18.8.2008 OTVORITEV NOVE POSLOVALNICE V SUPERMARKETU TUŠ MOZIRJE $ tustelekom * Internet TOMTEL * Telefonija GSM 070 210 237 * Televizija pooblaščeni prodajalec * Mobilna telefonija MAJICE IN KAPE PO VAŠEM OKUSI Tel.: 839-50-80 a* GRAFIČNE STORITVE ^unjgraf Na trgu 51, Mozirje - BARVN in ČB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske nalooe... - izdelava tiskovin Oelovnj.as. (vizitk, vabil, letakov...) od ponedeljka do petka - plastificiranje 8.00-12.00, T3.oo-i6.oo 9II7 7 0 3 5 1 "8 140 1 4 Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3. Gornji Grad Zadruga mozirje Zgomjesa vojska k, zadruga Mozri TONDACH -25% NORMA TRADICIJA KVALITETA CREATON BALANCE E1 Približuje se jesen in z njo AKCIJA STREŠNIH KRITIN v poslovalnici PC Ljubija BRAMAC NOVO - NOVO! C LASIČ brez protektor zaščite (barva češnje in grafitno siv) Zelo ugodno -prepričajte se! ERLUS VELIKI ZAREZNIK XXL E 58 NATUR ETERNIT EUROPA Podrobnejše informacije dobite v PC Ljubija na telefon 837 07 80 837 07 82 837 07 84 NLB Leasing d.o.o. Ljubljana Odkupujemo mlado pitano sovedo, krave in teleta xa zakol c Rudarska cesta 3 9 3320 Velenje 03 89 95 313 NLB® Leasing po dnevnih cenah. www.nlbleasing.si ROK PLAČILA 10 DNI! Informacije: 03-837-07-10 in 03-837-07-10 VOZNIŠKI IZPIT Avtošola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 18.8. ob 17.00 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 0.31.359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 .35.3 78.3 -» -a. j», -v UGODEN RELAX-ov KREDIT DO 24 MESECEV! IB RELAX'AVTOSfflfflf www.avtosola-relax.si 5imEr okna in vrata pvc-alu-pvc-alu-okna-vrata senčila-zimski vrtovi vvvvvv. Girier, si Simer d.o.o.Celje, tel.: 03 42 55 800, PE Ljubljana, tel.: 01 56 33 438, PE koper, tel.:05 63 01 023 LEŽALNIKI. SENČNIKI, MIZE, STOLI... NA GOSPODINSKI PROGRAM -20 AKOJA!!! UGODNO! PREDSEZONSKE CENE!!! TAJFUN, KRPAN od 4 do <*-*- X > ■ * k mn Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Slike so simbolne. 30 let (pre)malo izkoriščenih priložnosti Malo je bilo ljudi, le nekaj posameznikov, ki so pred več kot 30 leti verjeli v idejo Ivana Zupana, da bi zapuščeno, zaraščeno in z odpadki onesnaženo mozirsko trško gmajno lahko spremenili v cvetlični park, ki ga bodo hodili občudovat tako Slovenci kot tujci. V razmerah, kakršne so bile takrat, je bilo mogoče projekt Mozirski gaj realizirati s širšo družbeno akcijo in neštetimi udarniškimi urami ter tako ureditvene stroške maksimalno zmanjšati, kar pa v ničemer ne zmanjšuje pomena in veličine omenjene pridobitve za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Prvotna zamisel, da bi lahko park za oddih brezplačno koristili vsi občani, se je hitro izkazala za neuresničljivo, saj namesto vstopnine ni bilo na voljo dovolj alternativnih virov prihodkov, pa še iztržek od prodanih vstopnic se je ob visokih stroških urejanja, vzdrževanja in dodatnega investiranja izkazal kot nezadosten. Mozirski gaj je tako, hotel ali ne, postal gospodarski subjekt, kar nekateri, ki so vanj vložili veliko svojega prostega časa, energije in tudi materialnih sredstev, niso bili pripravljeni nikoli sprejeti kot preprosto dejstvo. Po treh desetletjih se upravljavci parka še vedno ubadajo z vprašanjem, kako še bolj učinkovito promovirati njegove lepote, kako vanj privabiti še več obiskovalcev in kako od slednjih tudi več iztržiti. Glede turizma smo torej Zgornjesavinjčani še vedno na začetku osnovne šole in si štejemo za velik uspeh, če uspemo v eni promocijski publikaciji združiti več turističnih ponudnikov. Seveda je tudi to potrebno, vendar tovrstno sodelovanje sodi v rang abecede turizma, mi pa se že več kot desetletje in pol pogovarjamo o tem, da je turizem naša strateška smer nadaljnjega razvoja. Obletnica Mozirskega gaja je sicer zelo lep jubilej, ki ob napovedanem podpisu koncesijske pogodbe med državo, občino, generalnim sponzorjem in upravljavci napoveduje za cvetlični park stabilnejše pogoje poslovanja, vendar je to hkrati tudi priložnost za nov zagon povezane zgornjesavinjske oziroma regijske turistične ponudbe. Sodobni turisti smo izbirčni in zahtevni, želimo si atrakcij in nenavadnih posebnosti, še posebej pa si želimo videti, slišati in doživeti zgodbe. In prav na tem področju imamo v Zgornji Savinjski dolini še izjemne priložnosti, če jih bomo znali prepoznati in če bomo hkrati razvijali tudi podporno infrastrukturo. Upam, da mi ob 50-letnici Mozirskega gaja ne bo potrebno kar prepisati tokratnega uvodnika. IZ VSEBIfiff: [33 Tema tedna: 30 let Mozirskega gaja. Državnozborske volitve 2008: Presečnik znova za glasove volivcev, Zamernik se na presenečenje mnogih umika.....6 Občinska proslava v Lučah: V znamenju zgodovine in sedanjih pridobitev.. 7 Intervju: Ciril Rose, župan občine Luče.....8 Gostinci proti Sazasu: Uspešni gostinci bodo plačevali več.9 Nova Štifta: Štab civilne zaščite in gasilci ocenili svoje delo med neurjem.............10 Luče: Nogometna tekma Suhi proti Debelim..18 Festival narodnozabavne glasbe: Občinstvo ponovno navdušil ansambel Golte.................19 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 33,15. avgust 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 0 30 LET MOZIRSKEGA GAJA Park cvetja je delo številnih ljudi Mnogo besed je bilo že napisanih o tem »velemestu cvetja». Celo pesmi pojo o Savinjskem in Mozirskem gaju. V raznih edicijah je zapisana tudi zgodovina parka, ki praznuje tridesetletnico uradne otvoritve. Vsakdo, ki se spominja nekdanje vaške gmajne in prvih začetkov urejanja, bi se dogodkov spominjal malo drugače, pač iz svoje perspektive. In bilo jih je veliko, ki se jih več ne omenja, a so pridali vsaj majhen kamenček v ta prelepi mozaik. Menda se je včasih na akcijah urejanja in čiščenja zbralo kar po 200 Mozirjanov. Iz vsakega gospodinjstva vsaj po eden, pravijo. nančno plat, pridobival