravnika je razvidno, da finančno stanje ni ravno tako slabo, s tem ni rečeno, da bi ne moglo biti boljše, če bi se zavedni rojaki res zavedali važnosti slovenske ga tiska oziroma slovenske knjige, najsibode v rojstni ali naši novi domovini, in kateri se ima ta majhei? slovenski narod največ zahvaliti, da stoji na tej visoki stopnji med drugimi večjimi narodi, kar nam še posebno v tem vojnem času daje veliko »moralno zadoščenje in o-sebno zaščito. Zahvala Nadalje se je volilo direkto-rij, kateri se je zopet na posebni seji dne 7. februarja sestavil v urade in odbore kot sledi: Predsednik Frank Česen, podpredsednik Milan Medvešek, taj-nik-upravnik Ludvik Medvešek, blagajnik John Tavčar, zapisnikar Joseph Jauch, nadzorni odbor: John Krebel, Louis Furlan in Josephine Tratnik; prosvetni odbor: Milan Medvešek, Louis Kaferle in Ivan Jontez; gospo- Iz srca se želiva zahvaliti vsem številnim sorodnikom in prijateljem, ker so nama priredili tako veliko presenečenje ob priliki najine 25. letnice srečnega zakonskega življenja. Ker nisva kaj takega pričakovala je bilo najino presenečenje toliko večje. Hvaležna sva, ko vidiva, da imava toliko dobrih prijateljev. Nič sluteč,"da se nekaj pripravlja, naju pripelje starejša hči iz gledališča. Ko vstopiva v hišo je vse tiho, nakar se odpro vrata in zagrmi: Surprise. Tako sva se oba prestrašila, da je nama vzelo besedo in spomin, ne eden ne drugi ne ve, če sva kaj pozdravila goste ali ne. Po dolgem času sva začele šele spoznavati goste, ki so naju prišli počastit. Zatorej se vam vsem skupaj in vsakemu posebej prav iz srca zahvaljujeva, za tako krasno darilo in dragoceno srebrno košarico srebrnih rož. Posebno zahvalo sva pa dolžna Mrs. A. Korošec in Mrs. M. Lušin, ki so se trudile, da so obiskale vse najine prijatelje in so nama pripravile tako okusno večerjo. Bog vama tisočkrat povrni, kot tudi vsem drugim, ka-tiri ste na en ali drugi način pripomogli, da se je vse tako lepo izvršilo. Najprisrčnejša zahvala naj gre sledečim: Mr. in Mrs. Andrew Korošec, Mr. in Mrs. Don Shaffer, Mr. in Mrs nadaljne latinsko-ameriške revolucije od Mehike do skrajnega juga Chile. Pod njegovim navdahnjenim vodstvom se je zgodilo, da so se južno-ameriške dežele v drugem in tretjem desetletju devetnajstega stoletja osvobodile evropske kontrole. Še bolj kot v Združenih državah so geografične razmere vplivale na razvoj Južne Amerike. Dočim je Apalaško gorovje na vzhodu in Skalnato gorovje na zapadu le začasno ustavilo na-daljno naseljevanje, so mogočne Andes Južne Amerike še danes ogromen zid, ki deli vzhodni del od zapadnega. Poleg tega še malo znane džungle Brazila -— de- I ................................................. inujiiiiiiaWn NOTARJEV NC Humoreska žele skoraj tako velike kot so ,uhh....................... jnmuiMi«*! (Nadaljevanje) Doktor, dragi vzdignil in segel goSRfj ^ nieru v roko, vse, l®r Vo tU le ZSl Poj ved Združene države — še vedno izzivajo napredek kolonizacije; Kakor Združene države se je tudi Južna Amerika razvila v velikem obsegu vsled priseljeva- ------ • — - nja iz evropskih dežel. Vsled dal, če bi mogel re treh stoletij španske in portu- leSa mladeniča! galske nadvlade je španska ozi- gez <3ni se je , roma portugalska civilizacija shujšala. Nos je b^/l®1 dala podlago za nadaljni kul- prožna kožica, ki se je turni razvoj. Indijansko prebi-! p0(j težo očal. Neki ®! valstvo, ki tvori več kot polo-! prišel gospod Bernier i® vico vsega prebivalstva, je še znanil, da je našel vedno neasimilirano. Njihova' na, slava je odšla pred mnogimi — Zmaga je nasa; se J ibert'. stoletji s padom velikih Inka, Maya in Aztec civilizacij, ali njihov vpliv je še vedno velik' % - ^zči J F J pomnil, da se o zmag1 še ne da govoriti. •', veselil gospod L'A® Kirurg se je naxo^ ___^lOPl ^ t skoraj v vsej Južni Ameriki in Centralni Ameriki. Plemensko je pet latinsko-a-meriških dežel — Mehika, Gua boriteljem, to je za zmago proti i darski odbor: predsednik Vine nacizmu, nego za povojne fon- j Salmich, podpredsednik Anton de, za koje se še ne ve ali jih J Jankovich, Rose Yurman in bo mogoče dostaviti na prava mesta v prave roke, ako so poraženi zavezniki, to je Amerika, Rusija in ostale države. Mrtvo ležeč denarni sklad ne pripomore do nikake zmage. Za take fonde bo dovolj časa takoj po vojni, ko bomo znali kje je in kakšna je zmaga. Amerikanci, kakor tudi vse druge narodnosti v Ameriki, zbirajo fond za Russian War Relief Inc., ko je predsednik je Mr. C. Carter 535 Fifth Ave. New York (kamor je tudi pisec teh vrstic že večkrat po možnosti poslal primerno vsoto). Po Ameriki se vršijo shodi raznih narodnosti v ta namen. Tudi njihovo časopisje kakor tudi ameriško, (izvzemši zagrizenega protiruskega kapitali- Mary Furlan. V direktorij so bili nadalje izvoljeni in na tej seji ne navzoči sledeči rojaki: Va-tro J. Grill, Anton Skapin, William Candon in Milka Pagon. Nadalje se je vzelo v nazna- Joseph Hartman, Miss Anne Ko-1 temala, Ecuador, Peru in Bo-rosec, Mr. in Mrs. Jphn Kozel, livia _ ge pretežno indijanske- Jr., Mr. in Mrs. J. Kmett, Mr. in Mrs. F. Lusin, Mr. in Mrs. L. Mandel, Mr. in Mrs. E. Korošec, Mrs. H. Durk, Mrs. G. Balish, Mr. in Mrs. Frank Laurich, Mr. in Mrs. F. Stupar, Sr., Mr. F. Zalokar, Sr., Mr. in Mrs. W. Buckley, Mr. in Mrs. F. Zalokar, Jr., Mr. in Mrs. J. Kuhar, Mr. in nie želia urednika C. G. Etbina ' ' ' . 