rOÄTMlNA PAVŠALlli 1ÄA. ŠTEV. :?7. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUB L J A N A, KONGRESNI, TRG 3/1. — TELEFON INTERURB. 174. E .* H 1$ I. J ANA. DNE 9. OliTOHlt A 1931. LETO III. se priobčuje vsako leto ter vzdržuje razredne oddelke za angleške in tujinske trgovske, industrijske in obrtne naslove. To vsposobuje trgovce, da neposredno občujejo s tovarnarjem in trgovcem v Londonu, v provincijalnih mestih in industrijskih središčih Anglije in kontinentalne Evrope. Imena, naslovi in druge podrobnosti so razvrščeni pod več ko dvatisoč poglavji. Navedeni so izvozni trgovci s seznamom blaga, ki ga izvažajo in krajev, ki jih z blagom preskrbujejo. Parobrodne črte so uvrščene pod pristanišča, ki jih obiskujejo in tako je naveden tudi približni čas odhajanja in dodajanja ladij. Za Irgovce, ki hočejo svoje zveze razširili ah trgovce, ki iščejo zastopstva se tiskajo oglasi visoki dva in pol cm in 18 cm dolgi za en funt 19 šilingov ter se uvrste pod naslovom kamor pripadajo. Večji oglasi veljajo od dveh do šestnajst funtov šterlingov. En izvod londonskega adresarja velja po pošti poslan itva ftuiia šterlinga, ki naj se z naročilom pošljeta. The London Direktory Co. Ltd. 25, Ahchurch Lane, London, E. C. 4., England. Podjetje ustanovljeno leta 1814. Vsebina 37. številke: Die wirtschaftliche Lage des Königreiches der Serben, Kroaten und Slovenen. Davek na poslovni promet. Ekonomske razmero na Hravatskem in v Sloveniji. (Konec.) Obrtno-industrijska razstava v Sarajevu. - Obrtno-nadaljevalne šole. Valutna hausse in aprovizacija v Avstriji. Die wirtschaftliche Lage des Königreiches der Serben, Kroaten und Slovenen. Ibis schwierigste Problem unserer volks-Wiirtschaftlichen Entwicklimk: bildet zweifellos die Frage der Ausgestaltung unseres Verkehrs. Unser Fisenbahnfahrpark weist durehsehnittlich 48.5% für den Betrieb ungeeignete Lokomotiven und ,36.4% für den Betrieb ungeeignete Waggons auf. Aus diesem (ininde hat der Staat eine 7% .staatliche Li\es-titkiusanleihe im Betrage von 5(10 Milionen Dinar ausgeschrieben. Fs ist dies eine innere Anleihe. Mit der Placierung der Anleihe wurde ein besonderes Syndikat der hervorragendsten Banken im Königreiche betraut, so dass die Anleihe im vorhinein gesichert erscheint. Dessenungeachtet wurde, um die Anleihe möglichst unter der Bevölkerung zu placieren, die Zuiehnungsfrist vom 1. September bis zum ,30. September festgesetzt und sodami bis 15. Oktober verlängert. Die Anleihe ist nšschliesslich eine Investi-tinnsauleihe zwecks Ausbesserung und Neuaul,a,ge von Eisenbahnstrecken, Lokomotiven und Waggons und wird mit 7% verzinst. Zehn Jahre hin-duch kann die Anleihe weder konvertiert noch der Zinsfuß herabgesetzt werden.' Im Falle die Anleihe nach Ablauf van zehn Jahren konvertiert werden sollte, muss den Obligatranshihabern die Auszahlung im normalen Betrage geboten werden. Die Anleihe wird in 50 Jahren amorti- „Jugoslovanska borza“ a weekly periodical publishes reading matter of an informative and instructive eharacter Concerning Trading - Industrial - and Economic Conditions and Bussines Possibilites 11 is published in the Jugoslavish languages in two separate editions — Serbo-Croatian and Slovenish — but brings also arlieles, Information and stat stieal dates touching Jugoslavish Economic Conditions and Developments in the English Language. Mailed gratis io anybody who applies for it, ils distribulion exeels in mimbers any other news-paper in Jugoslavia — therefore as an advertising medium cannot be equaled by other publieätions in Ibis country. „Jugoslovanska borza“ in send to all parts of the world gratis to all parties mailing for postage four Shillings in English funds or one Dollar in American value per ehek ander our address The Administration of the Jugoslovanslu lotza", Liljana, Jugoslavija. /Zaboje za slive / /---—---------- Z okvirčke za opeko, lesene jer-menice iz trdega lesa izdeluje in dobavlja po najnižjih cenah tovarna zabojev in jermenic Lesna industrija Feliks Stare Radomlje, Slovenija. I siert.. Die Nationalbank ist verplichtet, jedes j Oiuinturm von Obligationen bis zur Höhe von 75% mit 6% Zinsen zu lombardieren. Nach ( bisher vorliegenden Meldungen darf angenommen werden, dass wenigstens die Hälfte der Anleihe von der Bevölkerung bereits gezeichnet worden ist — ein Zeichen, dass die eigene Bevölkerung dem Staate ein stets zunehmendes Vertr a u ei i en tg egenbringt. Mit Rücksicht auf den jüngsten Sturz des Dinars auf dem Weltmärkte sowie von dem Bestreben geleitet, weitere Spekiilationsmanöver zu verhindern, hat die Regierung den Valuten- und Deviisenverkehr neu geregelt. Es wurde neuerdings ein beschränkter Devisen- und Va- Novootvorena komisiona radnja M. Miljkovič i Vlad. Jovanovič BEOGRAD (Sava), Karadjordja 71. Vrši sve komisione poslove, daje informacije o robi, kupuje i prodaja za svoj i tudji račun sve vrste Zemljinih proizvoda za izvoz. Prima na smeštaj u svojim magacinima i prodaje u komisiji svakuvrsnu uvoznu robu. Traži i daje oferte svakovrsne robe. r (2rv U\m\ razstavljala III. pražlega vzofinega velulrga Cena dinarjev 20 — (kron 80) naroča se pri zastopstvu: ______A i-O m a Company d. z o. z. ijiibijana, Kongresni