St. 42. V Trstu, v sredo 27. maja 1885. V \ i Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •T »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sred« in tabote o poludne. Cena za vae leto je €i gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta X gld. KO kr. — Posamozn« Številke ie dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Trsta po B kr., v Gorlol in v Ajdovščini no <£ Itr. — Naročnini, reklamacije in inierate prejema Opravalitva, vla Tsrrssts, »Nova tiskarna*. , L u-®",1 pošiljajo Ursdnfitv« »vit Tirrsnte« »Nuova Tipograflii;. v«akmorabltt frankiran. Rokopisi o-ez posebne vrednosti se n« vračajo. — inseralt (razne vrste naznani a in poslanice) s« zaračunijo po pogodbi - prav ceu6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr 0 kmetijskem prašanji. (Dalje.) Uzrok uspešnega poljedelstva in velieih pridelkov v zadnjih deželah so gotovo največ modre in blagodejne državne uredbe in zakoni. Stari sistem podedovanja namreč, da se posestvo ne razkosa, ampak ostane celo, tam je So v rabi in ta se nam zdi zmiraj le pravi, ker od deljenja ne izhaja druzega nego proletarijat, kmetijstvo po njem propada. Lahko je to razvi-deti v Italiji, kder so sedaj posestva mnogih kmetov pala v roke (morda za polovico cene) raznim gospodarjem, katerim mora ubogi kmet služiti kakor rob. Dere ga in mori grozna — pe-lagra, ki izhaja iz same lakote; zadnji čas so se taki siromašni koloni v več krajih blažene dežele uprli svojim zatiralcem, kar pa, kakor navadno, plačajo s tem, da bodo morali mnogo Časa po ječah posedati, potem pa robovati hujše od poprej. Takih nastopkov je pričakovati povsod, koder se posestva dele, ker ni res, kakor nekateri trdć, da čim manjše je zemljišče, tem intensivnejše in boljše je obdelano; godi se pre-mnogokrati nasprotno. Ker se kmetu zemljišče, v del dobljeno, zdi premajhno in v resnici ne zadostuje za preživljanje, mora si on drugde iskati dohodka ter v tem zanemarja mali svoj del. Na tak način, namesto da bi bilo tem bolj obdelano ker je majhno, ostane neobdelano in brez vsekake veljave, ker v nevarnosti je, da bode zdaj pa zdaj prodano; kajti malo reč, katera nam ne donaša, česar bi si želeli, malo cenimo. Da si vsaj jeden izgled izberemo, oglejmo si bližno tržaško okolico; tu je gotovo zemljišče tako razkosano, da nobena beraška suknja ni enako, in kaj bode še le v nekoliko letih! Bog nam ne daj učakati — rekel mi je nek okoličanski starček, o katerem pa ne dvojim, da bi učakal; učakajo pa potomci in tedaj bo gorje. Okoličani se uže zdaj žive večinoma z delom izven hiše v mestu ali drugde; ubo-štvo uže sedaj kaže svoja suha rebra pri vsem zaslužku, in kaj bode še! ali ne mislimo na to. Poglejmo rajši, kaj se zgodi z okoliškimi zemljišči. S temi, pravim, godi se uže dan denes in godilo se bode še vprihodnje, da bodo preraz-kosana in nazadnje prodana ter združena postan6 lastnina onega, koji ima cvenk, ubogi okoličan pa postane kolon, mandrijar, hlapec gospodarju onega posestva, koje je v nedavnem času bilo njegovo, ali njegovih prednikov last. To so morda prorokovanja, ki so dajo sklepati primerjajoč odno-gaje kmetov tržaške okolice in onih druzih dežel. Naloga toraj naših poslancev morala bi biti potegovanje za kmetske potrebe, zlajšanje bremen, ki teže kmeta in neoviranje v njegovem delovanju. Kmet naj ne bode drugim ljudem, ki se no preživljajo e obdelovanjem zem- lje, posebna kasta: smatra naj se bolj za človeka in ravna naj se z njim bolj človeški. Postavodajalcu pa naj veljajo kmetje za drugo kasto, on naj ne stavi meščanov in poljedelcev vse pod en koš in naj ne obloži z davki obeh enako, ampak glede kmeta bi moral poprej poznati okoliščine njegove, kolikokrat zemlja kmetu manj rodi in ima le toliko, da se preživi ali pa mu je še lakote trpeti; druge-krati mora, no iz svoje zanikarnosti, ampak iz potrebe denarja na posodo jemati, da odrnjta «cesarja», kakor, sam pravi. Tako se zadolži, ne radi nebriž-nosti in zapravljivosti ali slabega gospodarstva, ampak zato, ker mu je polje premalo dalo in moral je davkov platiti mnogo več, nego je bilo v nje-govej moči. In ako ne plača, zarub-ljena so mu večkrat zemljišča in tako se prigodi večkrat, da so, nekaj radi dolgov kakemu oderuhu, ali pri kakej banki, premnoga zemljišča eksekutivno prodana za mnogo manjšo ceno, nego so vredna, kmet pa mora križem sveta s trebuhom za kruhom. Sami ne vemo sedaj, kako bi se dalo tej občnej krizi vsaj nekoliko v okom priti, ali gotovi smo, da bi po mnogem premišljevanju in opazovanju kmetskih okoliščin se dalo temu nekaj opomoČi ter zavarovati ostalo ljudstvo. Ljudstvo so množi hitro, dežele, katere nam zdaj pripravljajo mnogo živeža, jele se se tudi čim bolj oblju-dovati, kakor Rusija, koja ima sedaj okolo sto milijonov ljudi v tem, ko jih pred nekoliko leti v tej državi ni bilo nad osemdeset milijonov. Viden narastaj se opazuje tudi v Ameriki in v prvej vrsti v Zedinjenih državah, kamor je izseljevanje zmiraj silnejše. Tudi te dežele toraj no bodo morale zmirom enake kvantitete žita in druzih stvari dovažati. Očevidna je torej potreba povz-dignenja kmetijskega stanu, ker le tako se to nekoliko prepreči. Prena-rediti bi se morali zakoni, ki urejajo podedovanje na kmetih tako, da bi ne bilo, kakor je sedaj po nekaterih krajeh, gospodarju