je podpornike in sponzorje. Beležil je tudi dogodke in sklepe neformalne skupine. Za zasaditve in vrtnarsko stroko pa je odgovornost sprejel Jože Skornšek. Marsikaj so naredili volontersko. Tako so Jože Skornšek, Ivan Žagar, Ivan Zupan in on sam leta 1974 odšli v Brežice pogledat, kako tam oblikujejo svoj park. Povezali so se z Mihom Ogorevcem iz Volčjega potoka, ustanovili Društvo slovenskih vrtnarjev in jih Poskušali smo najti kakšno gospo, ki bi v prvih letih nastajanja gaja imela večjo vlogo, pa je nismo našli. »Ženske smo ostajale bolj v ozadju, bolj za podporo. Nismo bile toliko prisotne pri sami organizaciji,« nam povedo. Torej smo izbrali tri naključne sogovornike, katerih življenje je še kako vpeto v dogajanja v in okoli Mozirskega gaja. KAREL KOPUŠAR Karel je doma z Ljubnega, v Mozirju sta si z ženo postavila hišo. V letih od 1974 do 1982 je bil predsednik krajevne skupnosti. Ko je v prijateljskem druženju nekoč takratni predsednik turističnega društva Ivan Zupan prišel z idejo, da bi bilo treba urediti nekdanjo vaško gmajno, kjer je bila prava divjina, so idejo vsi navdušeno sprejeli. Mozirje so hoteli polepšati in iz njega narediti spet znan turistični kraj, kakršen je bil že v Kraljevini Jugoslaviji. Zato je takrat potekala akcija turističnega drušlva Najlepši cvet. Tako so se leta 1974 lotili čiščenja ÌL Karel Kopušar divjih odlagališč smeti in grmovja ob bregu Savinje. Najprej je bila le peščica prijateljev, ideja o parku cvetja se je rodila in nadgrajevala čisto spontano, pravi Kopušar. K urejanju so nato pritegnili večino Mozirjanov, saj so menili, da bodo tako ti bolj cenili in čuvali očiščen prostor. Sam je predvsem skrbel za fi- povabili k sodelovanju, saj v Mozirju za toliko cvetja niso premogli dovolj denarja. Pozabili niso niti na staro stavbno dediščino, kije počasi izumirala. Zobu časa in propadu so iztrgali značilne objekte, ki sojih postavili v etnografsko zbirko. V sodelovanju z domačo ribiško družino so v bivši gramozni jami uredili ribnik, povabili so člane društva ljubiteljev ptic, »saj k vodi in rožam sodijo tudi ptice!« Sodelovali so še planinsko, čebelarsko in hortikulturno društvo. Tako je park postal zaokrožena celota in so bili z njegovim izgledom zadovoljni. Zdaj je bilo treba gaj pokazati širši javnosti. To seje zgodilo spomladi 1978. Takrat je skrb za park od neformalnega odbora tudi uradno prevzela krajevna skupnost. »Želeli smo, da bi vsa Zgornja Savinjska dolina zadihala s parkom cvetja, zato smo ga začasno preimenovali v Savinjski gaj, a takega interesa ni bilo, park cvetja pa je spet postal Mozirski gaj. Postopoma je Elica Bele gaj postal tako organizacijsko kot strokovno prevelik zalogaj za amaterje. Delovanje je bilo treba postaviti na drugačne temelje. Če pogledam nazaj, se čudim, kako smo vse to zmogli. Koliko veselja in energije je bilo pri vsem delu. Ob tem me navdajata ponos in misel, daje Mozirski gaj dosegel in presegel vsa takratna pričakovanja in cilje.« ELICA BELE Po poklicu je oblikovalka in kot šolarko ter najstnico je cvetje in vrt-narjene sploh ni zanimalo, čeprav se je oče Jože Skornšek ukvarjal s tem poklicem. Pozneje je imela v gaju prodajalno cvetja in spominkov. Če je bil čas, se je pridružila očetu, ki je urejal zasaditve in gredice. Tako sta oba z možem Darkom Beletom pričela pomagati v parku. Stvar jo je tako zgrabila, da seje temu delu povsem predala inje od leta 2000 edina redno zaposlena v Ekološko hortikulturnem društvu Mozirski gaj. Njeno delo je izredno pestro vse od idejne zasnove posaditve gredic do organiziranja umetniških razstav in drugih dogodkov. V parku je okoli 120 gred in gredic. Okoli polovico tega zasajajo člani Društva slovenskih vrtnarjev, kjer je Elica tajnica, ali pa zanje dajejo cvetje. Treba je koordinirati, svetovati, da se posamezne zasaditve lepo vklopijo v celoto. Njena projekta sta med drugim zeliščni vrt in razstava buč. Skupaj s krajinsko arhitektko je oblikovala japonski vrt. Sploh pravi, da se rada posvetuje in sodeluje s strokovnjaki iz različnih področij. Tako je za letošnjo floristično razstavo, aranžmaje in okrasitev odra ob osrednji slovesnosti za sodelovanje pridobila florističnega strokovnjaka Primoža Grila. »Veliko načrtujemo, a materiali, s katerimi delamo, so živi. Na naše delo ima velik vpliv narava, vreme... Zato je treba nenehno improvizirati. Tudi v zimskem času je dovolj dela s planiranjem zasaditev, s preučevanjem katalogov, z nabavo čebulic, sadik in semen, z novimi idejami, za kar v sezoni ni časa. Razen tega je treba nenehno slediti trendom in modi v vrtnarstvu in cvetličarstvu. Čeprav so obiskovalci večinoma ljudje v zrelih letih, želijo videti novosti, morda dobiti tudi idejo za lasten vrt. Lahko rečem, da se na trende naši obiskovalci kar dobro spoznajo. Zato izzivov in novih idej nikoli ne zmanjka.« BOŽO PLESEC Je podpredsednik Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj, ki letos praznuje petnajstletnico ustanovitve. Med našim obiskom so potekala še zadnja pripravljalna Božo Plesec dela pred osrednjo slovesnostjo. Ekipa ljudi različnih strokje pripravljala sceno, ki bo povzetek utrinkov vseh tridesetih let. V sodelovanju s stalnimi partnerji vrtnarji in cvetličarji bodo še popestrili že tako razkošen poletni videz gaja. Letos praznujejo kar precej okroglih obletnic. Tako je bilo pred 35 leti ustanovljeno Društvo slovenskih vrtnarjev, kije imelo pri parku cvetja pomembno vlogo. Lani so tridesetletnico delovanja praznovali člani društva ljubiteljev ptic Kalin Mozirje, mineva trideset let od urad- OBČINA NAZARJE Skoraj kilometer novega asfalta V začetku meseca avgusta so v krajevni skupnosti Kokarje asfaltirali 900 m lokalne ceste Zavodice-Čreta. Prav tej skupnosti je letos v nazorski občini namenjene največ nove asfaltne prevleke. Pripravljanje podlage za asfalt na