trg 3 jg ppumiii Zagret, naga ula 33._ K) J Ljubljanska kartonažna tovarna in papirna industrija I. Bonač sin v Ljubljani Čopova cesta 16 - - - izdeluje rjave in bele škallje za razno blago, škatlje za konditorje, papirnate krožnike, rjavo lepenko, škatljice za mrčesni prašek, kapselne za lekarne, lekarniške embalaže, fine vrečice. Zaloga papirja. Ant. Krisper, Ljubljana : razne vrste Čevlje za otroke, deklice, dečke, ženske, moške, navadne in fine kvalitete, za delavce posebno močne izpeljave, komode (papuča) po brezkonkurenčnih cenah. Oddelek za galanter, blago na debelo: pletenine, čipke, sukanec, vezenina, razne čevljarske in krojaške potrebščine, krtače itd. — Export zobotrebcev, adjustirane in v zabojih. IIIIIIIIIIIIIIIIMI lil Hilli Hill....I 11 I H I I I I I l I H I I I I I H I I I I I I l lllllllllllllllllllllll altessfi stročnice prodaja po tovarniških cenah j glavna tovarniška zaloga O. CRTALIC LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 33. E • I I I I I I I I I I H H I H I I I ■ I I I I I I I I I ■ I ■ I I I I I I I I I I I I I I I I.................................................................................................................................................I I I I I I I I.......................................................................................................................I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I .....7 I M. VRHOVEC, agentura in komisija Beograd - Zeleni venac 11. prevzema zastopstva, posreduje kupčije in daje razne informacije. Bači omislim oteta oa prodaj: Razni modeli za izdelavo cementnih cevi, stroj za cementne kvadre holbloke, stroj za zidno opeko, razni modeli za stopnice, stroj za mešanje betona in razno drugo k temu obratu spadajoče orodje. Naslov pove uprava lista. Premogovnik STvIin premog, 533 kal. 22 prostosledov, 45 minut od železnice, se proda okolnosti radi skrajno po ceni. Dopise odpravi pod „Premogosledna družba 500.000“ Oglasna posredovala ca Vorsič, Maribor, Vrbanova ulica štev. 19. Tovorni avto „FIAT“ 38 PH 1000 zabojev 560 X 400 X 400 2500 zabojev 425 X 225 X 200 stavbinski les raznih vrst, vsled preureditve podjetja zelo ugodno na prodaj. — Nastov pri ALOMA COMPANY, d. z o, z. Ljubljana, Kongresni trg 3. lutenhajiidel ciiuiufiihrt. Das Regulativ, betreffend den Handel mit Devisen und Valuten ist genehmigt und bereits in Kraft getreten. Der Devisen-und Valutojiliandel ist unter Kontrolle des h'i-ivanzministeriuins und der Nationalbank gestellt worden. Das General inspektorat des Pinauzmi-iiisturiivms wird im Einvernehmen mit der Natio-naiibank und im Wege von Ausschüssen der Na üoiialbank. die in Zagreb, Ljubljana. Sarajevo und Split gebildet werden sollen, im Sinne dieses Regulatios seine Euiiktion ausüb cn. Die Einfuhr fremder Valuten ist im unbeschränktem Umfange gestattet und der Transit aller Valuten unter Bescheinigung des Zollamtes zuläßig. Reisenden ist die Ausfuhr von 3000 franzg-sischen francs oder von anderen diesem Quantum entsprechenden Valuten gestattet für die Ausfuhr eines höheren Betrages ist die Bewilligung des Ausschusses erforderlich, der aus Vertretern des Einanzministcriimis. der Nationalbank und der Handels- und Gewerbekammer gebildet wird. Gestattet ist die Ausfuhr aller Valuten, mit Ausnahmen von effektiven Gold, Silber und unserer Banknoten. Gestattet ist auch der Handel mit Gold, Silber und allen Valuten im inneren Verkehr, doch ist jederman zur Buchführung verhalten, aus welcher eine genaue Verzeichnung der Firma, von welcher die fremde Valuta oder Devise bezogen wurde, ersichtlich sein muß. Der Verkauf von Valuten und Devisen an die Nationalbank sowie an zum Handel mit Devisen und Valuten heiligte Banken, findet zum Tageskurse der Belgrader und Zagreben Börse statt. Scheck-Akkreditiv- und schriftliche Aufträge für das Ausland können nur im Wege der Nationalbank und Ihrer Filialen, sowie im Wege von Banken erfolgen, deren eingezahltes Kapital wenigstens 3 Millionen Dinar beträgt. Alle aus dem Auslande stammenden Devisen und Valuten müssen ausschließlich der Nationalbank abgetreten werden. Jede käuflich erworbene Devise muß in Evidenz geführt werden. Um den Ausfuhrhandel möglichst zu forcieren hat der gesetzgebende Ausschuß unseres Parlament;! den Beschluß gefaßt, die Ausfuhrzolltarife tunlichst zu ermäßigen. Der Verordnung wurde mit Beschleunigung Gesetzeski..n zuerkannt und ist dieselbe bereits am I. Oktober in Kraft getreten. Verboten ist die Ausfuhr von Gold- und Silbermünzen, (iold und Silber in Staben. ■ vom verarbeitetem Gold und Silber. Schmuck. Ringen u. s. w.. verboten ist auch An fuhr aller Kuustgegeustände von historischem Wert. Das Gesetz stellt folgenden Ausfuhrtarif fest; für 100 kg Weizen 20 Dinar, für Hafer und Gerste 10 Dinar, für Opium 500 Dinar, für Pferde, Stuten (belgische über 3 Jahre alte) 400 Dinar, für Pferde und Stuten sonstiger Rassen 250 Dinar, für Maulesel 300 Dinar, für Esel 150 Dinar, für lebende Schafe 30, für Ziegen 20 Dinar per Stück, für Rindvieh, Büffeln, buše (niedrige Rindviehrasse) bis zum Gewichte von 300 kg 120 Dinar, für andere 250 Dinar per Kopf, für Eier (1:00 kg) 100 Dinar, Wolle (100 kg) 1000 Dinar, Rindshäute 400 Dinar. Kalbshäute 600 Dinar, Schafhäute 300 Dinar. Lammfelle 200 Dinar - -für je 100 kg, schließlich für Buchenschweilen 1 Dinar per Stück. !6*M*aaöismB«MOT«iSTO?mma3M»Hei3iraiwetÄaee*ea!