jedne kmetije dovoljeno, v sem in povsem z njo razpolagati, ampak da bi ta po oČetovej smrti prišla v last jodnemu samemu oziroma starejšemu sinu. Po mnogih krajeh ni delenje zemljišč le dovoljeno, temveč uže tako v navadi, da ti se zdi, da to kak zakon zapoveduje, kar pa vsaj kolikor sam vem, noben zakon ne ukazuje. Tako je n. pr. v tržašk. okolici to kosanje povsod v navadi ter skoraj zapovedano, ker kadar hišni gospodar umro, razdele si sinovi na enake dele četudi majhno posestvo. (Dalje prih.) N* Ruskem, In sicer v varšavskem okraji bodo velike vojaške v.je, katere bo vodil general Gurko. Teh vaj se udeltži 87 batalijonov in 90 eskradron vojakov z 162 kanoni. Italijanski minister zunanjih zadev Afan eini hoče odstopiti, ker mu je poslanska zbornica pri nek'j točki v proračunu prečrtala 10.000 gld. Depretis pa ga skuša pregovoriti, nuj Se ostane minister. V angleikemministerstvu je vstalo navskrižje zastran podaljšanja naredeb za obrambo hudodelstev na Irskem In zastran novih agrarnih zakonov; ministri Gham-berlain, Dilko in Lefever pretč z odstopom; mogoče pa, da se stvar še poravna. Angleika spodnja zbornica je odložila Zasedanje do 4. junija. O angleiko ruskem raiporu Imamo te le vesti: 22. t. m. poročajo «Daily Newa», da dogovori z Rusijo vspešno napredujejo in da ni uzroka misliti, da bi nastala nepremagljiva nasprotja. V spodnjej zbornici je Gladstone ta dan naznanil, da ni Še imenovan razsoditelj zastran tega, kdo je kriv boja mej Rusi in Avfgani. 22. t. m. poroča «Standard», da je glavna ovira an-gleško-ruskega porazumeoja angleško zah-tevanje, naj ae sklene stalna pogodba, vsled katere boste obe vladi pripoznavall določene avfganske meje kakor neprestopljive pregraje. Rusija se poteza za Zulfikar in Meručak, britanska vlada pa se prizadeva za to, da bi se ruske operacije ne razte-gale čez avfgansko mejo. Ruska vlada zahteva, da se v Heratu In Balkbu ustanovita ruska konzulata. V Partiu so 24. t. m. komunardisti praznovali obletnico komune. Pri tej priliki so prišli navkriž s policijo. Osem redarjev in trideset komunistov je bilo ranjenih* mnogo teh pa so zaprli. O sudansiem praSanji je Gladstone 22. t. m. v angleškej spodnjej zbornici rekel, da se je angleška vlada dogovarjala s Turčijo zastran zasedenja Suakina. Iz Dongole se 22. t. m. poroča, da se Mahdi povsod umika z svojo vojsko i u da se je napotil v Jabaletiri. — WolseUy je z generalnim štabom uže 22. t. m. dospel v Kahiro. Politični pregled. V Bosni se začne graditi železnica Do-boj-Tuzla-Siminhan ; dotični zakon je uže razglašen. DOPISI. Iz tržaške okolice* dne 21. maja 1885. — Ko je v nedeljo 17. t. m. predpoludne ob 9. uri Miček Kral (Lo-vreučič) iz S. M. M. nagovarjal naše okoličane na lesnem trgu, naj se vpišejo v društvo Ctkorjo in dajal njim poduke o tem slavnem društvu, prikazal 8e mu je pred oči naŠ nam dobro znani rodoljub in pošteni mož »črni Jurij« iz Vrdele in začel naše okoličane nagovarjati, da ni treba se v to društvo vpisati. Na to se Miček Kralj ves srdit spusti na »črnega Jurja« rekoč: naj malo govori o tistem poštenem društvu, in naj malo govori zoper »Cilcorjo«, ker to je imenitno »društvo« In ima poštene namene, delati za korist okoličanom, dalje beseda besedo najde, in črni »Jurij« mu odgovori, da to ni nikako pošteno društvo, kakor srno tudi v resnici prepričani, da ni, ker Cikorja dela proti našemu narodu, proti nam Avstrijcem, proti našemu vladarja in konečno za to, da nam izbacne našega poslanca Nabergoja. Ko vsi nazoči slišijo, kaj naš črni »Jurij«, govori, daj6 vsi njemu prav. Ni to se Miček Kralj sramuje in odide na stran ves sramežljiv, ker so ga prvi nje govl sosedje zasramovali. — Ali povrne se v krog ves srdit in našemu Črnemu »Jurju« grozi, da ga ukaže, ako ne molči in Še kaj zoper ncikorjo« govori, od stražnikov zvezali in v zapor peljati. »Črni Jurij« mu na to ylasno odgovori: »Jaz sem« ubog, a pošten in delam za svojega prlBvitlega cesarja, za vero in domovino svojo in vi nemate oblasti pravičnega in poštenega izročevati kazenskemu sodišču, sram naj vas bode!« Tako je bila borba končana. — Kmalo potem pride drug naS narodnjak, dobro nam znani Anton Mlač, menda tajnik slavnega pevskega društva »Zora« iz Vrdele, in reče: »Juriji, kako je kaj? »Jurij« odgovori: Tukaj sem prišel le mej revež«, da jih rešim iz rok hudiča, in tukuj Miček Kralj me hoče dati v z ipor, ker sem pošten mož, ker ljubim svojega cesarja, vero, narod in dom. Na to mu Anton Mlač odgovori »Jurij!» kar naprej, ne bojte 3e vraga, saj Imate tukaj branitelja, da vas brani naših sovražnikov. Na to se pa zopet Miček na »Jurja« spusti z grdimi besedami. Ko pa je bilo zadosti tegu, reče Mlač MiČku: »Kume moji povejte ml, ali so se vam res možgani zmešali ali kali? Saj VI, bivši tak mol, pristopili ste zdaj v tako četo 1 Sram vas bodi!