(r^


Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki



The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day* except Sunday? and Holidays.

TELEFON UREDNIŠTVA: 1184 RECTOR.
SiUr<4 m ■•comd-Clus MatUr, September Jil, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March S, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
270. 73. — ŠTEV. 78.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 3, 1906. — V TOREK, 3. MALEGA TRAVNA, 1906.
VOL. XIV. — LETNIK XIV.
Strajk premoprjev je sedaj popolen.
V VSEH ROVIH DELO POČIVA. ZA DELO JE BILO VČERAJ VSE PRIPRAVLJENO, TODA NA DELO NI NIHČE PRIŠEL.
Mnogo lastnikov rovov je že privolilo v delavske zahteve.
—o—
PO RAZNIH DRŽAVAH.
<a.jo pri pravit i -na pomanjkanje premoga. V New Yoiiku (Manhattan ia | Bronx) je v .zalogi 400,000 ton in v : Br<*Mynu 183,000 ton premoga, ozi-r<) m a skupaj 585,000 ton. Kljub temu pa trgovci ne naročajo nove pošiljat ve premoga.
V soboto ni prišlo v newyorsko luko ni jedne tone premoga,
Lacka wanna in Lehigh Valley železnici sta se dogovorili, da ceno premogu ne po višat i, da j*a bodeta trgovcem oddajaj. Je gotovo količino premoga.
Predsednik Lacka wamraa železnice naznanja, da bode družba dktušala v svojih rovih 'nadaljevati in izjavlja, da 90 odstotkov premiogarjev rovov te železnice o štrajku neče ničesar vedeti. V tem sinLsltk se je i/.raJtil tudi glavnii poslovodja od Lehigh Valley železnice.
PitUiburg, Pa., 3. aprila. Lewis Findfeiy Coal Comikauy v Oil lie rs, \\ . Va., je privolila v premogarske zahteve glede plačo in {»odpisala plačilno lest\"i«o, k t era j« bila veljavna prc*l zavLtijim zirirdjauLm .štrajkom. l>«'>et minut j»o podpisu so dobilijdelavei na-lu_r. naj gredo na delo. Tekom dneva so uvedle staro p.ačo Ae naslednje <Lru/,l»e: Pitt-bnrg Coal Company, Buhner Coal Company, Fayette Coal Company, Steel Coal Company in Vesta Coal Comjrany. Y vseh rovih, kateri so last t« a ili už.li se že dane« dela.
Seramtoai, l*a., aprila. V rovu Oxford se danes zopet dela. V tem rovu se pridobi vsaki dan 1200 ton premoga. Med 1'iHstonoui in Forest Citv počiva delo v 120 rovih in 40,000 premoga rjev pičiva. Večina delavcev je prepričanih, da bodo nasprotja med njimi in delodajalci že danes poravnana.
Shajnokin, Pa., 2. aprila. Posebno možtvo Philadelphia & Reading Coal & fnm Conrj>a;ny dospelo je semkaj, da jKanaga policiji, čuvati one premo-garje, kteri bodo delali. Še več posebnih policajev bode prišlo.
V	okraju Mahanov so danes vsi rovi odprti in vsal;.do, kdor hoče, zamore
11 na delo.	t
3. aprila. Semkaj se poi»ča, da delo pevsodi v okrajih trdega premoga pupil noma pičiva. Sedaj strajka kactii 150,000 premogar-jev. Pri v sel i rovih s« štrajkarji ra a-{».►stavili svoje straže, ktere uiorajo paziti na to, da nihče ne gre na de.o. Do nemirov dosedaj se nikjer ni pri-Pretnogarji upajo, da pride danes pri
:l'e<i ;ci v New Yorku do sporazu-ma. —
V	vseh treh okrajih so lastniki ro-vo\ včeraj pripravili rove za delo. Ob navadnem času so piščalke jele žvižgati in vspeujače so Lile pripravljene, toda na delo ni nihče prišel. Le ku rilci, maš in isti in čuvaji sesalk so bili na delu.
Inozemski premogarji so mnenja, da tudi obravnave v New Yorku ne IhhIo usjjele in da je pričakovati dolgotrajen štrajk. Kadi tega so ino-zomei /.e pričeli odhajati v staro domovino, kjer bodo čakali konca si raj k a.
Iz mnogih rovov bodo mule zopet dovedli na površje, kar tudi pomen j a, da b-nle štrajk dolgo trajal.
Najbrže bode pa po liooseveltu ustanovljena talkozvana premogova komisija iznova posredovala, kajti pn-dse.iilik zveze lastnikov rovov, Mr. Baer, se je že tozadevno posvetoval s sodnikom Gravem, kteri je tudi zadnji štrajk poravnal.
Pittsburg, Pa., 3. aprila. Premo-garji pittsbur^kega okraja so včeraj obhajfeli obletnico vpeljave osemurne-ga dne\ <-_ra dela. radi česar so skoraj \-i r< » i za,.rti. toda inače bodo tukajšnji j ; t m* garji dela i. ker dobe po-V!-. - pla Predsednik Ho^bins od p, . — (Val C. miy je včeraj s ' ii.-al i. vo talačimo lestvico, ktero je sklenil z odtborom organizacije pre-m -jrarjev za <k>Ui dveh let. To bodo s; 'i.i najbrže tudi neodvisni lastniki rovov.
Chicago, 111., 3. aprila. V iliinoi-, »a . tira,: . včeraj zaprli 350 pre-mogovih rovov, kajti 58,000 premogar-jev štrajkm. Nemirov se ni bati.
I I i-- 'K'| h »lis, ln*l., 3. aprila. Štrajk pri ti irarj«'v v lndiani je popolen, t d;' trajal n«' bode dolgo. Aloogo lastnikov ionov naznanja, da bodo o.i ali ' rt ■motorjem iujic-t plačo, ka-koršujo si. dobivali pred zadnjim
7-abl Kiiim št rajikom.
\Ycl stoti, Ohio, 3. aprila. Ijasbniki ro,. mehkega premoga v državi Ohio so sklenili, da premogarjem ne povišajo plače. Delo počiva v vseh ro-
Ker se je veeraj pričeK štrajk, se tudi newyoraki trgovci premog sku-
Panameriški kongres.
Preveč naseljencev. Strogo nadzorovanje.
V WASHINGTON!! SO V SKRBEH, KER NASELJEVANJE NEPRESTA-. NO NARAŠČA. —o—
Včeraj se je v trgovinskem urada vršila posebna tozadevna konferenca.
OMEJITEV.
sanje,
VAŽNOST 3. P AN AMERIŠKEGA KONGRESA; DELEGAT JE SE BODO MORALI BAVITI Z VAŽNIMI VPRAŠANJI.
Ravnanje po Calvo-doktrini, oziroma združenje srednje- in jugo-ameriških repnblik.
P AN AMERIŠKA CARINSKA ZVEZA.
-o-
Washington, 2. aprila. Tretji panameriški kongres, kteri se vrši letošnje piletje v ltio de Janeiro, Brazil, ibode mnogi) važireji, nego sta bi.a prva dva v Washingtonu i« Mexico < iudad. Program kongresa, kterega smo v nikiolem tednu objavili, obstoji iz zelo va/ji rili točk. Me<l te spada gotovo Calv©-d< 1-iith-Lno, ktera določa jed-,111 t im p. stojianje srednje- in jirgoame-i-iških republik, kakor tudi predlog ylede jetlnake earine in pristaniških regulacij, oziroma carinske zveze med vsemi ameriSkdmi republikami.
Prvi panameriški komgres, kterega je sezval državni tajnik Blaine od naše .republike, je bil pravzaprav panameriški otročji vrtee. Za^tojinike južnih rejvubli'i so vozili pj vseli Zje-dinjenih državah, da so tako dob L i idejo o velikosti in moči naše republike. Delegat je so gledali vse s začudenjem. uživali so vsestransko gostoljubnost in tako so nesli domov velikanske vtise. Tedaj se je ustanovil urad ameri3kiih republik, da stopijo južne republike v ožjo zvezo s Zjedi-njenimi državami. Govorilo se je o vsestranskih podjetjih, toda do praktičnih rezultatov ni prišlo. Blaine in njegove ideje so zgmol'i in urad ameriških republik uri imel kaj opraviti do leta. 1002, ko so siklicaili drugi kongres v Mexico Ciudad.
Ta kongres se je odlikoval s tem, da so se razne jugoameriške republike medsebojno prepirale.
Pri sedanjem kongresu v Rio de Janeiro se pa kaj taeega ne bode zgodil o. že radi tega ne. Iker je program izdelal washingtonski državni tajnik Koot, kteri se tudi udeleži kongresa. Omenimo pa naj, da se Calvo-doktri-na nikakor ne strinja z Kooseveltovo doktrino, oziroma razširjeno M«mroe-doktrino.
Oregon v San Franciscu.
San Francisco, Cal., li. aprila. 01 klopnica Oregon dospela je semkaj iz Manile, via Honolulu, iti odpotuje v kratkem v navi yard v Puget Soundu, «13 jo popravijo. Na potu se je morala boriti z velikimi viharji in je izgubila jednega svojih rešilnih čolnov.
$60.000 škode.
V Texarkani, Ark., zgoreli so uradi in kolodvor Kansas City Southern železnice, Grand Central hotel in vee malih poslopij. Skupna škoda znaša 60.000 dolarjev.
Stenski koledar.
Cenjene naročnike, kteri morda še niso dobili našega Btenskega koledarja poživljamo, naj nau- to naznanijo, da jim ga odpošljemo.
Kdor rojakov nenaroenikov želi dobiti koledar, naj nam pošlje 6. centov v znamkah.
Upravniatvo "Glasa Naroda".
"Washington, 3. aprila. Ker se število iz Evrope prihajajočih naseljencev izvanredno hitro množi, tako, da imajo vsi naselniški uradi ob Atlantiku obilo posla, vršila se je veeraj v trgovinskem uradu posebna konferenca trgovinskega tajnika Metcalfa z glavnim naselniškim komisarjem Sar-gentom in naselniškimi komisarji iz Bostona, New Yorka in Philadelphije.
Kadi izvanredno velikega števila naseljencev so v AVashingtonu v skr-beh, radi česar so sklenili, da se stori vse, da se bo število pomanjšalo in da se zakdni, kteri gotovim osobam za-branijo naselitev, kar najstrožje izvršujejo. Pričakovati je torej, da bode sedaj mnogo naseljencev deportiranih.
Proroka Dowieja
so odstavili.
NJEGOVI LASTNI UČENCI IN APOSTOLI SO GA ODSTAVILI. ODVZELI SO MU NJEGOVE ČASTL
Radi velikih prestopkov je sedaj obtožen. Premoženje zaplenjeno.
SV. ELIJA JE SEDAJ V MEHIKI.
Pred oovo vojno.
VELIKANSKI PROMET.
Statistika prometa na newyorskih n-ličnih, pod- in naduličnih železnicah.
Železniška komisija države New York priposlala je našemu uredništvu izvestje o prometu na pod-, nad- in pouličnih železnicah našega mesta. Iz tega izvestja povzamemo, da se je leta 1905 vozilo po imenovanih prometnih sredstvih 1,171,151.698 osob, oziroma 93,493.451 več nego 1. 1904; vlaki in "kare" so prevozili 230.249.455 milj, oziroma 28,664.453 vee, nego teto poprej e.
Chicago, 111., 3. aprila. Zionisti so vse javno imetje zionske vere, med tem tudi prorokovo postelj, odvzeli sv. Eliji Dowieju in izročil nekemu Gran-gerju, kterega je Dowe ukazal odstaviti. Tozadevne listine je podpisal W. G. Voliva, kteri je sedanji glavar zionske vere.
Med Dowieju odvzetimi predmeti je tudi pohištvo hiše, v kterej je stanoval prorok, njegove kočije in konji, stroji v tovarnah in vse, s čemur je preje "prvi apostol j " razpolagal.
Odslovitev proroka je popolna in o tem so mu brzojavno sporočili v Mexico, kjer se sedaj mudi. Zajedno so ga pozvali, naj se vrne v Zion City, da se zagovarja radi goljufije, sveto hlinstva, tiranstva in razširjanja po-ligamije.
NA DALJNEM IZTOKU PRETI NOVA VOJNA__RUSIJA OSTA-
VI SVOJE VOJAŠTVO V MANDŽURU.
Volitve v municipalne konvente. — Delavci ne volijo povsodi.
NA VEŠAT.TTT.
.nasilja v Venezueli.
Washington, 2. aprila. Iz Venezuele došli, toda naturalizovani državljan .Tose Siverio. kteri živi v Newarku, je nedavno potoval v svoj rojstni kraj, da tam ogleda neko posestvo, na kte-rein ima svoj delež. Dasiravno je imel seboj potne listine, so ga v La Guayri zaprli in ga držali teden dni v zaporu, na kar se je moral vrniti v Zjed. države, ne da bi zamogel v Venezueli o-baviti svoje posle. Državni oddelek bode stvar preiskoval.
Velik studenec v New Yorku.
Pod hotelom Belmont na 42. ulici in Park Ave. v New Yorku, so našli v globocini 75 čevljev pod površjem velik studenec izvrstne vode, ktera teče naravnost iz skalovja. Iz studenca je dobiti vsaki dan 10.000 galon vode.
Velik požar v Jersey City.
Jersey City, N. J., 3. aprila. V ve-likej tovarni Steel Laundry Co. ria Oakland Ave. in Jefferson St., je veeraj dopoludne gorelo. Poslopje je v par urah zgorelo in škoda znaša $50.-000. Na lice mesta sta pribili dve sot-ni ji gasilcev. Ysled požara je izgubilo mnoso delavcev svoje delo /
Bankerotna banka.
Bančni zavod Smith & Co. v Peki-nu. 111., je prenehal s poslovanjem. Dolgovi znašajo $400.000, premoženje j>a le $200.000.
Ulom v pošto.
Bridgewater, Conn., 3. aprila. Nepoznani roparji prišli so ponoči v pro-lajalnico C. N. Ilatcha,'kjer so z ni-troglicerinom razstrelili blagajno in
odnesli $500. V nedeljo zjutraj so ro-' parji obiskali tudi pošto, od kjer so odnesli $5.000 vladinega denarja.