«tM, Rok za podpisovanje 7 odst. državnega posojila poteče 16. oktobra 1921. Davek na poslovni promet. Nova uredba o davku na posl, promet z dne 27. junija 1921, ki je bila objavljena dne 30. avgusta 1921 v Službenih Novinah št. 191 (Uradni list št. 289 od 19. septembra 1921) stopi v veljavo šele 1. oktobra 1921. Da se ohrani kontinuiteta med novo uredbo in dosedaj veljavnimi določili čl. 127 a finančnega zakona za 1. 1920/21 (Uradni list št. 436 od 25. novembra 1920), je ministrstvo financ (generalna direkcija neposrednih davkov) z razpisom z dne 5. julija 1921 štev. 21.580 odredilo, naj se določila čl. 127 e. točki e in i poleg določil točke g uveljavijo za tri četrtletja tekočega koledarskega leta. torej tudi še, za dobo od 1. julija do 30. septembra 1921. Ker se je začasni predpis davka na poslovni promet v zu tišin tukajšnjega razglasa z dne 15. junija 1921. št. 2030 A 1 (Uradni list št. 72 iz leta 1921) izvršil samo za dobo do 30. 'junija 1921 tako glede Domača tvrdka. Solidne cene. Ljubljana Prešernova ulica 9. Najnovejši kroji. Točna postrežba. Velika izbira izgotovljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre. FURNIR žagan, iz vseh vrst trdega lesa, od 1 mm debeline naprej, ::: ima v zalogi tovarnaf umirja,žaga, in trgovina z lesom Podredje p. Domžale. Expor>' Francuska! ""p°rt' Jugoslovan išče uvozniška in iz vozniška zastopstva. Ponudbe na naslov Janko Lavrič, Strasbourg, France. 1. rne Charles Appell. Brzojavni naslov: Slovenija Strasbourg. ŽELEZNIŠKE PRAGE hrastove, bukove in borove raznih tipov z izvoznim dovoljenjem KUHI M. Ponudbe samo resnih producentov z bančno g a-r a n c i j o — na adreso V. Dostal, Praga II., Marianska ulica 16. Telegram: „Epidaurus“. HEmiKI UREDSKI N11JEŠTIIJ Blagajne i kasete, sigurne proti vatri i provali Pisare strojeve raznih sustava uz jamstvo dobavlja ITTER I DRUi, ZAGREB, ILICI BR. 21 Bolesti radi prodajem dobro iduću gostionu u Crikvenici uz vrlo jeftinu cjenu. Ista se nalazi na obali tik uz kupališta sa koncesijom. Nas'ov pod: „Crikvenica“ B ^lippSf:- znamke „TRIGLAV", su shodna, jasno doneča, ne-U ypif§l; rabiva.....................Dotični cijeniki gratis. %■ lljjjf Alojzij lan tndustr|ia Gorje kod Bleda, Slovenija. Dobavljam i druge množinske proizvode prema svakoj risbi ili uzorku. Zvona za stoku Izdelovalnica šmirglja dobavlja srosislom \ poliili in zavilkili (rolali) PRODA SE Cena 4,000.000 nemškoavstrijskih kron od postaje v Nemški Avstriji. Opis na vpogled v upravi lista. kompletna moderno urejena Johann Rzehak’s Nachf. Radowenz - Trutnov, Češkoslov. barvarija lanene in bombažaste preje v turškorudečih in pisanih barvah od Va do V4 belo (weißgebleicht) jjrn turškorudečein |ILU pisano barvano. katerega 111. letnik za leto 1922 izide v najkrajšem času. Prirejen je za celo državo. Cena izvodu je K 30*—. Naroča se pri ALOMA COMPANY d. z o. z. LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 3. Neobhodno potrebni beležmk za vsako pisarno je obratov, ki plačujejo davek na poslovni promet v izmeri še cnkratiie pridohnine, kakor glede denarnih zavodov in delniškili družb in industrijskih ter tv.orniškili podjetij, je finančna delegacija naročila davčnim bblastvom in davčnim uradom, da takoi izvrše po navedenem razpisu potrebno poslovanje, a) Obratom, ki plačujejo davek na poslovni promet v izmeri pridobnhic, naj davek na poslovni promet za čas od 1. julija 1920 do 30. septembra 1 )2I številčno izenačijo s pridobili.to, ki po predpisih za leto 1920 in.1921 sorazmerno odpade na to dobo ali če ta ne obsega vseh pet četrtletij na dotično krajšo dob;). K ilikor je začasni, na osnovi priddbiiinc za leto 1920 izvršeni predpis višji ali nižji, bodo razliko odpisala ali naknadni; predpisala. O naknadnem predpisu na tei podlagi odmerjenega danka na poslovni promet bodo davčni uradi obvestili davčne zavezance s poštnimi položnicami, ki bodo na hrbtu vsebovale podatke o predpisu. Predpisani davek zapade v plačilo L decembra 1921 in se ho po preteku tega roka, ce bo treba, prisilno izterjal. Davčni, zavezanci, ki bi bili mnenja, da je predpisani davek napačno pferačunjen ali da niso zavezani davku na poslovni -promet, lahko proti predpisu vlože priziv tekom 15 dni po vročitvi poštne položnice pri pristojnem davčnem oblastvu. Nadalje bodo davčna oblastva pozvala denarne zavode in delniške družbe, naj plačalo tekom 14 dni davek na poslovni promet še od ene četrtine kosmatega donosa de.mttinih poslov v 1, 1920 in po prvih petih dneh prihodnjega četrtletja, to ju no 15. oktobru x. 1. tudi industrijska in tvorniška podjetja, da predlože knjigo o prodajali blaga in odpremi-io. odpadajoči da-vek za čas od 1. julija do 30. septembru- 192!. V ostalem bodo davčna oblastva uporabliala pri poslovanju navodila zgoraj navedenega tukajšnjega razglasa. Podpisujte državno posojilo, čas poteka! Ekonomske razmere na Hr-vatskem in v Sloveniji. (Konec.) m. Izvozna in uvozna trgovina. .Tokom L 192U. se je prebitek poljedelskih izdelkov tega