0 : . J , x . Mrs. A. Gubane, Mr. in Mrs. S. Kristana, kateri pismeno spo- _ . , ... . ,, . , ,, ' r " Bonsh, Mr. in Mrs. A. Gole, Mr. roča in navaja vzroke, da bi se ga vzelo iz uredniške liste zaradi oddaljenosti in rahlega zdravja. Ostane začasno pomožni urednik Ivan Jontez. Dosedanji tajnik-upravnik L. Zorko poda pismeno resignacijo kot tajnik-upravnik in direktor. Navaja svojo željo in vzroke in želi, da se mu voli naslednika. Resignacija se vzame v nazna-nje. Zbor je nadalje odobril sklep seje direktorija in društvenih zastopnikov, da. se priredi v so- stičnega časopisja) zbira denar, ^ n ^ y glovenskem v ta fond. Kje smo pa mi Slo-, narodnem domu jubilejni ban_ venci? Slovani? - An smo se kgt k ^ letnM pisatelja Etbi_ in Mrs. Starin, Mr. in Mrs. Smrdel, Mr. in Mrs. J. Prišel, Mr. Charles Skebe, Mrs. J. Seitz, Mr. in Mrs. J. Benda, Mrs.. Mary Marinčič, Mrs. Mary Simončič, Mr. in Mrs. C. Musgreve, Mr. in Mrs. L. Florjančič, Mr. in Mrs. Skolar, Mrs. F. Zakrajšek in Mr. Ivan Spehek. Še enkrat prav lepa hvala vsem navzočim. In tudi tistim se zahvaljujeva, ki so za naju da- ga prebivalstva. Indijanci še vedno imajo svoje stare običaje in jezike. Ali, kakor je angleščina občevalni jezik v Združenih državah, španščina je občevalni jezik v latinsko-ameriških deželah, razun v Brazilu, kjer se govori portugalski, in v Haiti, karibiiski republiki, kjer francoščina prevladuje. — Moja teorija, J® je izkazala in sem prav lahko zadovo'j zdravnik bi vas pa rfd ali našel sem nesreči" kem stanju, da nima® panja. Rešili ga boste, ktor! Nerodno je, ker. ;ot ( ii 'jai itii Hu h K i\ tov M n bolnik. Zdravi ga varišev, ki ga z ve" manjem proučuje Ac v^ ^ — Jaz vem, da ^ prepusti! Če ni drug j odkupimo. Kaj vendar mi^ nik ne prodaja svoji j Brazil in Argentina, dve največji južno-ameriški deželi, sta absorbirali največji del priseljenci. Argentina je od 1. 1857 do 1938 sprejela več kot 4,000,-000 priseljencev in od 1. 1820 do Res je ^icer," da 1937 se je več kot 4,600,000 pri-. korist znanosti umor1' seljencev naselilo v Brazilu. Ču- zato, da pogleda, ^L dno je, da je Brazil dobil le telesu. Nikoli pa z 1,200,000 priseljencev iz Portu- guje. Prijatelj Fogat1^ gala, svoje stare domovine, v da izroči vašega ^ primeri s 1,400,000 priseljenci ali fant je precej "J b; alti N. ns H \ h rovali pa niso biU navzoči.'Bova jiz ItaliJe- Slično Je Argentina da je nesreča še v^j, vam povrnila stotero. Vedno bo- dobila približno 2,000,000 prise- je naveličal življenj j vedno pod vplivom dvajsetletne protiruske propagande? Russian War Relief organizacija je odposlala že peto odpo-šiljatev zdravniških in drugih potrebščin, za koje je ruska vlada najbolj zaprosila. Sedaj se ta družba bavi, da zbere do tri-nilijone dolarjev do prvega ju-i ija, to je po vseh Zedinjenis državah. (Ali bomo Slovenci, kot Slovani, prispevali svoj na na Kristana, kot skromno priznanje hvaležnosti za njegovo dolgo dobo delovanja v izobrazbo slovenskega naroda v naši rojstni in novi domovini. Joseph Jauch, zapisnikar C. Ustanove. "Pri belem konjičku" Cleveland, Ohio. Hooray!! rodni del te vsote?) Omenjenai^m pa v nedeljo, 22 februar-organizacija je priporočena in odobrena od "OPM The Presi- ya pripravljena o'o enaki priliki tudi midva vam povrniti, če bo nama dana prilika. Želiva, da bi vsi dočakali srebrne in date poroke. S iskrenim pozdravom: Mr. in Mrs. John Kozel, 386 E. 163 St. LATINSKO-AMERIŠKE REPUBLIKE |ja? Velevažna novica "V bojča- slovanskega, in koje je med Slo-nov" venci menda prvo, ki je podvze- j lo korake v pravem pomenu be-Cleveland, Ohio. — Tudi dru- se no v erazuu, Argentini m Uto- gias ceio porcijo "jiiJ*/ le. Jih ni več kot 400,000. Fran- zopet, da odklom, ^ «1 coski priseljenci so šli v Argen- in hoče po vsej ti.no, kjer se jih je okoli 230,000 giniti. naselilo tekom minulih sto let, j dočim četrtina tega števila se je naselila v Brazilu. Skoraj , 215,000 Rusov, Poljakov, Litvin-1 ne države so bile d J cev in Jugoslovanov se je pri- gospodarskih pnl°z ^ selilo v Argentino od 1. 