■o Im ir- ico ¡in ic"> "o 90,6 95,1 95,9 INJ Spet se moramo naučiti videti čez mavrico Rdeča dvorana slavila zmago nad Cimosom Št. 96/Leto 66/Celje, 9. december 2011/Cena 1,30 EUR JELOVICA v HIŠE OKNA ^/RATA ~ WairS3Qa ©Dama ¡KiS JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041209 549 trgovina.celje@jelovica.si Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Ne praši se le v savinjskih gozdovih Ljubitelji štirikolesnikov trenirajo po okoliških gozdovih. Pravijo, da druge izbire nimajo. To pa ni edina tema, ki dviguje prah v današnji državi. Marsikje smo na razpotju med ekonomijo in ekologijo. Ko v trgovinah lepega dne ne bo hrane ¡11 A Vaš osebni zdravnik že ima referenčno ambulanto? PO VOLITVAH 2011 Kako dobro so se »odrezali« kandidati vašega volilnega okraja? Zaradi nje so ostajali tudi brez služb Od petka, 9. decembra, do sobote, 31. decembra Razstava slik „Olje na platnu" Razstavljata avtorja: Ljuba in Sergsj Hahonin Otvoritev bo 9. decembra, ob 18. uri. S Mercator 4. sejem h Celjski sejem EROTIKA 69 ^ : december ; 2011 NOVE pornozvezde, PREMIERNI shouf| POSEBNI gostji, VROČA presenečenja^.. www.erotika69.si - oto: MARKO " Foto: MARKO JAGER (osebni arhiv) PRIHRANITE 1/3 VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA s prihranki pri stroških bivanja že od Za ogled pokličite KUMaIlI VOJNIŠKA GMAJNA, UŽITEK BIVANJA! TATJANA CVIRN UVODNIK Med ekonomijo in ekologijo Kakšna je razlika med ekonomistom in ekologom? Prvi bi ob mogočnem drevesu predlagal, da se ga podre in iztrži čim več za les ter nato čim bolje naloži denar. Usoda drevesa bi bila zapečatena. Drugi bi ekonomista skušal prepričati, da mora drevo ostati zaradi svojega pomena za ljudi, živali in okolje. »Kolikšna pa je njegova vrednost?« bi zanimalo ekonomista. »Nima cene,« bi rekel ekolog. »Ko boš povedal ceno, bomo pa hrast pustili,« bi odvrnil ekonomist in podrl drevo. Na tak način je na nedavnem predavanju v Galiciji znan slovenski ekolog Anton Komat plastično ilustriral vsakdanjo logiko brezobzirne pohlepnosti na eni strani in poskuse zagovarjanja eksistence človeka, ki pa v tem svetu očitno nimajo prave moči na drugi strani. Stroki, ki bi morali sodelovati, se v praksi kažeta kot dve povsem nasprotujoči si dejavnosti. Ko se ekonomistom pridružijo še politiki, je stanje takšno, kot ga lahko občutimo na svoji koži v teh časih. Žal se nam ne piše dobro, bi lahko sklepali iz tistega, kar poslušalcem običajno pove Komat. Stvari, ki jih je v medijih premalo ali jih sploh ni, stvari, o katerih bi morali razmišljati, pa jih v »hrupu« vsakodnevnih nepomembnih in poneumljajočih predstav za množice spregledamo. Življenjsko pomembna vprašanja so to, saj zadevajo preživetje človeka na tem planetu. Kako bomo čez desetletja pridelali dovolj hrane, kje bodo na voljo rodovitna prst, voda in semena? Teme zaposlujejo velike svetovne korporacije, da se bodo pravočasno organizirale in da bodo lahko vsak trenutek zaprle pipo, navile cene in še vedno mastno zaslužile. Ljudje pa čakajo, kaj se bo zgodilo. Menda je korporacija Hyundai tista, ki je zadnja leta pokupila največ rodovitnih površin v svetu ... Kaj bo z zemljišči v državni lasti? Kaj z vodnimi viri, ki so naša skupna last? Bomo počasi še to razprodali tujcem, ko bo zmanjkalo denarja v državni blagajni? Ali pa dovolili, da se pozidajo novi trgovski centri, ki so zrasli v skoraj vsaki vasi? Medtem je naša samooskrba padla tako nizko, da si pridelamo le še zajtrk. Zakaj bi se vendar trudili, če pa v trgovinah dobimo vse! O kakovosti se ne sprašujemo, ogromne količine živil prihajajo iz najbolj onesnaženega predela Evrope, to je iz Padske nižine. Kemizacija na vseh področjih življenja zahteva svoj davek - rakavih obolenj je vse več. Če ste doma v Celjski kotlini, so vam vse te teme žal že čisto domače: zemlja je prekomerno onesnažena s težkimi kovinami, v zraku je preveč prašnih delcev, rak kosi med vsemi generacijami. O tem, da rešitev obstaja, govorijo vse številnejši, ki se povezujejo v civilne iniciative, saj menijo, da ne smemo čakati na nikogaršnjo pomoč, da je samoorganiziranje tisto, ki lahko reši cel kup sedanjih slepih ulic, v katere smo zašli. In to na lokalni ravni, v okviru vasi, zaselkov, kjer se lahko ljudje brez težav povežejo in sodelujejo. Tudi pri izmenjavi semen preživetja, kot bi rekel Komat. Utopija? Morda. Dejstvo je, da recept o nenehnem razvoju čez vse meje ne deluje več in da so naši predniki znali živeti z naravo tako, da niso izčrpali vseh njenih virov. Nekakšno obliko novega sobivanja z naravo bomo morali najti, če bomo hoteli preživeti. Žal so politiki minule predvolilne dni pri nas večinoma še vedno obljubljali novo gospodarsko rast, predstavniki največjih svetovnih onesnaževalcev pa so te dni v južni Afriki iskali nove izgovore, zakaj ne morejo sprejeti nujnih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. Res se nam ne piše nič dobrega. SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK iS p O •vT o l/l mm 9BOB Z volitev na volitve Kot zaenkrat kaže, bodo nadomestne županske volitve potrebne v Radečah in na Polzeli - Velenje ostaja brez dveh podžupanov Lani sprejete spremembe Zakona o poslancih, ki so uveljavile nezdružljivost opravljanja poslanske in županske funkcije in so začele veljati z nedavnimi državnozborskimi volitvami, v 11 slovenskih občinah prinašajo v začetku leta 2012 nadomestne volitve županov. S Celjskega naj bi se v državni zbor uvrstila župana Radeč Matjaž Han (SD) in Polzele Ljubo Žni-dar (SDS). V državni zbor je bilo izvoljenih 11 poslancev, ki zdaj kot župani načelujejo delu v dveh mestnih občinah in še devetih drugih občinah. Ob Zoranu Jankovicu (Mestna občina Ljubljana) na listi Pozitivne Slovenije še župan Mestne občine Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar, z našega območja pa župana Radeč Matjaž Han in Polzele Ljubo Žnidar. In če je Han že v času volilne kampanje napovedal, da se v boj za vnovičen poslanski mandat spušča odprtih kart in bo v primeru izvolitve zapustil župansko mesto, je Žnidar nekoliko bolj previden. »Odločil se bom, ko bodo razglašeni uradni volilni rezultati,« je povedal že v nedeljo zvečer in pri tem ostal tudi v ponedeljek, ko se je bolj kot ne že izkazalo, da bo njegov poslanski mandat »vzdržal« tudi vsa nadaljnja prištevanja glasovnic. To previdnost gre pripisati njegovi slabi izkušnji izpred sedmih let, ko je prav preštevanje zadnjih glasovnic jeziček na tehtnici prevesilo v prid takrat izvoljenemu poslancu Francu Jazbecu. Milijon evrov za nadomestne volitve Nadomestne županske volitve, ki nas v 11 občinah čakajo predvidoma v marcu, lahko prepreči le še ustavno sodišče v primeru, če bi zadržalo izvajanje zakona o nezdružljivosti županske funkcije s poslansko. Tako bi v Sloveniji tudi v tem mandatu v državnem zboru ostal t.i. županski lobi, prihranili pa bi približno milijon evrov, na kolikor je ocenjena izvedba nadomestnih županskih volitev. Sicer pa zakonodaja določa, da morajo občinske Starostna struktura poslancev, ki naj bi v tem mandatu sestavljali državni zbor, kaže, da s Celjskega prihajata najmlajša poslanka in najstarejši poslanec. Študentka Janja Napast (SDS) je letnik 1985 in je doma iz Mozirja, Velenjčanu Srečku Mehu, letnik 1943, pa bo kot najstarejšemu poslancu novoizvoljenega sestava tudi pripadla čast, da vodi prvo ustanovno sejo državnega zbora. V nedeljo na volišču v celjski Novi vasi Čeprav so izvoljeni poslanci predstavniki vseh državljanov in ne zgolj svojega lokalnega okolja, je skoraj nemogoče prezreti, kako razočarani so ob vsakih volitvah v tistih večjih krajih, kjer ostanejo brez »svojega« predstavnika ljudstva. Res pa je, da se le redko