p-odrpč.ki. izvažal večinoma v druge'dele Jugoslavije, v Avstrijo, Italijo, Švico in na Nemško; les in surovi drvenj produkti so se izvažati na Fianeo-sko, v Italijo, Avstrijo in na Angleško; živina in nični produkti v Avstrijo, Švico, Italijo in na Francosko; moka in volna v druge dele Jugoslavije in v Avstrijo, Švico, Italijo in Naučijo.. Glavni uvozi v to področje so železniška .nema, poljedelski in drugi stroji, železnine, suho blago, čevlji, gumijevi predmeti, porcelan, petrolejski I produkti, papirni izdelki, kemikalije m zdravila, katero blago je prihajalo rž Avstrije, Cehoslovaške. Angleške, Nemške. Francoske, Švice in Italije Nimam nikake statistike za uvoz in izvoz glede tega področja tekom leta 1919 in 1920. Področje je Je det jugoslovanske držaive, in naš konsul v Belgradu poroča o državni statistiki uvoza in iz verza za vso zemljo. Indirektna trgovina z Združenimi Državam1. Skoraj^ vsa trgovina med tem delom Jugoslavije in Združenimi Državami se je tekom leta 192(1. vršila s posredovanjem drugih držav in sc ho pripisala statistiki dotičnih držav. Bel in pisan ližol ja bil kup-o.viaai s strani francoskih tvrdk v Marse.ju, ki so ga zopet prodale ameriškemu trgu. Vso letino hmelja so nakupili češki trgovci, ki so prodali velik del iste v Združene Države pod imeiio-m »Starr hops« za izdelovanje en-o-pereentiiega piva. Angleške in nemške tvrdke so kupovale rastlino »Belladonna« za uvoz v Ame- ! liko. Neizgotoviljene kože malih živali, kot jag- j netje. ovčje in kozje kože. so se prodajale inozemskim tvrdkam in nekoliko teh produktov je 1 šlo baje v Ameriko. Isto velja glede surove ko- j napije,- kemikalijev. bauxita in turpina, nekaterih j preparatov bukovine in poluizgotovl,jenih drvenih j pred-meto-v za palice. Tukajšnji izvozniki bi rajši trgovali direktno 1 z ameriškimi kupci in trgovska zbornica v Za- I grebu se trudi, da bi kai dosegla v tem smislu. 1 Specialitete iz previj*enog drveta: Najbolji potovalni in kupejski kovčegi: Nerazorljive školske torbice: Beskonkurenčni pružaći za cipele ,Royal1 Cjeniki gratis Cjeniki gratis DAMBACHWERKE A. G. Windischgarsten, Austrija. Gosp. kobasičari i mesari! Mi sila Hip prvorazredna roba bez luknje, sortirana 26, 28, 30 i 32 mm, imade na svome skladištu na veliko i malo Jugoslavensko - švicarska Industrija crijeva k. d. prije .fosil» Pavcšić ZAGREB HA KANALU 48. TEL. 22-24. Ne kupujte za drage novce umetne ude (proteze), pomožna orodja, pasove proti kili, rokavice, ortopedične čevlje in pripomočke novodobne kirurgije pri tujih neprijateljskih podjetjih ako vse te predmete v brezhibni izpeljavi po konkurenčnih cenah lahko nakupite v tovarni dobroznanega .Ortopedičnega društva voj. invalidov* Praga, Vyšehrad. tf.-Emanzy, Češko. Posebni oddelek za izdelavo navad, čevljev. Filijalka: M RA D E C K R Ä LOV E-TftlDA NÄRODNIHO VOJSKA. Zahtevajte v lastnem interesu naš prospekt Vsake vrste domače m kuhinjsko orodje iz lesa v brezhibni izvršitvi po najnižjih cenah izdelujejo SmOtElHE DELMIEE Zi LEB« HISTEEH0IIHTM (Nordböhmische Holz- und Glasindustrie - Werke) Biinauburg pri Podmoklih. Specijaliteta: Lesene servirne deske s stekleno, ročno dekorirano vložko. L 1.1. v r Ted. ilustrovana revija italij. produkcije, razširjena po celi Evropi. —----■ 6-------------—- Cenik za Inserate: Carnet A 52 '/2 strani .... L. 40.000 B 52 ‘/■'i w n 28.000 C 52 '/4 20.000 1) 52 Ve „ 14.000 E 52 >/8 10.000 n F 52 '/» 9.000 A 1 26 '/2 „ .... 26.000 B 1 26 '/3 „ 14 000 C 1 26 '/4 10 000 D 1 26 76 7.000 E 1 26 Vs 5.000 „ F 1 26 I/» „ .... 4 000 A 2 12 1/2 „ .... 9.600 B 2 12 1/3 6.800 C 2 12 74 4 800 D 2 12 76 3.400 E 2 12 1,8 2.400 F 2 12 1/9 2.200 Celoletna naročnina za inozemstvo 140 L. Zahtevajte list na ogled! Glede informacij se obrnite na: Istituto editoriale italiana reppre-sentante per la Venezia Giulia e per L’ Estero TRI ESTE, Via Valdirhio 13. S Štolama v Sodražici, Slovenija — priporoča svoje izdelke, kakor: politi-rane gostilniške in kavarniške stole, vrtne za klopne stole, mize itd. Ceniki na razpolago. Kupimo vsako količino Ponudbe pod ,,Traverses“ na ALOMA COMPANY, d. z o z., Ljubljana, Kongresni trg 3 I sa ili brez sanduka kupimo u z povoljnu c jenu više vagona. Posredniki izključeni. M Homp. Ljubljana. (300) ca. 42 X 54 cm, 3 mm debele, se ceno oddajo. I. Wider, Ljubljana, Cesta na Rožnik 19. SIPE 2« HP (tvrdke Pichler) 380/220 voltov, se proda. Jošt Mihael, veleposesti!. Gotovlje, pošla Žalec, Slovenija. po izredni ceni se proda Naslov v upravi lista. Zaključek, D očim se to 'pod račje nahaja v jako kritični prehodni dobi, ki vsebuje zineuo suverenitete, nove carinske meje iit politične, gospodarske in socialne zmede, vendarle komerciialna bodočnost te pokrajine izgleda jako ugodno. Hrvatska. Slavonija. Slovenija,. Medjumttrjc in Prekmurje, s svojo bogato zemljo in pridnim prebivalstvom ter • s svojo strategično-ekonomič-4io lego med Balkanom in Srednjo Evropo, bodo v bodočnosti igrale važno ulc.go v svetovni trgovini. Njihovo naravno bogatstvo in ugodna lega dajejo novi jugoslovanski državi smernico, da postano naravni trgovski nadomestiteli prejšnje Avstrije. Zračno zdravilišče Penzija Grintovec' grad Preddvor, p. Tupaliče pri Kranju, nudi gostom krasne zračne prostore pri izborni ceni hrani. - - Za jesen in zimo bodo pripravljene lepe gorke sobe. - -Izredne prilike za zimski šport. t 4 ksstt ....