CENE ZVIŠALL Francoska parobrodna družba Generale Transatlantic je povišala cene za postne parnike od |41.90 na |43.00; sa ekspresne parnike od f43.90 na $45.000; to velja do Ljubljane. Iz Ljubljane'▼ New York pa od $45.40 na $48.60 s vsemi paznikL
TRGOVINA Z MEXICO.
Glavni odjemalec Mehike so Zjed. države.
Washington, 2. aprila. Oddelek za trgovino in delo naznanja, da je dosegla trgovina med Zjed. državami in Mehiko 1. 1905 svoto $92,000.000. Od vsega v Mehiko importiranega blaga odpade na Zjed. države 56 odstotkov in od vseira iz Mehike izvoženega bla ga, se je izvozilo 71 odstotkov v Zjed države. Nijedna druga dežela, izimši Canade, ne dobiva toliko odstotkov svojega uvoznega blaga iz Zjed. držav, kakor baš Mexico in nijedna dru ira država, izimši Cube, ne izvaža toliko odstotkov svojega izvoznega blaga v Zjed. države, kakor Mexico. V Mehiki, Canadi in na Cubi je naloženih $1,000,000.000 kapitala iz Zjed držav in polovica te svote odpade na Mehiko. Bakra se je lani izvozilo v Zjed. države iz Mehike za $15,000.-000. Železa in jekla se je uvozilo iz Zjed. držav v Mexico za $12,000.000, dočim znaša ves izvoz $45,000.000.
Naseljevanje v newyorskej Inki.
Albany, N. Y., 2. aprila. Državni oddelek države New York naznanja, da se je tekom zadnjih treh mesecev 1. 1905 izkrcalo v newyorškej luki 165.540 naseljencev. Iz Italije je prišlo 20.000 naseljencev več, nego v istem času prejšnjega leta. Od noVo-došlecev ostalo jih je v New Yorku 63.413. Med naseljenci je bilo 35.728 takih, ki ne znajo niti brati, niti pisati.
Vlak je dva povozil.
Na progi Reading železnice je v bližini Tamaque nek tovorni vlak povozil 281etnega TVm. Barrona in 601etne-
gi Tom Amerja.
PROTI ZLOČINOM.
V raznih naših velikh mestih ustanavljajo meščani, ki ljubijo zakon, klube, kterih namen je čuvati prebivalstvo pred zločini. Toda vspehi takega postopanja so neznatni. Zločinov ni mogoče preprečiti s silo. Dobro in stalno službovanje, tako, da zamore vsakdo na pošten' način preživljati svojo rodbino, bi več pomagalo. Za ljudi, kteri nečejo delati, bi ne smelo biti prostora med človeško družbo, za ljudi pa, kteri ne morejo delati radi bolezni in slabosti, pa imamo Triner-jevo ameriško grenko vino, ki je posebno zdravilo za vsak slučaj slabega prebavljanja. Ono prodre v središče bolezni in kmalu popravi prebavljalne organe, da zopet sprejemajo in pre-bavljajo hrano. Ko je prelavljanje popolno, dobi truplo novo, čisto kri in z njo nove moči in živahnost. Ono pro-vzroči tek, dobro spanje in popolno zdravje. V lekarnah. Jos. Triner,J799 So	Avenue, Chicago, 111.
r
Petrograd, 3. aprila. Na Daljnem Iztoku preti nova vojna. Listu "Rusdkoje Slovo" v Moskvi se brzo-javlja iz Hairbina v Mandžuru, da zamore pri t i vsaM čas do boja med ru sikim in kitajskim vojaštvom v Man dlžiiru. Kitajce brez.dvomno ščuvajo Japonci in tako prihajajo kitajske čete vedno v večjem številu v Mandžur. Radi tega je ruska vlada sMenila pre •nehati z demobilizaicijo in general G rodekov se pripravlja na vojno.
Petrograd, 3. aprila. Pri včerajšnjih volitvah delegatov v m uniči pal ni konvent so se delavci le slabo udeležili volitev. V 25 okrajih sploh niso volili- Po večini so zmagali konservativci in ustavni demokrat je.
Moskva, 3. aprila. Dva v žensko obleko oblečena dijaka sta prišla v palačo generalnega gubernatorja Du-baisova. K sreči so dijaka vjeli. *Pri njima so naš-i bombe.
Znani pisatelj Anenskij je izgnan v Arhangeljsko gmbemijo, ker je slabo pisal o Wittejevej vladi. Tudi delavsl-di vodja Orjekov je izgnan v Arhangeljsk.
Kijev, 3. aprila. V minolej noči so prišli roparji v neko cerkev. Tatovi so ipckraidli srfbrnino in mašne obleke.
Petrograd, 3. aprila. Za Vskrsenje namerava car izdati splošno amnestijo, vsled ktere zadobe vsi politični zJočiuci svo4xxdo.
Petrograd, 3. aprila. Vodje opozicije so nezadovoljni, Iker se prefektu v Odesi Neidhardu in gnbernatorju Kurlovu v Mirisku ni nič zalega sto rilo, dasiravno sta po njihovem mnenju zakrivila zadnje preganjnje či-
futov.
Askabad, Turkestan, 3. aprila. \ veži hiše generalnega gubernatorja razletela se je včeraj bomba. Jedna stena je deloma razdejana.
Mskva. 3. aprila. Policija je zaplenila novo Tolstojevo de'o imenom: "Je-li mo«ioče?"
Umor iz osvete.
Pri Vidaliji, Miss., je nek zamorec ustrelil lastnika nasadov Harry Bear-da, kteri je zamorca odslovil. Zamorec je umor izvršil zavratno iz osvete. Morilca je na begu ujel brat pokojnika in ga je na mestu ustrelil.
Streljal na svojo soprogo in hčer.
V Greensburgu, Pa., je odvetnik J. A. C. Ruffner v deliriju streljal na svojo soprogo, ktero je smrtno ranil; tudi svojo hčer, ktera je branila mater, je s strelom ranil. Po storjenem činu je Ruxner bežal v gozd, kjer so ga pa kmalu našli in zaprli.
Napad na duhovna.
Greenwich, Conn., 2. aprila. Ko je hotel veeraj popoludne duhoven John Kopp iti zajedno s članom svoje občine J. Henry Schnecklom v cerkev, :a je nekdo zavratno napadel s seki-•o, ne da bi na dobro zadel. Vendar mu je pa zdrobil lobanjo, nakar je bežal najbrže v New York.
Denarje v staro domovino
pošiljam«:
za $ 20.55 za $ 41.00 za $ 204.40 za $1021.75
100 kron, 200 kren, 1000 kron, 5000 kron.
P o starina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka.
Naie denarne posOjatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprOič-neje de $25.00 v gotovini v priporeže-nam ali registrovanem pismu, večje metke po Domtattc Postal Money Order ali pa Hot York B»ak Draf*.
E lillRl, \99 Greenwich Street* Mew York.
Razne novosti
iz inozemstva.
V	SEVILJI NA ŠPANSKEM SO NAMERAVALI ANARHISTI
UMORITI VSO ŠPANSKO KRALJEVO RODBINO.
V	Natalu, Afrika, so ustrelil 12 v
smrt' obsojenih domačinov.
ŠTRAJK FRANCOSKIH PREMO-GARJEV.
Lens, Francija, 3. aprila. V premo-govem okraju Courrieres pripetili so se zopet resni nemiri V Ganger ju so štrajkarji z dinamitom razstrelili neko hišo. Usmrten ni bil nihče. V Pon-quieres in Harnes so štrajkarji zgradili barikade, ktere je konjiča razdejala.
Lens, Francija, 2. aprila. Štrajkujo-či premolar ji tukajšnjega okraja so bili včeraj primeroma mirni, toda velika nevolja vlada proti delavcem v Bruav, kteri kljub grožnjam nečejo štrajkati. Vojaštvo v okolici ?o pomnožili, da preprečijo eventuelne boje.
Truplo štrajkarja Botelja. ktereca je premolar Carron v njegovem lastnem stanovanju ustrelil, so prepeljali v svrlio pokopanja v neko oddaljeno vas, da tako preprečijo demonstracije. Danes se vrši mnogo štrajkar-skih zborovanj.
Madrid, 2. aprila. Španske oblasti so v Lebriji, 29 milj daleč od Se vil je, našli glavni stan anarhistov in njihove načrte. Anarhisti so nameravali v Sevilji povodom obiska kraljeve rodbine, umoriti kralja Alfonza, njegovo mater Kristino in kraljevo sestro Marijo Terezo. O podrobnostih zarote cenzura ne pusti poročati.
Pietermaritzburg, Natal, 3. aprila. Včeraj so tukaj ustrelili 12 domačinov, kteri so bili obsojeni v smrt, ker so umorili nekega policaja povodom zadnjih nemirov med domačini. Angleška vlada je eksekucijo prepoveda la, toda radi tega so se pričele natal-ske oblasti prepirati z angleško vlado, ktera je morala končno privoliti v ek sekucijo.
P levi je, Stara Srbija, 2. aprila. Vsi Arnavti po celem okraju med Plcv-Ijem in Novo Varošjo so se uprli vsled novovpeljamega davka, tki ara jim ni bilo treba dosedaj plačevati. Pridružili so se jim tudi Srbi, ki ravno tako ne marajo plačevati novih davkov. Otroci, žene in starci so zbe/.a i v gore in se tam skrili. Dosedaj so se uporniki že parkrat spopadli s turško vojsko. Oba naroda sta jedina v tem. da ne odnehata prej, dokler novi davki ne odpadejo. Na to nagovarjajo upornike neke osobe, tki niso iz teh krajev, a žive raztreseno med tukajšnjim ljudstvom. Turki so se tega narodnega gibanja precej ustrašili in pričak.*-vati je, da odstranijo na novo vpe-Ijaine davke. Vse tukajšnje vojašnice so polne vojakov. Pričakujejo še dva polka, ki bosta stanovala po privatnih hišah. (Glej dopisi iz Balkana na 2. strani lista.)
Razstrelha parnega kotla.
Chittenango, N. Y., 3. aprila. Tukajšnja parna žaga je včeraj popoludne radi razstrelbe parnega kotla zletela v zrak. Dve osobi sta bili na mestu usmrteni, dve sta smrtno ranjeni. Truplo jednega delavca so našli 200 čevljev daleč od žage.
Ladij a se je potopila.
Halifax, N. S.. 3. aprila. Parnik A ran more od Plant Line in jadranka Alexandra sta pri uhodn v tukajšnjo luko zadela skupaj, vsled česar se je Alexandra potopila. Parnik je nepoškodovan. Moštvo jadranke se je rešilo.
102 leti star.
V Vermontu je umrl 102 leti star Daniel Confort Burdist.
Bko si D«ip
ženo, otroke
ali pa
lomuc ter prijatelje v Ameriko vzeti, piSi za pojasnila in vožne cene na: FRANK ŠAKSEkTh9 Greenwich St, New York, N. Y,
VABILO NA NARODBO!
Prvo četrtletje je na zatonu in vse gg. naročnike prosimo, da blagovole naročnino za "GLAS NARODA" pravočasno doposlati, da ne nastane kak nered.
Cena dnevniku je vendar nizka: za četrt leta le
75 centov
ali za vse leto $3.00.
"Glas Naroda" je PRVI SLOVENSKI DNEVNIK in bode v polovici leta izhajal v še večji obliki.
Gg. naročnike, kteri so pa za letos še niso doposlali nikake naročnine, pa opozorajemo, da to nemudoma store, ker jim drugače moramo dopošiljanje dnevnika ustaviti, in to se bode zgodilo v prvi dni mcseca aprila. V to nas silijo veliki strcš ci in ker imamo radi red v knjigah, saj veste, najlepše je: vsakemu svoje.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Povotienj na jugu,
V državi Alabami.
REKA TOMBIGBEE JE IZSTOPI-, LA IN PREPLAVILA VSO OKOLICO.
Parniški promet po reki so morali u-staviti, ker so pristanišča pod vodo. —o— MRZLO VREME.
Mobile. Ala.. 3. aprila. Reki Alabama in Tonibigbee sta izstopili, tako, da je položaj na nižtivah vedno bolj kritičen.
Iiadi velike vode so morali s parni-škim prometom prenehati, ker so vsa pristanišča 150 milj severno od Mobile pod vodo. Zaloga -krme za živino se hitro zmanjšuje in živina že trpi pomanjkanje. Vreme je postalo nepričakovano mrzlo, tako da je tudi mnogo živine bolne.
Mestece Dixie, Ala., je preplavila voda, ktera pa še vedno nara-ča.
Povodenj se razprostira 50 milj na okrog. Do sedaj sta utonili le dve o-sobi.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli »o:
Cevic 2. aprila i Liverpoola. Culic 2. aprila iz Liverpoola. • Vaderland 2. aprila iz Antwerpena s 1G99 potniki.
Despeti imajo: Princess Irene iz Genove. Finland iz Antwerpena. Celtic iz Genove. Kronprinz Wiitielm iz Bremena. Wuerzburg iz Bremena. Carmar.ia iz Liverpoola. Potsdam iz Rotterdaraa. Princess Irene iz Genove. Armenia iz ITamburga. Chemnitz iz Bremena. St. Laurent iz Havre. Baltic iz Liverpoola. Rugia iz Hamburga. Tja Lorraine iz Havre. Lucania 1/. Iflvt-n* i«!a. Philadelphia iz South:-.. La Gascoir.ie iz Havre. X. . rilland iz A it\v»-rp» ia. Kpoonland i/. Antwerp na. Kaiser Wilhelm der Giv~>. i' Bremena. Astoria iz Cla-jrowa.
Odpluli so:
Cretie 3. aprila v Genovo. Barbarossa 3. »pri i a v Genovo. Slavonia 3. aprila v Reko. Victoria« 3. aprila v Liverpool.. Georgia 3. aprila v Trst.
Odpluli bodo: Teutooiie 4. aprila v Liverpool. 1»vii<lain 4. aprila v Rotterdam. I .a Ton ra i ne 5. aprila v Havre. Bulgaria aprila v Genovo.
St. Louis 7. apnla v Southampton. Princess Irene 7. aprila v Genovo. Amerika 7. aprila v Hamburg. Vaderland 7. aprila v Antweq>en. Caledonia 7. aprila v Glasgow. Wuteraburg^ 7. aprila v Bremen.
Ville de Rouen 7. aprila v Havre.
1 g. r , -i.1-, t-.-, ,,•> - -