zgodi, da bi se iz ene same ulice relativno majhnega kraja v parlament uspelo prebiti kar dvema poslancema. Letos je to Podvrh v Mozirju - uspešna pa sta bila Janja Napast (SDS) in vnovič, že petič, Jakob Presečnik (SLS). Glede na to, da zadnje čase v javnosti krožijo visoki zneski, ki jih državni zbor nameni za povračilo potnih stroškov poslancem, bi veljalo razmisliti, da bi se od hišnih številk 31 in 42 v Ljubljano vozila v enem avtomobilu. volilne komisije razpisati nadomestne volitve župana najpozneje v 15 dneh po seji občinskega sveta, na kateri se svetniki seznanijo s predčasnim prenehanjem mandata županu. To naj bi se zgodilo v januarju, nadomestne volitve pa se nato izvedejo najkasneje v 90 in najprej v 60 dneh od dneva razpisa volitev. Nadomestne volitve tako lahko pričakujemo v marcu oziroma najkasneje v začetku aprila. In kakšno je vzdušje v Radečah in na Polzeli? »Svojo naslednico vidim v zdajšnji podžupanji Rafaeli Pinterič iz Zveze za napredek Radeč,« pravi Han, ki je bil kot član SD na županskih volitvah izvoljen s podporo Zveze za napredek Radeč. Posebne »gneče« za župansko funkcijo ni tudi na Polzeli, kjer se največkrat kot potencialnega kandidata omenja le Jožeta Korberja (Desus). In kot zanimivost še podatek o podžupanih - z izvolitvijo dveh nepoklicnih podžupanov Mestne občine Velenje, Srečka Meha (SD) in Jožeta Kavtičnika (PS), ostaja Velenjčanom le (zaen- krat) nepoklicni župan Bojan Kontič. Ta se je sicer že v volilni kampanji pred županskimi volitvami izrekel, da v primeru izvolitve za župana ne bo več kandidiral za poslanca, a kot kažejo prve informacije, se zdaj tudi za poklicno opravljanje funkcije še ne bo odločil in bo izkoristil prejemanje nadomestila poslanske plače. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA V predčasno končanem mandatu je imela SDS v državnem zboru le dve poslanki, zdaj pa kaže, da bo s 26-članski poslanski skupini sedelo kar sedem žensk. Še več, skoraj polovica oziroma kar tri naj bi bile »naše gore list« - Janja Napast iz Mozirja, Mateja Pučnik iz konjiškega volilnega okraja in Sonja Ramšak iz Celja. Ko gre za (g)las ... Že pred sedmimi leti je le nekaj glasov odločilo, da je ostal izven državnega zbora Ljubo Žnidar, vanj pa se je prav tako z liste SDS uvrstil Franc Jazbec. Pred tremi leti se je sreča nasmehnila Jakobu Presečni-ku (SLS), ko sicer ni bil vprašljiv njegov delež v 5. volilni enoti, zato pa je vse do zadnjih preštetih glasovnic bolje kazalo strankinemu kandidatu v eni od drugih volilnih enot. Kako na tesno se včasih pride v parlament, pa se potrjuje tudi na tokratnih volitvah. Na državni ravni je sicer vse jasno - stranki SDS pripada 26 mandatov, stranki SD pa 10. A čisto zadnje glasovnice bodo odločile, katera stranka bo imela svojega poslanca v 5. in katera v 7. volilni enoti. Že v nedeljo zvečer sta se Stane Rozman (SD) in Sonja Ramšak (SDS), oba sta kandidirala v celjskih volilnih okrajih, večkrat izmenjala. Enkrat je bil »notri« eden, drugič drug. V ponedeljek se je slika malo umirila in vse do sredine popoldneva, ko je bila zaključena tudi redakcija našega časopisa, je bil po neuradnih delnih volilnih izidih Rozman tisti, ki naj bi postal poslanec. Razmerje se je obrnilo v po-znopopoldanskih urah in zdaj kaže, da bo ob Stanku Stepišniku druga »celjska« poslanka Sonja Ramšak. Ob tem je Rozmana tudi na listi SD za natančno en glas oziroma 0,004 odstotka prehitel strankin koroški kandidat Zlatko Halilovič. Na končne volilne rezultate je torej treba počakati do ponedeljka, ko bo Državna volilna komisija preštela še glasovnice iz tujine oziroma najkasneje do petka, 16. decembra, ko bodo končni uradni volilni rezultati objavljeni tudi v Uradnem listu RS. In kako sta oba spremljala nenehno spreminjanje volilnega izida? Sonja Ramšak: »Zelo stresno je bilo, seveda pa sem bila v ponedeljek popoldne, ko sem izvedela, da se uvrščam v parlament, zelo vesela. Tudi zaradi volilnega sistema, ki ne upošteva števila dejansko dobljenih glasov. Sama sem v službi v Ljubljani in me ljudje morda res manj poznajo, zato je bila naša kampanja zastavljena dobesedno >od vrat do vrat< in se je obnesla. Upam, da bo Zoranu Jankovicu in Pozitivni Sloveniji uspelo ustva- Sonja Ramšak riti trdno koalicijo, saj Slovenija to potrebuje. Sama sklepam, da bomo v opoziciji, a lahko napovem, da se bom trudila biti čimbolj konstruktivna; torej podpirati dobre projekte, tudi tiste, ki bodo vezani na Celje. A obljubljati seveda ne morem nič, ker obljube so tiste, ki jih je treba izpolniti. Vesela pa sem, da je zdaj v državnem zboru tretjina žensk, saj verjamem, da se bo glas žensk poznal. Najbolj v konsenzualnem smislu, da bomo uravnavale in umirjale strasti, da bomo res lahko delali v prid vseh državljanom in se bomo odločali za tiste stvari, ki so prave.« Stane Rozman: »Če bi bil povsem v politiki, bi bilo zagotovo bolj mrzlično. Tako pa moram reči, da razočaranje ne bo preveč hudo tudi v primeru, da čisto zadnja glasovnica spremeni razmerje med strankama v obeh volilnih enotah v našo korist, meni pa do kolega Haliloviča >zmanjka< en glas. V Pokrajinskem muzeju Celje smo namreč prav zdaj sredi največjih projektov in če pošteno povem, bi se po svoje kar težko poslovil. Ob kopici dela, ki ga imam, mi zmanjkuje časa, da bi tudi bolj podrobno premleval volilno matematiko in štetje glasov. Kot mi pravijo, pa je treba počakati vsaj do 12. decembra, ko bodo preštete še vse glasovnice iz tujine.« IS Foto: Arhiv NT Stane Rozman Papirniški boj za obstanek Iz družbe Radeče papir so v tem tednu vsak dan prihajala nova poročila, ki begajo zaposlene in vse bolj povečujejo negotovost. Tudi zato, ker so za predlog prisilne poravnave izvedeli iz medijev. Mnogi so upali, da je bilo kaj več znanega včeraj, po zaključku naše redakcije, ko naj bi bil znan dogovor lastnika radeške papirnice Petra Tevža s predstavniki bank. Te, banke namreč, kljub obljubam in napovedim tudi v tem tednu niso izplačale obljubljenega posojila, ki bi pomagal papirničarjem prebroditi najhujše težave. Kot je znano, so banke konec novembra papirnici odobrile 5,4 milijona evrov posojila, in sicer 2,4 milijona za investicijska sredstva, tri milijone evrov pa za obratna sredstva, vendar se je z izplačilom denarja zapletlo. Zaradi tega je uprava v ponedeljek na pristojno sodišče vložila predlog za uvedbo prisilnega postopka. »Banke kljub zagotovilom niso realizirale kredita za obratna O družbi Radeče papir bodo na izredni seji, ki bo v ponedeljek, znova razpravljali radeški občinski svetniki. sredstva v višini treh milijonov evrov, ki ga potrebujemo za nemoteno proizvodnjo na stroju pet (zaradi pomanjkanja sredstev smo že 22. septembra ustavili stroj štiri, ki je namenjen proizvodnji belih papirjev), zato tudi temu stroju grozi ponovna ustavitev, o čemer smo banke sproti obveščali,« so sporočili iz papirnice in dodali, da je zaradi »tako oteženih pogojev poslovanja družba ugotovila, da je le s prisilno poravnavo z vsemi upniki (in ob sodelovanju bank) možno zagotoviti nemoteno poslovanje družbe in preživetje družbe na dolgi rok.