1820 Amerika je v tel^e]jj(0 naprej in približno 100,000 ljudi vedn0 le obljuba. ^ $ "oj iz Avstro-Ogrske. Po brazilijan-1 Indijancev, stalen ct % skih statistikah je bilo med k'lavcev, je vedno 0 ^ ^ 1884 in 1933 pripuščenih v to kompeticija proti p deželo približno 150,000 Slova-' dninarju in je P^.vfr nov. ! darski razvoj Pris Druge narodnosti, ki so iskale'kor so Sa doživeli zavetje v Južni Ameriki, vklju-'državah čujejo Japonce, katerih je 180,-1 Latinsko-amer: aZvl j 000 v samem Brazilu in 157,000 so industrijalno f Turkov, Sirijancev in Armen- delstvo, rudarstvo 1 cev. ' so glavni viri b ■ Cankarjeva ustanova Cleveland, Ohio. — Cankarjeva ustanovi, katera izdaja leposlovno in poučno revijo Cankarjev Glasnik, je v nedeljo, lem konjičku", katero vodi šs ženih držav ni mn0S° znano 0 — - ........ -pne mlada in ljubezni polna vdova! dvajsetih latinsko-ameriških re-1 Latinsko-ameriške dežele so vse jako navdahnj ,g publikah. Tudi one so bile kolo- torej doživele isti pritok evrop- jako ponosne^ na Tresli se boste od smeha, ker'nije imperialističnih dežel in solske krvi, ki .označuje rast in de in neodvisnost- hote videli, kako je ta ljubezen j več kot tri stoletja bogatile j razvoj Združenih držav. Združe- Council — FLlS zmešana. Meta bi rada doktorja! Špansko in Portugalsko. Repub-Kovača in Janez bi rad Meto. likansko vrenje, ki je odtrgalo obrambnih bondov; $25 za ame-j in smrt, med demokracijo in februarja obdržala svoj šesti j Potem pride gospod Bucek s j Združene države od Velike' Bri- tev direktorija za tekoče leto, V3e prav izide. riški Rdeči križ in $25 za. rusko: fašizmom celega sveta. Boj pro-vojno poomč (Rusian War Re-jti nacizmu v Rusiji je tudi nas lief) To le slovanski narod, ki j M- Zmaga proti fašizmu v bije boj m radaja smrt nacifa- Rus^ Je tudi zmaSa naše dežeJ j le Amerike. Zdravniška pomoS sizmu. | ruskim, neverjetno hrabrim bo-|in seveda imajo tudi posamezni Tako smo čitali v časopisu od j riteljem, pomeni ohranitev živ-! člani z certifikati te ustanove naprednega in menda prvega ljenja našim lastnim sinovom.! vse pravice. slevenr.k. ja društva, ki se "čuti Ruska zintga je naša zmaga. ' Zbor je bil slabo zastopan občni zbor. Običajni dnevni red j hčerko in sestro. Na počitnice! tanije in prineslo Franciji svo-na teh zborih je: pregled(upra-1 pride Uidi gospod Jerina in V3s bodo, enakost in bratstvo, je tu-ve in stanje revije C. G.! voli- se tako zmede, da nazadnje se I di navdahnilo ljudi v latinskih kolonijah. Simon Boiivar je bil poročila društvenih zastopnikov Igro režira Tončka Simčiče-| veliki južno-ameriški osvobodiva. Obljubila je smeha na košeltelj in, dasi je bil odgovoren le in to, kar, ona obljubi, tudi go-j za neodvisnost Venezuele, Co-tovo izpolni. | lombije, Ecuadora, Perua in Bo- A. in A. livije, je njegov duh oživil vse DEKLETA IN .i.^in »" Ce žalite fino STERLING suknj" ,t VELIKONOtV naročite isto sedaj direk"1; dobite t>ri meni veliko ceneje kakor kje pošteno blago in točno postrežbo se va"1 BENNO B. LEUSj 1034 Addison Rd. ENd. 342^ Sedaj je čas, da si naročite FUR-COAT po NAJNIŽJIH cenah na "Wft1 Ii h k V h \ 11 • februarja, 1942. BRXXOBSXSSQII STRAH I PROCES PROTI RUSKIM ZAROTNIKOM y iiiiiiiiiiii[]ii)!iiiiiiMnwiiiiiiiicwiiiiii![iiiiMiiu!iiniHinii!iM[]iiiiuiii!HUiiiiiimnininiinnii!uiiiiii^ slan Seplem,3ru 1934 sem bil po- jasno je, da izzvati v Kitajski .. ji0>na čelu. sovjetske incident bi bil zaželjeni povod za posego v kitajske zadeve. "O vsem tem sem pisal Trockemu — o mojih pogovorih v Tokio, o mojih pomenkih z Jurenjevim o mojih sestankih in končno o tem poslednjem naročilu. Višinski: S katerimi poizvedovalnimi službami ste bili osebno ? - ■ ^kio na < Racije Rdečega Križa na Rdpf ° konferenco društev iS? že MU dan po na h / °du v Tokio me je ™aniku poslopja japonske- odlif^ križa grečal neki aova V?0nski P°litik. (Ime-vabil^^!^ seji). Pose ž . Je na caJ- Seznanil sem VopJ'*!"1 sem sprejel njego-m ^Zno povabilo, v pogovo- a^trurff .interesi politič" je, Kateri pripadate v v ENODUŠNOST IZSELJENSKEGA TISKA OB VSTOPU AMERIKE V VOJNO {iopoin!.n mteresi neke vlade se HtT VJ,emaj0- Izjavil k 110 neki vladi in njemu t«! ^ern-v%i n-' r'°tranieea J"", ^zinega ^ Isti večer Jako velike vrednosti m°jo oceno Zvezinega «a » & mu »i z Pogovar s sovjetskim s '°m Jurenjevim, katere-1 lg2nal kot trockista že 0 «>• dalje. Povedal sem Precej Čudnem pogovoru " KP eemTter° Sem omenil- Po" Jurenjevu, da gre tu- špj i' bi se me pritegnilo vlade. informatorja neke Hi fe T ,rt' epa pisii enJ'ev potegnil iz °dloče ° m mi rekel: "Stvar » ^islapa' omahovanje nima WaVa°razalmi je pismo 'fitiesei •' ero sem mu sam . K je n;12, Mogkve. Pjatakov 5 "Najbrže bo neka Z angleško in ja- d f S t er fjoieri^ storila