"GLAS NARODA"
slovenskih d'»!avccv v Ameriki.
»"•edniic:	Editon
ZMAGOSLAV VALJAVEC. iurf^ik:	Publish«!
FRANK SAKSER, t09 Greenwich Street, New York City.
U leto velja list za Ameriko . . . $3.00
** jpol Wa............. 1.50
ta Evropo, za vse >to.......4.50
" " pol leta.......2.50
" M Četrt leta...... 1 75
V Evropo pošiljamo list skupno dve
Številki.
•GLAS N A KODA .*ha;a v^aki dan iz-vzeiu&i nedelj in praznikov.
"GLAS NAkOOA^
('•Voice o' the People")
«*suea evtA day, except bjndays and
Holiday:.
Subscription year.y $A<JU Advertisement cn agtcement.
it* jo de»et a rstic se plača X
Za ogla
Centov.
Dopisi brer, podpira in ofobnosti se ic natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljat: po %icmry Order
Pri spremembi kraja naročnikov arosnno, d.i se nai.i tudi prejšnje bivali, j sie naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisoiii in pošiljatvam naiedlte'
"tifa -u VHroda"
<09 Gieenwic* Street, Ne"/ York City.
T«lof. .3	Cotl.aua.
S t r a i k.

eapiuim-iviei >«• . t rdetra
ra na
iwv^L. dira.
pa
»iOrju,
ta «- aut'k, obstoji le v j> l . j iM)loviei okra-jrtvm .;a na za] ta d u, ozi-ah Indiana, Illinois, Ohi IV -vKaniji. druge rn nadaljuje. V okra-iztokiu je jta se tlelo suspen-tf_ra. ker je po-oberna strauka-
•	>U'kla <1 .e :>1. marca. K<*r se pa
•	vr.-i nad al j na ktrniVrtnea med l«niki pretm»giMrjev in lastniki m-zajnoi-euiu vedno misliti, da
>■!'•» 'i ' K>raflstiaria, kar se ljlnv.e ne bode /.godilo. Koristi >ti.uk natnrer v vo-jem proti aveev in delo <»e.v v okrajih mehkega pivmo-Tudi iz trdo vrat uosti delodajal-'.amoremo sklepati, da bode da-ja konferenca. ki se konča i*>-pešna.
;» torej delavci dobili o zahtevali, to pa za-zaktevasno povečanje er nekterim last-i dobrodošel. Oni
jKvludoe, br
Xa zapadli -o del onega, tkar so to, ker je bilo z plače minimalno i nrki/m rovov štraj
zahteve 2>rem<>gar-
so toi*ej privolili
jev. Tudi ve.ilea pittsiwirvica r»r*"no-gova družba in za no United States Steel 1 »rporation ter Pennsylvania železnica ~ta ^edaj na strani miodvis-nih last.niUov rovov. Spor torej ni I »«>| Hthiania .i a-en, oziroma tak, da bi bili zd'n i'/.<'» i .;. i jed ne j strani vsi lastniki rovov, na druge j pa vsi premoga rji. lioj je sedaj le borba združenih delavcev in delodajalcev proti drugim delodajalcem, kteri se branijo povi-at i plačo, dasiravno bi to povišanje bilo le izredno majhno: po na-*e«i mnenju ]>e za 4 cente pri toni, po Mitchellovem zatrdilu pa celo le po .'l cente. O stvari je za sedaj težko soditi, toda tudi pri tem boju, pri kte-rem je de delodajalcev na strani pre-mogarjev, opažati je željo, da se ma-njim podjetnikom ]x>maga. To bode pa laravno k« ristilo onim delavcem v i;rajih mehkeira premoga na zapadli, kteri že strajkajn za povisamje pla'e. Oni delodajalci, kteri so v povijanje privoli i, žele boj premogar-jev proli njihovim tekmecem toliko ča-a, kakor imo*<-e vzdrževati, kar za-rnMcjo doseči na dvojni način: s tem, d« se v njihovih rovih dela neprestano m l a ko od{»ouiore pomanjkanju pre-.nr .y-i, in > tem. da na ta način njihovi delavci | magajo >vojim št.rajkujočim tovarišem. V okrajih mehkega pre--nnoira je hrivj položaj za premogarje zelo ugoden.
Drugače .)<* -eveda z okraji trdega pn rn ga. o ktcrili < - >di se lareče danes odločilna beseda. Boj lxnle tukaj resen in njega izid je za štrajkarje zelo dvomljiv. Delodajalci bodo dol-go vztrajali in j »o o/a j premoga rje v Jh-tle težaven.
Nove čepice avstrijskih vojakov.
Avst rijsfci vojak i dobe nove čepice. Tehtale bodo i>o 138 gramov. Po til-eiiku IkhIo imele robec, s kterim se bo-dt> vojaki branili vročine, v čepici je t>a priprava za zračenje glave.
Novi topovi.
Avstrijdkio topničarstvo dobi v kratkem nove topove in je vojna irprava dala Lz^-raiti že vsa preddela. V top-jti carski h krogi'h so iprepričani, da ne novi topovi zaostajali za oaiimi drugih vojaških držav, pač pa da jih bodo v nekterili ozirih še nadkrilje-vali. — Seveda za. šoldke naimene manjka a\-strijskej vladi vedno de-iiai-ja, za kaoiome pa nikdar ne!
101. rojstno leto
je obhajal te dmi v Londonu izanajdi-telj kirurgicavega ogledalea za pre-B^Qf*vajf je goltiaca S^&ocr Garcia.
Maroko.
V čeraj »mo med dnevnimi novieami s|k>ročili. da je mai>»kan«ka konferenca končana in danes vse časopisje
razmisliva izid te kouiference. Vsi časopisi, vštevši tiMi nemške, so si jedini v tem, da se je v Algecirasu dtekazalo, da Nemčija na vsem svetu nima prijatelja tn da je na njenej srtrani le avstrijska vlada, ne pa avstrijsko prebivalstvo.
IziK-Ijiti se stare zmote, jxwnenja najti novo resnico. Ako je toraj Nemčija d o sedaj živela v iluziji, da se ea-niore zanašati na trozvezo ali na to in ono malo državo, mora sedaj vedi ti, da temu ni tako in da trozveze sploh ni več. Naj.epše pri vsem tem pa je, ila je to provzročii idijotski Vi-l.jcin 11. zajedalo s svojim hišnim clow-in liuelowom. I^ložaj Nemčije je 'oil brezdvomuo že preje tako žalo-st«-!i, toda o tem je mural se le sedaj /.vedeti. Vsied načina, ik> kterein nentški "dii>lt»matje" postopali v Al^t iirasu, so sedaj Nemčijo ostavile ..e države, ktere bi morda bile ina-če na njenej strani.
Iz - a vjansKega stališča moramo i Id man^kanske konference kar naj-lopleje [»ozdraviti, kajti trozeza, ktera je škodovala pred vsem avstrijskim Slavjanom, je sedaj uničena, franco->ko-augležika zveza pi>trjena in Nem-rija je poiKilnoma osamljena.
Nemčija je svoj j>olitični voz jvjjxiI-noma za vozila, o čemur smo bili prepričali že tedaj, ko je odšel nemški c. sar Viljean izzivati ves svet v Ma-roko.
Italija sedaj ni več zaveznica Nem-. ije in Avstrije ter Rusija je zvesta .Franciji. Ako bi nem3ki kancler o tem že preje vedel, bi Nemčija sedaj ne doživela tako popoiui liasko.
Amu el Baht.
Iz italijanskega prevel F. K.
Dolgo vrsto let sem izvrševal notarske jKisle, toda kaj sličnega nisem nikdar doživel.
Da>i se je dogodeik pripetil takoj, ko sem začel izvrševati notarsko prakso, vtisnil se mi vsled svojega >koro nerazumljivega in neverjetnega značaja tako živo v spomin, da še da/ties ne morem misliti nanj, ne da bi ime. pri tem nekak prazno veren >t rah.
Jaz in moj prijatelj, s (kterim sva istodobno pohajala vseučilišče, sva o tvorila v liimn skupno notai"sko pisarno. Sicer ne morem trditi da bi bila počet kom sijajno izhajala, upala sva pa vendar z vso potrpežljivostjo, da nama bode tekom časa mogoče dobiti toliko strank, da si bodeva pre-.-Ikrbela in ustvarila eksistenco.
I5ila je 9. novembra leta **** Tega dneva ne pozabim, do smrti. Sam sem bil v pisarni, ko je stopil strežaj pri-kirpljive, skoro inteligentne vnanjosti. Po tnaglaševanju in izgovoru sem spoznal, tla je tujec. Prosil me je, naj se potrudim v stanovanje njegovega go--.poda, profesorja Charentona, a takoj, ker je to neobhodno potrebno.
Tega tujega profesorja sem poznal .e tolikio, kolikor sem čul o njem pri-jx> vedo vati. Bival je že nekaj let v glavnem mestu, (iovorilo se je mnogo o njegovem čuilnem življenju, zlasti so se prijiovedovali o njem drzni do-
:dki, ktere bi lahko imenovali na-ra viu st blazne.
Tako je n. pr. nekoč, ko je dospel v glavno mesto, šel v veliik zverinjak, zahteval od Aistnika, da mu je dovolil vstopiti v kletko k divji levi nji, in to pi>i«dnoma samemu in aieobon>žer.e-mu. Seveda je. moral pop rod plačati kavcijo, ki je bila višja kot ;>etikrat-na vrednost krasne živali. Krotilec i:i ilva vslužbcnea jx^tavili so se oboroženi s samokresi pred kletko, pripravljeni vsalk hip usmrtiti zver, ako bi pretila čudaku-profesorju najma-nja nevarnost. Ta pa si je prižgal* /. največjo 'ravuodiušnostjo svatčice ter .jih v tej nenavailni kadiLm sobi do kunca pokadil.
l^ahko si je misliti, kakšne slutnje so me obhajale glede tega, radi česar sem bil U njemu pozvan.
Pisal sem svojemu odsotnemu tovarišu list ter run javil povod svojega odhoda; sam pa sem se pripravil za odhod ter sledil strežarju k profesorju.
Vstopila sva v razkošno opremljen voz, ki naju je čakal pred vhodom, in v nekaj minutah bila sva v ulici Via Vent i set tembre. Profesor je stanoval v neki palači pred Kvirina-lom. — Sprejel me je ljubeziniv© in prijazno kot starega zrnainea. Bil je lep mož pri šestdesetih letih, že ^i-vih (kodrastih las m plemenitih potez v obraziu. Sivi, skoro kot sneg beli lasje so bili v ostrem nasprotju z njegovo po-ftjo, ki je bila -kakor od solnca obžgana. Le kadar se je smehljal, je bilo opaziti v njegovih vianjervkasto, sivih Očeh nefioaj .posebnega, nekaj zagonetnega, kar sem opazil takoj na prvi hip.
'4 Ravno Va» sem pocval k sebi, ker vas mi je posebno priporočil grof Saa-gallo, ki je tudi vaš zmanec", nagovo-
ril me je profesor hareniton, oipazivši, da me je njegova nepričakovana prijaznost osupnila ter me spravila celo v neikdkb zadrego.
"Povedal mi je, ko sva bila danes zjutraj na 1o\ti, -vaš naslov in mi zagotovil, da se vam smem z mirno vestjo popolnoma zaupat L"
Pokiotuil sem se in zahvalil za zaupanje.
"Povem vam torej", nadaljeval je profesor, " vzrok, čemu sem vas naprosil k sebi. Gotovo se bodete čudili, da še nisem dosedaj mislil na to, da bi napravil oporoko, četudi štejem za seboj 62 let. Vs.ed nekega pisma,
sem ga prejel pred dvema dnevoma iz New Oorleamsa, sem prisiljen urediti tako to zadevo, ker bi sicer moje precej veliko premoženje podedoval moj bratranec v Mehiki, ki pa je sam večkrat mi milijonar. Ker hočem pa svoje premoženje porabiti v boljše namene isi pa ker mi to jutri ne bode več mogoče..."
Z največjim začudenjem sem skoro od skočil raz sedež ter profesorja strmeč vprašal:
"Kaj pravite?"
Prepričan sem bil, da ga nisem razumel.
Na obrazu profesorja Chore Uma sem opazil zopet ono poseibtno, skrivnostno smehljanje; zdelo se mi je, da se nekam pomiš.juje.
Kratko nato mi pravi:
"Popolnoma imate prav; ker mi že morate po t (rd it i, da sem napravil opo-nko ob popolni duševni zavesti, imate tudi pravico zahtevati, da vam i «>jasnim besede, ki so mi nehote ušle iz ust."
UvidevŠi pa, <la nisem razumel niti prvih njegovih besed, niti tega, kar mi- je nadalje omenil, pojasni mi stvar sledeče:
"Vi ste prvi in brezilvoruno tudi zadnji, ki bode izvedel mojo tajnost, kajti jutri ne liodem jaz — več živ!"
"Za Boga!" vzkliknil sem, ko mi je končno bilo mogoče iz pregovorit i nekaj besed, "ne strašite me vendar; ali nameravati morebiti samo-uiiior ?' *
"'Kaj se; tega pač ne bode treba", odgovori mi Charentan s posebnim povdailkom. "Za to bode že skrbela u.-oda sama, torej ni treba, da bi se jaz nadalje za to brigal. Pila bodeva, prijatelj, sedaj kozarec šampanjca, dobro vam bode delo."
Pozvonil je in ukazal strežaju prinesti šampanjca, kterega je, kaikor sem opazil, izpraznil kupo za kupo s |x*sebnim užitkom. Hipoma pa je postal resen in začel pripovedovati:
"Žalostna je povest, ki vam jo hočem povedati; začela se je pred štiridesetimi leti, končana bode pa ju,tri, 10. novembra. Qdikrito vam priznam, da sem prestal trenotke brezmejnega strahu; zato sem tudi celo svoje življenje uredil tako, da sem kolikor mogoče izbrisal spomine na preteklost in da se mbil v stanu pred svetom skrivati svojo bolest.
Vedite, da me je kot malo siroto vzgojeval moj varuh, prijatelj mojega očeta; j>rivedel me je iz Tcula, fkjer sem bil rojen, v Paris; ondi me je dal izobraziti. Hitro mi je potekla mladost pri študijah in športnih zabavah ter vajah. V starosti 22 let sem postal laurent naravoslovja; to vedo sem že od nekdaj najvišje cenil. Ker sem ibil popolnoma prost ter me je ^nalo v svet hrepenenje po praktični izobrazbi, podal sem se na potovanje. In baš na svojem prvem potovanju doživel sem dogodek, ki je bil samoob-sebi malenkosten, ki je pa odločilno vplival na vse moje življenje.