« Kljub drugačnim napovedim stroj pet še vedno obra- Radeče papir tuje, saj bi radi dokončali naročilo za Indijo, pa tudi Elektro Ljubljana, ki naj bi mu papirnica dolgovala milijon evrov, še ni uresničil grožnje in odklopil elektrike. US, foto: SHERPA Okrožno sodišče v Celju je v sredo zahtevalo, naj uprava v 15 dneh dopolni predlog za uvedbo prisilne poravnave. Če tega v upravi ne bodo storili, bo sodišče zavrglo predlog za začetek postopka prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. V papirnici so insolventnost ugotovili 30. novembra, ko so več kot 90 dni zamujali z izpolnjevanjem obveznosti, skupaj pa je njihov dolg 10,7 milijona evrov. V večjem delu je izguba posledica pomanjkljivosti pri delovanju novega stroja pet, kar je tovarni prineslo visoke nenačrtovane stroške, in porasta cene bombažnega izčeska, ki se je v devetih mesecih glede na začetek leta povečala za trikrat. Vendar uprava ocenjuje, da obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bo ta znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Hkrati po oceni vodstva tovarne obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost uspešne prisilne poravnave. Zaposleni se vse bolj sprašujejo, kakšen scenarij je v ozadju. Slišati je več govoric. Po oceni predsednika podjetniškega sindikata Staneta Klanška se govorice širijo tudi zato, ker imajo zaposleni v papirnici premalo informacij vodstva. Smuka. Bo ali ne bo? Roglo in Golte zasnežujejo - Če bo dovolj hladno, se lahko sezona začne že jutri U Vi Če je dovolj hladno, topovi delajo na vso moč. Po podatkih ministrstva za promet so letos podelili 30 dovoljenj za žičniške naprave. Kot pričakujejo, jih bodo do konca prihajajoče zimske sezone podelili še dodatnih 50 do 60. Poleg dovoljenj za obratovanje žičniških naprav so podelili tudi 14 dovoljenj za obratovanje smučišč, do konca leta naj bi jih še 10, odvisno od vremenskih razmer. V večini smučarskih centrov, tudi na Rogli in Golteh, v teh dneh brnijo topovi, ki bruhajo sneg. Upravljavci centrov se z zaskrbljenostjo ozirajo v nebo oziroma kontrolirajo temperature, saj bi radi smučarjem čimprej omogočili prve užitke na snegu. V obeh naših centrih bo letos mogoče uporabljati enotno smučarsko vozovnico, s katero bo mogoče smučati na vseh slovenskih smučiščih. Za šestdnevno turistično smučarsko vozovnico bodo na primer odrasli morali odšteti 159 evrov, veljala bo šest zaporednih dni, zatem pa jo bo mogoče še eno leto uporabljati za uveljavljanje ugodnosti pri različnih turističnih ponudnikih. Za družinsko sezonsko vozovnico bo morala družina z dvema otrokoma odšteti 950 evrov, medtem ko enotna slovenska smučarska vozovnica za posameznike in za odrasle stane 599 evrov. V minulih dneh so odgovorni poleg napovedi o smučarski sezoni večkrat opozarjali na varnost na Pomembna novost v Uni-orjevem programu Turizem je nov hotel Atrij kategorije 4* superior, s katerim v Termah Zreče pridobivajo sodobno opremljene sobe in wellness suite, novo restavracijo s 173 sedeži ter sodoben konferenčni center. smučiščih. Smučarji najbolj ogrožajo sebe in druge z neustreznim obnašanjem, s pomanjkljivo smučarsko opremo, prehitro vožnjo, precenjevanjem lastnih sposobnosti, z nepravilnim prehitevanjem in tudi vožnjo pod vplivom alkohola. Velja, da je odgovoren smučar tisti, ki hitrost smučanja prilagodi terenu, vremenskim razmeram, smučarskemu znanju in psihofizičnim sposobnostim. Rogla z novostmi Na Rogli so za novo sezono uredili nekatere tehnične novosti in izboljšave, in sicer novo akumulacijo vode (jezero ob zgornji postaji sedežnice Planja s pripadajočo strojnico) prostornine 30.000 m3 za izdelavo tehničnega snega ter možnost tehničnega zasneževanja štartno-ciljne arene Tekaškega centra Petre Majdič in dela tekaških prog. Pridobitev za poletne mesece je tudi nogometni štadion z naravno travo v štartno-ciljni areni tekaškega centra. Sicer se na Rogli nadaljuje gradnja tekaškega poligona in šport hotela. Gradnja, ki se je začela julija lani, poteka v dveh fazah. V prvi fazi, ki naj bi se končala poleti prihodnje leto, bodo zgrajeni večnamenski objekti in 16 sob, v drugi fazi pa še dodatnih 35 sob. Tudi v letošnji sezoni ponujajo številne privlačne in ugodne programe za vse generacije. Intenzivno se pri- pravljajo na svetovni pokal v teku na smučeh, ki bo na Rogli od 16. do 18. decembra, ter na še nekaj večjih dogodkov. Glede smučanja tudi na Rogli ne vedo, točno kdaj bo oziroma bo »takoj, ko bodo razmere to dopuščale,« je pojasnila Tina Tinta Kovačič. Proge zasnežujejo, vendar so pogoji zaradi previsokih temperatur in koncentracije vlage zelo slabi. Zaenkrat, tudi zaradi neugodne vremenske napovedi, datuma odprtja sezone še ne napovedujejo. Cenejše smučanje med tednom Na Golteh so začeli za-sneževati v torek, torej tisti trenutek, ko so jim to dopuščale temperature. V sredo zjutraj so namerili 2,93 stopinje Celzija, kar je mejna temperatura za zasneževa-nje, vendar se niso veselili nekoliko bolj »tople« vremenske napovedi. V dneh, ko so razmere dopuščale, so delali z dvajsetimi topovi. Kot zanimivost omenimo, da so zaradi temperatur izdelali samo 1,9 litra snega na sekundo, v bolj optimalnih pogojih, nekje pri -10 stopinjah, pa bi ga lahko po pet ali več litrov. V akumulacijskem jezeru je 35 tisoč kubičnih metrov vode, kar zadošča za 70 tisoč »kubikov« snega oziroma za zasnežitev celotnega smučišča. Jezero so poleti izpraznili, sanirali dno, ga očistili in poskrbeli za izolacijo, nato pa so ga na novo napolnili. »Vsaj eno smučišče bomo odprli takoj, ko ga bomo uspeli zasnežiti,« je omenil direktor podjetja Golte Ernest Kovač. Na Golte ob koncih tedna prihajajo hotel- ski gostje, saj je hotel dobro zaseden, in bi radi vsaj njim omogočili smučanje. Kovač je omenil še eno ugodnost, ki čaka smučarje: do začetka smučarske sezone na Golteh ponujajo sezonsko karto za samo 140 evrov, vendar karta v sezoni 2011/12 ob koncih tedna ne velja. US, foto: GrupA (arhiv NT) Manj denarja za energijo Paronu se je izšl° Tudi s sklepom celjskega okrožnega sodišča pa je pot Velenjsko Gorenje je v sodelovanju z Geoplinom in Energetiko Ljubljana ustanovilo skupno podjetje GGE, ki ponuja napredne rešitve za izboljšanje energetske učinkovitosti in posledično za zmanjšanje stroškov energije. GGE, ki ga vodi Luka Ko-privnik, svoje storitve izvaja po poslovnem modelu t. i. energetskega pogodbeništva, kar pomeni, da prevzame celotno investicijo za energetsko posodobitev zgradb ali energetskih sistemov in si nato v dogovorjenem pogodbenem obdobju investicijo izplača iz ustvarjenih prihrankov, naročnik pa pri implementaciji rešitev nima stroškov. Novoustanovljena družba predstavlja prvi sistematičen pristop uveljavljenih slovenskih podjetij k izpolnjevanju nacionalne Lukas Komazec je direktor novega igralca na energetskem polju. zaveze - znano je namreč, da mora Slovenija do leta 2016 doseči 9-odstotni prihranek končne energije (glede na leto 2008) in povečati delež obnovljivih virov energije na 25 odstotkov. Zato je treba v državi razviti trg naprednih energetskih storitev, GGE pa naročnikom ponuja v prvi vrsti proizvode in tehnologije slovenskih podjetij. Svoj prvi večji projekt bo GGE izvedel v Gorenju. Paket sprejetih ukrepov vključuje prenovo notranje razsvetljave v eni od proizvodnih hal v Velenju, s čimer bo Gorenje rabo energije za razsvetljavo na letni ravni znižalo za 66 odstotkov, ter postavitev naprave za sopro-izvodnjo električne in toplotne energije moči in sočne elektrarne. Z implementi-ranimi ukrepi bo Gorenje v naslednjem letu znižalo rabo energije za pet odstotkov v primerjavi z letošnjim letom. www.novrtednik.com »V Gorenju vidik učinkovite rabe energije upoštevamo na vseh ravneh delovanja, od proizvodnje do razvoja izdelkov. Smo tudi ena redkih slovenskih družb, ki ima lasten razvoj in proizvodnjo tehnologij s področja učinkovite rabe energije. Smo prvi in edini slovenski proizvajalec naprav za soproizvodnjo električne in toplotne energije oz. kogeneracijo, prve toplotne črpalke smo začeli proizvajati že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, s ponudbo sončnih elektrarn pa dosegamo 10-odstotni tržni delež. Segment tehnologij za učinkovito rabo energije želimo razvijati tudi v prihodnje in ustanovitev družbe GGE