korake J- v smeri izkoriščanja "Dalje je Pjata-Urenjevu glede Bogo-^WSovJetskega poslanika - ' m mu navajal, da je njim 1Zredno nezadovoljna S .Mitično linijo, češ da ,<°13 Velikobritaniji, ne-"Vev p . Vvladi- Končno je Ju-rni'stanju, pisma rekel: m„ bo Pa težko storiti." bi ^ bilo dano navodilo, prnriStil znana P0gaja- N* 2 31 Vzhodnokitajske iobiiCj2ato' da bi se iz "jib ''Uye,2a trockiste. Jurenjev iost]Q an s trockistično nele-Dh.J Moskvi, s Pjatako- zvezani Rakovski ponsko. Višinski: Kaj pa Krestinski? Obtoženec Krestinski, s katero poizvedovalno službo ste bili vi zvezani ? Krestinski: Z nemško. Rakovski: Vrnil sem se iz Tokio z mandatom japonskega špijona v žepu. V 1935 in v prvi polovici 1936 t. j. do procesa Kamenjeva in Zinovjeva, sem potom Najda izročil japonski poizvedovalni službi pet sporočil. Sporočal sem o vplivu oprave izkaznic na delovno mezdo, o stanju kolhozov, o izvrševanju industrials - finančnega načrta. Razlage in zaključke sem nalašč delal rezko pesimistične, v najtemnejših črnih barvah. Delal sem to zategadelj, da bi vzpabu-dil agresorjem apetit. Braniti z vsemi sredstvi in s svojimi življenji do zadnje kaplje krvi našo ljubo svobodno novo domovino Ameriko, kjer smo našli boljšo bodočnost in udobno življenje. Dalje pa je pred nami še druga dolžnost, da s tem bojem pomagamo obenem svojim slovanskim deželam v starem kraju, katere je bestijal-ni Hitler tako kruto napadel in v njih iztreblja in ubija slovanske narode, kakor tega ne pomni nobena zgodovina odkar obstoji svet. Mi smo prepričani, da vsak ameriški Slovan bo v tej preiskušnji na svojem mestu in da bo storil vse kar mu bo mogoče za svojo svobodoljubno Ameriko in s tem bo pomagal tudi slovanskim narodom do zo-petne svobode in demokracije. V tem duhu delajmo vsi z vsemi silami, da doprinesemo svoj delež za zmago pravičnosti, ki mora priti! Amerika, mi smo s teboj in svoji! Bog blagoslovi Ameriko! Bog živi Ameriko! Amerikanski Slovenec, glasilo Slov. Katol. Delavstva v Ameriki, Družbe Sv. Družine v Jolietu, Družbe sv. Mohorja v Chicagu, Zap. Slov. Zveze v Denverju, Slov. Ženske Zveze Združenih držav. 1. L., št. 237, 11. dec. Chicago, "G6d Bless America!" s strani naših zaveznikov je to vojna ne samo za ohranitev in nadaljevanje demokracije in njenih načel, temveč tudi za njihovo razširjenje in utrjenje v širokih slojih narodov vseh petih celin sveta. Danes moremo kot Amerikanci in kot Slovani s ponosom zatrditi, da smo v vojni in borbi proti vsem vladam in državam, ki verujejo — kakor japonski fašisti verujejo — da nas s svojo podlostjo, rušenjem, plenjenjem in tiranijo morejo nas streti in uničiti in tako z nami zavladati. Naš krvni sovražnik ni samo Japonska, temveč prav tako nacij-ska Nemčija, fašistična Italija in vsi njeni sateliti... Da bomo v tej borbi uspeli, moramo delati vsi na vse mogoče načine, dokler jih popolnoma ne uničimo. Pri tem delu in prizadevanju naše desnice v duhu stiskajo desnice junaških in nepremagljivih zaveznikov Rusov, Angležev in Kitajcev, srd našega srca se staplja z valom srda njihovega ranjenega srca, našo dušo prevzemajo isti ideali kakor njihovo in prevzemali jo bodo prevzemali vse dotlej dokler se zadnja sled zločinstva in tiranije ne spremeni v prah ... Sto tri in trideset milijonov Amerikancev, a z njimi tudi vsi izseljenci v Ameriki imajo danes samo eno nalogo, samo en duh, samo en ci3j — borbo dc zmage, borbo, ki jo moramo voditi z vsemi možnimi silami in človeka ob njegovo čast in življenje, ob svet in red v svetu, ob mir in njegove bogate in plemenite dobrine." I Hrvatski Svijet3 ISfezavisno ! glasilo hrvatskega radnog naro-ida, L. XXXII., št. 10.331. New i York, 11. dec. 1941. "Amerika v vojni." "Združene države, naša nova domovina, so v vojni! Azijski i Prus, od katerega se je tudi 1 sam evropski Prus marsikaj naučil, imperijalistični, militari-stični Japonec je — zahrbtno kakor morski ropar — napadel našo zemljo in naš narod! Naša vlada in naš narod ne moreta izbirati med vojno in mirom, temveč braniti se in — napadati do končne zmage našega orožja in popolnega zloma gangsterskega napadalca. Da, našo zemljo je napadel besni razbojniški Azijec, zaveznik in pomočnik evropskih gangsterjev, — Hitlerja in Mussolini ja! Mi se moramo sedaj boriti in žrtvovati —-vsi do zadnjega — državljani in tisti, ki še niso postali državljani Združenih držav. V tem ni razlike in je ne more biti! To^ je naša domovina! Ona mora| biti prva in zopet prva! Mi vsi| tu živimo in si služimo svoj kruh in vsi ji moramo biti verni in vdani, toda iz srca in pošteno. To je naša sveta dolžnost, i pa tudi če nismo prisegli te vernosti in tudi če nismo postali | njeni državljani. Ameriški Hrvati! Naj vas prav nič