— ■ — — T J Obrtno-industrijska razstava v Sarajevu. Ob velikem interesu in v prisotnosti velikega števila oosetnikov. ki jih je v tem momentu mogla sprejeti v svoje prostore zgradba Sarajevske Opčine je bila otvarjena dihe 24. septembra t. 1. obrtno - industrijska razstava v Sarajevu. Ta , razstava, kakor druge doslej prirejene pri nas. javno kažejo, da se gospodarsko življenje budi in stopnjema zavzema vedno večji razmah na. vseh poliih. Kar se najpreje opaža pri takih razstavah je njihov lokalni karakter, kar zadržuje in otežkoči popoln uspeh razstave. Velike prireditve nam :e treba, ki bi mogla Potegniti nase tudi naše številne trgovske vezi v inozemstvu. Čeprav ie obrtno - industrijska razstava v Sarajevu omejena samo na predmete, ki jih proizvaja Bosna in Hercegovina, vendar nam jasno kaže. da se naše gospodarsko življenje razvija v naglem tempu in v vseh smereh. Čeprav je naša kraljevima skoro izključno agrarna dežela, vendar smo pokazali po ljubljanskem sejmu in mariborski razstavi ponovno s sarajevsko obrtno - industrijsko razstavo, da se naša država na industrijskem polju kar najlepše razvija. Iz Sarajevske izloižbe odnese človek najboljše vtise, da sc bodo namreč mnoge industrije, ki se še danes nahajalo takorekoč v embrionalnem stanju mogle v doglednem času razviti na visoko konkurenčno stopnjo. Podpisovanje 7 odstot. drž. posojila 1921 zahteva lastna in državna korist! Eno napako kaže sarajevska izložba: Poljedelskim proizvodom rodovitne Bosne se posveča veliko premalo pažnje! Razstava je v tem pomanjkljiva. Posamezne vrste sadja, posebno slovite bosanske slive bi morale biti v veliko večji meri zastopane. Brčanškili sliv sploh ni na razstavi. Tudi hercegovinska vina so slabo zastopana. V največji meri zanimajo na razstavi proizvodi •mestnega parnega mlina, ki bo mogel po svojih modernih strojih zadovoljiti vse potrebe zemlje. Veliki paromlin bi moral' v Bosni žc zdavnaj doseči najlepše uspehe, vendar ga ie nekdanja madžarska vlada s tarifno politiko na železnici na korist lastnih paromlina v skoro popolnoma uničila. Danes v novi državi so tej industrijski panogi ustvarjeni vsi pogoji razvoja. Iznenadili so obiskovalce proizvodi kon-servnih tovarn, posebno tovarna za konservira-nje sadja :>Miva« ki je izložila veliko število svojih okusnih predmetov. Posamezne industrijske panoge, kakor pohištvo in lesna stroka so bile častno zastopane. S povoljno carinsko in železniško tarifo bi morala država omogočiti tel industriji! konkurenčna zmožnost tudi v inozemstvu. Na tem mestu je $ Zračne stiskalnice, sesal-nice, ročne in elek. naprave za gostilne in pivovarne vsakovrstne armature ALOIS KUCERA, SPoi. s r. „ Praha VII, Hermanova 45, Čehoslov. liavodnamot na Gorenjskem, pred časom tam večja tovarna, katera je pa pozneje pogorela, je na prodaj vsled opuščene misli graditi novo tovarno. Naslov pove uprava lista. Laneno sjeme svaku količinu, kupimo uz najvišu dnevnu ejenu. Hrovat 8 [omp. Ljubljana. Brzojavni naslov: „HROVATPORT“. Zvonce, goste, godbene instrumente najpopolnejše, najtrpež-nejše, najcenejše Vam dobavi znana solidna firma Vdela Če r ve n.y vnuk V. Červenćho (Rudeho) Hradec Krälove 550 (Češkoslovensko). (Pišite vsakokrat številko.) Čevljarske cveke la. brezove vseh številk v vrečah po 25—40 kg po Kč 6*50 1 kg dobavlja tvrdka ST. SPU RN Y Konice, Čehosl. repbl. OtroSIm oMo usnjeno iz odrezkov, šivano, obrnjeno (Ka-lesle, Baby) dobavlja Josip Cervinka izdelovanje otrošk. obuvala Hranice, Morava, Čehoslovaška republ. MogiaH aparat 6x9 na filmi z vsemi potrebščinami se ceno proda. Na ogled v upravi lista. Domaća litografija najidealniji umnožavajući aparat, koji umnožuje strojno i ručno pismo, kao što i crteže putem staklene ploče, koja se nikada ne izrabi, do neograničenog broja primjeraka. - Umnožavati može svatko bez pouke. — Tražite cjenike i uzorke! GSavno skladište THE REX Co. LJUBLJANA, GRADIŠČE IO treba omeniti obupno izdelane palice iz tovarne »ukiina« v ilerventi. Občudovanje je vzbujal lei> razvoj železne i;i jeklene industrije v Bosni. Bogata na premogu in železni rudi bo Bosna kmalu center nieta-iurgične industrije v naši državi. Lepe uspehe na izložbi so dosegle tovarne iz Viircša in Zenice. Isto moramo reči za delavnice za predelavo kleja: »Umila« iz Sarajeva. Splošno pozornost so budila elektrotehnična dela firme Kočoviič in drug iz Sarajeva. Tekstilna industrija je postavila na razstavo svoje najboljše blago Hz tovarne Užičanim in Baščanševič na Zmajevcu pri Sarajevu. Morda ne bo treba več dolgo čakati, ko se bomo oblačili v obleke, ki bodo doma narejene. Med dovršena dela spadajo razne vezenine in čipke iz sarajevskih tovarn. Koliko so ta dela dragocena, dokazujejo naročila mnogih razstavljenih de! za kraljevski dvor. Čeprav je bila sarajevska izložba maj Ima, vendar si želimo še več takih prireditev, dokler ne ho mogoče na eni ali drugi razstavi pokazati po možnosti vse kapacitete našega gospodarstva. Ako se hočete zavarovati pred slabo valuto, podpisujte državno posojilo! Obrtno-nadaljevalne