cesti Zavodice-Čreta (foto: Marija Lebar) nega odprtja Mozirskega gaja. Petnajst let je staro Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj, prav toliko tudi kapelica sv. Valentina. In letos bo deset let, kar so podpisali pogodbo o sodelovanju z generalnim sponzorjem Sveo Zagorje. »Še kot otrok se spominjam prvih del in priprav za ureditev gaja. Veliko sem se družil z Darkom Beletom, ki seje povezal z družino Skornšek in tako je pred petnajstimi leti po nesoglasjih z mozirsko krajevno skupnostjo padla ideja, da z Darkom pomagava v gaju. Sklenili smo, da mora biti finančno in ostalo poslovanje transparentno, zato tudi ustanovitev društva. Gaj je bil po poplavah v začetku devetdesetih uničen in eno leto tudi zaprt. Vrtnarji so odšli in le Jožetu Skornšku gre zahvala za obnovo in ponovno oživitev. Treba je bilo spet vzpostaviti sodelovanje in poravnati dolgove iz prejšnjih let. Vendar smo že kmalu poslovali pozitivno. Z Darkom sva si razdelila področja dela, ki se niso tikala vrtnarske stroke. Sam sem prevzel stike z javnostmi in tehnične zadeve. Med drugim smo na novo vzpostavili namakalni sistem. Obisk je rasel vse do leta 1997, ko je gaj obiskalo 93.000 ljudi. Magične meje 100.000 obiskovalcev nismo dosegli. Obisk pa je začel upadati. Vzroki so večplastni. Padanje kupne moči, po letu 1993 so tudi v Volčjem potoku začeli s cvetličnimi razstavami, svoje je dodalo nestalno vreme. Prizadevamo si pridobiti čim več avtobusnih izletnikov in število obiskovalcev iz tujine se povečuje. Moram reči, da so bila prva leta izredno naporna, saj smo vse delo v gaju opravili poleg rednih službenih obveznosti. Sedaj je nekoliko lažje, ker so stvari že utečene, čeprav je naša sezona dolga pol leta. Naj poudarim, da brez naših sodelavcev, ki gaju pripadajo s srcem, ne bi šlo. Pa naj so to vratarji ali sodelavke, ki vzdržujejo gredice. Delamo tako rekoč z roko v roki. Poskušamo sodelovati tudi s krajem. Tako je na vhodu v Mozirje na rondoju naša zasaditev. Zgledno je sodelovanje z društvi kot so ZŠAM, gasilci, mlajevci, športnim in ostalimi. Verjamem, da delamo dobro, prav in pošteno. In verjamem v naslednjih 30 let!« Besedilo in foto: Marija Lebar Projekt je delno financirala Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko iz sredstev za občinsko infrastrukturo, ostala sredstva je zagotovila Občina Nazarje iz proračunskih sredstev. Odsek ceste Rebernik-Završnik so razširili, utrdili in položili asfalt. Ob tem so uredili tudi odvodnjavanje in bankine. Vrednost delje okoli 80.000 evrov. Potekajo pa tudi dela za širitev ceste v Šmartnem ob Dreti do pokopališča. Ta del ceste je bil pravo ozko grlo, saj je bilo srečevanje in parkiranje komaj mogoče. Sedaj bodo pri mrliški vežici uredili ustrezno križišče. Samo cesto bodo razširili, pri pokopališču pa zagotovili parkirišča. Stroške te investicije bo Občina Nazarje krila izključno iz svojega proračuna. Marija Lebar BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno INFO CENTRE mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanic), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mro.si. hltp://eic.mra.si EEN-jul-72: Bolgarsko podjetje specializirano v proizvodnji vzmetnic nudi podizvajalske storitve. EEN-jul-77: Grško podjetje dejavno na področju proizvodnje in trgovanja plošč iz furnirja in lesa išče partnerje za sodelovanje na komercialnem področju. EEN-jul-78: Rusko podjetje specializirano v veleprodaji vezanega lesa, sestavnih delov pohištva išče partnerje za sodelovanje na komercialnem področju. EEN-jul-80: Madžarsko podjetje specializirano na področju strojne obdelave, proizvodnje delov in pribora za vozila, kovinskih izdelkov išče partnerje za skupna vlaganja, vza- jemne proizvodne partnerje in nudi sodelovanje na komercialnem področju. EEN-jul-83: Italijansko podjetje dejavno na področju proizvodnje tehničnih, športnih izdelkov in termičnih sestavnih delov išče distributerje, nudi podizvajalske storitve ter vzajemno proizvodno sodelovanje. EEN-jul-88: Nemško podjetje specializirano v proizvodnji strojev, strojev za pakiranje in opreme za pakiranje išče partnerje za sodelovanje na komercialnem področju. EEN-jul-89: Nemško podjetje specializirano v oblikovanju in graditvi čistilnih naprav za odpadne vode išče partnerje za distribucijo. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 2008 Presečnik znova za glasove volivcev, Zamernik se na presenečenje mnogih umika Letošnje državnozborske volilve se hitro približujejo, saj jih je predsednik republike razpisal že za nedeljo, 21. septembra. Iz političnih strank postopoma curljajo informacije, kateri njihovi kandidati se bodo tokrat potegovali za naklonjenost volivcev. Med njimi bo večina sedanjih poslancev, na precejšnje presenečenje javnosti pa med slednjimi ne bo Mirka Zamernika, kije bil stalni član slovenskega parlamenta vse od leta 1996. ske ljudske stranke (SLS). Slednji javnomnenjske raziskave ne napovedujejo zelo dobrega rezultata še posebej pa je nejasno, kako se bodo volivci SLS odzvali na spremembo na krmilu stranke, kjer je Janeza Poda bnika zamenjal Bojan Šrot, in na pra Mirko Zamernik (levo): »Človek se mora znati po določenem času tudi umakniti.