vidimo kot dodatno priložnost za njegovo krepitev,« je poudaril predsednik uprave Franjo Bobinac. US Tudi s sklepom celjskega okrožnega sodišča pa je potrjena prisilna poravnava v laškem pohištvenem podjetju Paron. V postopku so upniki prijavili nekaj manj kot 2,9 milijona evrov terjatev, vsota ponderiranih zneskov terjatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje prisilne poravnave, pa znaša 2,4 milijona evrov. Tako bodo, skladno z načrtom, navadni upniki v naslednjih štirih letih prejeli polovično poplačilo svojih terjatev. Proti vodenju postopka nihče od upnikov ni vložil ugovora, poročali pa smo že, da Paron po vstopu skupine Aha v zadnjem času izboljšuje svoje poslovanje. US osfcrta s plinom in toploto javno podjetje, d.o.o. Smrekarjeva 1, Celje tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@energetika-ce.sl Nad krizo z naložbami Vodooskrba, stanovanja in plačilo Ročniku VELENJE - Mestni svetniki so sprejeli rebalans proračuna za prihodnje leto. Po novem bo ta težak 47,2 milijona evrov, vanj pa se bo steklo 43,8 milijona evrov. Kljub krizi bodo v občini precej vlagali, saj je za različne naložbe namenjenih približno 25 milijonov evrov ali kar 51 odstotkov proračuna. Največ denarja bodo namenili za ureditev vodooskrbe in za gradnjo stanovanj. Proračun za leto 2012 so sicer sprejeli že lani, vendar so letos pridobili evropska kohe-zijska sredstva za ureditev vodooskrbe. Tudi zato je bil rebalans nujen. Projekt vodooskrbe je vreden 42 milijonov evrov, od tega bo večino evropskega denarja in sredstev iz države. V velenjskem proračunu za prihodnje leto namenjajo za naložbe v vodooskrbo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda 6,8 milijona evrov. Še več denarja bodo prihodnje leto namenili gradnji stanovanj na Selu in Gorici, in sicer kar 7,4 milijona evrov. To pa niso vse naložbe. Kar 1,5 milijona evrov bodo porabili za ureditev poletnega odra s pripadajočo opremo ob Domu kulture Velenje z novim vhodom v malo dvorano v sklopu financiranja projekta Evropska prestolnica kulture. Kupili bodo parkirna mesta v garažni hiši na Šaleški cesti za 1,1 milijona evrov. Gre za parkirna mesta v Mercator centru, ki so se jih odločili odkupiti od podjetja Tomaža Ročnika. To podjetje občini sicer še ni plačalo 800 tisoč evrov komunalnega prispevka. Glede tega je občina vložila izvršbo. Celoten dolg - tako Ročnikov prispevek kot občinsko plačilo za parkirna mesta - naj bi bil poravnan januarja 2012, je zagotovil župan Bojan Kontič na nedavni seji občinskega sveta. Prihodnje leto bodo obnavljali še lokalne ceste, za kar bodo odšteli skoraj 800 tisoč evrov, za gradnjo večnamenskega objekta Gaudeamus bodo prihodnje leto in tudi v letu 2013 plačali 700 tisoč evrov, obnova Šaleške ceste bo stala 400 tisoč evrov. Od kod denar? Župan Kontič je pojasnil, da so za tak proračun, v katerem bodo večino denarja namenili za naložbe, morali pridobiti dodatna finančna sredstva. Poročali smo že, da bo od dobička Javnega zavoda Lekarna Velenje občina še letos prejela Nova socialna zakona v prid lastnikom kapitala CELJE - Zavod RiSI je v torek popoldne pripravil okroglo mizo na temo boja proti revščini in socialni izključenosti. Osrednja tema razprave je bila nova zakonodaja na področju socialnih pravic in transferjev, ki bo stopila v veljavo z začetkom leta 2012. Glavna gostja je bila strokovnjakinja na področju socialne neenakosti in socialne države profesorica Vesna Leskošek. Z novim letom bosta začela veljati nova zakona, in sicer Zakon o socialno varstvenih prejemkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Po mnenju pripravljavcev med drugim prinašata večjo pravičnost dodeljevanja soci- alnih transferjev, kakor tudi boljšo preglednost. A po mnenju strokovne javnosti zakona radikalno posegata v zmanjševanje socialnih pravic, saj spreminjata filozofijo socialne države. »Socialna država je ustavna kategorija, ki skrbi, da nihče ne živi človeka nedostojno življenje. Država naj bi preprečevala, da bi ljudje postali blago, ki se prodaja na trgu. Radikalno krčenje socialnih pravic pa je ravno obraten proces, saj bo v sistem pomoči prišlo zelo malo upravičencev. Smisel nove zakonodaje je, da bodo morali ljudje delo sprejeti pod vsakršnimi pogoji. Lastniki kapitala pa bodo tako dobili skoraj zastonjsko delovno silo,« ostro zakono- 1,5 milijona evrov, sicer pa bo odslej lekarna svoj dobiček med občine ustanoviteljice po dogovoru razdelila že do konca aprila. Poleg tega prihodka bodo v občini prodajali občinska stanovanja, in sicer le dosedanjim najemnikom. Denar, ki ga bodo dobili s kupninami, bodo namenili za gradnjo in odplačevanje stanovanj, ki jih gradijo. Za naložbe bo občina najela posojilo v višini 2,8 milijona evrov. Delno bo namenjeno za naložbe v vodooskrbo in delno za gradnjo stanovanj. Kontič poudarja, da je pomembno, da najemajo posojilo za naložbe in ne za sprotno porabo: »Zadolžujemo se za projekte, ki bodo služili svojemu namenu Poleg vseh naložb bo Mestna občina Velenje vendarle tudi dokapitalizirala PV Invest, kar so v Velenju že nekaj časa napovedovali. Za občino to ne bo dodaten finančni strošek, saj bo PV Invest dokapitalizirala z občinskimi stanovanji. S tem bo dosegla 49-odstotni delež v družbi. »Poleg tega bomo s tem omogočili, da bo PV Invest postal pomemben dejavnik v nadaljnjem razvoju naše lokalne skupnosti. Računam, da bomo v mesecu dni lahko dosegli končni dogovor in ga tudi realizirali,« je še povedal župan Bojan Kontič. več deset let. To pomeni, da je to zadolževanje, ki bo imelo tudi vir vračanja skozi to investicijo.« Negotova usoda mestne blagajne Čeprav so celo leto premle-vali, so se ob koncu v Velenju le odločili, da brezplačen lo-kalc, torej potniški promet, ostane tudi v prihodnjem letu. Ne vedo pa še, kaj bodo storili z mestno blagajno, kjer občani brez provizije plačujejo nekatere položnice. Ta je sicer polno zasedena pet dni v mesecu, ostale dneve bolj sameva. Ključni razlog, zakaj razmišljajo, da bi mestno blagajno zaprli, je vprašanje razpisov za javna dela. »Napovedujejo, da teh razpisov za to področje delovanja ne bo. Če tega ne bo, bomo morali razmisliti, kako naprej. Občina v osnovi ni banka in naj se ne bi ukvarjala s temi storitvami. Če pa olajšamo življenje tistim, ki jim vsak evro nekaj pomeni, smo pripravljeni to še naprej početi. Je pa vprašanje, koliko dolgo bo proračun še to zmogel,« je pojasnil Kontič. Po njegovih besedah bodo blagajno zaprli, ko bodo ocenili, da je proračun ne more več financirati. ŠPELA KURALT Foto: TimE ma nasprotuje doc. dr. Vesna Leskošek. Ob tem še dodaja, da bosta zakona le izboljšala statistiko in to je tudi vse, kar bo njuna zasluga. Okrogle mize se je udeležila tudi predstavnica z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Anja Osojnik, ki je predstavila vidike pripravljavcev zakonov, s katerimi udeležence okrogle mize ni niti malo prepričala. Glede na to, da komentarjev in predlogov ljudi, ki se s socialno državo srečujejo v praksi, delovne skupine zakonov niso upoštevale, lahko le nemo opazujemo, kako država vse bolj postaja okleščena v krempljih kapitala. ŠO, foto: SHERPA Mestna občina Velenje bo parkirna mesta pod Mercator centrom končno odplačala januarja. V garažni hiši so sicer imeli precej težav z zamakanjem, ki so jih odpravili poleti. Pred kratkim je bilo na parkiriščih spet precej vode, vendar ne zaradi zamakanja, ampak zaradi vandalov, ki so odprli hidrant. Tudi zaradi vandalizma razmišljajo, da bi na teh edinih brezplačnih parkiriščih vendarle začeli zaračunavati parkirnino in s tem poskrbeli za varovanje. Z enotno vozovnico na vlak in avtobus Profesorica doc. dr. Vesna Leskošek, strokovnjakinja