Bil sem v Egiptu in prišel tudi v Kairo, Ikjer sem bival že približno en mesec. Tam sem občeval s svojimi rojaki, zlasti z nekim <1 'Auronteloim, ki je bil nastavljen pri neki francoski parolmnlni družbi in nad eno leto vdovec.
Shajali smo se večkrat v neki arab--Vcd kavami. Tako smo sedeli nekoč d'Auruntel in njegova hčerka — dia-žesitna devetletna deklica — pri čaši kave, ko je vstopil jiosebne vrste Arabec rumenkaste polti, z visokim be.im turban* i m na glavi. Bil je Amu el Baht, z drugimi besedami, jeden izmed onih vedeževalcev, ki ob cestnih voglih in po (kavarnah ljudem za nekaj pijastrov prorokufjejo -bodočnost. Postal je 'treinotek med vratmi, opaizovaje jias s svojimi črnimi očmi in nato pristopil k naši družbi.
"Ta šalrlatan je na glasu ikot resničen prorok", pripovedoval je d'Au-rontel. "Pravijo, da so se vse njegove prorokbe istinito uresničile. Ljudje se ga radi tega boje, vendar se ]»a obenem obračajo nanj, da jim odkriva bodočnost in njegovim besedam potem slepo verujejo."
"Rad ibi vendar eul, (k!aj bi mi ta Mohamed II. vedel1 povedati", sem pripomnil, ko je šel Arabec mimo nas.
Mož, ki je na moje začudenje razumel nekaj francoščine, ustavil se je pred menoj in me opaexyval, kakor bi me hotel prodreti s svojim mrkim in hladnim pogledom.
"Pripravljen sem", je dejal in razvezal barvasto tkanino, v Ikterej je imel droben, svetel pesek.
"Nag gre k vragu", dejal mi je prijatelj natihoma; "te vrste ljudje niso cesto samo vsiljivi, ampak tudi nestrpni.''
ŽIVIJO
gospod doktor LEONARD 1,AMIES!
Bračo Hrvati i Hrvatice!
Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonarda Landesa. Ja sem bolovao od god. 1895 od prehladje-
nosti i trganja po rukah i nogah što sam za-dobio kod vojničtva i eto ja sam pokušao njega i eto sada vesela i zdrava i lohak kao vre-bae, od mene mu najsrdačnija hvala.
Veleueeni gospodine! Kako sam ja sretan, šlo sam vas našao v Hrvatskih novinab Ono trganje po mojih nogah i rukah, to je sve prestalo.
Ali nišam bio uvjeren pri je dok ni »m sve one Ijekove, što ste mi slao po ekspresnoj kompaniji, potrošio i o*da sam i s tom osječao, da ne čutim nista. S toga "Vam molim, da več šalete samo još jedno bocu broj 4 po ekspresu.
Bog* Vam platio, od mene Vam naj rdačnija hvala, in srdacan Vam pozdrav.
ANDRO IVANČI0 320 E. Front St. Joungston Ohio.
Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonardu Land&-su Hrvat Andro Ivančič, katerega slika vidite zgorej. Pismo je vsakemu na vpogled.
Doktor LEONARD LANDES je na znamenite j ši sedaj v New Yorku 140 East 22nd. Street živeči zdravnik.
Za vse notranje in zunanje telesne bolezni in za vse tajne spolne možke in ženske bolezni
ROJAKI SLOVENCI!!
Ako ste bolni, ali iko vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pistuo na sledeči naslov
Or. LEONARD LANDES,| 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. inob nedeljah od 9 dop. do 3 pop.
Slovensko katoliško
a
Merni je pa stvar ugajala in rad sem dovolil, da mi odkrije bodoč-
nost.
(Konec prihodnjič.)
iz Balkana.
Peč, Stara Srbija, 7. sušea.
Peč in njena okolica so mesta stalnih nemirov. V zadnjem času so oblegali Arnavti Peč in hoteli tako prisiliti turšike oblasti, da izpolnijo ne-ktere njihove želje. Prišlo je do hudih in krvavih pobojev in na obeh st rtneh je bilo mnogo ranjenih in mrtvili. Se le ko je prišla tja večja vojaška četa s topovi, so se Arnavti razkropi.i in zbežali. Odnesli so seboj vse mrtvece in ranjence. Tega boja se ni udeležil noben kristijan in ni bil tiAli noben ubit ali ranjen. Peč je zdaj oblegovalcev prosta, a vendar vlada po njej velik strah. Ra-zun vojalliluv ni videti na ulici nikogar. Vzrok vsemu obleganju in boju so nove turške odredbe, po kteri h morajo plačevati davek tudi Arnavti, ki se dozdaj niso menili za to.
Poročilo, kjer sem poročal o uboj-stvu dveh katolikih duhovnov v bližini Nove Varoši, je točno v toliko, da je bil ubit saino jeden. Vsled strahu pred avstrijsko garnizijo so se turške oblasti trudile na vso moč, da dobe ubijalce v roke. Zaprli so štiri nedolžne Srbe, da bi se tako opravičile pred Avstrijci.
Veliko število Srbov misli prositi Sulejnian pašo v Plevju, da izpusti i po nedolžnem zaprte. V zadnjih dveh tednih so ubili Arnavti v raznih vaseh pet Srbov.. V vasi Batljiku, so uibift Arnavti ago iz Novega Pazarja. Ve se natančno za ubijalce, a vendar so zaprli Turki deset Srbov, ker se boje Amavtov. V vasi Nerodimlju
zažgali Arnavti tri srbske in jedno tiuu-ško hišo in v vasi Oravici jedno srbrfko hišo, kjer je gorelo dvoje o t iv i k.
V vasi Uraževici je zalotil Srb Ste-van na svojem imetju m-uega Turka pri tatvini. Turek je Srba ubil in bil za to zaprt. To je tako redek slučaj, da vzbuja splošno začudenje.
Taki dogodki napo tu jejo Srbe. ila se selijo iz Stare Smije. Na njiiiovo mesto stopijo A'miavti in 7^11 Srbe, ki še žive po domorinah svojih dedov, je stiska večja in večja.
Priština, Stara Srbija, S. sušea.
Srbi in sploh kristjani v Turški žive v veliki nesreči in bedi. Po.ožaj je nezmos.en. Narod si ne more niti v toliko pridelati, kolikor potrebuje neobhodno sani, da se preživi. Srbi morajo plačevati turškim oblastim zelo velike davke; za to se brigajo Turlki, a za drugo, za življensko varnost posameznika jim ni mar. V zadnjem časm so Srifcim povišali dvoje vrst davka, in to "bedel" (vojniški davek) in '"zam". Objednem pa se je izdala naredim, da plačajo Arnavti, Ika niso dosedaij ničesar plačevali, nemudoma vse tzaostale da/vke. Srbi so se temu postopanju uprli in v prištevski kazi je zborovalo 37 vasi. V imenu, vseh srbskih vasi je podpisak) v vucit ruski kazi 7 narodnih prvakov odlotki, k j ease narod povišanju davka zoperstav-] ja, im ga izročilo tamošmjemn borške-mni oiblastništvn. Ko so Arnavti zvedeli za to odločno srbsko postopanje, so se zavzeli za Srbe in se še sami, ali dosti bolj na divji način, -uprli plačevanju davkov. Tako je prenehalo začasno velikio klanje Amavtov nad SAL .
MaLo pred tem dogodkom so ubili Arnavti menih* Sergija is samostana
Daviča. Ubili so ga v vasi Ludoviču in pri njegovem sprevodu napadli tudi ' stale menihe. A to pit so morali bežati. A" va>i Drenoviei so isbili nekega nedolžnega Srba in oropali njegov dom.
Dobro oboroženi Arnavti (do 1000 da jih je) oblegajo Vučitra. Zasedli so že vsa pota in prete turškim oblastim. da pobijejo vse skupaj. Mislijo namreč, da so baš te provzročile na-redbo, po kteri morajo plačati davek. \ lK-itfniski nrute-sarif je brzojavil va-liju v SliOjdje ix> pomoč. Va.i je pa brzofjaril Semzi paši v Peč, da naj se takoj odpravi s topovi Vučitra na pomoč. A Semzi paša ima najbrže še posla s tistimi Arnavti, ki oblegali Peč, in če je obleganje že popokioma odpravljeno, se bode gotovo ponovilo, ko odidejo turške čete. Turške oblasti bodo najbrž prisiljene opustiti med Arnavti davek.
V Prištini se nahaja ruski 'konzulat, (ako tudi v M i trav i c i. Ker ni nikjer blizu srbsikega konzulata (najbližji je v Prizrenu), se Srbi v vseh težkih p>-ložajih obračajo do ruiskih ikonzulov, ki se vedno zelo zavzemajo za nje. So pa tudi slučaji, da se to ne zgodi, in takrat se obrnejo do avstrijskega konzula v Mitrovici. Tak slučaj je hotel izrabiti 111 it roviški uvstrij.^Jxi [>odkon-zul v zadnjem času in je pozval k sebi več Srbov ter jim stavil razne predloge. S temi niso bili Srbi zadovoljni in so rekli, da se morajo prej o tem posvetovati z ruskim podkonzulom Orlovom v Mitroviei. Avstrijskemu podkouzulu seveda ta slučaj ni bii ljub.
VABILO k
DRUŠTVENI VESELICI.
ktero priredi družtvo sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. dne 16. aprila 1906, t. j.
v Veliki ponedeljek, v A. O. dvorani na vogalu fl. in Washington ulice Braddoeku, Pa. Pričetek <ib	uri
zvečer. Čisti dohoilek je namenjen /a zidan je slovenskega doma Vsled tega vabimo vse rojake, ne oziraje se na to, so-li družtveniki ali ne, na gotovi poset.
Za dobro postrežbo bode skrbel
Odbor družtva sv. Alojzija.
podp. društvo
<j
Si
svete Barbara
i--
Zjedlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa.
'"WO dn® 31. Januarja I903 v državi Penn«ytv3/^T,
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZAL AR. mL, Box 547. Fore«t City. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, r*
L tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Fa........
H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Bor 374, Forest City, Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest City, f»
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea Pa ANDREJ SUDER, Box 108, Thomaj W Va. FRANK SUNK, P. O., Luzern. Pa '
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City Pa JOHN SKODLAR, P. 0., Forest City Pa .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopld naj se poialjajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O Box f«7,
Ottj, Pa.
Druitveno glasilo j® "GLAi NARODA1
DR. J. E. T H O M PS O N.
334 W. 2QtH. St.	NEW YORK.
U slučaju vsake bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mofrli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravile in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino u tem zdravilu morete dobiti za malo denarja popolno jiostrežbo in zdravijo in samo tukai tovori se Slovensko. i trosimo denarje samo za uobra zdravila
NAZNANILO.
S tem naznanjam, da je dne lo. ja-nmrja 1900 umrl
JOSIP STKUBEL.T, zasebnik v Gaberji .<(. 10, zapustivši naredho e. k". (.kr. stHliš.'-:i vo!je. Ker je sodišču bivališče zapustnikovih sini, v Josipa, Franceta, Antona in Alojzija Stmbelj neznano, poživlja se taiste, da se takoj javijo ter zglasijo za dediče, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z glavnimi dediči.
Frank Sakser, 10!» Greenwich St.. New York, X. Y.
KJE JE
MIKE ZAOOKC? Pred Uiini meseci bila sva skupaj v lier-wind. Las Animas Co., Colo. Prosim cenjeue rojake, ako kdo ve za njegov naslov, naj ^a blagovoli naznaniti na:
MATIJA LIPOVŠEK, (3-4) Box U, Cast legate, Utah.
Rojakom Slovencem in Hrvatom potujočim na British Columbijo, pri]H>-roeam dobro urejeni
ST. CHARLES HOTEL,
Columbia Avenue, nasproti Miner Union Hali, ROSSLAND, B. C.
Občuje se v vseh slavjanskih jezikih. Postrežba solidna.
Charles Ehlers, lastnik.
NAZNANILO.
Članom družtva sv. Jožefa št. 12 J. S. K. Jednote v Allegheny, Pa., se naznanja tem jx>tom, da se bode veli-k.nočna s[X>veil opravila dne S. aprila v slovenski cerkvi Matere božje na 57. cesti in Butler St., Pittsburg, Pa. Člane veže dolžnost po pravilih dru-žtvenih in Jednoiinih se tega zagotovo udeležiti.	ODBOR.
(26-29—3, 2-5—1)
NAZNANILO.
Na prodaj SALOON v dobrem stanu; prostora za 16 fantov. Proda se po nizki ceni radi odhoda v staro domovino. Več se izve pri Frank Prijatelj, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
JOHN VENZEL,
1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, 0.
Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo na-
K ie je ANTON SLA1\\J{ iSvapan? Bil je meseca junija v Whiuieyu, Pa., ampak ker je bil boleher., {*>-dal se je na pot v >taro domovino dne 25. junija 1905; spremljala sta ga dva rojaka v Wii tlber, t etra časa ga .K' /-manjkalo niki prosijo rojake v \V*hit:iey. Pa., za pojasnil. Vsako poročilo od njega naj se i«>šlje na uredništvo ''Glasa Naroda", 109 Gnenivich St., New YoiVi, N. Y.
(3-4—1)