šole. Dolgo vrsto let se že bori obrtniški stan za svoje pravice. Ko je padla v prali sila stare avstro - ogrske monarhije, ki s svojimi starokopitnimi zakoni in uredbami ni dopuščala obrtnikom, da hi povzdignili svojo obrt in jo tmapredili v zmislu zahtev moderne dobe, tedai je bilo vsem obrtnikom, ki so bili na ozemlju bivše monarhije in ki pripadajo danes Jugoslaviji, pri srcu. ko da bi odpadli vsj okovi in vse verige, ki so vezale obrtniški stan. Zato smo' upali na preobrat in sc ga veselili, ker smo pričakovali, da prinese obrtništvu preporod. ki mu bo odprl nova pota in nova sredstva za dosego ciljev. Upali smo — toda žal moramo upati še danes, ker pravega izboljšanja ni, kar se vidi posebno pri obrtno nadaljevalnih šolah. Še danes morajo obrtniki sami vzdrževati obrtno nadaljevalne šole. kar niti včasih ni bilo potrebno. Država, ki bi morala z vsemi močmi podpirati obrtniški stan. ki bi morala na vse kriplje skrbeti za procvit obrti in njen napredek, ker je to v prvi vrsti njena korist, ta država plača danes samo dve tretjini vseh stroškov za vzdrževanje obrtno - nadaljevalnilr šol —• eno tretjino pa morajo plačati interesenti, to je občina in obrtniške organizacije. Ker sc pa vse občine jrranijo teh izdatkov, zato nalože to breme že oo davkih dovoli izmozganemu obrtniku. Ali plačati ali pa ne bo šol - je stalni ultimat, s kate-nim se prisili obrtnika, da plača vso tretjino. Obrtnik je tako v vsej državi edini, ki si mora sam plačevati svoje strokovne šole. In vendar je to največje koristi za državo, ker brez šole ni dobre obrti, brez dobre obrti pa ni dobre države, ni njene gospodarske osamosvojitve. Zato vprašamo merodajne kroge, ali mislijo ukreniti vse potrebno, da prevzame država vse izdatke za vzdrževanje obrtno - nadaljevalnih šol in da izpopolne obrtno - nadaljevalno šolstvo tako, da bo v resnici odgovarjalo potrebam obrtništva! Tudi obrtniški stan je steber države in zato pričakujemo, da saj v tem oziru ne bo varano nase lipani :. Obrtna organizacija za Slovenijo v Novem mestu. Državno posojilo je najboljše štedenje! Valutna hausse in aproviza-cija v Avstriji. Dr. Alfred primberger priobčuje v zadnji ■Die Börse« sledeči interesanten članek, ki kaže v kako tesni zvezi stoji padanje valute z draginjo. Z ozirom mi veliko poplavo kronskih bankovcev nastajajo avstrijski državi pri zasigura- nju živil kar naj večje težkoče. Ker mora. kakor znano Avstrija večji del svojih potreb na živilih kriti z uvoženim blagom, sc izražajo višje cene tujih deviz in valut v silno povečanih nabavnih stroških državnih doklad za živila. Vedno boli postaja problem prehrane nerazrešljivi finančni problem Avstrije. • Avstrija invportira povprečno na mesec 5000 vagonov žita. Še v iulijtt tega leta jv bilo treba za to mesečno množino pri kurzu 250 kron za hol. goldinar 2.5 milijard n. a. kron. Medtem je padla cena halandskega žita. Zato pa ie vstala holandska valuta, tako da je treba danes 7.2 milijarde n. a. K za isto količino žita. Iz te številke sc jasno razvidi, kako silen udarec zada padanju valute celi finančni moči države in kako dviga draginjo. Radi tega in da se paralizira nekoliko pretirana cena zapadnih valut, poizkusijo avstrijski merodajni faktorji stopiti v stik z vzhodnimi državami posebno z Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarsko. Kakor je težko povišati cene najvažnejšim živilom, vendar je bila država prisiljena dvigniti ceno moki. Koruza predstavlja najboljši primer, kako so se dvignile cene. Danes more Avstrija dobiti koruzo saimo od zapadnih luk. Jugoslavija jc vsled pomanjkanja hrane za živino prepovedala izvoz. Julija meseca bi bila mogla Avstrija pri nas dobiti še po 30 n. a. K koruzo. Danes jo mora holandskim trgovcem plačevati po 60 n. a. K. Pri vseh ostalih živilih je opaziti isti pojav, kakor pri žitu. Posebne neprijetnosti pripravlja uvoz sladkorja. Ker menda vsled pomanjkanja denarja —■ mestna an rovi zaci j a dnnaiska ni mogla nakupiti sladkorja na zaloge, je bila zadnji čas primorana plačati sladkor iz Češke po visokem tečju čeških kron. Dr. Griinberger je minister prehrane v Avstriji. Svoj članek zaključuje dovolj karakteristično tako-le: Problem prehrane Nemške Avstrije v sedanji situaciji ie nerazhešijiv problem. Olajšana pa bi bila Situacija, če bi ententa dovolila predujme na kredit. Vendar ie državno gospodarstvo v prometu z živili nad vse potrebno. Privatne firme niti ne uvažajo mnogo ker sc bojijo rizika.' Kakor je iz tega članka razvidno, se nahaja Avstriin v naivečjili zagatah. Sanacija njenega gospodarstva je mogoča samo s tujim denarjem. S tem pa pridejo tuji in novi gospodarji Avstrije na površje. Podpisujte državno posojilo! Podpisovanje državnega posojila. Mnogi denarni zavodi so se obrnili na finančno ministrstvo s prošnjo, da bi se jim dovolilo, da smejo še lutialje vršiti podpisovanje, ker niso mogli izvršiti vseh podpisov posojila, ki so sc nakopičili v zadnjem trenutku. Ker se je res pokazalo,' da se jc pravo in živahnejše podpisovanje iz raznih razlogov začelo še le v zadnjih pav dueli, ki so bili določeni za podpisovanje je finančno ministrstvo tei prošnji ugodilo in dovolil, da sv posojilo more podpisovati do. vštetega 