ne moti dejstvo, da v Hrvatski obstojajo izdajalci, ki hlapčujejo sovražnikom naše nove domovine — Združenim ameriškim državam! Oni ne morejo govoriti ne v imenu Hrvatov v Hrvatski, ker jih je nacijska Nemčija s silo in proti volji hrvatskega naroda tam postavila, a še manj v imenu nas Hrvatov v Ameriki — ameriških državljanov in ne-državljanov. Delajmo enodušno in vestno! Opravljajmo vsa dela, ki smo zanje sposobni in lotimo se jih s polnim srcem in največjo navdušenostjo! Varujmo se sabotaže! Varujmo se tega sami in ne dovoljujmo agentom tujine izvrševanje sabotaže v industriji, v vojski, mornarici, na trgovskih ladjah ali kjerkoli drugje. Vse, kar je proti tej naši novi domovini, je tudi proti nam, ameriškim Hrvatom. Pri tem ni nobene razlike in je ne more biti! ... Pokažimo naši vladi, našemu narodu in vsemu svetu, da smo pravi ljudje in da nam je ljuba svoboda in demokracija, a fašistična tiranija mrzka!" Hrvatski list i danica Hrvatska, L. XX., št. 148, New York, 11. dec. 1941. "Kocka je padia! Na noge! Amerika te kliče! — Vsi Hrvati kot eden s Predsednikom,v za svojo novo domovi- no! 1 na vse mogoče načine, dokler ne Vojaštvo na smučeh 0 t. 0 lite; h"] ti J« ier' uv* do' fcjjj ali tretji dan po moto w°ru z Purenjevom se v W*^ slavnostnem obe- ventivno vojno s strani Nemci- 'C 2 menoj neki visok] IzJavil sem mu- da to ni f" • Venik, ki ip hi! nri imo m°je mnenje, saj sem vedel » > , Jt ft1 0V8 ef A* °bpri ki Kj navz°e. V je tegj J Rjavil, da se na-Vieitlajo z interesi ne- V*?** sporazum. Po-j Rakovski: Govorim o desni- ^-•>«■' %0m el še dva sestanka' carjih, in o trockistih. % sodišča Ulrih: Ob- to? To je banditska tolpa kon- city, Utah. % .lovski Vom ia rl o rt o rmrnlnninno riov ' m 001 nt ilo ■fi .z* in •of 4 "Vojna proti Japonski 7. t. ta. Začetkom 1935 leta sem dobil; krvavega, leta 1941. ni samo voj-od Trockega drugo pismo. Vra-:na proti Japonski temveč proti čal se je k svoji temi iz prvega vsem tistim silam, strujam in pisma in dajal direktive o tem, | državam, ki vstrajajo in zago-j da je treba izolirati Stalina, iz-1 varjajo vlado nasilja proti vladi olirati Sovjetsko Zvezo v med- "naroda, z narodom in za na- zavijemo vrat in tilnik zločincem narodnih odnosih. j ro(j." z naše ameriške strani in in razbojnikom, ki so spravili In ponudila se je prilika, da--------------- sem to direktivo Trockega lahko izvršil. To je bilo ob času o-biska francoskega n^inistrske-. ga predsednika Lavala v Moskvi. Med žurnalisti, ki so spremljali Lavala iz Francije, je bil Emile Buret, moj bližnji star kolega iz Francije, ki je prestopil k desnim republikancem in postal ravnatelj enega največjih in najavtoritetnejših francoskih časopisov "L'Ordre". — Šel sem k njemu v hotel "Metropol" z namenom, da bi ga prepričal, da je francosko - sovjetsko zbližanje polno nevarnosti, lahko povzroči — novo pre- (NadaZjevanje) Baloni za obrambo je bil pri I „. . Ta dosto-1za mišljenje vse opozicije, za ' njeno defetistično razpoloženje. Višinski: O kako opoziciji go- in . ~ Je med trockisti v % d*ed predstavniki neke!vorite? Na sliki vidimo notranjščino prostora Firestone Tire and j Rubber Co., v Akronu, kjer izdelujejo velike balone za obrambo' Amerike. t Letala na matični ladji Na sliki so ameriški vojaki padalci, spadajoči k 503. bataljo-Višinski: Kakšna opozicija je nu> ki se vadijo hoje s smučmi. Bataljon je nastanjen v Sctit Lake o m • i_____' . i 4, j ovski( vam je dana trarevolucionarjev! a kemč-' " ■ čate vaše izpo- °Vski. Rakovski: Buret mi je odgovoril: "Francija ne more ostati l^nk drugem in tret" izolirana vpričo rastoče milita- v ** Težko gre, težko!... iji veuKi javni r°rilaV JaPonski, sva se > Značaju podatkov, % obljubil sporočati S J POizvedovalni službi v i( 1]a L111 o t^M. . ^ehniki tega sporo- Toki Jk '^oW ~1G sem Potegnil iSe ^ Najda, tajnika 1 Oh ecega križa, čigar . trockistični nele-^ mi J'e bila že v 0 V,.. £l med mpnr>< in ifl- * men°3 in ja lV edovalno službo. \ ^ m »mel še en se- J® fci,J Je začela s tem, i- 1 tlaiK, an° nam Je' Najbližji prijatelj 5 * v4 Sh- 'k ► 31 PriJatelJ in to& N J°8p°da Trockega. CS ram, da bi mu vi 2 neka vlada neza Novimi Članki ' |^kakor tu" miamo pravico " t gospoda Trocke- Hibi \,Vedenja' Gospod a >a*anju, . šenjem kitajskih i&^elov. f t6m Politikom, rizacije Nemčije. Agresorju je; . al veliki iavni or- treba nadeti prisilni jopič, to je1 edini način, da se potlači vojna." O tem odgovoru sem napisal Trockemu. Sedaj se vrnem k svojemu izdajalskemu delovanju pred pregnanstvom in začnem z ižpoved-bo o tem, kako sem postal a-gent "Inteligence Service". Stvar se je zgodila koncem 1924. Po padcu Mc-Donaldove vlade sta prišla k meni v poslaništvo v Londonu dva Angleža