Izpadanje las.
Najbolje in edino po zdravnikih priznano in priporočeno sredstvo zoper izpadanje laa in plešavost je
"CRESCENT'%
Pospešuje rast las, brk, brade in obrvi ter daje ženskim lasem lep ble-sek in prijeten duh.
Velika škatlja $2.00, tri velike ška-
pravim na zahtevanje naročnikov, t.je $3.00
Cene so primerno nizke, a delo trpež- ! Vsak naročnik dobi knjižico "Kako no lii dobro. Cene tri vrstnih od $22 dobite in si ohranite lepe in goste la-do $45. Plošče so iz najboljšega ein- se" zastonj. Kdor želi samo knjiži-k'a. Izdelujem tudi plošče iz alumi- co, naj pošlje za lOe. poštnih znamk, nija, nikelja ali medenine. Cena iri i	P. FRANK,
vrstnim ie na SU5	229 East 33rd St.. New York City.
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA 18 POSOJILNICA
registrovana zadruga s neomejeno zaveze v Ljubljani, Kongresni trg 15,
Dasprot' nunske cerkve, ^	hmnllne vloge ter jih obrestuje po
1 O
w 4
^/o
Skušnja u£l!
podpisani naznanjam mjakom,
da. izdelujem
ZMAVIUIO BRENKO VIKO
po najboljšem navodilu, lz oajbol-
tlh rot la korcnfn. ki jih )e dobiti ▼ Evropi u Amerik!, »er is flbefa. unvoc|«Ttaa,
Kdor boleha na želodca aH prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja ae v sabojih po 1 tacat (U steklenic) na vse kraje sapa<t» Bih drŽav Severne Amerike. V obilna naroČila se priporoča JOtMP RU88, OZ Saaia M Avt. PscU*.

to je od vijtoih 100 kron 4 11 50 vin., in sicer takoj od dneva —c»i» avige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi d& dvigne začetkom, v sredi ali koncenc meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilia viožne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica Šteje 300 članov, ki 7 - _ " . J _	V-«,, istega premoi^nja. Ti Člani
jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveza zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako ria se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s Čemur se ob>aruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni d^ar r neprave roke in ima ob jednem lo dobro, da mi ta ukoi cbr-sti nese.
Naslov je ta-
Slavna slovenska hranilnica in Dosoiilnica
V Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnilc.
00F* Denarne poiiljatve iz Zjed. drŽav in Canade posre-duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York.
Kisi


				
Jugoslov	ranska	JiV^KM)	Kati	ilJednota.
				
inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JUKI.T L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing. Mina.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik. Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERZISNIK. Ill, nadzornik, Box 138. Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAXOB ZABUEOVEC, predsednik porotnega odbora,, . . 4824 Blackberry St., Pittsbnrg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, in. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati rse dopise premembe udov tn drupe letine na plavutma tajnika: GEOUGE L. BKUZICH Box 424, Ely, Uinn., po svojem tajniku in mbenem drugem.
l>enarn«! i><išiljatve naj jM>£iljajo krajema društva na blagajnika: JOHN (iUrZE Ho\ 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Za>t prtikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na prlavneiro tajnika Jednote.
^ pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se j«ciljajo na predsednika porotnega idbora: JAI_0B ZABUKOVEC, ♦824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA"
DRQBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
Nezgoda pri gradnji železnice skozi
Ture. Malniku je zgorela baraka, v kteri so stanovali železniški delavci. Šest Macedoncev je zgorelo, drugih 5 pa jo dobilo sin rt none varne ojtekline.
Požar v Dolnjih Ležečah pri Divači. Dne 17. marca dopoldne ob 110. uri je izbruhnil v hiši Marije Peca, po domače "pri Lisjaku" ogenj. Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje. Ta o-genj bi bil pa lahko usodepoln postal, kakor pred 10. leti, ko je pogorela vas, ako bi bila količkaj burja pihala.
Samomor. 201etni urarski pomočnik Frane Pajnie iz Ribnice se je v Kočevju v neki gostilni ustrelil. Vzrok: ljuba v no razmerje z ondotno natakarico.
Ogei^S. Iz Trebnjega se piše: Dne d^^*,arca okrog 5. ure 15 minut zve-cl. je pričelo goreti v Trgu pri Trebnjem 'gospodarsko poslopje, t. j. pod in hlev, lastnina g. Ivanetica. Ogenj je bil velik. Zažgal je najbrže seveda zopet kak otrok; k sreči ni bilo vetra takega kakor je bil zadnje dni; drugače bi bila pogorela cela vas in še vež.
Najden utopljenec. Dne 18. marca
so potegnili iz Ljubljanice nasproti
! pri tem lo,-u posebno spretnost ter mu i je ta nevarni lov nekak šport.
Strela je ubila v Topolu pri Selcih j na Gorenjskem kmetu Matijevcu štiri | vide in eno kravo. Gospodarjevega brata, ki je spal v hlevu, je strela tako omamila, da se dolgo ni zavedel. I žgalo se ni pa nič.
Umrl je dne 20. marca zjutraj v Ljubljani nagloma vsled kapi predsednik kranjske hranilnice, bankir gosp. Josip Luckmann.
PRIMORSKE NOVICE.
Iz vojašnice skočil. V Trstu je skočil iz drugea nadstropja vojašnice na Cam po Marzio vojak Frankovič. Težko ranjenega so prenesli v vojaško bolnišnico.
Izpred sodnije. Al. Pohar, 56 let star, in njegov sin Marij sta se zoper-stavljala občinskim redarjem v Krni in u. Prvi je obsojen na 3 mesece drugi na 6 mesecev v ječo s postom vsak mesec.
Dominik Terpin, 24 let star, iz Kr-mina .je v prepiru ranil v prsi Ivana Mužina iz Krmina. Terpin je obsojen na 8 mesecv ječe z dvema postoma in odškodnine mora plačati Terpinu 456 kron.
Nemci napadalci. Ko se je vračal
nedavno z%eeer okoli 8. ure v ulici Luigia v Gorici neki Andrej Vida domov, mu je prišla nasproti družba 6
Karmelitarsk.-a samostana na Selu	Nomcev> ki M pa napadli, ko je nekaj
nekega utopljenca, ki je, kakor se je	rea&iral na Mihovo izzivanje. Neki
«U.gnalo, identičen z od pepelnice sem	^ je nmU 7 nožem na desni
ttoirre»anim umobolnim delavcem v de-	stran; j. grefj ne nevarno. Vida je Šel
/.chii bolnišnici, Andrejem Janežičem. Pokojnik je bil v kritični noči nekoliko vinjen in je zašel najbrže po nesreči v vodo.
Na roko mu je šla. Dne 17. marca zvečer je pred neko hišo na Cesti na
v bolnišnico k usmiljenim bratom se
zdravit.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Mlinski kamen se je razletel v mlinu Cabrijela Wolfa v Št. Petru pri Loko v Ljubljani p*»čakal neki zidar-	pri tem je zadel velik kos
ski p »močnik svojega hišnega sosta- ,|t>iavca yranča Wurzingerja na gla-novalca, ga začel pretepavati in ga ila mu je razbil črepinjo in da je slednji«' še vrgel ob tla. Ko je to vi- hU ranjenec takoj mrtev. Kamen je <leia zidarjeva boljša polovica, mu je bU }f} preeej razpokan. takoj prihitela na pomoč in mu ponu- Dobro srce celjskih Nemcev se je dila sekiro rekoč: "Tukaj imaš seki- zopet sijajno izkazalo. Nemška šola v m, .bij ira, hudiča!" To je pa še o Vojn5ku je v velikih denarnih zadre-pravetu času videla napadančeva žena ^ m celjski mestni očetje so takoj in lakoj iztr-ala zidarjevi /.eni sekiro	yi srce in roke ter dovolili — 25
i z rok in po daljšem besedičenju so se potetu pobotali. Napadanec je le lahko telesno (»oškodovan.
Požar. Nedavno pogorela so v Topiti jah. okraj ilirsko-bistriški, šestim posestnikom vsa gosjwdarska poslopja. — Škoda je precej velika.
Ljubice so mu bili nevoščljivi. Po-
kron letnega prispevka.
Smrt pri obedu. V Gradcu je med
kosilom padel mrtev s stola 371etni čevljar Jakob Otorepec, doma od Sv. Petra na Medvedjem Selu.
Urne iz slovanske dobe so izkopali v nekem gozdu pri Liegnitzu na Gor. Štajerskem. Tudi se je našlo več igel
sestnikov sin Tomaž Mlakar v Grus- 1U zapestnic iz brona, kovcu pri Ptuju je rad videl posestni-kovo hčer Marijo Svenšek od ravno-tam, ona pa tudi ni zakrivala očes pred njim.. Anton Hahjanič iz Ložine, Lavrencij Dajnko iz (Jruškovca in Iv.
FOROŠKE NOVICE.
Na postaji v Podnartu se nudi tujcu, ki prihaja iz Koroške, pristna nemška slika. Napis na pročelju je
Šf»j-a od ravnotam so pa bili Mlakarju satn0 nemški, istotako so samo nem-nevoš. Ijivi ljubice, zato so hiteli za- »ko zaznamovani prozaični lokali ljubljenca jjoiteno nalomiti. Ko sta
Min kar in SveJiškova ravno pri-J,.; ;•»;» j.at na neki pod, napadli ^o omf-rijeni trije. Napad je bil namenjen sieer Mlakarju, a ko je Hab-jani'' zan ihnil proti njemu, zadel je dekleta in jo nevarno poškodoval. Habjanič je dobil Sest mesecev, ostala dva pa po tri tedne, ker sta pokradla nekaj vina, ki so ga vsi trije popili v bratovščini.
Ustrelil se je v Železnikih ondotni poštar Ivan MurSec zaradi finančnih neredov v uradu.
Is Mokronoga. V tukajšnji bližnji vinski gorici j« vjel pri regulanju Fr. Kaiser letos že v drugič gada izvan-redne velikosti, kar priča, da se že o-
"Fuer Herren", "Fuer Damen". Ta postaja se menda zato na ta način razlikuje od ostalih postaj na Gorenjskem, ker je tukaj dom klerikalnega poslanca Pogačnika, ki je ravnokar dobil od železniškega ministerstva novo ustanovljeno spominsko kolajno.
BALKANSKE NOVICE.
Boj z medvedom. Nedavno so šli trije bosanski kmetje iz Rakitnice v gozd 1' Črna Rijeka" po drva. PriSed-8i v gozd, so zaslišali iz nekega votlega hrastovega debla čudno renčanje. Kmetje so šli bližje, tedaj pa je iz štora skočila medvedka ter planila na prvega kmeta Osmana Begiča. V boju je dobil Begič smrtno nevarne rane,
jeno žival ubiti s sekiro in kolom. V hrastovi votlini so našli nato tri mlade medvede.
RAZNOTEROSTI.
Celo družbo ponarejalcev denarja
so zajeli v Kološvaru na Ogrskem. Družba je spravila v promet bankovcev za 100.000 K.
Zemeljski plaz je podsul v vladnem
kamenolomu Vlaknica v Slavoniji 4 delavce. Dva sta ubita, dva pa težko
ranjena.
Pred sveže pečenim kruhom svari resno neki priznani medicinec ter dokazuje škodljivost takega kruha. Do-čim se star kruh pri žvečenju dobro zdrobi, se sveži kruh zmečka v trde svalke, ki s slinami prevlečeni res prav lahko zdrknejo po požiralniku, v želodcu pa obleže liki kosi mila. Želodčni sokovi ne morejo prodreti skozi trde, zunaj gladke kepe, tako da kruh, ki ga je itak težko razkrojiti, dolgo ča-a obleži v želodcu in slabo vpliva na živce. Na ta način se zadržuje tudi krvni obtok, v želodcu se čuti tiščanje in človek nima teka, zato pa glavobol in krče. Zgodilo se je celo, da so lačni ljudje, ki so se najedli sveže pečenega kruha, vs ed tega umrli. Crn kruh je še bolj škodljiv kot beli. Iz peči vzeti kruh bi moral vsaj 24 ur ležati na kakem hladnem prostoru.
Premeten sodnik. Gozdar je naletel na družbo tatinskih lovcev, ko so si ravno delili ustreljeni plen. Tat je so ušli. le puške je dobil gozdar, ki je prijavil tatove sodišču le po svoji sumnji, ker ni bil spoznal nobenega. Pri sodišču pa so vsi ovadeni trdovratno tajili in tudi dokaza ni bilo nobenega proti njim. Tedaj pa je rekel sodnik ravnodušno: "No, izmed vas tedaj ni bil nobeden v gozdu. Sedaj vzemite vsak svojo puško in idite domov!" Komaj je to izgovoril, so planili proti mizi ter je vsak zgrabil svojo puško. Še hitrejši pa je bil državni pravdnik, ki je brez zasliševanja vse obtožil.
Domače zdravilo proti nahodu. Hrvatski zdravnik dr. Lederer priporoča kot zelo zanesljivo domače zdravilo zoper nahod sledeče: Takoj prvi večer, ko se je pojavil nahod, se namaže nos zunaj, in kolikor je le mogoče tudi znotraj, z lojem, lanolinom ali z drugo živalsko mastjo. Nato se je treba z rjuho odeti preko obraza ter celo noč tako zdržati. Zjutraj je nahod popolnoma zginil. Iver sredstvo ni drago, se lahko poskusi.
Koliko velja krožnik leče? Vojvo-dinji Alba je bilo leta 1904 v hotelu "Bristol" ukradenih 100.000 frankov. Njeni dediči sedaj tožijo hotelir-'' ja za odškodnino, češ, da je odgovoren za premoženje svojih gostov, a to tembolj, ker je vojvodinji vse nenavadno drago zaračunal. Za enkratno kurjavo je morala plačati 3 franke, za krožnik leče 3 franke. Zagovornik je pripomnil: "Samo Ezav je še dražje plačal krožnik leče."
Ljudske univerze na Danskem. Na Danskem je 89 ljudskih univerz, kte-rih vsaka ima povprečno 40 članov, ki se udeležujejo vseh predavanj. Država daje univerzam 160.000 K letne podpore, slušateljem pa štipendij v
znesku 200.000 K.
Rojen za trgovca. V nekem angleškem časopisu je bilo nedavno čitati sledeči doirodek: Malemu Viljemu je mati dajala vsak dan par vinarjev za sladkarije. Nekega dne pa mu je mati povedala, da je sedaj že prevelik; tako veliki otroei si morajo sami zaslužiti denar, ako si hočejo kupovati slaščice. Deček je bil po tem obvestilu nekaj časa zamišljen, toda kmalu se je ])otolažil, in dasi ni dobil od matere več vinarja, vendar so bile njegove življenjske razmere ugodnejše, kakor poprej. Nekega dne je videla mati o-koli svojega Vilčka gručo glasnih otrok, na zidu pa je bil obešen velik papir s sledečim naznanilom: "Willy Jones požre malega zelenega črva za 10 h, velikega zelenega črva za 20 h, glisto deževnico za 25 h. veliko glisto za 30 h, malo žabo za 80 h, veliko zeleno žabo za 1 K." — In otroci so zlagali Vilčku vinarje skupaj, da so srledali njegove čudeže, a on si je po zeleni žabi privoščil lahko dovolj bori-bonov.
Papež razpusti svojo 'nobelgardo'?
Papež meni, da je garda odveč, ker ni več posvetni vladar, To gardo sestavljajo plemiči-bogataši, ki dobivajo za svojo "službo" mesečno 300 lir. Papežev blagajnik zahteva, da se gardisti odpovedo tej mesečni nagradi in da obavljajo svojo službo brezplačno, ali naj pa prepuste svoja mesta takim plemičem, ki bodo zastonj služili v gardi. Ako se taki ne prijavijo, bo garda razpuščena.
Narodnosti v Italiji. Italija ma med 35 milijoni prebivalcev okolu 300.000 podanikov, ki niso italijanske narodnosti. Od teh je 100.000 Francozov v Pietaontu, 100.000 Albancev, 38.000 Grkov, 40.000 Slovencev na Beneškem 12.000 Nemcev med švicarskima kantonoma Wallis in Tessin, 5000 Hrvatov v nekdanjem napolitanskem kraljestvu in 15.000 pripadnikov drugih narodnosti.
Galerija slik kralja Milana se je te dni na dražbi prodala v Parizu. Dasi
ogromne vsote denarja, so se sedaj te slike prodale samo za 20.000 frankov.
Med temi slikami je največ takih, ki predstavljajo v najrazličnejših pozah ženske v Evinih kostumih. Kakor znano, je bil kralj Milan velik "častilec belih kož". Ostale slike so skoraj brez vrednosti, ker deloma niso umetniške, I deloma so pa kopije.	'
Premoženje našel je kondnkter nekega pariškega omnibusa. V vozu je našel v časniški papir zamotane vrednostne papirje v vredne sti 183.000. Poštenjak je najdeno oddal in ima pričakovati kot plačilo lepo vsoto.
Papež ne veruje v čndeže. Dr. Bois-sarie, zdravnik v Lourdu, je nedavno predložil papežu letno poročilo o čudežno ozdravljenih v sloveči jami. .Papež pa najbrže ne veruje v take far-barije brezpogojno, zakaj dr. Boissa-rie je dobil nato od papeževega zdravnika dr. Lapponija pismo, v kterem mu papež naznanja, da je za bodočnost odredil, da se bo dognala identiteta ozdravljenih oseb po zdravniških spričevalih in po osebah, ki so bolnike poznali pred ozdravljenjem.
Kje je MARGARETA BREZAH? tkana je iz Hmečica, fara Mirna-peč na Dolenjskem. Pred maiim «'-asoan je prišla v Zjedinjene države. Za naslov bi rada zvedela njena teta: Uršula Kos, Iiox 45, Goff, l'a.
(3-5—4)
Kje je JOSIP MERKUN, Bival je pred 9. meseci v Barbertonu, Ohio, in odšel ne vem kam. Ker mu imam nekaj važnega iz starega kraja poročati. bi rad zvedel za njegov naslov brat: Frank Merikisn. 436 Cor. Lake Avenue, Barberton, Ohio.
(30-3—5-4)
POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske doge in za doge za kadi. Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ugodni FRIEDLAENDER & OLIVEN CO.,* Shreveport, La. P. O. Box 502
Starčevič cigarete
za $3.00.
Mi prodajamo 5 funtov starokraj-jovskega tobaka za pipo ali 3 funte bosansko-avstrijskega ali turškega tobaka za cigarete.
Kdor naroči za $3.00 blaga, dobi zastonj lepo pipo in importiranega "STARČEVIČ" cigaretnega papirja
Za $3.00 pošljemo 500 Starčevič ci garet, narejene iz najboljšega staro krajskega tobaka.
Vsak naročnik dobi 4 odrezke (ki. pone), ktere naj razdeli med svoj. prijatelje in naj jim pokaže naš to bak. Zato prejme dotičnik od na-zlato uro In verižico, ali škatljo za ci garete ali tobak z napisom: "Živil Slovenci v Ameriki 1" Pišite na:
SLAVIC TOBACCO CO.. 237 East /8th St.. New York. N ^
jp« predi se razbolis."
T-v r r>Uirto knjiga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18. poglavju na 19, strani.
Ta izrek je dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komu na svetu potreba nauka o čuvanja zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno še le takrat išče zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna.
ISla^O!« onemu, Loterije zdrav, a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi in drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši i i delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen i i zadovoljen.
Zatornj i-<>jsaKi ! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se
sar^MD na:
Dr. E. C. Collins Medical Institute
Kajti znano Vam.j v' da j? on edini, kateri Vam garantira in vas v rosuiti do kraja in po-l pol noma ozdravi bodisi katere Koii Imlezni kronične ali akutne kakor: bolezni na pljucab | prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v ] grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, na-! iuho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, hluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno ■ prebivljanje, reomatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (.heme-; roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle no^e in telo, vodenico, božjast, sumenie :n . tok iz ušes, o^lusenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, li^-aie. ma-j sede. tore, brast«? in rane, nevrastenični glavobolj, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje Iwiezni moške ali ženske, kakor tudi vsake tajne spolne bolezni in napake. On je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma.	f
Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ! ozdravljenje.
Ozdravljen*: trgati
bolezni v prsih *
in
Ozdravljen: tajne bolezni in izpadanja las.
Javna zaliA aln.
Sprinckiei.i>, I r i.s.
DRAGI GOSPOD DR. E. C. COLLINS V I.
NEW YC RK.
Vam naznanim, da sem prt jel Vaša posljana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vasa zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj p lijliio-ma zdrav.
Vas pozdravljam s spoštovanjem
Jolian Tntihar,
1917 So. 15th Street,
SPRINGFIELD, ILL.
J OHM DUBTK, 17 Reed St., North Adams, Mass.
Alex Lombardi,
Clems Falls, N. Y.
Zavod je odprt vf t dopoludan do i ore _
TwM
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, znancem ali prijateljem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in najceneje preskrbi
greva dolenjska zemlja. Lovilec *ma pi.e<jen sta mogla ostala kmeta razjar- je	Milan svoje dni potrošil sanjo tem list«.
NA PRODAJ
LEPA HIŠA
in
GROCERIJSKA PRODAJALNICA v Hackettu, Washington Comity, Pa.
Minuto hoda daleč od Baltimore & Ohio kolodvora, 15 minut od projre ulične železnice Pittsburg & Charle-roi, na glavne j ulici.
LOT 50x350 ČEVLJEV, LESENA HIŠA.
Plin, kurjava in sveUoba, dve dobri tkileti, vodovod in vse druge potrebščine.
Na prodaj so tudi preko ulice pod drugo ulogo
3 LOTJE, PRODAJALNICA IN POŠTNI URAD, 16x40 ČEVLJEV S KOVAŠKO DELAVNICO.
20x30 Čevljev spada k prodajainici. Kovačnica je opremljena s parnim strojem 25 konjskih sil in kotlom 30 konjakih sil, drugimi stroji, kladivi, malo livarno in vsemi potrebščinami delavnice prve vrste. Zamore nositi $6 do na dan. Dobra prilika za pravega moža.
Po podrobnosti pičite, ali pa pokličite talefon Bell SO, Hackett Pay Station. — M. Droboh, P. M.
Kadar bode prodano, se naznani v (31-3-3-4)
X
RANIC
jenwich Street, New York, IN. V.
PODRUŽNICA s 0104 St. Clair Ave., — Cleveland, Ohio.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj
= pošiljam =====
100 kron avst. velj. za $20.55
s poštnino vred.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevniki
Bell Phone: South 1 *
9 Cuy. Phone Cent. 1619
THE STANDARD BREWING CO.
najboljšo vrsto piv?.