« Na to Miček Mlaču odgovori: »Menda so se vam, kume, možgani zmešali, ker hočete biti Rus, ker vaša bandera (zastava) je rusia in moja je tista na gradu in ona S. Justa in mi hočemo biti Avstrijci In ne Rusi. Mlač mu odgovori: Vi niste vredni, da cesarsko podobo nosite na prsih, ker Vaša bandera je ona onkraj luže. Zdaj še le se je Miček vlovil v zanjko, kajti jezen je odgovoril Mlaču tako le: uTisto bandero še najrajši imam». To so slišali okolo stoječi in lahko priča tudi »črni Jurii«. Na to odgovori Mlač: Bum . . . in odide. Miček pa za njim kriči: Zdaj de-nite me v »foljo«. Dragi moji bratje okoličani! Zdaj sta priprlčanl iu vidite, kam cilja cikorja? Prosim Vas, ne udajte se v pest cikorji, ker ona druge ceste meri, namreč do Ka-prere; tja bi rada Cikorja nas peljala, da bi tam cikorjaši, mej njimi dolgi Poldo, Garibaldiju miserere zapeli. Društvo Cikorja vam bele gradove obeča, da bi se v to zapisali posebno zdaj, ob volitvah, da bi izvrgli Nabergoja iu volili Mauronerja, potem pa. ko bi bilo vse končano, vam bi figo pokazali in rekli: Čo mostro de fičiavol te la gaverno fatta, in še to malo svobode, ki jo dozdaj imamo, nam bi gledali vzeti. Cikorja nabira same take ude, kateri so lahke misli in kratke pameti, n. p. pri nas je nekak Jožepin Mice, ki je tuni pri rudečem križu, neki Franča, kateri zmiraj kriči zoper Slovence, in trdi prav tiste besede, kakor mu jih Vrzota v glavo cepi in prav tako so nekateri Gretarji pokvarjeni od Andreja Skabarja. Penzija od cikorje 1 Nam dobro znani Rico iz S. Ivana je dobi 1 od Sior Poldeta penzijo, uganite kako ? Raztrgan rokav — palico beraško, prazen bokal. IZ Vrdele 26. maja. Včeraj smo imeli tukaj, kakor je bilo naznanjeno, volilni shod, udeležilo se ga je ruzen volilnega odbora mnogo družin narodnjakov iz III. okraja. Razložilo se je delovanje gospoda Nabergoja v državnem zboru, posebno je shod s zadovoijnostjo in navdušenostjo proglasil, tudi v priht dnjič voliti gospoda Nabergoja, na kar so mu ži-vioklici po dvorani doneli. Enoglasnno so vsi odborniki i drugi narodnjaki zagotovili neutrudljivo delati pri volitvi, da ne bi sa od nasprotne stranke naše volilce zape-Ijavalo. Obravnava zarad kandidata v mestni zbor se je odložila do časa, ko bode mestni zbor razpuščen. Po dalših govorih je bila seja zaključena s desetkratnim živio na našega cesarja. Potem se je začela domača zabava i naši vrli »Zoraši« so več lepih komadov zapeli. Tudi »Črni Juri« je svoje šaljive deklamacije ponavljal na splošno zado-voijnost vseh pričujočih. Tako smo izvrftlll svojo častno nalogo glede kandidata v drživni zbor in smo gotovi, da se naš okraj častno pokaže svetu, da mi spoštujemo inoži, kateri se je i bode trudil na Dunaju v našo korist. Uog ga živi. Volilni odbor. Prošek 24. maja. Tudi biki služijo za agitacijo cikorji. Kakor bode čestitim Čitateljem Edinosti znano, daje ces. kr. JL IJ i N U H T ministerstvo za kmethtvo vsakoletno podporo v denarjih kmetiškira društvom, da se nakupijo biki za pleme. Tuii tržaško kmetiško društvo dobiva denar za nakupovanje takih b.kov; letos pa se dosedaj še ne ve, kam je denar prišel, kiteri h imel služiti v ta namen. Govori se, da je neki gospod, kateri bi bil imel i»tke kupiti, denar za se porabil, ali pa se porabi še le zdaj za druge namene. Znano je, d;i za vspešno živinorejo s* ne sme Irk pri-pušćiti na leto več ko 230 do 300 krat; na Švicarskem, kder je v resnici umna Živinoreja, sme se samo do 180 na leto pripuščati, in kaj pa pri nas, kder imajo nadzorstvo nad umno živinorejo Cikorjaš'? Znauo mi ie, da je lansko leto bil pri-puščeu bik v Prošeku v H mesecih nič roanjc nego 714 krat, je II to na korist živinoreji ? Temu utegno dati primeren odgovor tisti gospodarji, in takih ni malo, katerim so teleta pocerknola. Ali v vsem tem času ni bilo videti nikoga, da l>i se bil brigal za to, da se bik nadzoruje. Sedaj pa, ko se bližajo volitve za državni zbor, priklatil se je 3 metre dolgi črni Poldo v 14 dnevih dvakrat občudovat hrabrega bika. Zakaj? to bi nam povedal najbolje Purič, kateri ima bika v varstvu in kateri mora na povelje Poldetovo romati v Trst, vsak drugi dan, da mu sporoča o uspehu vizite, katere je Poldo biku naklonil. Poldo in urugi petešanti oikorje imajo v svojem programu izgnati iz Trsta in okolice vse Kranjce in KraŠevce. Novi prijatelj in zaveznik Mauionerja je iz Vel kega Repna doma, Se le malo časa v Prošeku, toraj Kraševec, in če bode Poldo triumflral, moral bode tudi ta pritepenec Prosek zapustiti, kaj pa potem Šior PoMo? Kaj tako boste plačevali svoje zaveznike in prijatelje? Kaj pravite k t^mu cikor-jaši? Ali ni očitna sleparija vaš program? Mi hodemo pa uže skrbeli za to, da za prihodnjič vdobi v varstvo bika, za katerega daje država denar, okoličan, ne pa izdajica Kraševec. Iz Prošeka 25. maja. Uže pred več dnevi smo opazili, kako se neko člo-veče, kateremu se tudi »Kukec* pravi, po proseških ulicah okrog plazi in nekatere tnkajšnje volilce, od katerih upa, da se dado podkupiti za cikorjo, nadleguje in jim na tiho Šepeta, kaj vse vdobe, ako bodo za črnega 3 metre visocega Mauro-nerja glasovali. Mi obžalujemo da se še ljudje tukaj nahajajo, da se s tem malo-vrednim Kukcem pogovarjajo, saj je vsa-cerau Prosečanu vender znano, da je to človeče tako malovredno, da se mora vsa-cemu, kateri ga pozna gojusiti — ako ga le na poti sreča. Dokler je ta zmeček člo* veštva še očeta imel, pretepal se je vedno z očetom in materjo, potem z lastnimi brati, svojo mater pa po očetovej smrti izpod strthe zapodil in da se je ni drugi brat usmilil, reva bi morala po svetu be radit, tolikokrat je bil uže ta človek kaznovan za tepeže in Še za druge pregreške, da nema para daleč okrog, in s takim nič-vrednežem se še nekateri pogovarjajo. To je odveč