« (foto: Franjo Atelšek) V Slovenski demokratski stranki (SDS) sicer uradnih informacij glede njihovih kandidatov na volitvah ne dajejo do 14. avgusta, ko naj bi jih potrdili na svetu stranke, neuradno pa naj bi bilo že znano, da za nov mandat v državnem zboru ne bodo kandidirali sedanji poslanci Franc Jazbec, Mitja Ljubeljšek, Bojan Starman in Mirko Zamernik. »Človek se mora znati po določenem času tudi umakniti,« je za časnik Delo izjavil Zamernik in dodal, da si bo za odločitev, kaj bo počel odslej, vzel nekaj časa za razmislek. Spomnimo, daje bil nekdanji lučki župan po tretji zaporedni izvolitvi v parlament imenovan celo za vodjo poslanske skupine SDS, vendar na tej funkciji ni zdržal dolgo. Uradno zaradi tega, ker naj bi ga preveč obremenjevala, neuradno pa zaradi tega, ker naj bi z nekaterimi potezami izgubil podporo pri predsedniku stranke Janezu Janši. V preostalem delu mandata Zamernika nismo prav pogosto videvali za govorniškim pultom državnega zbora, pa tudi na javnih prireditvah v Zgornji Savinjski dolini se ni prav pogosto pojavljal. Za razliko od Zamernika bo za poslanski sedež zagotovo znova kandidiral Jakob Presečnik, ki je zadnja štiri leta vodil poslansko skupino Sloven- tifajkunsko vojno, v kateri je ena izmed osrednjih tarč brat predsednika SLS - prvi mož Pivovarne Laško in eden najbogatejših Slovencev Boško Šrot. Po izjavah nekaterih poslancevSLS se stranki v sedanji koaliciji ni godilo nič bolje kotv prejšnjih levosredinskih koalicijah. Ko sojo potrebovali, so jo upoštevali, sicer pa so se odločitve sprejemale drugje. O tem priča tudi izjava poslanca SLS Stanislava Brenčiča, kije svojo odločitev, da ne bo več kandidiral, podkrepil z ugotovitvijo: »Ta mandat zame ni bil nič kaj prijeten. Naredili smo državni zbor kot izvajalca politike vlade oziroma povedano še drugače - državni zbor je postal sluga vladi. Ni več dialoga, nobenih pristnih pristopov...« V prihodnjih dveh tednih bo dokončno znan seznam imen, kijih bodo volivci dobili predse tretjo septembrsko nedeljo. Sodeč po dosedanjih rezultatihjavnomnenjskih raziskav je dilema predvsem ena: ali bo relativna zmagovalka volitev ponovno Janševa SDS, kar pomeni, da bomo imeli v Sloveniji še en mandat desnosredinske koalicije, ali pa se bodo na zmagovalno stopničko zavihteli socialni demokrati Boruta Pahorja, kar bi imelo najverjetneje za posledico levosredinsko vlado. Počakajmo le še 45 dni in vse bo jasno, a pred tem nas čaka še volilna kampanja, za katero poznavalci slovenskega političnega prizorišča pravijo, da bo trda in brezkompromisna, na nacionalnem nivoju morda celo umazana. Franci Kotnik TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Kako do večje urejenosti kraja Člani mozirskega turističnega društva so ustanovili komisijo, ki seje lotila ocenjevanja objektov javnih ustanov, lokalov in drugih posameznih objektov. Njihova naloga je, da poiščejo pomanjkljivosti in z nasveti pripomorejo k urejenejšemu videzu Mozirja. V ta namen so člani te komisije konec junija opravili prvi ogled ocenjevanih delov kraja in bližnje okolice. Dobili so dober splošni vtis, kar priča o dokaj visokem nivoju ozaveščenosti krajanov pri skrbi za njihovo bivalno in delovno okolje. Kljub temu so odkrili tudi kopico pomanjkljivosti, ki bi jih veljalo odpraviti. Ugotovili so, da pred nekaterimi objekti zelenice niso najbolje vzdrževane, mnoge objekte čaka obnova fasade. Splošen ali prvi vtis ob pogledu na določen objekt je sicer dober, ob podrobnejšem ogledu pa se, predvsem v skritih kotičkih, pokaže drugačna slika. Pohvala velja izbiri in skrbi za okensko in balkonsko cvetje, na drugi strani pa graja trajnicam, ki so posajene v cvetličnih koritih pred nekaterimijavnimi objekti. Njihove pripombe so bile namenjene košem za smeti, ki bi jih veljalo pogosteje prazniti. Pripomba je namenjena pomanjkanju klopi, na katerih bi si lahko sprehajalci spočili. Namen komisije, ki bo septembra opravila še en ogled, ni kritiziranje krajanov. Gre zgolj za dobronamerne nasvete, z upoštevanjem katerih bi lahko Mozirje postalo še prijaznejše tako domačinom kot mnogim obiskovalcem. Razglasitev rezultatov ocenjevanja in podelitev priznanj najbolj urejenim bo dan pred svetovn- im dnevom turizma, ki ga turistični delavci vsako leto praznujejo 27. septembra. Benjamin Kanjir POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLD! Savinjski val www.radio. 106,2 Mhz NOVA FREKVENCA - STARI PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz | OBČINSKA PROSLAVA V LUČAH V znamenju zgodovine in sedanjih pridobitev V četrtek, 7. avgusta, so v Lučah v tamkajšnji kulturni dvorani priredili slovesnost ob občinskem prazniku. Poleg nagovora župana in kulturnega programa so podelili tudi občinska priznanja. Po končanem uradnem delu so odprli razstavo starih otroških igrač. Osrednji del proslave je bil namenjen podelitvi občinskih priznanj trem zaslužnim občanom. Letos so to bili Vinko Moličnik, Mitja Venišnik, ki sta prejela občinski priznanji, in Jožica Podkrajnik, ki soji izročili zlato plaketo občine Luče. Župan Ciril Roscje vsvojem nagovoru občinstvu razgrnil delo občine v letu od prejšnjega praznika. Nekateri projekti so že vteku, za druge se še pripravlja dokumentacija. Predvsem so veliko vlagali v ureditev infrastrukture, zlasti asfaltiranje občinskih cest. Prav v dneh občinskega praznovanja so in- tenzivno obnavljali »strelalnico« v Juvanovem klancu, ki je tu stala že pred 120 leti. Objekt naj bi bil namenjen predvsem druženju in zabavi. Ureditev pločnikov in razsvetljave, parkirišč v Lučah, brezplačni internettudi za periferijo občine, nova otroška igrala ob osnovni šoli so pridobitve, ki bodo služile ne samo krajanom pač pa tudi gostom, ki prihajajo v kraj. Omenil je še nekatere investicije in izdelavo občinskih prostorskih načrtov, ki naj bi bili sprejeti v začetku prihodnjega leta. Kulturni program je bil zastavljen zelo izvirno. Dogajanje na odru sta vodila sam župan Ciril Rose in Tadeja Robnik, oblečena v ljudske noše iz sredine 19. stoletja. Prikazali pa so še tako imenovano »meščansko nošo«. Med posameznimi točkami je Robnikova prebirala odlomke iz lučke župnijske kronike iz let 1878,1888, ko je opisan nastanek že omenjene »strelalnice«, in let 1898 in 1908. Ob tem sta z Roscem v igranem prizoru predstavila še običaj, ko so Lučanke v koših nosile ribe v Ljubljano. Polnoštevilno občinstvo, med njimi tudi nekaj sosednjih županov, je prevzelo igranje na citre Toneta Mlačnika in lepo petje otrok. Ti