Da bodete bolezen ložje spoznali pišite po fcniigo ,,Zdravje", katero dobite zastonj, uko pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako str bolni ali slabi ter rabite zdraviliške pomori, natanko opišite svojo bolezen in naznanite, koliko rasa /e trpi in koliko ste >t«iri ill vse glavne uzroke rs.di katerih je bolezen nastopila in pisma naslavljajte na slederi naslov.
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 West »i h .Street,	New York, N. Y.
lar d g ure ziutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od io ure dat	*
5)
137 Train St.
Cleveland, O.
NATtAVSTA
C A LI FO R NI J SKA ViNA
ISA PRODAJ.
Dobre črno In belo Tino od 35 do
45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov
galona. Reesllnf 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo pla&ati.
Droinlk od $1.25 do
£2.75 golona. Slivovlcapo $3 galona Pri večjem noročila dam popust.
Spoštovanjem
Stefan Jaki««
P. O. Box 77, Crockett, Caatra Casta Ca.f CaL
i-- , . / 5
\Asl čas opisi slave tovarno
ur New York Watch Co., ker so uvi-del i, da naši rojaki ne morejo nikjer kupiti tako po ceni URE, kakor so naše. New York Watch Co. prodaja ure po tovarniškej ceni. Dooro pozlačeno uro s tremi pokrivali, 15 kamni jn jamčeno za 15 let, dobro po-z ačeno verižico in lep prstan z lepim kamnom. Vse to velja le $4.00.
Radi zahvalnih pisem, ktere dobivamo od naših rojakov, bili smo prisiljeni, da naročimo še 11KK) ur posebej in sicer še boljših, tako, da nam bode vsakdo hvaležen.
Zato rojaki, kteri še nimate ure naročite jih takoj, ker samo New York Watch Co. jemlje ure nazaj, ako ne ugajajo in vrne denar.
Nadalje imamo tudi garantirane prave srebrne s tremi pokrovi, 15 kamni, jamčene za 20 let. Veljajo samo $H.UO. Na vsakej uri je vrezano "Spomin u Ameriko".
Pri naročilu pošljite $1 v naprej, a ostanek plačate na ekspresu.
naslov je:
NEW YORK WATCH COMPANY,
<447 a 87th utraet, Naw York.


Mrtva srca.
(Povest, spisal dr. Ivan Tavčar.)
( Nadaljevanje.)
u Potolažite se, gospodje!" reče Bogomir. "Govori! sem mu o starem prijatelju. Revež se je samega sebe umoril in to zavoljo svoje žene. Tožna taka usoda je pretresla gospoda Mal-ca. Drag prijatelj mu je bi)!"
"Di-ag, prav drag!" pritrjuje Ernest in beseda mu prihaja tako težko iz grla, kakor bi ^a nekaj dušilo. "Saj ni ni«'-, 1» pijte. gospodje! V moje zdravje pijte, g<»sjM»»lje! Le pijte, gospo i i Kremen! go>pod Smola!"
In hi(N)ma se zopet pomirijo.
Bogomir prične na novo: "Vi torej tudi menice {»odpisujete?"
Oni ni mogel odgovoriti, samo debele svoje oči je s strahom, s smrtnim strahom uprl vanj.
Nekaj časa nastopi molčanje.
"Stric Ernest, koliko je vredna tale Nižava, koliko bi Vi dejali?"
"Nižava? Vredna? Menim do štiri-dosettisoč goldinarjev."
"Štirideset tisoč! Lepa posest! Vi torej {»odpisujete menice! In glejte, jaz sem posestnik nekterili tacih papirjev. ''
"Vi!" zdihne.
"Jaz! In ako je Nižava toliko vredna. treba se rni pač ni bati, da bi kaj izgubil pri Vas, gospod Malec!"
Ko rie dobi odgovora, reče še: "In pa s^j bi tudi spodobno ne bilo, ako bi ljubljeni Vam sorodnik pri Vas iz-svoje imetje! Ali ne, gospod Ma-
lt
e. i
Vi j.
Ipt>u.|ete torej menice! In danes seta Vas moral s tem razrado-stiti, da vsaj veste, v kaeih rokah po-eivnjo sedaj Vaši podpisi. Ernest Malec. še enkrat na jili \'i — že v«*« "»
spomin istih, ki ste
ste
!n l:o odpila, reče glasno: "Sedaj, stric Ernest, pozdravil bi še rad domačo gospo in gosj»odične!"
"Na vrtu sol" zajeea Ernest. Ali bil je tako prestrašen, da ni mogel vstati. Otrpel je obsedel na svojem mestu, ko se je gost priporočal.
Tedaj pa se je gos|>od doktor Zima storil domačega.
"Počakajte, gospod Lesovej, ali kakor se že zovete, počakajte, jaz grem z Vami! Počakajte! Samo tole že izpijem!"
Ko se oni vidoma začudi nenaravni tej priljudnosti, pravi: "No, jaz sem doktor Zima! In tole še izpijem, toliko ho,lete vsaj počakali! Ni vraga, da bi ne!" I
Potem si vli je natočeno vino v svoje grlo, in ohrtiivši pmti Jokoba Ozimku, izpregovori patetično: "Tako. Jakob Ozimek!" in poda mu roko, sedaj pa preudarite, kar sem Vam pravil! Tehtne besede!"
Polasti se Bogomira ter ga potisne skozi vrata. Za njima pa gre Ernest Malec in kakor v megli ju vidi zapu-k'ati sobo.
okt rilo da i
DESETO POGLAVJE.
Naš maček je ljubico imel.
S Jenko.
Sra vrtu v lopi je sedela domača go-nlična Meta in oddaljena sorodniea -|*>.inna Amali ja Mumova. Kar-i M a. Z njima je igral notar Sodar lasje so mu dišali jk> mazilih vsega •ta. Pri strani je še sedela domača >pa ter opazovala igro". Tik nje pa slonel Filip Tekstor ter zrl skozi na cvetoči vrt. Malo se je govo-vuno mladi notar je sedaj in se-:pregovoril ter gonil enakomer-»: Prosim, gospodična! . . . Dajte, •^podična! . . . Vi pričenjate, gospo-• na, ako ste tako dobri! in tako da-
1\> peščeni {»oti prideta Bogomir ■sovej in doktor Zima. "Kdo 1k> tu v lopi?" vpraša Bogo-ir svojega spremljevalca, da se je
■a j kaj govorilo.
"Kdo? O j. le počakajte! Predsta-m N a-, na mojo vero, takoj Vas
koraj omedli. Dvoje je ljubila na svetu: tega mačka in pa dolgo jutranje
spanje.
Tudi doktorju se hipoma raztopi srce, v rahlem usmiljenju vzklikne: uboga živalca!" Skloni se in*z roko pogladi Amorja, ki se je ječaje stiskal k svoji gospodinji. Od tedaj je živel Bogomir Lesovej v grozni nemilosti pri gospodični Amaliji.
"Trudna sem," pravi zastarela devica potem, "nečem dalje igrati!" Vstane ter se obrne proti doktorju Zimi: "Ali bi ne hoteli z mano na vrt! Lep izpreliod bi bil!"
"Sluga pokorni! Sluga ]x»korni!"
Združena v harmoniji src odrineta. Ali obnašanje priletne gospodične je kazalo po vsem, da je žaljena.
V lopi se prične živ razgovor, ki ga je vodil v prvi vrsti notar Sodar. Tudi hišna gospa pove sedaj to, sedaj ono. Hvali dobro letino, da je bilo lani žito prav bogato in da je letos strašno obilo salate. Vpraša tudi, če Bogomir ob-deluje vrt na Višavi, če pazi družini na prste, da mu preveč ne pokrade. ('udi se, da ne pride nikdar na Niža-vo in da more prebivati tako sam in zapuščen.
Bogomir je sedel črnolasi Meti na strani. Leta si skoraj ni upala povzdigniti obraza proti njemu. Malo je govorila. Ali v lice ji je prišla lahna rožna rdečica. Bogomiru pa se je dozdevalo, da se je časih takisto na skrivnem izpod svilnatih trepalnic o-braealo njeno oko proti njemu. Kje je že videl nekdaj ta črnolasi obraz, in kje že čut njen zveneči glas? A notar je govoril toliko, da Bogomir ni utegnil premišljevati. Mladi človek je govoril mnogo in dovtipno. Pri tem pa je imel navado, da je patetično vil in povzdigoval svoje roke in da se je v prvi vrsti sam smejal slabim svojim dovtipom. Govoril je najbol j z gospodično Meto ter ji pravil slabo prikrite ljubeznjivosti. Dekletu je gorelo srce. l'ii « hi	mi Filip Tekstor. Bese-
Iice ii" izpregovori. ta*k > <la mihče ne pazi nanj. Bil je kakor kip, mrtev in pozabljen. Ali ko mladi notar zopet napravi saltomortaličen poki on dekletovi lepoti, pristopi Filip hipoma k družbi.
"Gospod notar," reče osorno, "ne trudite se brez uspeha in ne sleparite dekleta!"
Molk in osuplost nastaneta.
"Meta." nadaljuje Filip z mrtvim glasom, "ne bo imela toliko dote, kolikor si je Vi želite ipri prihodnji svoji soprogi! Saj Vi, gospod notar" — in Filip se suhotno zasmeje — "žensko lepoto kakor svoje kliente cenite le po — imetju. In prav delate!" To reče in odide. Za njim pa ostane čuden položaj. Notar je bil planil kvišku in sedaj je od jeze krčil svoje pesti. Gospa Helena je tolažila in posredovala, a notar se ne da potolažiti. Nastal je mučen prizor.
Zdajci vzklikne hišna gospa: "Tu prihaja Ana, mlajša moja, gospod Lesovej !' *
In kakor pride blagodejen dež na razsušene livade, tko je sedaj gospodična Ana olehčala mali družbi neprijetni položaj, ki so ga bile ustvarile besede Filipove. Pred pragom je obetala. Solnce je zahajalo tedaj in v zlatu se je žarilo večerno nebo. Ko je tako pred pragom stala, ji je plamtela v ozadju večerna zarja ter z rumenim svitom obdajala mehko in nežno dekletovo {»stavo!
"Vidite, gospod Lesovej, tu je moja Ana!" pravi gospa ponosno. Bogomir se lahkodušno obrne. Tedaj pa zre v mili in zardeli obrazek, ki je od prvega hipa, ko ga je bil ogledal pod senčnatim kostanjem, kraljeval v nje-
l!i
Mi
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat iiariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, nenralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.