grdo in sram bi jih moralo biti. Njegov vredni adjutant je neki Blaže, kateri ima skoraj ednake nagibe kakor prvi, pa kaj bi ne, saj sta si sorodna, uŽe večkrat sta skupaj romala v Trst in tuhtala kako bi katerega naši a, da bi ga opeharila, da bi jima denarja dal, ker se pa teško vdobi Človek, da bi taclm falotom denarja dal, staknola sta neko prodajalnico, v ka-terej se prodaja na puf, In sicer če je vredno 5 fi\, proda se za 10 fr. Pa Kaj je njima mar, samo da sta vdobila, da sta potem Še tisti dan platno ali kar je bilo, še za 2 tretjini ceneje prodala, da sta le do denarja prišla. Ni vredno, da hi se več o teh smetljakah pisali , to sem storil le da svet zve, kakšne baz j ljudje so zavezniki in udje cikorije, iu take ljudi naj bi pošteni okoličani poslušali, komu naj dado svoje glasove pri bodočih volitvah. Možje voliici. ko se bodo te baže ljudje vam pri-lizavali in vam obečali, Bog vedi kaj, za orlte naglas: Poberise satan izpred mene, ker ti nisi vreden, da poštenemu človeku v obraz pogledaS! Dragi rojaki, ne dajte se premotiti od nobenega, poslušajte glas vaših rojakov in volite sJoino na dan volitve moža, katerega Vam nasvetuje društvo Edinost in vaši zaupni možje. Prosek 20. maja 1885. (Izv. dopis/ V pondelek, to je 18. t. m. prišli so brarn* bovci 72. batalijona na Proseško strelišče k vajam. Mej obedom, kateri si je kacih 18 od njih naročilo v gostilni, začeli so nekateri teh peti slovensko »Naprej zastava slave«, seveda le s zaničevanjem, drugi pak so zraven mijavkali, tretji lajali, zoptt četrti krulili in cvilili, peti rigali itd. po- Solnoma živalski koncert. Prašam torej: e li to spoštovanje, katero bi moral imeti vsak poštenjak do svojega bližnjega druge narodnosti t državi m še posebno kot c. kr. vojak? Prašam: Kaj bi se zgodilo, ako bi se predrznoll naši v čisto laškem kraji tako sramotno smešiti kako narodno laško pesem ? No, odgovor ni težaven. Ker ste v 72. brambovskem bataljonu zastopani obe narodnosti, to je laška in slovenska, oba deželna jezika, zato mislim, da je dolžnost višjih čuvati tudi nad tem, da b« ue iali narodni čut enega dela od strani druzega in prav tako tuii ne čut prebivalcev kraja, kder bivajo. Iz katlnarr pri Trstu, 25. maja. — Leta 1785 j-e bila ustanovljena obširna neodvisna kuracija na Katinari. Stoletnico ustanovljenja hočemo ne le dostojno na izvanjsko, temuč v pravo dušno korist praznovati. NaproŠen je bil v le-ta namen za izveličanje duš neutrudljivi in goreči ter sploh Slovencem posebno pa okoličanom jako priljubljeni govornik, preč. oče Fr. Doljak iz družne Jez., da bi imel ljudski misijon. Z veseljem je le to mučno delo prevzel. Začne se sv. misijon dne 3i. maja o 6. uri zjutraj in bode trajal skoro 8 dni. Vsak delalni dan bode imel preč. oče dva govora; in sicer zjutraj zgodaj, predno eredo ljudje na delo, in zvečer, ko delo dokončajo; v nedeljo in praznik pa bode irnel 3 govore. Ljudstvo se sv. milijona veseli, pričakovati je tedaj obilo dobrega sadu. Bog pomozil IZ Padrlč Trž. okolica 19. majnika. Dragi čitatelji, kaj boste mislili, ko moj dopis zagledate? no, kaj bode novega* e gotovo kaj o cikorji. Ne, pustimo cikorjo za zdaj in opišimo nekoliko naše sosesk" ali komunske zadeve. Še ko sem jaz maj. hen bil in če me je kdaj trebuh bolel, rekli so mi, da imam hude gliste; ali zdaj ko sem nekoliko vzrastel, Bprevidel sem, da Še le zdaj ima človek hude gliste, koje ga grizejo, in kaj misliš, dragi čitatelj, kdo so te gliste? To so tvoji sovražniki in tvoji nevošljivci, to, to so gliste, še huje nego one pri otrocih. Takrat ti je stolkla mati nekoliko trska, malo olja, nekoliko kimlja, pa so šle gliste, ali sedanje gliste se ne dajo tako hitro odpraviti. Prav take gliste imajo dandenašnjl skoraj vsi Ga-povili io Capi distretuaii rurali, ali kaj jaz vem kaj še. Od kod li misliš, dragi čitatelj, prišlo je vRe to, da jih ne more nobeden videti? Ej, od tod, ker drže vsi z magistratom, odgovori ti kmet, ako ga vprašaš. Kakor povsod! v Ti žaškej okolici, tako so tudi tukaj vedne zdražbe mej ljudstvom in županom. Pred nekoliko dnevi je bila neka komisija na našem Griču zarad pogozdovanja, in bil je tudi naš župin pri njej. Tam blizu so pa delali nekateri kmetje iz Padrlč, pa ti še vedeli niso, Česa oni gospodje iščejo. Drugi dan se je pa raznesla po vasi vest, da je g. župan (Capo-vila) popisal vse one može, ki so tam delali, da so bili na komisiji, in da so ko-munsko zemljišče prodali. Po vasi je nastal velik hrup, češ, da nočejo več tega župana, da je sam podpisal one može, in Bog ve, kaj Še je bilo. Hitro drugi dan je šlo več vaščanov v Trst, da bi kde našli podpisane one može, ali nikder niso mogli nič vdobiti; zdaj pa je vsega konec. Zatorej Padričani, drugikrat kadar bode tekla miš črez cesto, ni treba upiti, da je tekel medved. No, pa naj bode, poglejmo tudi nekoliko v kotel od kave, kako Be cikorja tam dela, ali se da prekuhati ali ne, k malu bomo videli. Kdo ni čital že večkrat o glasovitim MirkoviČu? Poslušajte potem še nekaj. Ta človek si na vse kriplje prizadeva, da hi se volili v državni in seveda tudi v mestni zbor le magistratui prijatelji, ter je uže vsem županom (C ipovilom) zaukazal. da morajo na to delati, tako tedaj tudi našemu; očital mu je celo, zakaj to Edinost bere, ki ni vse nič, in kaj