so tudi prikazali nekatere stare otroške igre, kot je »gnilo jajce«. Ta rdeča nit se je nadaljevala še pozneje, ko so si prisotni v istem prostoru ogledali postavljeno razstavo starih otroških igrač. Marsikdo se je ob tem z nostalgijo spomnil svojih otroških let. Marija Lebar PREJEMNICA ZLATE PLAKETE OBČINE LUČE Jožica Podkrajnikza 32 let vzgojiteljskega dela. Nesebična predanost poklicu, strokovnost, marljivost in odgovorno delo v prid otrok, ki se ne konča z zaključkom delovne obveznosti. Ob tem pa je sprejela še vrsto drugih zadolžitev, ki jo zaposlujejo v dobro kraja in ljudi. Rdeči križ, planinsko drušlvo, gasilsko društvo so le nekatera društva, kjer je aktivna. PREJEMNIKA PRIZNANJ OBČINE LUČE Vinko Moličnik za svoje dolgoletno delo v gasilski organizaciji, kjer se je izobraževal in opravljal številne odgovorne funkcije, pa tudi za nesebično pomoč v mnogih elementarnih in drugih nesrečah. Mitja Venišnik za njegovo razdajanje na glasbenem področju, kjer je z različnimi zbori dosegal vrhunske uspehe. Njegov največji uspeh je uspeh otroškega pevskega zbora OŠ Luče, osvojeno zlato priznanje z odliko, priznanje za najboljši zbor in priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo na 21. reviji otroških pevskih zborov v Zagorju. Prejemniki priznanj v družbi z županom Cirilom Roscem in voditeljico Tadejo Robnik (foto: Marija Lebar) ZTKŠM MOZIRJE Turistična info mapa povezala Zgornjo Savinjsko dolino Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino (ZTKŠM) Mozirje je z lastnimi sredstvi izdal turistično informativno mapo z uporabnimi informacijami za turiste, v kateri so zajeti ponudniki z območja celotne Zgornje Savinjske doline. Mapa je izšla v slovenskem in angleškem jeziku, preko turističnih informacijskih centrov pa sojo prejeli vsi tukajšnji ponudniki nočitvenih kapacitet. Projekt turistične info mape je nastal na osnovi sodelovanja predstavnikov zavodov in turističnih informacijskih centrov, ki se v zadnjem obdobju redno sestajajo in medsebojno koordinirajo svoje aktivnosti. Turist, ki prenoči kjerkoli na območju Zgornje Savinjske doline, lahko v tej publikaciji 0 najde ključne informacije (lokacija, odpiralni čas, cene...) o muzejih, galerijah, kulturno zgodovinskih in naravnih znamenitostih, sakralni dediščini, seznam ponudnikov različnih aktivnosti, pregled tradicionalnih prireditev, predloge markiranih planinskih poti, seznam hotelov, penzionov, restavracij, gostišč in turističnih kmetij, seznam planinskih koč itd. Info mapa je izšla v nakladi 4.000 izvodov, v ZTKŠM pa po besedah direktorice Biserke Povše Tašič že razmišljajo o ponatisu. Sredstva zanj naj bi prispevale tudi glavne turistične organizacije na nivoju države, saj gre za projekt, ki brez dvoma prispeva k nadgradnji enotne zgornjesavinjske turistične destinacije. Publikacija bi bila zagotovo tudi zelo dobrodošla tudi za obiskovalce turističnih informacijskih centrov v Šaleški in spodnji Savinjski dolini. V Zavodu za turizem, kulturo, šport in mladino, ki je bil ustanovljen s proračunskimi sredstvi Občine Mozirje in se v pretežnem delu z njimi tudi financira, skušajo s tržnimi prijemi na različnih projektih povezati celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Eden izmed takšnih projektov je tudi mesečni koledar prireditev, ki ga poleg poslovnih subjektov brezplačno prejmejo tudi vsa gospodinjstva v dolini. Franci Kotnik CIRIL ROSC, ŽUPAN OBČINE LUČE »Vsi skupaj lahko gore premikamo!« Ciril Rose (foto: Marija Lebar) Občinski praznik imajo v Lučah 10. avgusta. Današnja občina Luče je bila ustanovljena konec leta 1994, koje iz nekdanje skupne mozirske občine nastalo več novih občin. V času go-dovanja lučkega farnega zavetnika sv. Lovrenca so že pred leti imeli prireditev, ki seje sčasoma preimenovala v Lučki dan. Določen je bil stalni termin prireditve, to je druga sobota in nedelja v avgustu, ko praznujejo tudi lepo nedeljo oziroma praznik farnega zavetnika sv. Lovrenca. Občinsko praznovanje je vsako leto čas, da se pregleda uspešnost ali neuspešnost tega, kar so v občini postorili. Župana Luč Cirila Rosea smo povprašali, ali meni, da je bilo storjenega dovolj. - V občini Luče v zadnjem času poteka več projektov na obnovi in izgradnji infrastrukture. Ali morda temu segmentu ne namenjate prevelike pozornosti? Občina že desetletje večino prostih investicijskih sredstev namenja v posodobitev (asfaltiranje) cestne infrastrukture, čeprav se zavedamo, da to ni najbolj učinkovito naložen denar. Vendar ne moremo mimo dejstva, da smo s povprečno 88 metri občinskih cest na občana prvi v Sloveniji po tem kriteriju. Skupno imamo kar 140 km občinskih in 60 km gozdnih cest. Res pa je tudi, da smo bili ob nastanku samostojne občine Luče pred 14 leti praktično brez asfaltiranih cest do zaselkov. Desetletje in pol traja, da bomo to začetno pomanjkljivost nadoknadili. Čez kakšno leto bo tako vsaj večjega asfaltiranja za nekaj časa konec. - Od kod sredstva za tolikšna vlaganja v infrastrukturo, ki gotovo niso majhna? V zadnjem obdobju smo bili v Občini Luče zelo uspešni pri pridobivanju dodatnih sredstev tudi iz evropskih virov. To se bo kmalu poznalo pri izvajanju investicij. Tako smo s projektom asfaltiranja ceste Tevč-Duple-Špička tako daleč, da je pogodba z izvajalcem CMC iz Celja že podpisana in so pred kratkim stroji na trasi že zabrneli. Ta dveletni projekt je skupno vreden okoli 850.000 evrov. Od tega bomo iz evropskih virov v dveh letih uspeli pridobiti preko poi milijona evrov namenskih sredstev. Ostalo bomo pokrili iz lastnega proračuna. - Kaj pa ostali zaselki? Kakšni so kriteriji za asfaltiranje? Letos bo za asfaltiranje na vrsti nekaj daljših odsekov. V Krnici do Habra, v Podveži cesta Tonc-Koren in cesta do Kladja ter tudi številni krajši odseki v vseh zaselkih in izgradnja protiprašne zaščite. Kriteriji za