F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
govern srcu!
'-Si!
ENAJSTO POGLAVJE.
In mein gar zu dunkles Leben
Strahlte einst ein susses Bild.
H. Heine.
»sta. gosp
Bogomir vstane. Kri mu polije v o-braz, a hipoma je zopet bled kakor
sveča. Hči je Ernesta Malca! Ta misel mu kakor blisk prešine trpečo du-"o. Ta stvarca; podobna dihu mlade ta- i pomladi, ki >i jo je v svojih sanjah in j - u .j:::-!'.th obdajal z romantičnim svi-• I I^esovej. i tom. ta stvarca je hči človeka, edinega t obiščete! človeka, ki ga je Bogomir na svetu so-
,]e
iii tu —!"
I, ki
gel — "gospodična Amalija, v pokoril ini Vam tu predstavljam gospoda Bogomira Lesoveja 1''
Bogomir hitro pristopi. Nesreča je hotela, da je ravno tedaj pred gospodi, no Amalijo sedel njen ljubimec, n nek Amor ter si lizal svojo nožico, D j i in lepo pisani rep pa je bil polo; d . ,*z tla. Na ta rep položi Bogo-ii!i: Lesovej težko svojo nogo. Zver potisne od bolečine nepopisen glas iz
dolgo pri povest, kako sta se sestri napotili v višavske gozde kostanj pobirat. Dobro sta vedeli, kako vestno čuva kostanj stari Jernej. Izposodita si torej kmetsko obleko pri Mici, dekli. Miha, lila{»ec, pa je moral na Višavo. Šel je tam mimo ter je dejal Jerneju: tu doli ob dolgi poti kradeta dve kostanj! Onidve pa sta komaj pričakovali starega čuvaja in radovedni sta bili, kako se bo vedel, kadar ju spozna. A vso to krasno šalo je preprečil Lesovej, ki je prišel namesto starega Jerneja.
"In kaj je bilo potem?" vpraša notar radovedno.
"Ušli sva mu," pravi Meta, "vsaj jaz sem pobegnila kakor strela, in kakor vidite, še danes me ni spoznal."
(Dalje prihodnjič.)
Išče se IVAN ŽITNIK, doma iz vasi Vino, fara Šmarje, okraj Ljubljana. V Ameriko je prišel preti 16. leti; do lanskega leta nahajal se je v Minnesoti, odkoder je prošel nekam v Peiiinsv.vanijo. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti "Glasu Naroda", ali pa njegovem sinu: John Žitnik, Ely, Minn.
(29-3—4-4 *
OZNANILO.
^ Posebno nizke cene! ^
Podpisani izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE IZ NAJBOLJŠEGA BLAGA.
Za dolo, ki seizgotavlja iz najboljšega blagi po novem kroju, jamčim.
Priporočam se tudi za popravo ^tare obleke.
Ravno sedaj sem prejel veliko zalogo lepega trpežnega in modnega blaga za ^pomladne obleke.
Za obilen obisk in naročila se toplo pripoivča:
CHAS. CUNNINGHAM, 12 N. James St., Kansas City, Kans.
2x t — tor pet)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
JOHN KRAGKER.
1199 8t Clair St., Ctoreta&a, 0.
vra/.il! Bil je to grozen prevrat, toli-taviii gospodi«- j ko groznejši, ker je prišel čisto nepri-.Iumovo! A doktor Ziran | čakovano! Kaj bo sedaj? Kakor črn -topil. Pri tacili* prilikah | prepad se je odpirala pred koprnečim - svojimi podplati drsal j duhom prihodnost! Teijia se mu je na-r bi -e di>:il po ledu. Ta- pravljala pred pogledom in potno mu tudi tedaj pridrše do go-podie- je postalo čelo. Niti pogledati si ne u-la ije Murnove.	1 pa dekleta, ki je bilo med tem vsto-
podična Amalija!" reče in se j Pilf>- Gospa Helena opazi izpremembo, ,1 nekako taki,to, kakor bi se j ki Jo £<>*t kazal v svojem vedenju, lil cerkveni stolp, ako bi se mo-j	Vam je, gospod Lesovej?"
vpraša skrbno.
"Nič, prav nič, gospa!" Tu obriše si potno čelo. Tedaj pa se oglasi gospodična Meta: "Jaz pa vem, mama, kaj je gospodu Lesovejn! Danes se z Ano ne vidita prvič! In to ga je oslupnilo, ali ne, gospod Lesovej T Skoraj bi rekla, da smo stari znanci!"
"Kako tot" se začudi gospa. Tudi notar Sodar izrazi svoje začudenje, ga ;rla; gospodična Axaaiija pa' Gospodična Meta prične razpletati
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC S2.50 galona DROŽNIK S2.75 gn-lona. — Najmanje posode za žganje so 4V2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
1199 St. Clair St., Cleveland. Ohio

Domače podjetje.
Vgak Slovenec ali Hrvat pije raj v korist svojegn zdravja "Triglav" zdravilno grenko vino in ' Ban Jelaeič gren-čico" ktero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina.
^Dobi se pri:
"Triglav Chemical Works",
868 W. JSth fitn

>stam LINECUNARD LINE
PARNiKS PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM
PrekomorsKa f,arobrodna družba „Rudsča m zda"
posreduje redno vožnje« s poštnimi parniki med
New Yorkoai in Antwerpescs ^ * *
* Philadelphijo In Antwerp? aoir
♦ ♦ ♦

Fre?aia petaiks t sledečimi nohtnimi parnik?,
VADEHLAND dva »Ijaka uoi7 ten. ZEALAND.............i:305 ton.
KftUOliLAND............12760 tor,
FINNLANC..............I27S0 t?n
MBNISI IMAJO JASO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR Hi SSOTV ZA ŠETANJK POTKIKO* TBCTjEU; K .IZB EE.
SLAYUNIA
^ CABPATHIAS?
o<l|)lnje iz New York a dne 3. a-prila.
ojlplnje iz New Vorka dne 1(>. aprila.
iz New
lile 24.
Pri cenah a medkrovje so vpoStete x hrana, najboljša paatrafcba.
potrebščin©, dobri
Pot čez Antwerpcn je jedaa najkrajših m na*prijctn-jSit za potnik s teiL y Avstrijo: na Kranjska Štajersko, Koroško, Primorje, flrvntsko; Dalmacijo u druge dele Avstrije.
, J 1» NEW YORKA odpliujejo parniki vsako soboto od 10:30 nr dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHIL,AD^L* PH1UE, vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašan; ali kupovanja voinilh listkov je obrniti na:
Velika zaloga vina in žganja
Matija GriH,
Prodaja "belo vino po 70« ga'lon rrno „ „ oU; ,,
Družni k 4 jr-lluno za.......-Si 1.00
Br;nj« \e<t U st«-ki(*n:<; r.i £12.00 ali 4 gall. (s.t.UVk) za.......Slti.Oo
Za obilno naročilo so priporoča
• Mafija Grillv
1548 St. Clair Sl	CLEVELAND O.
f
=a o c=

NO!

Slika predstavlja uro za gospode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16", in je
jamfiena za 20 let.
Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka
Elgin all Springfield na 15 karrnov.
Blago se pošilja na zahtevo ^n stane sedaj samo
CTLTONIA, 3LAV0KIA m PANNONIA so parmla na ava vi S&ka Ti parnifi so napravljeni po najnovejšem kroja in zeio prikladn ia tretji razred., JEDILA eo dobra i 2 potnikom trikrat na d.a« pc postrfežena.
Vožnja listke prodajajo pooDladčc.u agentj? (n
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
@ Bwadwtf, Hew Torka	126 State St Boston
67 Dearborn stCnica§A
THE FOQEST CITY BREWING CO.
- Jedina Češko-Slavjanska--
protitrustna pivovarna družba
- V Clevelandu, O. ==========
A ari iz najbol jšega amerikartste^u sIjkIii in 1/ iiuporti-ranega češkega limela iz Žntra
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kdor enkrat naše pivo poskusi, ue l»o zahtevni dru-zpga. Radi tesja, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev ediuole plzensko pivo "Prazdrof*. Podpirajte le one ki vas osvobojujejo od trnslovecrn jarma.
Naša pivovarna nahaja se na Union Sfreet-nasproti Wheatland in Homewood St. -	Matej Bečko, kolektor. == ,
i
I
Comoapie Generale Transatlantique.
|Francoska parobrodna družba.|
$13.00.
Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem
Jacob Stonich*
72 S. Madison. St.	Chicago, IIS.
^ ■	"> O c
j;
9 »
Nižje podpisana pripcfo 5am potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
iwi-iuy urccnwics u.,__
NEW YORK « o
* katerem točim vedno pivo, doma ^rešana in iniporfirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne sroodke. .o.....
Imam vedno pripravljen dober • prigrizek*
Potujoči Slovenci In Hrvatje doh6........................
stanovanje in hrano
prori nizki ceni. Postre
Žbu tioljtlUJl........
Za obilen p<mct ?»»- [.nporoča
FRIDA VON'KROQE
^7-lW Ureeow'cb Sircei. New Yoik.

Rojakom
^ ,r;znan5am, da j. za tamošnji okiaj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZABUKOVEG,
4824 Blackberry Alley	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od J 7. do ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
IH/ih*a ftL iN^Ur jiuipuit^tili.
Frank Satcser*. m ^jji ■ ^ M	m A i A n*
v FMttstourgu, Pa. in okolici
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
postni	so s
"La Lorraine" na dva vijaka...................lJ.Oon ton, •_,.\«mmi konj^kih moči.
"La Savoie" ,, ,, ,, ...................i-j,»mm»	tt	jr., kh>	m
"La Touraine" ,, ,, ,, ...................10,inmi	tt
"L'Aquitaine" ,, ,, .....................l(t,t'«i(i	tt	]<;?ihhi tj	^
"La Bretagne"..............................................M '.»/h*!
"La Champagne" ..............................fStitixi	?J	'.mhhi
"La Gascogne"......................................................|( i*,o<»• * ,,
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludneiz pristanišča št. 42 North lliver, ob Morton St., N.I.
•LA TOURAINE 5. aprila 1906. *LA LOKRA1XE 10. maja 1906. •LA LORRAINE 12. apr. 1906. *LA TOURAINE 17. maja 1906. La Chainpairne ,	19. apr. 1906. *LA SAVOIE	24. maja 1906.
•LA SAVOIE	26. apriia 1906. *LA PROVENCE 31. maja 1906.
•LA PROVENCE 3. maja 1906 *LA LORRAINE 7. junija 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ,	POSEBNA PLOVITB A:
La Gascogne	14. aprila 1906. La Gascogne	12. maja 1906.
La Bretagne	21. aprila 1906. La Bretagne	19. maja 1906.
S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. r a z r e d a.
iVU W. Kozminski, generalni agent za z&pad, _71 Dearborn St., Chicago, HI.
če tfg aa ja (^eb o (EH ij^^e-aa	h
AVST1N1IRIC1I ill
Rejiularnl potni ptu-niki
"FRAINCESCA" odpluje 24. aprila. "SOFIA HOriHNBERG" odpluje 9. W9ja.
"GILJUIA^ odpluje 15. maja. "GEORGIA" odpluje 29. maja.
yro2!Jn med .New Yorkom, Trstom In Rek ->.
|	Najpn pravne jua in najwnejSa parocriMina črta v
LjuBlJano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub | Ijane le «0 centov- Potniki dosj.o isti dan sa parnik, f ko od doma gredo*
hi.II |-fUiifr>itJi ^HMteliniir.