na področju socialne neenakosti in socialne države, ostro nasprotuje novemu Zakonu o socialnih transferjih, ki bo začel veljati 1. januarja. Zavod RiSI je neodvisna organizacija, katere namen je promoviranje razvoja organizacij, politik in dejavnosti na področju socialnega varstva. Zavod združuje nevladne in neprofitne organizacije, ki se ukvarjajo z delom na področju socialnega varstva in večje družbene solidarnosti do revnih ter drugih socialno izključenih skupin prebivalstva. CELJE - V okviru projekta Mobilizacija za javni potniški promet je bila v Narodnem domu okrogla miza Javni potniški promet v Savinjski regiji - priložnosti in izzivi. Pripravilo jo je društvo za sonaravni razvoj Focus v sodelovanju z mestno občino. V društvu podobna srečanja pripravljajo po vseh mestnih občinah v Sloveniji - za Savinjsko regijo pa je analiza obstoječega stanja pokazala dokaj črno podobo. K temu je največ prispevalo dejstvo, da v Celju ni urejenega mestnega potniškega prometa, kar mestno občino uvršča na sam rep slovenskih mestnih občin. A končna ocena obstoječega stanja v javnem potniškem prometu regije vendarle ni tako slaba. »Železniška postaja v Celju je na drugem mestu v državi po številu potnikov oziroma prodanih vozovnic in Celje je z drugimi kraji tudi dokaj do- bro povezano z avtobusnimi linijami,« je povedala Lidija Živčič iz društva Focus. Sicer pa je bila osrednja tema razprave predstavitev projekta Integrirani potniški promet, ki ga z blizu 7 milijoni evrov sofinancira Evropska unija in prav zdaj nastaja v ministrstvu za promet. »Na štirih pilotnih območjih - ob delu Dolenjske, Ljubljani z okolico in Zasavju ga bomo preizkusili tudi na relaciji Slovenske Konjice-Maribor - bo zaživel s 1. januarjem 2013, na območju celotne Slovenije pa septembra 2013,« je povedala Cvetka Draksler z ministrstva in dodala, da bo njegova osrednja novost enotna vozovnica za ves javni potniški promet; tako za vlake in avtobuse kot tudi za mestni promet. IS VILEVALDEBEKPULA Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Skupina Si želite mirnega preživljanja tretjega 1M A življenjskega obdobja? Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas! Informacije: Anton Turk Telefon: 031324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si iZ NAŠIH KRAJEV Za čimbolj realen proračun V teh dneh usklajevanja s proračunskimi porabniki - Predlog pripravljen do konca decembra CELJE - Mestna občina bo proračun za prihodnje leto dobila v začetku leta 2012, zato so se mestni svetniki na zadnji seji seznanili s sklepom o začasnem financiranju. To bo veljalo do konca marca, podlaga zanj pa so v letošnjih prvih treh mesecih ustvarjeni prihodki in odhodki iz občinske blagajne. Po predlogu, ki so ga pripravili v občinski upravi, bo v Celju na prihodkovni strani na voljo 10 milijonov 950 tisoč evrov, odhodki v tem obdobju pa naj bi znašali malo več kot 10,2 milijona evrov. Številke za naprej pa bodo znane konec decembra, ko bodo v občini pripravili predlog proračuna za leto 2012. V občinski upravi se te dni intenzivno ukvarjajo s tem, kako pripraviti čimbolj realen proračun za prihodnje leto. »Z vsemi proračunskimi porabniki se bomo srečali na uskla-jevalnih sestankih in jim že vnaprej razložili, da nas čaka javnofinančno izredno zahtevno leto,« je srečanja z vodstvi javnih zavodov in podjetij ter drugimi, tudi posrednimi proračunskimi porabniki napovedal vodja oddelka za finance in premoženje Mestne občine Celje Sandi Sendelbah. Prvi usklajevalni sestanki so bili že ta teden, z njimi pa v Celju pravzaprav obračajo na glavno dosedanjo prakso sprejemanja in uresničevanja letnih občinskih proračunov. »Saj smo že doslej vsako leto skušali pripraviti čimbolj realne predloge proračuna, a vedno se je potem obrnilo tako, da so bili potrebni rebalansi,« je še povedal Sendelbah. Letos še prodaje treh parcel V občinski upravi so pripravili dopolnitev letošnje- ga načrta prodaje zemljišč, s katerim bi prihodke na tej postavki povečali za desetino - a se na seji mestnega sveta ni izšlo po načrtih. Svetniki so namreč potrdili le prodajo treh manjših parcel, s katerimi bodo zaokrožena zemljišča na Teharjah in v Trnovljah. Po dokaj burni razpravi pa je župan Bojan Šrot iz predlaganih dopolnitev umaknil prodajo malo več kot 1,3 hektarja kmetijskega zemljišča v neposredni bližini Letališča Levec. Spomnimo, da so v Celju s prodajo zemljišč letos nameravali iztržiti 5,4 milijona evrov, a ker je zaradi krize nepremičninski trg skoraj v celoti zamrl, so kasneje to številko popravili na 700 tisoč evrov. Z dopolnitvami načrta prodaje bi ta znesek zdaj lahko povečali za malo manj kot 73 tisočakov, vendar ga bodo le za 8.600 evrov. Že na seji odbora za okolje in prostor ter komunalo je bilo namreč kar precej vprašanj, ali je smiselno zemljišče v Medlogu prodajati kot kmetijsko, saj bi ga kdaj kasneje lahko spreme- Do septembrske seje mestnega sveta so v Celju svetniki glasovali z modrimi oziroma rumenimi kartončki, zdaj je glasovanje elektronsko. In v duhu varčevanja župan Šrot svetnike na začetku vsake seje opomni, da bodo do sejnine upravičeni le tisti, ki ne bodo pozabili prijaviti svoje prisotnosti. V proračunu Mestne občine Celje za leto 2012 bo namesto 99 tisočakov za potrebe financiranja dela svetnikov zagotovljenih 79.200 evrov. Tako so brez razprave sklenili na torkovi seji mestnega sveta. Pobudo, da je treba varčevati tudi v lastnih vrstah, je dal sredi novembra župan Šrot, na seji njegove politične koordinacije so jo podprli vsi predstavniki političnih strank in liste volivcev, vključenih v celjski mestni svet. Splošni varčevalni ukrepi na vseh področjih delovanja mestne občine so potrebni zaradi bistveno spremenjenih ekonomskih razmer na globalni in seveda tudi lokalni ravni. 20 tisočakov prihranka mestnih svetnikov v prihodnjem letu pa gre na račun zmanjšanja financiranja delovanja svetnikov. Doslej je mestna občina iz proračuna zagotavljala vsem klubom svetnikov po 250 evrov za delovanje vsakega svetnika. Po 1. januarju pa bo ta znesek za 50 evrov manjši in bo za vsakega člana kluba svetnikov znašal 200 evrov mesečno. nili v zazidalno in zanj iztržili neprimerno več od zdaj predvidenih 64 tisočakov. Odbor je kasneje predlog sicer podprl, a svetnik Jože Zimšek (DeSus) je tudi na seji mestnega sveta vztrajal, da kategorizacija kmetijskega zemljišča in neposredna bližina letališke steze nista nepremostljivi oviri. »To zemljišče bi lahko služilo za kakovostno pozidavo, saj ustrezna ureditev vzletne steze ne onemogoča gradnje.« Vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo Ro- man Kramer je pojasnjeval, da gre za kmetijsko zemljišče najvišje kakovosti, ki leži na vodovarstvenem območju, in da korekcija vzletne steze ni mogoča, ker temu nasprotujejo tudi v žalski občini. »Tudi občinski prostorski načrt, ki ga pripravljamo, za to zemljišče ne prinaša nobenih sprememb,« je še povedal. Kljub tem pojasnilom je župan Šrot prodajo zemljišča začasno umaknil. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Za samooskrbo Slovenije Varno čez most VOJNIK - V Višnji vasi so v torek slovesno odprli nov nadomestni most čez Hudinjo. Delavci podjetja Map Trade trajan star most. Gradnja nove-iz Slovenske Bistrice so konec ga 13 metrov širokega mostu septembra najprej porušili do- je bila nujna zaradi dotraja- nosti konstrukcije obstoječega, tudi precej ožjega mostu. Naložba je vredna malo več kot 125 tisoč evrov, skladno s pogodbenimi določili pa so v podjetju Map Trade vsa dela opravili do konca novembra. V času gradnje mostu je bila urejena tudi obvozna cesta. IS, foto: GrupA ŽALEC - V Galiciji je bila tudi minuli konec tedna ekološka prireditev Eko fejst, ki očitno privablja vse več obiskovalcev. To niti ne preseneča, saj organizatorji vselej povabijo zanimive predavatelje, kot so bili tokrat na primer znani ekolog Anton Komat, Domen Zupan, ustanovitelj zavoda Ekovas in učitelj permakul-ture, ali Dario Cortese, poznavalec rastlin. Tokrat so se na delovnem srečanju sestali tudi člani Ekoci, eko civilne iniciative Slovenije, ki pripravljajo projekt Oskrbimo Slovenijo s hrano. Kot pravi pobudnik Ekoci Marjan Kogelnik, bi radi angažirali čim več ljudi, da si lahko pomagajo vsak zase in vsi skupaj. Gre za izmenjavo zamisli in za povezovanje z namenom, da bi ljudje na svojih vrtovih pridelali čim več hrane. Da bi si tisti, ki vrtov nimajo, te poiskali ali pa bi našli skupno možnost z drugimi člani civilne iniciative. Znotraj nje bi tudi poskrbeli za izmenjavo semen, Marjan Kogelnik kar je eden od pomembnih pogojev za samooskrbo. »Naš cilj je, da bi ljudje začeli razmišljati o tem, kaj bodo jutri jedli in kako si bodo to pridelali, ne pa da čakajo, kaj bodo drugi zanje naredili,« pravi Kogelnik. V ta okvir sodijo tudi izobraževalne in povezovalne aktivnosti s prikazom dobrih praks, ki se jih lotevajo v Galiciji. TC Foto: GrupA simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve * vzdrževanje vrtov * načrtovanje in svetovanje Nov most so tudi uradno odprli za promet - z leve župan Beno Podergajs, predsednica KS Vojnik Lidija Eler Jazbinšek, predsednik občinskega odbora za okolje in komunalo Viktor Štokojnik in Stane Oset iz podjetja Map Trade. < J Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 6412 I vrtnarstvoiasimbio.si I www.simbio.si iZ NAŠIH KRAJEV Prebold s prenovljeno knjižnico PREBOLD - V Preboldu so pretekli četrtek v prizidku vrtca slovesno odprli prenovljeno občinsko knjižnico. Kljub kulturi nenaklonjenim časom je to v pol leta že druga obnovljena enota Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Prebold je svojo prvo knjižnico dobil pred približno stotimi leti. Lep čas je domovala v Domu svobode, od koder se je po porušitvi selila v Zdravstveno postajo Prebold, kjer je na le 63 kvadratnih metrih delovala zadnjih trinajst let. S pomočjo Evropskega skla- da za razvoj podeželja, ki je za obnovo sofinanciral kar dobrih 400 tisoč evrov, in Občine Prebold, ki je namenila 140 tisoč evrov, je danes knjižnica v novih prostorih na 300 kvadratnih metrih. Odprtje knjižnice so popestrili z bogatim kulturnim programom mladih glasbenikov Glasbene šole Rista Savina Žalec in Pihalnega orkestra Prebold. Manjkala nista niti plesni nastop v ritmih argentinskega tanga in govor častnega občana pesnika Ervina Fritza. Otvoritveni trak je prerezala upokojena knji- žničarka Pavla Mlakar, ki je kar 50 let službovala v stari preboldski knjižnici. Medobčinska splošna knjižnica Žalec ima 11 enot. V zadnji polovici leta je to v njihovem omrežju že druga prenovljena in razširjena knjižnica. »Veseli smo, da smo dobili, kljub nenaklonjenim časom kulturi, kar dve novi knjižnici. 18. junija smo namreč odprli tudi prenovljeno knjižnico na Polzeli,« je razložila direktorica medobčinske knjižnice Jolanda Železnik. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Otvoritveni trak je prerezala upokojena knjižničarka Pavla Mlakar v družbi župana Vinka Debelaka (desno) in direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolande Železnik (levo). Zaključek leta članov slovensko-nemške zbornice ŽALEC - Na tradicionalnem zaključnem Miklavževem srečanju se je s svojimi člani v torek sestala sloven-sko-nemška gospodarska zbornica na čelu s predsednico Gertrud Rantzen. Srečanja se je udeležil tudi predsednik munchenske in bavarske gospodarske zbornice Frank Dollendorf. Gostitelj tokratnega srečanja, ki ga vsako leto priredijo na drugem koncu Slovenije, je bilo največje žalsko podjetje Novem Car Interior Design oziroma direktor Matjaž Omladič. Novem Car Interior Design iz Žalca, ki kot del nemškega koncerna proizvaja lesene dekorativne letvice za avtomobile, je bil že med ustanovitelji zbornice, ki je nastala pred petimi leti. Danes ima zbornica približno 160 članov, slovenskih in nemških podjetij, ki jih druži prepletenost poslovanja med Nemčijo in Slovenijo. Nemčija predstavlja že desetletja največjo zunanje trgovinsko partnerico Slovenije - lani je bilo 7,28 milijarde evrov blagovne menjave, ob tem pa je naša država pomemben partner tudi za Nemčijo. Kot je v Žalcu poudarila Rantzeno-va, je sodelovanje med obema partnericama velikega pomena, saj se lahko druga od druge ogromno naučita. Brez dvoma je sodelovanje s Uvodno predstavitev eksperimentov je letos pripravil izr. prof. dr. Gorazd Planinšič s Fakultete za matematiko in fiziko Veselje do znanosti CELJE - Z uvodnim nagovorom župana Bojana Šrota se je v sredo na Gimnaziji Celje-Center začela prireditev Veselje do znanosti. Že četrto leto zapored so gimnazijci ob Svetovnem dnevu znanosti za mir in razvoj v okviru Unesco dejavnosti in aktivnosti mreže Ekošol v goste povabili osnovnošolce. Prireditev pripravljajo zato, da bi mladim čimbolj približali naravoslovne znanosti. In če je še lani v posameznih delavnicah skupaj z gimnazijci in mentorji delalo poskuse okrog 120 osnovnošolcev, jih je letos prišlo v Celje več kot 200. Sodelovali so učenci II. in III. osnovne šole Celje, osnovnih šol Frana Krajnca in Frana Roša iz Celja ter osnovnošolci z Lave, Ljubeč-ne, Dobrne, iz Griž, Zreč in OŠ Tabor-Vransko. Projekt je letos dobil tudi mednarodne razsežnosti, saj so celjski gi- mnazijci gostili tudi goste iz srbskega Kruševca. Uvodno predstavitev eksperimentov je letos pripravil izr. prof. dr. Gorazd Planinšič s Fakultete za matematiko in fiziko, nato pa so mladi delo nadaljevali v delavnicah s področja fizike, kemije in biologije. Skupaj z mentorji so delali poskuse s plini, izdelovali osvežilce zraka in se poglobili v navigacijske naprave. IS, foto: SHERPA Eno izmed delavnic so vodili tudi člani ekološke sekcije Gimnazije Kruševac, ki so jim na Gimnaziji Celje-Center ob obisku pripravili tudi pester spremljajoči program. Domov se vračajo danes, v petek, med obiskom v knežjem mestu pa so si ogledali Celje in Ljubljano, kjer so obiskali srbsko ambasado in Inštitut Jožefa Štefana. Dan pa so preživeli tudi v Velenju, kjer so bili gostje centra Erico in Premogovnika Velenje. V Dramlje se vrača nova trgovina partnerico, ki je kljub svetovni recesiji prvič po združitvi Nemčij lani zabeležila 3,6-odstotno gospodarsko rast, velikega pomena in delovanje zbornice, ki ima sedež v Ljubljani, ga spodbuja na vseh področjih. Na srečanju, ki je bilo tudi praznično obarvano, je Miklavž vsem udeležencem podaril darila, za neposlovni del druženja pa je poleg mladih glasbenikov poskrbela ekipa ekomuzeja z direktorjem ZKŠT Žalec Matjažem Juter-škom na čelu, ki je povabil vse poslovneže, da pridejo v Žalec in Spodnjo Savinjsko dolino tudi kot turisti. US, foto: TT ŠENTJUR - V soboto bo znova zaživela prenovljena trgovina v Dramljah. Prostore je prenovilo podjetje Kea, ki je v obnovo objekta vložilo kar nekaj denarja. Tako so uredili sodoben market s prodajnimi površinami v velikosti 220 m2 ter 150 m2 spremljevalnih površin. Na novo bodo zaposlili kar osem sodelavcev, kupcem pa bo v prostornem marketu na voljo velik izbor živilskih in neživilskih izdelkov, delikatesnega in mlečnega programa ter pekovskega peciva in kruha. Za nekatere artikle so uredili tudi svežo peko v sami trgovini. Kot je izpostavil direktor Boštjan Kukovičič, so v podjetju Kea izjemno ponosni na 20-letno tradicijo uspešnega poslovanja družinskega podjetja. »Predvsem pa se veselimo odprtja Marketa Kea, že štirinajstega v verigi naših marketov in super-marketov. Prepričani smo, da je market velika pridobitev za Dramlje, ki bodo po dolgih letih krajani spet imeli na voljo trgovsko ponudbo v neposredni bližini svojih domov, gotovo pa bo trgovina poživila tudi sam utrip kraja.