Armstrong in Luckard, o-j ba moja osebna znanca. Luc- [ kard in Armstrong sta tvorila del spremstva znanega angleš-1 sam vedeti, kaj Potrebno. Ne bom Podrobnosti, toda kega velekapitalista Inverforce, j bivšega ministra v Lloyd-Geor- | geovem kabinetu. Armstrong mi je rekel: "Mi gojimo za vas velike simpatije in vas hočemo | opozoriti na nevarnost, katera' vam preti." Potegnil je iz žepa papirček in mi ga pokazal. To je bilo natipkano pismo, podpisano z mojim ponarejenim podpisom. Višinski: Komu je bilo namenjeno to pismo ? ' (Dalje prihodnjič) Donald M. Nelson —By M C Hitler ima precej neprilik z vožnjo svojega kolesa. Mussolinijeve nožice ne dosežejo pedalov, za zadnje kolo pa se obeša japonski paglavec. This KING of Ali Cough Mixtures —Acts Like A Flash The King of all cough medicines—Buckley's CANADIOL Mixture—ha$ been used for years in over 70% of Canada's homes. Fast working, triple acting Buckley's Mixture quickly loosens and raises phlegm lodged in the tubes—clears air passages—soothes rasped raw tissues, one or two sips and worst coughing spasm ceases. You get results fast. You feel the effect of Buckley's instantly. At all druggists. Mix Lemon Juice AT HOME m ^m 10 REUEVE RHEUMATIC PASNS Money Back—If This Recipe Fails Good news travels fast—many of »he thousands of folks who now take lemon juice for rheumatic pain—have "found that by adding two tablespoonfuls of Allenru to one tablespoonful of Lemon Juice in a glass of water, they get faster relief for the aches and pains caused by rheumatism, lumbago. It's no surprise either, for Allenru Is a 15 year old formula to relieve rheumatic aches and pains. In fact—if It does not help —your money back. What could be fairer? Get Allenru today at any live druggist. Only 85 cents—Do It Now Desni na sliki je Donald M. Nelson, šef vojne piodukcije, m i se rokuje s senatorjem Harry jem Trumanom. Getting Up Nights MakesManyFeelOld Do yon feel older than yon are or suffer from Getting Up Nights. Backache, Nervousness. Leg Pains, Dizziness, Swollen Ankles, -------T>„~n4n,T wflntn or fre- vour muiieys mc vivo» your health and that these symptoms may be due to non-organic and non-svstemic Kidney and Bladder troubles—In such cases CYSTEX (a physician's prescription) usually gives prompt and Joyous relief by helping the Kidneys flush out poisonous excess acids and wastes. You have ________auuo nwu —"" ' — everything to gain and nothing to lose in trying Cysttex. An iron-clad guarantee wrapped around each package assures a refund of vour money on return of empty package unless fully satisfied. Don't take chances on any Kidney medicine that is not guaranteed. Don't delay. Get Cystex -6 - (Siss-texl from your druggist today. Only 35c. The guarantee protects you. not guaranteed. Don't Cystex ^^ «fan;i fink Main Hit Them Where It Hurts ..,. BUY BONDS! Make no mistake—this is a life or death struggle. Men are dy lng in your defense. Dying that America may be safe! t I • Give our fighting men the guns, the planes, the tanks Hiey neeiW Bonds buy bombs. Every dime, every dollar you put into Defense Bonds and Stamps Is a blow at the enemy. Hit them where it hurts — buy bonds! Bonds cost as little as $18.75 up— stamps as little as 10 cents up, QIIINTUPLEIS relieve misery of CHEST COLDS this good old reliable way At the first sign of the Dionne Quintuplets catching cold—their chests and throats are rubbed with Musterole—a product made especially to promptly relieve distress of colds and resulting bronchial and croupy coughs. The Quints have always had expert care, so mother—be assured of using just about the BEST product made when you use Musterole. It's mora than an ordinary "salve"—Musterole helps hreak up local congestion! IN 3 STRENGTHS: Children's Mild Musterole. Also Regular and Extra Strength for grown-ups who prefer a stronger product. All drugstores. WSTEROlf Na sliki je neka ameriška matična ladja, nosilka letal, na kateri se pravkar pripravljajo letala za odlet. (Priobčitev slike je dovolil ameriški mornariški urad.) 5 fcniii) U) ise m says... "Skimp to Beat a Skunk!" TO bleach yellowed linens, you may need nothing more than sunshine—if you leave extra moisture in the material, after final rinsing. The damper the fabric-j-the better the job Old Sol will do in bleaching! Then buy defense savings stamps instead of new linens— that the sun will soon again shine on an America at peace 1 STANLEY WEYMAN Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 17. februarja,-' dolgujemo izza snočnje noči. Toda med tistimi, ki nosijo ta onega" — tako govoreč je pokazal na trobojno kokarko, ki sem Nisem se dal uplaišti. "Njenih čuvstev ne poznam," sem nadaljeval, ne