okoličanom ti Kranjci dade in zakaj jih poslušajo. --Hvalil je ta gospod šijor Poldeta, Bure-stalerja, Raskoviča, in še druge take iče, da ti so pravi domačini in Tržačani, da te bi morali voliti, ne pa tacib, kakor je g. Živec. Nabergoj, Nadlišek in tako dalje, ker oni niso rojeni Tržačani. (Ljubi človek, kaj si pa ti, ali si uže požalili, da nI še davno, ko si po dalmatinskih hribih Široke breguše nosil?) Trdil je tudi g. Mirkovič, da več velja eua beseda od Burgstalerja. nego 100 od Živca in Nabergoja in da so vsi vstali, kadar je govoril Burgstaler v mestne m zboru, kadar pa c, Živec, takrat pa nobeden. Vemo? vemo! da ti gospodje delajo, kakor sami hočejo le po svojej glavi, ali tega ne vedo ti gospodje, da se ljudstvo zmiraj bolj zaveda in vzbuja in ako bodo ti oŠabneži Še kaj časa tako delali da ljudstvo uže najde poti, da se jih iz-nebi ? Res je, da se je Burgstaler dostikrat širokoustil v mestnem zboru, ali vsakikrat bi bolje bil storil, da je molčal. To bi gotovo bilo bolje za nas. Vse to in še več mi je pravil naš g. župan Padriški, da jim je Mirkovič pridigal. Ali naš župan je sprevidel, da je bolje služiti Bogu nego satanu, zatorej se je odpovel vsemu capovilstvu, vs«mu ma gistratu In tudi visokemu g. pl. Mirkoviču; prav je tako, zakaj bl se mož, ki je bil Še prej spoštovan kakor pravi narodnjak, za malo plačo na mesec dal zapeljati. Prav tako naj bl storili vsi okoličanski capovili in terjali nazaj stare župane, capovile pa naj ima Mauroner, ki bodo najbrže Vrzota, Lovrenčlč, Primožič, Bokallč m tutl kvanti komendianti. Vam gospod župan pa čestitamo, da ste rajše odstopili od judovske službe, nego poslušali njih nauke, koji peljejo v G iribaldijeva spodnja nebesa. O Mej ne boste imeli več toliko posvetnih glist in gotovo boste bolj brez skrbi spali. Zatorej pristopite rajši k našemu društvu in pokažite, da ste še vedno nekdanji Jože kapitan, da ste mi zdravit Skalovič. 12 illaierljMko občine, meseca aprila. — JC»popravkuu v 24. it. »Edinosti'. Šolski oskrbnin — pardonl — L. F. Schul-administrator F. D. Gemeinde Materia — tako se glasi nova oblast v našej občini — potrdil je vse one bedarije, katere je nek prejšnji dopisnik v svet poslal. G. Zupančič kot Schuladministrator fiir die Gemeinde Materia nam je uže sam porok za istinitost besedi v omenjenem dopisu — oziroma »popravku«?! Ako bi hotel, da bi vsa obširna občina kar prisegla na njegove besede, moral bi oni popravek podpisati še oni, brez katerega se niti g. Zup. niti g. Del), misliti ne moremo. Oba skupaj hi bila uže tak porok o istini, da bi živa duša ne mogla več zi-noti. — To naredite, pa bo konec besedi! — Od remi 1. Ked6 se upa trditi, da ne bi bil c. Deb. jeden g lavnih u\rokov, da mora ljudstvo plačevati katni \aradi iolskih tamudl Slavna nova »oblast« Schuladministrator naj se malo potrudi mej učence ter naj jih povprašuje o ravnanji učiteljevem, pa se prepriča o »istini«. To spričuje tudi neki dopis, katerega je pisal nedko, ki ni daleč od onega, ki je provzročil te vrstice. Pred nekaj leti smo čitali v »Edinosti* o ravnanji g. D. in ono je bilo žallbog resnično, če tudi nismo navajeni od ljudi,„kakor je bil oni dopisnik, slišati resnice. Skoda, da nemam onega dopisa pri rokah; ako se mi posreči najti "ga, priobčim nekatere vrstice. Potem bode svet sodil, kakovega prepričanja o »istini« so nekoji naši »veljaku. Ono, kar je včeraj krstil z »unerzo- gener.....« imenuje danes narodnjaka io Bog si vedi še kaj. Z onim, s kojim sta se fakinski vedla, bratita se danes. Žalostne prikazni — usmiljenja vredni značaji. 2. Kedo bode verjel, da je v našej šoli »vehkansk napredek• ? Čuditi se mora vsak, k ilor kaj tacega sliši. Dosedanji učitelj je uže toliko let v Materiji, o napredku ni bilo govora; kar čez noč se je vse spremenilo in veste zakaj? — Čudna »istina ■ l Pričetkom sedanjega šolskega leta je namreč slavni naš c. kr. šol. svet v Vo-loskt izvršil najslavnejši(I) svoj čin, da je razpustil naš krajni šolski svei ter imenoval mesto istega novega »L. F. Schuladministrator fiir die Gemeinde Materia« ter to najnovejšo »oblast« v našej občini poveril, veste komu ? — nobenemu drugemu ne, nego prav g. Zupančiču, in zakaj? Zato ker ima mož menda pri c. kr. okr. šol. svetu velikanske zasluge na šolskem polji l? V našej občini pa govori mnogi oče in gospodar, da je jednej šoli mnogo škodoval, ali še več Škodovati hotel. To bi morali znati tudi kod drugodi — pa • moj ljubček srca«, ker nI mogel postati obč. glavar, naj bode vsaj »Schuladministrator f. d. Gemeinde Materia«. — Cenjeni čitatelji mi pač oprostć, da mi večkrat uteče izpod peresa narodni (1) naslov • Schuladmi . . .