« Začetki poslovanja Kee segajo v leto 1991, ko so na lokaciji nekdanjega gasilskega doma v Lokarjah pri Šentjurju odprli prvo trgovino. Lokal je obsegal borih 48 m2. Danes se njihove enote nahajajo v celjski in mariborski regiji. Gre za verigo 14 marketov in supermarketov, eno trgovino z darilnim programom in hišnim tekstilom ter agro trgovino. Kljub širi- tvi Kea ohranja tradicijo družinskega podjetja, v katerem so v delo vpeti vsi družinski člani, podjetje pa dandanes zaposluje 140 sodelavcev. Podjetje Kea v neposredni bližini središča Šentjurja gradi nov poslovno-stano-vanjski objekt, kjer bo sredi prihodnjega leta zrasel velik supermarket z različno ponudbo, v poslovnem delu pa gradijo še 28 tržnih stanovanj različnih velikosti. US 0)L vsak torek ^ v Novem tedniku Rekreacijai Roíate, plezate, plavate, hodite v hribe... kaj pravzaprav naredite za svoje teEo, in s tem seveda tudi dušo? V rubriki Rekreacija vam že od junija letos nudimo različne nasvete, objavljamo reportaže o rekreativnih dogodkih, koledar rekreativnih prireditev na Celjskem in vas vabimo, da nam različne oblike rekreacije predstavite tudi vi. Rekrefrajmo skupaj! Pišite nam na: tedn lk>«■ nt-rt.si Kljub dežju se malčki s svojimi starši niso pustili motiti - Miklavž pride le enkrat letno, brez praznične razsvetljave pa si tudi ne gre predstavljati Pravljičnega Celja 2011. H !■■■ | V ■ ■ V ■ ■ ■ V| | V ■ Miklavž in prižiganje lučk v dežju CELJE - Ponedeljkov prihod Miklavža in slovesno prižiganje lučk praznične razsvetljave v mestnem središču je grdo kazil dež. Na Trgu celjskih knezov se je zaradi tega zbralo nekaj manj ljudi kot lani, a še vedno jih je vstop v pravljični december pozdravilo veliko. o LU S 25% popusta za darilne bone TOPFIT SUH Delovni čas: od 7h do 23h www.top-fit.si Ipavčeva 22,3000 Celje Tel. 040 50 20 60 ali 0342 81440 od 10.12. do 31.12.2011 (ob plačilu z gotovino) Da bi bile snežinke veliko bolj dobrodošle kot deževne kaplje, je poudaril tudi župan Bojan Šrot, ki je tako kot lani slovesno prižgal luči praznične razsvetljave v mestu. Ta bo vključno z ostalo okrasitvijo - ob osrednji 12-metrski smreki na prizorišču silvestrovanja na prostem na Trgu celjskih knezov je po starem mestnem jedru v loncih zasajenih še 31 smrečic - v mestu sijala do 6. januarja. Za praznično razsvetljavo v Celju po triletni pogodbi skrbi podjetje Elektrosignal, letošnji stroški pa znašajo 42 tisoč evrov in so polovico manjši od lanskih. »Tako smo se odločili zaradi recesije in tudi ekoloških razlogov, saj dotrajane in energetsko potratne okraske izločamo,« je povedala Natalija Črepin-šek iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo. Prav zaradi tega bo tudi osrednji polnočni ognjemet v pozdrav letu 2012 letos zgolj simboličen in bo nebo nad Celjem razsvetlilo le nekaj raket. In če je praznično dogajanje Pravljičnega Celja 2011 v ponedeljek uvedel Miklavž s svojim spremstvom, bo glavnina prireditev strnjenih v drugo polovico meseca. 16. decembra namreč svo- ja vrata odpirata Pravljična dežela na Glavnem trgu ter Božično-novoletni ulični sejem v središču mesta. Še nekaj dni kasneje pa bodo že znano praznično dogajanje popestrili še v Celjskem mladinskem centru z dodatnim programom, ki se bo zaključeval z obiskom Pravljične dežele, ter v Božični vasi ob Šmartinskem jezeru. IS, foto: SHERPA Hmeljska pot druga najboljša ŽALEC - V okviru akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna so letos pripravili izbor za najboljšo tematsko pot v Sloveniji. To je postala učna pot Škocjan, na drugo mesto pa se je uvrstila 14 kilometrov dolga Hmeljska pot po Savinjski dolini. Tretje mesto si delita pot skozi Zalo na Gorenjskem in gozdna učna pot Rožni studenec na Kočevskem. Tekmovanje je pripravila Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z zavodom za gozdove in gospodarskim interesnim združenjem za pohodništvo in kolesarjenje. Predizbor je bil najprej v 14 območnih eno- tah zavoda za gozdove, kjer so komisije med 89 prijavljenimi izbrale 14 najboljših območnih poti. Centralna komisija pa je na podlagi opravljenega ogleda izbrala najboljše, ki so priznanja prejeli na včerajšnji prireditvi v Portorožu. Organizatorji tekmovanja ugotavljajo, da so tematske pohodne poti v Sloveniji zelo različno urejene in promovira-ne, zato so izdelali priporočila za načrtovanje, oblikovanje in trasiranje poti. Po njihovem mnenju je treba uvesti načine za trajno vzdrževanje poti ter za njihovo večjo prepoznavnost. TC Hmeljska pot se začne in konča pred dvorcem Novo Celje, kjer je bil eden prvih nasadov hmelja v Savinjski dolini. Obiskovalec na poti poleg značilnosti hmeljarske tradicije spozna tudi številne kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti, in sicer: Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Dvorec Novo Celje, krajinski park Ribnik Vrbje z ekološko učno potjo in Rimsko nekropolo. S Finci o mladih CELJE - Ves minuli teden je bilo v Sloveniji na študijskem obisku 13 predstavnikov največjih finskih občin. Gre za člane mreže Kanuuna, ki sicer združuje 24 največjih finskih mest. Mrežo so ustanovili, da bi pospešili razvoj urbanega mladinskega dela. Namen obiska je čim bolj podrobno spoznati mladinsko politiko in zakonodajo na področju mladine v Sloveniji, mladinsko delo, zaposlovanje ter sodelovanje mladih v družbi. Goste s Finske je zanimala zlasti vloga lokalnih skupnosti, kakšni so naši primeri dobrih praks in morebitne priložnosti za sodelovanje. V Celju so sredi tedna spoznavali delovanje Celjskega mladinskega centra. Sprejel jih je tudi župan Bojan Šrot, ki jim je predstavil mesto in njegovo zgodovino ter aktualno dogajanje v njem, največ pozornosti pa so namenili mladinski politiki na lokalni ravni. IS Vaš osebni zdravnik že ima referenčno ambulanto? Obiskali smo referenčno ambulanto zdravnice Melite Tasic Ilic v Šentjurju. V Sloveniji je vrata letos odprlo 107 referenčnih ambulant družinske medicine. V njih se je zdravniku in srednji medicinski sestri pridružila še diplomirana medicinska sestra, ki spremlja parametre določenih kroničnih bolezni, izvaja preventivne aktivnosti ter nudi svetovanje. V celjski regiji je tovrstnih ambulant deset in ker nas je zanimalo, kako delujejo v praksi, smo se odpravili v eno izmed njih. V okviru ambulante splošne zdravnice Melite Tasic Ilic v Javnem zavodu Zdravstveni dom Šentjur je referenčna ambulanta začela delovati prvega aprila, v prvem valu odpiranja tovrstnih ambulant torej. Kot pravi Tasic Iliceva, sicer tudi direktorica šentjurskega zdravstvenega doma, ji je projekt predstavljal nov izziv, nadgradnjo zdravstvene oskrbe. »Že pred tem smo veliko pozornost posvečali preventivi, z zaposlitvijo diplomirane medicinske sestre pa je to delo še bolj popolno, na preventivne preglede lahko povabimo še več ljudi,« razlaga. Prav tako diplomirana medicinska sestra redno spremlja kronične bolnike in jih pošlje k zdravnici le, kadar se parametri njihove bolezni poslabšajo. Zelo dobro izobražene medicinske sestre Tako imenovano presejanje pacientov je delo diplomirane medicinske sestre v referenčnih pisarnah. To pomeni, da na podlagi parametrov kroničnih bolnikov presodi, ali je bolezen pod nadzorom, ali pa se je stanje poslabšalo in je potreben pregled pri zdravniku. Ljudi, ki so prišli na preventivni pregled, pa razdeli v tri kategorije. Zdrave posameznike naroči na ponovni pregled čez pet let, tisti z dejavniki tveganja so za ponovni pregled