15. oktobra t. 1. O pomenu tega posojila in njegovi' potrebnosti se je pisalo že mnogo, tako da ie njegov namen in svrha znana že vsakomur. Z zado-voljstvom se lahko konstatira, da je posojilo v zadnjem času nasip mnogo več razumevanja' hi so podpisi začeli pritekati mnogo živahneje. da sc je zaradi tega moral rok za podpisovanje podaljšati. da se s tem .omogoči udeležba vseh. ki to žele. To je vsekakor ugodno in pomirljivo dejstvo; kakor tudi znak treznega pojmovanja dolžnosti napram državi. Po dosedanjih uspehih, ki jih ie dosegel sindikat denarnih zavodov, se lahko reče. da ie podpisovanje približno zadovoljivo. Podaljšanje o dpisovanja bo omogočilo, da se bo uspeh dosegel popolnoma kljub pasivni rezistenci gotovih krogov. Kako veliki so rezultati dosedanjega podpisovanja, se še ne more reči. ker prihajajo izkazi vsak dan in se urejujejo tako. da se bo definitivni rezultat mogel zvedeti Po 20. t. m. Pri tej priliki se denarni zavodi naprošajo, da čimprej zaključijo dnevnike po podpisih do 30. septembra in jih takoj pošljejo sindikatu. Kar pa se bo podpisovalo naknadno od 1. do 15. t. m., naj se takoj po preteku tega roka javi s prepisom dnevnika, posebej pa naj še' na dnevniku vidno zabeležijo tudi svoto, ki se je podpisala v rednem roku (do 30. septembra), tako. da se bo takoj videlo, kolika svota ju bila skupno podpisana pri dotičnom zavodu. Še je čas za podpisovanje 7% državnega investicijskega posojila! Požurite sc! Ne odlašajte te važne stvari na zadnji dan! Denar, naložen v državnem investicijskem posojilu, nosi 7 odstotkov obresti. Plačevanje 7% državnega posojila v obrokih za uradnike. Od ravnateljstva poštnega čekovnega urada v Zagrebu smo preidi nastopno vest: Državni nameščenci, ki so pri poštnem čekovnem uradu v Zagrebu podpisali 7% državno investicijsko posojilo s plačilom v obrokih in jim njihovi uradi no bodo odtegovali obrokov od mesečne plače, lahko dobijo pri kateremkoli poštnem uradu za plačevanje v mesečnih obrokih poštae položnice za račim št. 30.007 • Pošt. čekovni zavod Zagreb 7% drž. investicioni zajam« po 20 h komad. Vsak tak uslužbenec naj posebej pošilja svoje mesečne obroke no položnicah in naj natančno navede svoi naslov. _|________________!_ Štora d Jo.v Št. Vid nad I.jubljano tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, en lam ina, kongresa, platna i. t. d. HIŠA enonadstropna s tremi stanovanji, z vsemi pritiklinami in velikim vrtom pripravna za vsako obrt takoj naprodaj. Naslov v upravi lista. X izdeluje umetn. izdelane senčnike za električno, plinovo in ostale vrste razsvetljavo v najmodernejših oblikah. :: Edino tovrstno podjetje v Jugoslaviji. :: Naročila je nasloviti; „VESTA“, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 8. VESTA-ATELJE Ul O m 3 > 4». X O Ul NAJNIŽJE CENE! ■ H NAJNIŽJE CENE! II lA A M tvornica gumijevih VUL.I\AfNI izdelkov v Kranju izdeluje (8 C prvovrstne podpetnike | ČISTO DOMAČE PODJETJE! | < ra F* 0 < 3 O "O N 3 S) 3 M X < U „TRIGLAV“ SM v SARAJEVU prevzame zastopstva in samoprodajo od raznih industrijskih podjetij v Sloveniji v svrho upe-Ijave slovenskih produktov v Itosni in Hercegovini, kakor tudi v Dalmaciji in Črni gori. Cenjene ponudbe na zgornji naslov. I "'-—■"g Gramofon z 40 ploščami, dobro ohranjen, se ceno proda Naslov v upravi lista. a ' ALOMA COMPANY Ljubljana, Kongresni trg 3. Telefon 174. (Pri vprašanjih zadostuje poleg navedena številka.) Na prodaj: 60. Hiša na Dolenjskem, s prostori za mesarsko in gostilniško obrt, zamenjam za malo hišo v Ljubljani radi potrebe stanovanja za šoloobvezne otroke 61. Dve manjše hiše z delavnico v Ljubljani. 62. Enonadstropna hiša v mestu na Sp. Štajerskem, lepa lega, 3 stanovanja s pritiklinami, stanovanjem za hišnika, klet, podstrešje, lep vrt, voda v hiši 67. V Bosni premogokop, 20 vagonov dnevne produkcije, ne daleč od želez, proge, z žično vzpenjačo. 68. V Bosni kamenolom in tovarna za pridobivanje gipsa (Gipswerk) 70. Premokop na Hrvaškem za K l.OOO.OOO—. 72. Hiša v Št. liju, najlepša lega, pod najugodnejšimi pogoji. 73. Tovarniško poslopje, pripravno za vsako obrt v prometnem kraju Kranjske pod pogojem, da se lastnik udeleži kot kompanjon. 74. Nova zlata damska ura z verižico za Din. 1300"—. 77. Marmornata garnitura za spalnico 2 oseb ugodno na prodaj. 79. Nov pisalni stroj za ceno 10.000 kron. 80. Stenski telefonski aparat za 2000 kron. 81. Štiri oljnate slike iz srbske narodne zgodovine ugodno na prodaj. Na ogled v pisarni anončne družbe Aloina Company, Ljubljana. 82. Posestvo na Sp. Štajerskem, naj-idealnfejša in najprikladnejša lega v bližini večjega mesta in modernega letovišča. - Cena 1,200.000 kron. 83. Bukovi gozdovi za eksploatacijo. 84. 1 dalnogled Zeis-Trieder, daljše oblike s popolnoma čistim steklom. velikim obzorjem, z etuijem vred za K 3300"—. 85. Fotografični aparat 6X9 za filme. 86. Vila v večjem kraju na Gorenjskem s takoj prostim stanovanjem. Hiša istotam z lokalom za trgovino. 88. Dvonadstropna hiša v Mariboru, Lpa lega (letnih dohodkov 14.400 kron) za ceno K 400.000"—. 89. Glasovir v dobrem stanju, 2"25 m dolg in 1"35 m širok, ceno na p odaj. 90. 2530 kg amerikanškega kakao po K 57'— na prodaj. Vzorce daje „Aloma Company“, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Telefon inter. 