« nove narodne oblasti?! Po perji se ptički tudi poznajo. — Pustimo vendar »Schuladm. ... pri kraji, ter povejmo še par besedic g. Debenjaku na uho: Narodni pregovor pravi: povej ml s kom imaš opraviti, (ali s kom se paj lašiš — ali si se popolnoma spajdaŠil), in koj ti povem, kdo in kaj sil »Gliha vkup štriha«, pravi stari Kranjec. — G. Deb., povejte sami, zakaj ali čemu. iz kojega namena poučujete »jedinoivtliljavno■ nemščino? — Ali zato, da se prikup te kojemu zidarju nemškega mostu do Adrije? aH za lep mošnjiček judeževih grošev? Gotov sem, da mi g. Deb. pritrdi, da iz obojih uzrokov. Le tudi morda ni zaklet sovražnik slovenstvu, vendar nema toliko pedagogične samostojnosti, da bi ravnal kot učitelj po istih načelih, — glede tujih jezikov na jednorazrednicah, — po katerih b« mora ravnati vsakdo, kdor noče hiti tudi »mučitelj« naše dece. — Vendar g. Deb. mora b ti svojemu B%emČ*vanju* hvaležen, kajti prav isto in nič družeča ga je obdržalo na dobrem mestu v Materiji, za katero mesto je bila določena boljš« učiteljska moč in unet narodnjak, a ne ponemčevalec a la D. IZ Smarlj pri Kopru v 26. dan majnika 1885. leta. Ko se je pri nas ustanovila čitalnica, navdušili so se naši domači možje in prisegli smo drug drugemu, da rajši vse zapreke prebijemo, nego bi dopustili, da naša cvetka oveni. Oveni ne, ker dovolj krepki smo, da jej donaŠamo hrane, ako tudi nekoji nijso zadovoljni ž ujo. Drugi zopet pravijo, da čitalnici ni treba veselic, da se lehko človek tako i/.ob-raži. Ne bodem oporekal temu načelu, ali da se narod navduši, treba živih veselic, in govorov. Dosežemo, pravi namen le z pomočjo veselic. Prirediti nameravamo v 2-S. dan junija veselico na prostem. Kakor je vsem rodoljubom znano, koliko do zavednosti pripomore pesma, in ker poznamo rjdoljuhje pevskih društev tržiške okolice in naših bhzinh posestrim osobito pevcev društva »Zora«, ki so žrtvovali daljno pot v sredino Istre, da jim k nam ne bode pot tako daljna, ako bi nas obiskati pri veselici, ker mnogo bi pripomoglo njihovo navdušeno petje do zavednosti naroda v kop^rskej okolici. Njim bi se lehko pri-druz I divni »Sokol« in s tem bi si stekli te društvi zlat venec, ki ga lehko z ponosom ohranijo v svojem srci. Tu je Se ledina, semkaj pridite orat vi »Sokoli« z svojimi kreljutami in vi »Zoraši«, povzdignite glas za našo domovino, za naš napredek. Iz sto in sto grl vam bode donel srčen pozdrav naproti in prav iz toliko src bode kipela zahvala do vas. V naprej vam uže kličemo: Rog vam stoterno poplati vaše delo za nas. Upamo, da naš odbor stori svojo dolžnost, ter povabi obe te druživi z posebnimi vabili. Pot je kratka, s parnikom do Kopra in potem še dobre pol ure in snidemo se ter gotovo vas pozdravimo najljubeznjivši, kar le od brata morete pričakovati. Ni treba tu javno razlagati kacega pomena bode za nas ta dan, gotovo bode to naj krasnejši trenotek v našem življenji. Na noge dakle odbornici, na noge vsi možaki, da našim nasprotnikom pokažemo kaj in koliko premoremo mi storiti. Na svidanj« v 28. dan junija v našej čitalnici I Živeli bratje t Komen, 19 maja. — V Vašem cenjenem listu, v zadnjej številki, odgovarjal je nek dopisnik na «Sočin dopis 3. maja, glaseč se iz Komna, a ker je najglavnejŠe izpustil, zato se drznem jaz prerešetati vse farizesjke vesti, koji se nahajajo v omenjenem «Sočinem» dopisu, koji dela nečast dopisniku, a Še naj bolj njegovemu stanu* Jaz se sicer ne maram spuščati v prepir z gosp, dopisnikom cenjene «Soče», a •Liraši* so me pooblastili, naj resnici na ljubo io v obrambo poštenega našega društva «Llre» izjavim to le: a) Skrivaj, ne da bi bil narod znal, skovala je komenska gospoda «bralno društvo*. Tudi jaz sem se udeležil prvega razgovora, in sicer vsled vabila, katero ml je došlo točno ob določenej uri od strani nečega gospoda. Radostnega srca koračim proti omenjenemu stanovanju, kder ie bilo shajališče, kdo bi se pa ne udeležil? Zavednemu Slovencu, ki ve čislati vrednost bralnega društva na deželi, uže beseda sama: «bralno društvo* ali «čitalnica» mu je program. Da se tako društvo snuje, to me je tem bolj veselilo, ker smo uže pevci sami hoteli pred letom ustanoviti društvo podobno našej denašnjej «Liri», ki bi imelo namen: gojiti narodno in cerkveno petje, ter nadaljno izobraževati prosti narod t raznim berilom itd. — Vsi pevci tedaj smo se veselili, da se slednjič vendar ustanovi toliko potrebna «čitalnlca», in upali smo tudi vsi, da nas novo društvo radostnim srcem in se slovansko gostoljubnostjo vsprejme mej svoje člane, s primerno me-sečniuo, toda ni bilo tako, — kajti gospoda je ustanovila društvo za-sć, in ta nemara za slovenskega oratarja. — Pa če tudi nam je up uie splaval po vodi, vendar so me nekateri denaŠnji «LlraŠi» (pe-vajoči in nepevajoči udje) pooblastili, naj pri prvem zborovanji skušam gospodo pregovoriti, da bi tudi mi pristopili novemu društvu, ter da bi nam ne bilo treba oživljati novega uže davnej nameravanega društva, in tako cepiti uže šibke moči. To nalogo sem rad sprejel, in to tem rajše, ker je v društvenih pravilih zapisano, da bode društvo gojilo petje; petja si pa jaz ne morem misliti brez pevcev. Pri prvem zborovanji sem vsled pooblastila interpeloval č. g. predsednika Bratino. kako misli on. da bi se moglo Izvrševati one točke društvenih pravil, ki govore o petju? Ta mi pa prav učeno (?) odgovori: «Tako mej seboj bomo kakšno zapeli*. Da si tudi bi človek skoraj na tak jalov odgovor ne mogel in ne smel odgovarjati, vendar še nisem dal miru, ampak prepričati sem ga hotel (in sploh vse), da tako ahralno društvo* na deželi ne izvršuje svojega namena itd., ter dasitudi sem pro> sil, naj bi se mesečnina z 1 f. na 50 kr. znižala in tako omogočil pristop prostemu ljudstvu, vge prigovarjanje ni nič Izdalo, kajti sklenoio se je tako uže prej — pa mirna Bosna 1 Opazek, koje so se delale mej mojo prošnjo in govorom, ne maram objavljati, kajti Če sem takrat potrpi, tem