meneč se za prekinjenje. "A zase., gospod si jo bil pripel—"in med tistimi, j de Saint-Alais, vam odkrito po- Pri teh besedah se je vsa zdrznila. Mislim, da je bilo z nami drugimi takisto. Vem le to, da sem še stopil naprej; ubranil bi ji bil, da ni gospod markiz itzegnil roke. Toda saj nisem imel pravice; mi smo bili samo gledalci, odločitev je bila na njej. Kako minuto je stala negibno, brez diha, z očmi uprtimi v brata; nato je, kakor ukleta v njegov čar, s krčevitim vzdihom počasi dvignila roko in izpustila kokardo. Sukaje se je pala na tla. "Stopite nanjo!" je neusmiljeno ukazal markiz. Ne da bi pogledala na tla, je pomaknila nogo naprej in se s stopalom dotaknila trobojni-ce. ENAJSTO POGLAVJE. Dva tabora. "Hvala vam, gospodična; zdaj vas ne zadružujem več," je dejal gospod de Saint-Alais. jtl tega mu ni Bilo treba povedati, zakaj še tisti mah, ko je bila izpolnila njegov ukaz, se je Deniza odvrnila od nas; in preden je utegnil odpreti usta, je v očividni bolesti planila proti stopnicam, zakrivaj e si obraz z rokami in vsa drgečoča od ihte-nja, ki se je slišalo prav do nas. Besnost me je obšla ob tem prizoru, a za ternutek sem se s silnim naporom obrzdal. Hotel sem počakati, kaj poreče markiz. Toda on ni videl učinka svojih besed, ali ga pa ni maral videti. sebe. Zato pa glejte, kaj storim! Glejte!" sem ponovil vzneseno. "Evo, gospod markiz, spo-j znajte sad svojega dejanja!" j Tako govoreč sem pobral kokardo, ki jo je bila Deniza pohodila, in sem si jo z drhtečimi prsti pripel na prsi. Markiz se je naklonil in na ustnicah mu je zaigral porogljiv nasmeh. ki po plemiško služijo kralju, ne more biti pravega prijateljstva. Zato oprostite, da se poslovim od vas in neutegoma od-Jvedem sestro iz hiše, v kateri bi se utegnila njena prisotnost , krivo tolmačiti, prav tako, ka->kor mora biti po vsem, kar se je zgodilo, moja prisotnost ne-Izaželjena." Nato se je iznova naklonil in krenil proti hiši. S stisnjenimi usti in zaledenelim srcem sem šel za njim. V veži ni bilo nikogar razen Andreja, ki ^je čemeren stal pred nasprotnimi vrati; toda zunaj v drevoredu je pričakovala gospoda de "Kokardo je tako lahko pre-1 Saint-Alais šestorica služabni-mestiti," je dejal. j kov na konjih. Na čelu te šesto- Toda bil jejbled od gneva in rice, istotako na konju, sem za-videl sem, da bi me najrajši I gledal gospodično Denizo, ki se ubil za to lekcijo ki sem mu jo i je ključila na sedlu in očividno bil dal. | še vedno plakala. Z novim gne- "Ali hočete morda reči, da iz-'vom sem se obrnil k markizu, lahka menjam prepričanja?"I Toda njegov pogled se je ta-sem vprašal bojevito. !ko čudno upiral vame, da mi je vem, da jo ljubim; in to se ne bo izpremenilo, naj nosi ona trobojno kokardo ali drugačno. Zato ..." "Samo nekaj vam odgovorim," je kriknil markiz in dvignil roko, da bi me ustavil. Globok vzdih se mi je izvil. "Kaj neki?" sem vprašal. "To, da so vaše izjave vredne buržuja," je odvrnil s .smehom, ki je bil hujši od psovke. "Ali pa prismojenega Angleža! In ker gospodična de Saint-Alais ni hči kakega kuharja, da bi ji dvorili na tak način, se mi vidi vaše dvorjenje nezaslišano. Ali vam to zadošča, gospod vikont, ali želite še več?" "Vsekako je to premalo, da bi me moglo odvrniti od moje poti," sem odgovoril. "Pozabili ste, da sem gospodično sestro ne morem biti z vami!" sem dejal. "Kakor jaz ne z vami. Vem, da ne. In zato," je nadaljeval po kratkem premolku z vso prejšnjo vljudnostjo, "zato, gospod vikont, se vas bom ogibal. Z Bogom, gospod; do svidenja ne rečem, ker upam, da nama bodočnost ni namenila veliko srečanj." S temi besedami je odjahal po drevoredu Gospodična Deniza s svojim spremstvom je bila že izginila. Videl sem ga, sem, da sta gradova gospoda de i;pod vikont do poopl« Saint-Alais in gospoda de Ma- on da bo že sporočil,» rignac vpepljena, da sem sno- kaj." či iztrgal Denizo iz krempljev} „Toda odpravljal se je smrti in da se širi onkraj mojega senčnega orehovega drevo-' reda in tega mirnega solnčnega dne razburkani, kričavi svet hors!" sem dejal. "Tefc vrne danes?" "Odšel je po malem J - • od? Quercyjske pokrajine in vse1 du, ki vodi v vas," Je Francije, svet obrezumljenih J Andre s čemernim g'a seljakov in preplašenih mežča-'. Cahorsu ni ničesar offle nov ,vojnikov, ki se nočejo boriti, in plemičev, ki se ne upajo. "Nu "Daj, stopi takoj velel, "in poizvedi, allfl 'Pogodili ste, gospod vikont," , beseda zamrla na ustnicah. Po- je odvrnil. pa naj živi trobojnica!". , „ . < sem mu ugo-1 snoči na rokah prinesel sem- jvarjal, in kako otročje je bilo j kaj. Jaz tega ne pozabim in tudi,m°ie upiranje zoper njegovo, ona ne bo pozabila. Najin polo-|volJ°- Imel ie koncem koncev žaj ne more biti nikoli več