174. gonilna usnjata prvo-vwl III la Ca vrstna Knoehova v dimenzijah (širina od 30 250 mm) gruda ja po ceni, takoj iz skladišta. Glavno zastupstvo za .Jugoslaviju Krkovič i drug, Zagreb, fflesniika 5. Tel. H5. Ljubljana, Stritarjeva ul 7. Tel. 422. Kupi se: 51. Srednje veliko posestvo v okolic' Ljubljane. 52. Hiša v Ljubljani, ki bi se dala preurediti za kavarhiško obrt. 53. Vila, kjer bi se dobilo stanovanje. 54. Hiša kjerkoli v Ljubljani, samo da se dobi stanovanje. 71. Posestvo v bližini Ljubljane do K 400.000"—. 76. Manjša hiša v Ljubljani, kjer 1)1 se dobilo stanovanje in trgovski lokal. 78. Hiša v Ljubljani, kjer bi se dobilo stanovanje. 79. Hiša ali vila v Ljubljani) v bližini juž. ali drž. kolodvora. 87. V najem se išče lokal za trgovino v Ljubljani ali v drugem prometnem mestu. O "5 si juž. žel., Slovenija se priporoča vsem ccnj. interesentom za vse v to stroko spadajoča dela, kakor ludi dvodelne lesene jermenice lastnega izdelka in vse vrste MLINSKE KAMNE. 1111 u 11111111111111 Državni uradnik j 33 let slar, išče poznanja z gospodično j j ali vdovo (30 do 35 let) v svrho ženitve, j E Ponudbe se prosi pod „Slalno v Sarajevu" na = upravo lista. — Tajnost zajamčena. ; Najfinejše ultramarinovo v krogljicah in prahu su SAMO ENGROS NUDI lastna izdelovalnica m, MIE *1 Eli izdeluje in dobavlja promptno največja tovarna v čehoslovaški republiki n a d Republika českoslov. OFERTI OBRATNO! OFERTlOBRATNO! SB H ■ ■ B ■ ■ ■ ■■■L ■■■IBIBEBBBBB E ■■■■■■ Kupimo vsako količino bukovega oglja in drv, tesanega in rezanega lesa vseh vrst, mehkega in trdega. Ponudbe pod „Družba“ n ALOMA COMPANY, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. I BEE12 ■ESBflElECIBBHBBBK ESE £ EEE I Tvornica drvenih čavlja , i- Tu lo Bral pod imam paro, Slovenija. fjE Profesor kemije z večletno prakso, išči- službe tehničnega vodje ali kot asistenčna moč v k:i-kem podjetju ali obratu kemične industrije. Ponudbe na .ALOMA COMPANY“, d z o z., Ljubljana. Kongresni trg štev. 3. plavilo j F. Turin, Celje I Parne lokomobile premikalne in sta- Klini* vsake sile. najnovejše in najstarejše, Vam do-bavi najceneje Adolf Eckert, Chrudim, Cehoslovenska republ. — Zahtevajte potrebno ponudbo za lokomobilo, ki jo rabite. ‘karne in vse industrijske zavode, ■BEEEBEHBBBBBBBE g TOVtIENE SVINJE ■ ro od 300 kg par dalje kupimo svaku količinu Ponudbe sa cijenom žive težine [jj^ po kg franco l.jubijana pod „Tovljene g svinje“ na Aioma Company, d.z o. z., Ljubljana, Sloven. g , B 21 wA na deželi, z industrijskim rfciN» lil 1 J15%ö obra lom (razpošiljanje mineralne vode), veliko vilo in vsemi gospodarskimi poslopji in stroji, 16 oralov zemlje (polja in travnikov) v pokrajinsko lepem slovenskem kraju, se proda okolnosti radi zelo po ceni. Pojasnila se dobe pod „Zemljišče D 200.000“ po oglasni posredovalnici Vorsič, Maribor, Vr-banova ulica štev. 19. V IV avarniška oprema avni in čajni servisi biljard, mize itd. na prodaj. Seznam inventarja in naslov v upravi lista. Automobile, kolesa, motocikle ter vso opremo nudi iz skladišča GARAŽA |a GOREČ DELAVNICA Ljubljana, Gosposvetska 14, Vegova 8. Tanka svila üm po K 2-— meter iz lastne čistilnice, p. Maribor prodaja Im Zali, Mii. Orodje, okove za pohištvo in stavbe nudi najugodneje Rudolf Kmen, Dunaj Wien V. Margarethenstr. 110. Zahtevajte vzorce. Išče se družabnik za premogovnik v Štir-jancih pri Ormožu. 19 prostosledov, premog 4800 kalorij. Ponudbe pod „I. F. 357“ na upravo lista OBRTNA BANKA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508 Preskrbuje nakup n prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. — Daie predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij. POZIV NA VPIS. Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. VI. 1821, Dšt. 7941, vzakonjene s členom 130. Ustava poživlja na vpis 7°|o državnega investicijskega posojila v nominalnem znesku 500,000.000 Din. To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških p mg, napravo in popravila pristanišč, cest, polov itd. Nominalni iznos posojila je 500,000.000 D, izdan al pari v kosih po D 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 « o na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih, in to 15 marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnegakoli davka, koleka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. \ slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri (lene-ralni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo -vsako leto v budgel (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 Jet potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 lei po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljivati za fonde, ustanove, depozite pri vseli javnih blagajnah iu privatnih podvzetjih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih prepisih * Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. 15. oktobra 1921 pogoji (za vsakih 100 D obveznice ICO D v Slovencev poročilo Vpis se bo vršil od 1. septembra do pri vseli denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in o skupni porabi istega. BEOGRAD, meseca julija 1921. Minister financ Dr. Kosta Kumanudi i r.