lažje prebijam sedaj, ker je čas uža one dušne rane več ali manj zacelil. Tako ravnanje od strani nekaterih, kojiin je zvesto sekundiral tudi g. dopisnik «Soče», vzbu lilo je mej prostim ljudstvom splošno nevoljo, in zahtevalo se je odločno o i vseh vetrov, da se ima brez odloga u-stanoviti novo društvo. Tega ne hI bil niti opisoval, a storiti aam moral, ker omenjeni gospod v «SoČi» nekako sumljivo in očitaje piše, kakor češ «da se je nekaterim potrebno zdelo vsta-uoviti novo društvo Lira «v Komnu*. — To novo društvo se ni zdelo le nekaterim potrebno, ampak je prepotrebno resnično, da se goji umetno cerkveno in narodno petje, ter da se ljudsvo s čitanjem izobražuje. — In niso bile le vabilne besede, katere g. dopisnik nekako laskavo omenja, narodne, temuČ narodno je gotovo tndi srce, katero jih je rodilo. — b) Gjspod «Sočin* dopisnik omenja dalje, da bi mej nami lahko vladala slo^a in edinosti itd. Vprašam Vas pa, učeni gospod, kdo ruši slogo v Komni? 1) Mar oni, ki nočejo in ne morejo vedno krivice trpeti ? 2) Mogoče «Liraši», koji bi bili radi k bralnemu društvu pristopili in tako v slogi z vami živeli? Ruši slogo morda prosto ljudstvo ? 4) Ali rušijo morda oni to lepo čednost, ki prosto kmečko ljudstvo zagovarjajo in je protežirajo? — Odgovorite ! Dobro vedoč, da mi na to jasno in odkritosrčno ne odgovorite, rešim ta pra-Banja sam, ad 1) Slogo rušijo v Komni vsi oni, kateri niso vsem enako pravični, kakor bi morali biti, vsled tega nastaja često prepir — prepir opravičen. Napadom in krivici se še črvićek v prahu brani. — ad 2) «Lira* ne išče razpora, kajti njeni udje bi se bili radi združili z obratnim društvom«, kar sem uže prej povedal, hrepeneli so tedaj po slogi, katerej je Vaš gosp. predsednik pri kozarcu po prvem zborovanji napil, a se je pozneje izneveril svojemu izraženemu programu. Pa ni zamera, ker pri kozarcu se marsikaj reče. — Čast «Llre» bodo pa vsikdar branili njeni udje, ko jo bodo napadali neolikanci. r ad3J Prosti narod tudi edinosti ne ruši. Ce je pa kedaj naše ljudstvo zabredlo na kriva pota, krivo ni samo, ampak kak gospod s povešenim klobukom in dolgim škricem. ki je dotično zapeljal, kar se pa več ne zgodi, kajti ljudstvo je sprevidelo, da ni vse zlato, kar se sveti, zato pa menda ne bo verovalo več vsakemu krivemu proroku, če tudi je jahal dolgo let lesenega konja. — Skušnja zmodrl. — ad 4) Oni, ki prosto ljudstvo zagovarjajo, tudi ne rušijo sloge, pač pa skrbe, da bi se v slogi živelo, ter drug druzega spoštovalo in nikomur, ne glede na čast in stan, ne delala krivica. — Rušijo pa v prvej vrsti slogo nekateri, ki žive od ljudstva in ki so zaradi ljudstva mej nami. So pa taki, ki se prostega naroda sramujejo, dasitudl so z njim v naj tesnejšej zvezi, se mu pa le tedaj laskajo, kadar ga za svoje namene potrebujejo. Da bi pa mogli z večim uspehom porabiti naše ubogo slovensko ljudstvo za svoje orodje, zato pa žele imeti narod nezaveden, neumen i. t. d. da bi tako lažje v kalnej vodi ribce lovili. Pa hvala Rogu, časi nezavednosti in tmine so minuli tudi nam prostakom »zora puca«! e) Nikar ne obžalujte, gospod «Sočm» dopisnik, onih, kakor jih Vi nazivate: bolj olikane in značajne može,, ki se puste od nekaterih za nos voditi«. — Ti čestiti možje so vsled naše prošnje pristopili društvu, da ž nami vodijo previdno novo društvo «Liro» ter z nami bude narod. — Društvo ((Lira* ima blag namen, in kdor društvo podpira, ta se s tem gotovo ne da za nos voditi. Če prav naša «Lira» Šteje mej 80ml udi večino kmetov, katerih se vi sramujete, ima gotovo več poštenja nego Vi, ki bi radi s tacimi sredstvi, kakor Ie hujskanje i. t. d. temelj društvu spod-;opali, kar se Vam pa prav gotovo ne posreči. Da Ste skufien vojskovodja, to je gola istina, saj Ste uže pri nas dvakrat zaseli visocega »šimelna« in ee proglasili vojskovodjem, a visikdar Ste neizvežbane in ■terain« nepoznajofie vojnike v blato za-zapeljali, sami pa pobegnoli, prepustivšl nesrečneže lastnej osodi l Da ste mi zdrrvl 1 V imenu «Lirašev» A. Š. Tropinar. Domače in razne vesti Udom lokalnih volilnih odborov okolice tu Trsta naznanja podpisani, da bode v nedeljo, dn< 31. t. m. zbor centralnega odbora, h kateremu spadajo vsi odborniki, namestniki in poverjeniki društva (Edinost* in vsi udje 7 lokalnih volilnih odborov mesta trsta in tržaške okolice. Zbor se bode vršil v prostorih restavracije gledišči Fenlce (vhod iz ulice S. Francesco); začetek točno ob pol 11. uri dopoludne. Proglasil se bode pred vsem kandidat za III. volilni razred za volitve v drž. zbor in potem se bode prečital oglas na volilce in konečno se bode prečitala instrukcija za postopanje na dan volitve. Naj noben ud centralnega odbora ne zamudi naznanjenega zbora. Od predsedniŠtva centralnega volilnega odbora. Odlikovanje* Gosp. Nikolaj Frau-sin, trgovinski kapitan Iz Milje dobil zlati krlzeč za zasluge za pogumno in uspešno postopanje v nevarnosti na morji. Vol 11 ceni m. razreda za državni zbor (IV. mestni razred in oko- JSK ,D r",a.nJaino: > »8* 3*it» » » • » »30 > Per le lattere dl versamento attualmente In circolazione, 11 nnovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 37 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °[a annuo Interesse versopreavvliodl 30 giornl 3'u» » • » > » 3 nesl 3'jt » » » ■ » • t i Banco Giro: Ban enote 27a0/® sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavla, Leopoli, Luhiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Grast, Salisburgo. Klagenfurt. Fiurne Agratn, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons '/»0/0 Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesso da con-venirsi. Medlante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi. • effettl 6°/0 interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trieote, 1. Ottobre 1883 (6-) t MF5 B "O 3 ta i O p--- __< CO (T> W nocnsl o C" oo j' -i o n ao t O o o. o *=::*-• o « 3 aff* E." 2.o *r" 5 S ® B-S" < S ET3. » K — _ cr » ° S - ° d E 7T ^ o <® i 3 2 S* 5* ^ w *5 kJ —; ® 3 ® J, 3 N m ■ — - O o C N CO CO JD < „g < —„5-o«3 H ww O TT ° C T3 — t-. "D _ o. 2. ^ S2. o rr ff "s-5 Zv^LS-*0" B. O =3 d, ° ms - S - CO 2.0 - * 12'a ^ ~ Ž a r; o a o s s - 3 nCt.» g. 2. a o a. < c S*%2. rs H" — « rt, N 2 S' ^ B- » ,-cr^o Fr « H© £= m. p w a; J — 5 o 2 ^ n arST g "O _ 2: d. — -5 o (j) Crt CD ^ en Z5 T3 CO Prosim! Čitajte! Pri nekej javnoj dražbi Bem za polovico navadne cene kupil od ene najbolj imenitne fabrike cel zalog kocev iu konjHkih odej in lahko dam dokler Imam kaj v zalogu samo for. l'SO komad. V zalogu je či pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sš vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bo^at na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n.^pa ugodnega upliva na prebavljeni« ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebavljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsiikej bolezni v Črevesju. Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. GLAVNA ZALOGA v LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Znlogres v Trstu v lekarni O. B. Rovis, nn Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tomlnu v lekarni E Palisca. Tovarna v Požunu C. k. prir. touroa L Teflesto k G. DUNAJ. _== V Tr,tH Cor»° 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih oblek, za gospode in upalnih Hukonj, oblek« za dečke In majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke v najelegantneji In najnovejši modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi velik« elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. V«a obleka je po najnovejši modi uprav za to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 12-34 stalnej tovariškl oenl Filiala pri AL Eisenstadter v TRSTU Corso St. 709 2. Tovaria v Protnieah Neverjetno ali resnično! Vse skup le 1 for. 50 nov. 1 Močna platnena rjuha brez šiva 230 cmt. dolga, 155 cm. široka---t. 1.50 1 tucat malih prtičev, dobre vrete — f, 1.50 4 obrisače z zobci, turške vrste--f. 1,50 6 obrisač iz prav. platna 1 m. dolge f. 1.50 6 platnenih »ervietov, veliki---f. 1 50 1 8]4[] platneai namizni prt za 6 oseb f. 1.50 1 8i4[] platneni kavni pot----f. 1,50 6 platnenih žepnih rut velikih in finih f. 1.50 6 platn. žepnin rut z barvanim robom f. 1.50 12 batist-žepuih rut z robom — — — f. 1.50 6 modrih ali pa rumenih Žepnih rut za n oni jača —-------— f, j 50 1 fina srajca za goapode iz šilbna-cre- tona-okaforda v vseh ooljubnih merah f. 1,50 1 fino vezena švicarska ženska srajca v vseh velikostih in poljubnih širjavah f. 1 50 1 nočni korzet s krasnim vezanjem v po- Ijubnej veličini in širokosti---i. 1,50 1 platneno žensko spodnje krilo krasno izpeljano---------f. 1.50 1 platnene gaće-------f. 1.50 1 ženske hlače vezene z plišom — — f. 1 50 3 fine svilnate žepne rute — ----f. 1.50 1 volnena srajca, način .Tiger — — — f. 1.50 1 volnene hlačo, način Jdger — — — f. 1.50 12 parov svilnatih nogovic----f'. 1 50 1 Ženski moderc iz najboljšega angleškega jekla s zaklepom-----f. 1.50 6 parov svilnatih nogovic vsake druge fcarve-----------f. 1.50 6 vezenih žepnih rut z raznimi imeni f. 1 50 1 posteljni tepih v najkrasnejših barvah f 1.50 Prodajalo se bode le do 20. prihodnjega meseca. 1'oznejSa naročila se ne bode mogla izvršiti. Ni je druge trgovine, ki bi mogla tako ceno in toli dobro blago oddajati, radi tega se iz vseh krajev Avstro-Ogerske ' vsak dan veliko blaga naroči. Tudi se lehko dobi za Ženitvanjsko balo vsa oprava, kakor: namizno, posteljno in drugo perilo 100—150 - 200 for. po najnižjej ceni. Kar se komu ne dopade pa vzamemo nazaj. Naročila izvršujejo se le proti poštnem povzetji. Naslov naj se naredi: Wasche Ex|l0rt »zur Austria«, Wien. Oberdobling. Mariengasse 31, E. piANT. PLESCOV1CH vbiralec in popravljavec orgelj, gla-sovirov in armonijev. Popravljavec mekanike vsakovrstnih muzikalnih instrumentov. TRST, Via Nuova št. 20, II. nadstropje. Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati z automatičnim aparatom so dobro rabljivl zarad natanjčnosti in hitrosti, s katero se more tiskati ž njimi in uarad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj ekonomični, ali trebajo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat «Merkur» kakor ju tukaj naslikan pa ima vse prednosti au-matičnih pečatov, a zarad priprt ste konstrukcije in lahkote stane le fr :t.KO. Novi pečet MERKOR z autoniatlčnsm barvilom dobi se le v 64--20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Llojfdova palača ulica „Mercato vecchio" 4 Y TRSTU. LaHiiiik. firuAtvo .KD1NOSI «. — izdatelj m odgovoroiuredulk: VIKTOK DOLBNC Nota tiHkarna V. DOLENC » Trnu