tisti, Prav'> tisto Potezanje za njego- ki je bil, gospod markiz. kašljal je. ■ . "A, a," je dejal, "gospodična Ostali trije, čeprav niso skri-(Deniza se je, sama spomnila, da vali svojega ogorčenja, so se ta hiša ni bivališče zanjo. Dobili umaknili v stran in so naju Volite tedaj, gospod de Saux, pustili sama, baš tam, kjer sva da se poslovim tudi v njenem vo sestro, ki ^ta mi pa narekovali jeza in ljubezen, ni bilo niti francosko niti dostojno, in go- "A Buton?" "Tudi on. In polovica poslov je storila takisto." "Odšli so?" sem vzkliknil. "Kam pa?" "V vas, klepetat," je odvrnil s trpkobo. "Danes ga ni več stala pred tremi tedni, dan pred soarejo njegove matere. Kipeč od srda nad njegovim vedenjem proti sestri, sem ga spom-! nil te okolnosti in obenem z njo T njegovih vanj, ki so obnesla. "To je vse, gospoda," je rekel mirno; samo obraz mu je bil pobledel. "Hvala vam za vašo prijaznost. Poslej boste-vedeli, kaj mislim o vaših uslugah in vaši trobojnici. Zase p za svoje ljudi odklanjam njihovo za-'nes ogrevate za to, jutri za ono, takratnih preroko-se bila tako slabo Prijel me je za besedo. "Slabo so se obnesla?" je rekel mrko. "Gotovo da, gospod vikont; a zakaj? Zato, ker so tisti, ki bi nas morali podpirati in braniti kralja, po vsej Franciji enaki vam: neodločneži, ki sami ne vedo, kaj hočejo! Zato, ker se francoski plemiči izkazujejo malomarneže in strahopetce, nevredne imen, ki jih "nosijo! Da, slabo so se obnesla," je nadaljeval s trpkim glasom, "zato, ker se vi, gospod de Saux, in drugi, ki so vam podobni, da- ščito. Z morilci se ne pogajam." Nisfem se mogel več udržati. Skočil sem preden j. "Tudi jaz," sem vzkliknil, "tudi jaz, gospod markiz, imam nekaj povedati. Šeje nekaj minut je tega, kar sem odrekel trobojnici svojo pomoč in odklonil ponudbo njenih pristašev. Moj namen je bil, da se ne glede na vse razloge pameti pridružim vam. Bil sem član vaše stranke, čeprav nisem veroval vanjo, in da ste hoteli, bi me bili lahko priklenili k sebi. A ta gospod ima prav: vi sami ste najtežji razlog zoper samega imenu. To rekši me je pozdravil in stopil k svojemu konju, že je dvigal nogo k strmenu, ko sem zamrznil njegovo ime. Okrenil se je. "Pardon!" je dejal. "Ali mar . . ." Mignil sem služabnikom, naj odstopijo. Moja togota se je bila izpremenila v bolestno mešanico srda in osramočenosti. "Gospod,' 'sem dejal, "še nekaj vam moram reči. Med gospodično Denizo in menoj ni vse končano. Njenih . . ." "Ne govoriva več o njej!" je odsekal. ' "Zato,, ker ste ji rešili življenje, si lastite pravico do jtovo bi ga moral obsojati tudi I smrkavega vrtiražijjica, ki ne bi nje?" je rekel zaničljivo. "Res|jaz, da je šlo za mojo sestro. Ihotel vedeti vseh novic in ne bi plemenito m viteško, vredno j Zakaj sem tedaj ponižal Deni- j mis]ilf da si sme vezti dopust, plemiča!" zo in se osmešil s tem vedenjem, kadarkoli mu drago, da gre čen- in 4 stanju. Proda se vojakom. Naslov se r uradu tega lista ali Pa te HEnd. 5311. A m^SiS TRGANJE mišicah? Hitro pomoč dobite s čudovitim mazilom, k* Sa ,|efljc E , 18 miljonov prodanih "^tevif, «] njegove dobrodelnosti. - ■ Pain - Expeller i Sidrom škatijici. PAIN "Ničesar si ne lastim in ničesar ne terjam!" sem ga zavrnil s kipečo strastjo. "Toda držal sem gospodično Denizo na rokah, njena glava mi je ležala na prsih; tega ne morete izbrisati, da ne bi bilo res. Pravico imam, da prosim za njeno roko—in umel jo bom dobiti!" ki je bilo morda primerno nasproti ljubici, nikakor pa ne nasproti zaročenki? • Srce mi je bilo težko od nesreče, ko sem se vrnil v hišo. Toda v veži mi je obstalo oko na samokresih, ki sta ležala na mizi ; ob tem pogledu sem se ne- hote spomnil, da nisem edini, ki "Dokler jaz živim, ne bo va- \ mu ne gre vse po volji. Pomislil !" ip rezko odvrnil. "Zakol- sa: je nem se, da ne; kakor je pohodila ta pisani trak, prav tako bo na mojo besedo pohodila vašo ljubezen. Gospodična de Saint-Alais ni nevesta za vas." Trepetal sem od jeze. "Zavedate se, gospod, da se Ogenj v bostonskih dokih __1 Razporočen mt»r jm otrokoma, želi dobiti ^ ^ splošna hišna dela- i , naprednega misije« ^ ^ naj se samo ženska, več dober dom, nego kj pojasnila * * Naslov ", Al vzame njegovo veličanstvo kralj j uraJu «Enakopravno^ akc vajeti v roke." _____ *'Ali ti ni gospod župnik ničesar naročil zame?" Stari sluga se je obotavljal. "Bogme," je rekel, kakor da mu gre beseda nerada iz ust. "Rekel je, da naj ostanejo go- čat in povpraševat. Ves svet sto ji na glavi, se m! vidi. Čas je, da ča. Za vec no pomenimo. Glavni stan oborožene sile na Vzhodu Ako Ofi »ti, i ■ ica ^ "S dobrega popravlja* ^ ^ čevlje, pridite k ^ po- ive vovrstno delo. P°PraV re čevlje ter logo finih, novih ™ ^ ljev. Cene zmeren*^ ,, A