asfaltiranje cest ostajajo isti. Prednostno se asfaltirajo tiste ceste, kjer uporabniki zagotovijo pripravo podlage. - Kako pa bo s sredstvi za naslednje leto? Tudi za naslednje leto smo že pridobili pozitiven sklep za uspešno kandidaturo na razpisu za sredstva EU za rekonstrukcijo ceste čez Rogačnik, kjer bodo potrebni številni, finančno in tehnično zahtevni posegi, predvsem v izgradnjo podpornih zidov, ki so dotrajani. - Ali načrtujete ukreniti tudi kaj v zvezi s parkiranjem, ki je v Lučah trenutno precej problematično? To je zelo pomembno področje, kjer bomo veliko postorili; nekaj že letos, nekaj pa prihodnje leto. Poleg prepotrebnih parkirišč gre tu še za ureditev pločnikov. Bolj kot samih krajanov se problematika dotika tistih, ki se v kraj pripeljejo pa nimajo kje parkirati. Ob tem bomo reševali tudi problematiko javne razsvetljave v Lučah in obnovo vodovoda. Urediti pa je potrebno tudi kanalizacijo, kar seje še posebej pokazalo ob zadnjih neurjih, ko je voda zalila nekaj kleti. - Kako daleč ste z ureditvijo pločnikov? Na pristojnem odboru in večkrat tudi na občinskem svetu smo preštudirali kar nekaj predstav- ljenih variant s ciljem, da glavno ulico lepo uredimo, da pridobimo varen pločnik ter da obdržimo oziroma pridobimo čim več parkirnih mest, kjer bo možno pravilno in varno parkiranje, za razliko od sedanjega stanja. Zadnji predlog projektantov je po mojem optimalna rešitev in tudi dober kom- »Strokovna primerjava variant, ki so jo pripravljali na ministrstvu, je kot najoptimalnejši izbor dotočila varianto sever (tunel z obvoznico). Konec koncev sta se z varianto tunela in obvoznice mimo Luč soglasno strinjala tako ta, kot tudi prejšnji občinski svet.« promis med željami na eni strani in realnostjo na drugi. Razdeljen je na štiri faze. Prva faza pločnika poteka po spodnji strani ceste skozi Zgornjo vas in ne posega na privatna zemljišča. Izbira izvajalca je v teku, z izvedbo pričnemo takoj po dopustih. Druga in tretja faza sta v določeni meri odvisni od soglasja lastnikov zemljišč, kjer upamo, da bomo soglasja vendarle pridobili, glede na to, da ne gre za velike posege na zasebna zemljišča. Navezave pločnika s parkiriščem »Na klancu« in povečanje tega parkirišča z odkupom župnijskih parcel je za nas še vedno odprta možnost, seveda le pod pogojem, da bomo poleg že pridobljenega soglasja škofije pridobili še soglasje naše župnije. Izgradnja četrte faze pa pride na vrsto prihodnje leto in bo zajela izgradnjo »parkirnega kompleksa« na ovinku pred občino, kjer bi na ta način pridobili približno štirideset urejenih parkirnih mest, od katerih bo kar nekaj pokritih. - Kako pa je z obvoznico mimo Luč, o kateri teče beseda že kar nekaj časa? Strokovna primerjava variant, ki so jo pripravljali na ministrstvu, je kot najoptimalnejši izbor določila varianto sever (tunel z obvoznico). Konec koncev sta se z varianto tunela in obvoznice mimo Luč soglasno strinjala tako ta, kot tudi prejšnji občinski svet. Na zadnjem sestanku na ministrstvu na to temo so nam zagotovili, da bo javna razprava o gradnji obvoznice v Lučah nekje konec tega leta. Če ne bo preveč vsebinskih pripomb, bi lahko traso podrobneje projektirali v naslednjem letu in v drugi polovici leta 2010 začeli z izgradnjo. Da pospešimo postopke z izgradnjo obvoznice, smo zato v letošnjem občinskem proračunu predvideli nekaj sredstev za odkupe zemljišč na Juvanovih Prodih. Nekaj parcel smo že odkupili. Zanimanje za prodajo pa kaže tudi precej ostalih lastnikov zemljišč. - Občina odkupuje zemljišča tudi drugje. V kakšen namen? V minulih mesecih smo odkupili celotno območje na Hočevarjevi njivi, kjerželimo premišljeno urediti prireditveni prostor in ga kombinirati z rekreacijskim območjem v bližini. Celovite strokovne rešitve, ki bodo odgovorile na vprašanje, kako in kaj s tem prostorom, nam pripravljajo zunanji strokovni sodelavci. Želimo, da bi to naravno občutljivo območje dobilo čim lepšo in čim bolj primerno vsebinsko podobo. Nekaj dogajanja bo tukaj že ob letošnjem Lučkem dnevu. V vsem sijaju pa naj bi ta prostor zaživel v naslednjem letu, ko bomo praznovali jubilejne 40. Lučke dneve. - Menda obnavljate staro »strelalnico«? Še kakšna druga pridobitev? Točno pred 120 leti so domači fantje v Juvanovem klancu postavili »strelalnico«. Tam so ob večjih cerkvenih praznikih streljali z možnarji. Da bi povezali zgodovino s sedanjostjo, smo prenovili objekt, katerega funkcija naj bi bila namenjena predvsem druženju krajanov, kar v sedanjem času zelo pogrešamo. S pomočjo gozdarske stroke želimo na tem območju tudi urediti naravoslovno pot, ki bo zanimiva tako za goste kot za domačine. »Lahko se strinjam z dejstvom, da bi s pogostejšim informiranjem občanov na klasičen, papirni način bil kakšen problem lažje rešljiv ali bi do njega sploh ne prišlo. Zato bomo v bodoče skušali obveščati občane preko občinskega glasila vsaj dvakrat letno.« Omenil bi še izvedbo brezžičnega internetnega omrežja na obrobju. Za letos je pripravljen program, ki bo zajel še območje treh naselij. S pokritostjo smo kljub zahtevnemu terenu v samem slovenskem vrhu. Pozabiti ne smem na nova otroška igrala, ki smojih pred šolo postavili minuli mesec. Tudi za varnost otrok je povsem poskrbljeno, saj imajo igrala vse potrebne certifikate. - Izšla je peta številka občinskega glasila. Kaj bi dejali o informiranju občanov, ali je zadostno? Glasilo smo tokrat prvič izdali pred občinskim praznikom. Lahko se strinjam z dejstvom, da bi s pogostejšim informiranjem občanov na klasičen, papirni način bil kakšen problem lažje rešljiv ali bi do njega sploh ne prišlo. Zato bomo v bodoče skušali obveščati občane preko občinskega glasila vsaj dvakrat letno. Pomembne informacije o delovanju občine pa so vedno dosegljive tudi na spletnih straneh. Tu je najti novice, razpise, prireditve ... - Bi za konec kaj dodali? Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem v občinski upravi, v občinskem svetu, v društvih in vsem, ki konstruktivno delujejo v dobro kraja. Menim, da vsak posebej ne more narediti veliko, vsi skupaj pa lahko gore premikamo. Pogovarjala se je Marija Lebar GOSTINCI PROTI SAZASU Uspešnejši gostinci bodo plačevali več O Sazasu, združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije in njihovih peripetijah z uporabniki glasbenih avtorskih del so mediji, tudi Savinjske novice, že veliko pisali, vendar vedno brez kakšnih pozitivnih novic. Tokratna novost v sporu med gostinci in Sazasom pa končno kaže določen napredek v dogovarjanjih med glavnimi akterji te zgodbe. odjav, hkrati pa je Sazas v tem času prejel še približno toliko novih prošenj za sklenitev dovoljenja za uporabo avtorskih glasbenih del. Do avgusta naj bi se od odjavljenih gostincev nazaj prijavilo 105 prosilcev. Ali bodo gostinci zadovoljni z novo ureditvijo plačevanja tarif, bo pokazal čas. Vsekakor pa so Sazasu kot monopolistu dobri časi verjetno minili. Le nekaj tednov pred sklenitvijo dogo- vora med OZS in Sazasom, je namreč Evropska komisija sprejela protimonopolno odločitev, s katero je več kot dvajsetim evropskim kolektivnim organizacijam, med njimi tudi Sazasu, prepovedala omejevanje konkurence. Njihova odločitev pravzaprav pomeni, da se izvajalci lahko odločijo, koga bodo izbrali za zastopanje svojih pravic. Tatiana Golob SPREJET NOV MODEL PLAČEVANJA TARIF Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) in Sazas sta sredi prejšnjega tedna dosegla okvirni dogovor o uvedbi modela tarif za uporabo glasbe, ki naj bi se bolj približal evropskemu modelu. Po sprejetem dogovoru, katerega podrobnosti naj bi dorekli v mesecu dni, bo Sazas pri določanju tarif začel upoštevati uspešnost lokala. Tako naj bi po novem gostinec, ki ustvarja več prometa Sazasu tudi več plačal kot gostinec z majhnim številom gostov. Na OZS menijo, da bo novi sistem gotovo pravičnejši od sedanjega ki izvira iz leta 1998 in je oblikovan tako, da je kriterij za višino tarife število mest v lokalu. To pomeni, da Sazas pri določanju tarife ne upošteva prometa gostinskega lokala, ampak njegovo velikost, ki vsekakor ni merilo za ustvarjeni mesečni promet. SAZAS NIČ VEČ MONOPOLIST Takšni obravnavi so se gostinci v maju že uprli z akcijo S tišino do poštenih tarif, ki pa najprej ni pokazala kakšnih rezultatov, niti ni bila povsem prejeta s strani gostincev. Pravzaprav je Sazas v medije poslal novico, da so v akciji odklopa naprav, ki jo je sprožila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, gostinci na SAZAS poslali 505 Boštjan Vozelj, lastnik gostinskega lokala Četara: »Akcije S tišino do poštenih tarif se v našem lokalu nismo udeležili. Razlog je preprosto ta, da si, zaradi velikega pretoka gostov, tako domačih kot tujih, ki se pridejo k nam sprostitali nekaj prigriznit, tega enostavno nisem želel dovoliti. Sazasu letno pustimo kar precej denarja in seveda s tarifami nismo najbolj zadovoljni, menim pa, da gre tu za nujno zlo, ki ga kot gostinec pač sprejmem. Dejstvo je, da se konkurenca vedno bolj zaostruje, gostincev je veliko, obdržijo pa se seveda najboljši. Nov sistem obračunavanja tarif zame verjetno ne pomeni znižanja plačila, je pa gotovo pravičnejši za lokale, ki ne delajo veliko prometa.« (foto: Tatiana Golob) Muc STORM Majhen, čmo-bel, zelo prijazen, neboječ in že sobno čist 2-mesečni mucek išče ljubeč ter odgovoren dom. V prihodnjih dneh bo prvič cepljen. Oddaja se preko društvene posvojitvene pogodbe. Kontakt: 041/426-562 (Melani), 031/370-798 (Andreja) ali toowildcat@hotmail.com NOVA ŠTIFTA Štab civilne zaščite in gasilci ocenili svoje delo med neurjem V gasilskem domu v Novi Štifti so se zbrali predstavniki regijskega centra za zaščito in reševanje, občinskega štaba civilne zaščite (CZ) in občine Gornji Grad, gasilski regijski poveljnik, predstavniki Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in posameznih gasilskih društev. Svoje delo so ocenili kot dobro, našteli pa so tudi nekaj pomanjkljivosti, ki jih je potrebno v prihodnje odpraviti. Poveljnik gornjegrajskega štaba CZ Anton Bezovšek, kije sestanek sklical in vodil, je menil, da je potrebna poštena analiza intervencije in konstruktivna ocena, da se v bodoče odpravijo morebitne napake. Podobne naravne nesreče lahko še pričakujemo, posebej, ker se bodo rane v gozdu celile počasi. Njegovemu mnenju seje pridružil gornjegrajski župan Stanko Ogradi, ki seje še enkrat zahvalil vsem sodelujočim v odpravi posledic viharja. Škoda je ocenjena, razen v poljedelstvu, in je po njegovem v resnici večja, kot popisana po terminologiji na obrazcih. Menil je, da sta bili intervencija in odstranjevanje posledic neurja pravočasni in ustrezni. Že v nedeljo zvečer je bila odprta tudi trgovina, daje bilo moč nabaviti kritino, priskrbeli so dodatno folijo za prekrivanje streh. Poskrbeli so tudi, da so bili oškodovanci sproti obveščeni o dogajanju. Je pa po Ogradijevem mnenju morda nekoliko slabše potekala komunikacija med operativnimi enotami in županom v prvih urah intervencije. Temu se ne gre čuditi, saj štab CZ še pridobiva izkušnje, manjka pa tudi usposobljenih ljudi. Tisti, ki so, hkrati delujejo na več funkcijah. Janko Franetič, namestnik vodje Uprave RS za zaščito in reševanje - izpostava Celje, je podal kronološki potek dogodkov. Prvi klic je na center prišel iz Tiroseka ob 14.30 uri. Vendar pa zveze niso delovale, saj je izpadel repetitor na Farban-ci, kjer je odpovedalo tudi rezervno napajanje. Po GSM so klicali posamezne poveljnike gasilskih društev, a tudi mobilno omrežje ni dobro delovalo in so tako stik s poveljnikom zgornjesavinjske gasilske zveze (GZ) dobili šele po petnajstih minutah. Na srečo so se v tem času gasilska društva že sama organizirala in odhitela na pomoč. Tudi po Franetičevem mnenju je bila komunikacija šibka točka intervencije. Še zlasti čudi, da ni delovalo rezervno napajanje na Farbanci, saj je bilo redno vzdrževano in servisirano. Takoj je treba ukrepati, da se situacija ne ponovi. Predlagal je še usposabljanje štabov CZ in preverjanje občinskih načrtov zaščite in reševanja. Vsekakor pa je bila po njegovem ob tako veliki nesreči akcija zelo dobro izpeljana. Poveljnik zgornjesavinjske GZ Slavko Bric je navedel nekaj podatkov. V intervenciji na območju občine Gornji Grad je sodelovalo 113 gasilcev iz gasilskega poveljstva Gornji Grad, PGD Šmartno ob Dreti in Luče, ukrepali pa so tudi gasilci na Ljubnem in v Mozirju. Vrednost gasilske intervencije po ceniku Gasilske zveze Slovenije je okoli 46.000 evrov. Po Bri-covem mnenju so gasilci svoje delo opravili dobro inje ponosen, dajepoveljniktakih ljudi. Vendar je večina dela, kar okoli 90 odstotkov, odpadla prav na člane gasilskih društev, nekoliko manj uspešne so bile ostale službe, saj so morali gasilci celo sami za promet zapreti cesto Gornji Grad-Črnivec. Podobnega mnenja sta bila tudi regijski poveljnik Nikolaj Vihar in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar. Taje poudaril pomembnost praktičnega usposabljanja štabov CZ v mirnodobnem stanju. Dotaknil pa seje še občinskih načrtov zaščite in reševanja, ki so po njegovem preveč šablonski in ne odgovarjajo konkretnim situacijam. Državnozborski poslanec Jakob Presečnik je ob tem razmišljal, da bi se morda lahko zgornjesavinjske občine za podobne primere povezale tudi na ravni štabov civilne zaščite in si tako pomagale. Marija Lebar Gasilci so bili s svojini delom na intervenciji zadovoljni (foto: Marija Lebar) ŠPORTNI PARK MOZIRJE Mladi bodo kmalu dobili skate park Na pobudo mladih je med igriščem za odbojko na mivki in nogometnim igriščem na desnem bregu reke Savinje v Mozirju začel rasti skate park. V zadnjem času je ta šport vse bolj popularen, mladi, ki nimajo pravega prostora za tovrstno udejstvovanje, sedaj večinoma uporabljajo različna parkirišča. Zbirajo se tudi na Trgu osamosvojitve pred mozirsko lekarno, kjer prostor za takšne aktivnosti seveda ni primeren. Pred meseci so se mladi najprej oglasili pri direktorici Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje Biserki Povše Tašič, ki je njihove želje prenesla mozirskemu županu Ivanu Suhoveršniku. Šport- niki so ob tem zbirali podpise in marsikdo seje z veseljem podpisal pod njihovo peticijo v smislu potrebe za primernim prostorom. Pobuda je padla na plodna tla in občinska uprava je pričela iskati najprimernejši prostor za takšno igrišče. Izkazalo se je, da je še nekaj prostora v sklopu športnega parka. Gre za občinsko zemljo, ki seje doslej uporabljala večinoma kot parkirišče za obiskovalce igrišč in restavracije Gaj. Delavci podjetja TGM Janžovnik Aleš s.p. so že pristopili k izvedbi gradbenih del za pripravo terena. Razširitije potrebno obstoječa parkirišča in opraviti nekaj zemeljskih izkopov v smeri Savinje. Investitor objektov za park bo celjsko podjetje Gradis GPC Celje. Skladno s skate parkom bo ob njem zgrajeno tudi otroško igrišče. Cel kompleks bo ograjen, projektpa zaključen prihodnji mesec. Benjamin Kanjir Ce ljubiš življenje, ne zapravljaj časa, kajti čas je snov, iz katere je zgrajeno življenje. Benjamin Franklin LUČKI DAN Streljanje z možnarji - ponovno oživljena šega V Lučah so v nedeljo, 10. avgusta, s pestrim programom zaključili letošnje občinsko praznovanje imenovano Lučki dan, ki pa je trajal kar štiri dni. Letošnja novostje bila obuditev običaja streljanja z možnarji. Praznovanje lepe nedelje, ko goduje lučki farni zavetnik sv. Lovrenc, so začeli s pritrkavanjem v farnem zvoniku. V Lučah navado imenujejo »pinkanje« in je eden značilnih slovenskih običajev, kijih drugod le redko srečamo. Občudovanja je vredno, kako prijetne melodije, že kar prave pesmi uspejo pritrkovalci izvabiti zvonovom. Sledila je procesija skozi vas, ki seje ustavila ob štirih lepo okrašenih kapelah in trajala skoraj celo uro. V pridigi med slovesno mašo so prisotni zvedeli podrobnosti iz življenja farnega patrona, mučenca, ki so ga Rimljani po hudem mučenju spekli na ražnju, ker seje zavzel za uboge. K »ofru« so prišli tudi možje in fantje, ki so streljali z možnarji. Lučanom je namreč uspelo obnoviti 120 let staro »strelalnico« v hribu nad vasjo in streljanje možnarjev je že od jutra odmevalo od hriba do hriba. »Strelalci« so bili lepo naprav- ljeni v rdeče lajbiče, bele predpasnike in seveda s klobuki prava paša za oči. Pozneje so se pridružili povorki skozi vas, kjer je bilo moč videti različne narodne noše iz 19. stoletja, folklorno skupino in konjenico. Člani zgornjesavinjskega konjeniškega društva so gledalcem predstavili različne pasme konj, med njimi tudi domače slovenske, kot je lipicanec. Manjkal ni niti pravi poni in zanj so izbrali jezdeca, ki mu je po »majhnosti« tudi ustrezal. Povorko je z razlago spremljal Toni Jeseničnik. Vmes je potekal prikaz starih navad oziroma kmečkih opravil, ki izginjajo iz našega vsakdana. Pletenje košev iz leskovih viter, predenje volne, klepanje kose, sekanje Člani zgornjesavinjskega konjeniškega društva so gledalcem predstavili različne pasme konj (foto: Marija Lebar) »Strelalci« so bili napravljeni v rdeče lajbiče in bele predpasnike (foto: Marija Lebar) Prikaz starih kmečkih opravil, ki izginjajo iz našega vsakdana (foto: Marija Lebar) stelje, izdelava satov za panj in še marsikaj so Lučani pokazali gostom in obiskovalcem. Ob tem ni manjkalo niti štantov, kjer seje dalo kupiti marsikaj slastnega in pristno domačega. Predstavila so se razna društva; kmečkih žena, upokojencev, čebelarjev, Rdečega križa ... Pozornost so pritegnile tudi take posebnosti, kot je draški čaj, kuhani platički ali lučki ubrnenik. Marija Lebar NAZARJE 30-letni