na vrsti čez leto ali dve, bolne osebe pa čaka čimprejšnji pregled pri osebnem zdravniku. Delo je torej izjemno odgovorno in pripravljavci projekta so poskrbeli, da so se referenčne sestre zanj dobro dodatno izobrazile. Jožica Bokal je že opravila dodatna izpopolnjevanja o astmi, kronični obstruktivni pljučni bolezni in sladkorni bolezni. V začetku prihodnjega leta jo čaka še izobraževanje o arterijski hipertenziji oziroma povišanem krvnem tlaku. Kot smo se prepričali med našim obiskom referenčne ambulante, pa pri tem delu samo strokovnost zagotovo ni dovolj. Potrebni so še Diplomirana medicinska sestra Jožica Bokal je v referenčni ambulanti z veseljem odgovarjala na vprašanja pacientke Marije Bukovšek in ji podala številne dobrodošle nasvete. Pacienti nad referenčnimi pisarnami navdušeni Jožica Bokal je diplomirana medicinska sestra, ki je zadolžena za »obiskovalce« v referenčni ambulanti zdravnice Tasic Iliceve. Tako kot ostale referenčne sestre je zaposlena za polovični delovni čas in v štirih urah v povprečju obravnava šest pacientov. Zmotili smo jo prav med delom. Kronična bolnica, upokojenka Marija Bukovšek iz okolice Šentjurja, je bila pri njej. Malce presenečeno, a zelo prijazno nam je pojasnila, da je prišla po recept za zdravila, saj ima povišan krvni tlak. Pohvalnih besed za referenč- no sestro ji kar ni zmanjkalo in iz prve roke smo dobili potrditev, da so referenčne ambulante zelo dobrodošle. »Prav nič me ne moti, da ne pridem do zdravnice tako pogosto kot nekoč, saj vidim, da si sestra zame vzame veliko več časa, kot si ga je lahko zdravnica. Sestra mi ob vsakem obisku še kaj svetuje, o prehrani, zdravilih, načinu življenja. Lahko jo tudi karkoli povprašam,« je razložila pacientka. Ob tem pa dodala, da je zadovoljna, ker ji ni treba več čakati v polni čakalnici. AD Če se sprašujete, le kaj pa zdaj počne zdravnica, in če ste pomislili, da ji je dolgčas, se motite. Še vedno je zadolžena za postavljanje diagnoz in zdravljenje bolezni. Več kot dva tisoč Šentjurčanov jo je izbralo za svojo osebno zdravnico in tistih, ki jih »ujame« bolezen, nikoli ne zmanjka. Prav tako pa se je število bolnikov povečalo, saj s preventivnimi pregledi aktivno iščejo kronične bolnike. Po podatkih ministrstva za zdravje v celjski regiji trenutno deluje deset referenčnih ambulant družinske medicine. Poleg ambulante zdravnice Melite Tasic Ilic v Šentjurju imajo referenčno ambulanto še zasebnica Katja Žerjav v Celju, Melita Zlatečan v Laškem, Ingrid Kus So-tošek v Radečah ter zasebnika Andrej Kravos v Žalcu in Franc Božiček v Bistrici ob Sotli. Po dve referenčni ambulanti sta v Slovenskih Konjicah, pri Mihaeli Pugelj in zasebniku Marjanu Bergincu, ter v Vojniku, pri Jani Govc Erežen in zasebniku Igorju Prazniku. toplina, razumevanje, potrpežljivost. In Jožica Bokal te vrline zagotovo ima. Kot pravi, se marsikdaj zgodi, da pogovor zaplava tudi v druge vode. »A nič hudega, včasih človek potrebuje samo nekoga, ki ga malce posluša, pa se kar bolj zdravega počuti,« razloži z nasmehom. Odziv je dober, a ne najboljši V osmih mesecih so v referenčni ambulanti osebne zdravnice Melite Tasic Ilic na preventivni pregled povabili vse moške, stare med 30 in 35 let, ter ženske, stare med 30 in 45 let. Odziv pa ni bil tako dober, kot bi si želela Bokalova, saj je prišlo na pregled približno 60 odstotkov vabljenih. So se pa tovrstni pregledi izkazali še za kako dobrodošle. Kot poudarja Bokalova, je slika namreč precej zaskrbljujoča. »V svetu je trend porasta srč-no-žilne ogroženosti in tudi umrljivost za temi boleznimi zelo narašča. Slovenija ni izjema. Te bolezni so na prvem mestu vzrokov umrljivosti. Že pri nekaterih 30-letnikih najdemo dejavnike tveganja za te bolezni,« razlaga referenčna sestra. Zagotovo so to podatki, ki dokazujejo, da so preventivni pregledi še kako smiselni. In polagamo vam na srce: ko prejmete vabilo osebnega zdravnika, se odzovite. En neboleč pregled vam morda lahko reši življenje. In prav to je eden glavnih namenov referenčnih ambulant. Več ljudi bo prišlo na vrsto za pregled, s čimer se dviguje dostopnost prebivalcev do kakovostne zdravstvene oskrbe. Ob odhodu iz šentjurskega zdravstvenega doma se mi je v misli prikradel podatek, ki ga je predstavnica zdravstvenega ministrstva podala na nedavni okrogli mizi v Celju. Cilj je referenčne ambulante uvesti v prav vse ambulante družinske medicine. Vsako leto naj bi vrata tako odprlo 150 novih referenčnih ambulant. Upam, da bo med njimi čimprej tudi ambulanta moje osebne zdravnice. Vaša je že? ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Ambulanta splošne zdravnice Melite Tasic Ilic je edina v šentjurski občini, v okviru katere že deluje referenčna ambulanta. pikamo ^TfttfHAhl ham-burger pokrajino< ali pa tradicionalno, ki določa tudi zdravje ljudi.« Semenska knjižnica je prihodnost Ob tem poudarja ne samo velik pomen znanja in vedenja prejšnjih generacij, temveč predvsem ohranjanja semen. »Pet največjih korporacij sveta obvladuje prehransko verigo, zdravila, gensko tehnologijo, semena, farmacijo. Hrano in zdravje! V Iraku cilj agresije niso bila le naftna polja, temveč tudi centralna genska banka z zbirko 8 tisoč varietet žitaric nekdanjega območja Mezopotamije. Vsaka lastnost ene same stare sorte je vredna 35 do 65 milijonov dolarjev, 8 tisoč vzorcev, ki jih je vojska odnesla, torej pomeni neprecenljivo vrednost. To predstavlja nadzor nad svetovno prehrano. S starimi sortami se namreč lahko nadaljuje vzgoja novih žitaric za prehrano, nove sorte so namreč že povsem degenerirane, da ne zmorejo preživeti brez kemične podpore.« Ali bo kmetu korporacija prodala semena ali ne, je po Komatovem mnenju temeljno vprašanje nacionalne varnosti in oskrbe s hrano. »Nacionalna varnost dežele niso več vojska in policija, ampak jo definirajo rodnost prsti, pitna voda in biotska pestrost s poudarkom na semenih starih vrst.« Ugotavlja, da je na žalost že 85 odstotkov starih sort pri nas izumrlo in da je skrajni čas, da se to začne reševati. Rastline, ki so jih naši predniki stoletja vzgajali na tem prostoru, so prilagojene temu območju in omogočajo preživetje tudi v spremenjenih okoliščinah. »Korporacije so sicer izumile patentiranje genoma in prepovedale prosto prodajo semen, izmenjave pa ne morejo preprečiti,« pravi Komat in navaja primere genske knjižnice, kjer gre za izmenjavo semen, obnovo in večanje fonda. Zato opozarja, da se lahko čez noč zgodi, da bodo cene hrane v trgovinah ponorele ali pa da bodo trgovske police prazne in da si država ne more privoščiti, da smo prvi po kvadraturi trgovskih površin na prebivalca in med zadnjimi po obdelovalnih površinah. Ena od raziskav pa je pokazala, da je že obdelava 500 kvadratnih metrov zemlje dovolj za preživetje posameznika. »Izklopite TV in medije in se boste začeli pogovarjati o stvareh, za katere prej niste imeli časa in boste ugotovili, da veste več kot prej,« svetuje Komat in pozdravlja vsakršno lokalno pobudo o samooskrbi ljudi s hrano. TATJANA CVIRN Foto: GrupA SPODBUDNE ZGODB#£vfl izbiramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami |n storitvam)ter Izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah. ob torkih v Novem tedniku Pišite nam; ttdnik@ntTC.si Na Celjskem imamo veliko spodbudnih zgodb. Pišejo jih: Robičevi 5 Planine, Ludvik Lončar iz podjetja Bird bit, vrtnar Mirko fcraSovet iz Vojnika, proizvajalec mleka Marjan Turniek iz Lokrcvca, Janez Uplaznik iz žalskega Mi krop i s a, Miza rstvo Kovač ii Mozirja-in katero podjetje, kateri podjetnik jeza vas spodbudna zgodba? ZGODBE IZ KAMRE & zamra www.kamra.si Legende in spomini, povezani s Humom nad Laškim Hum s svojo mikavnostjo, a tudi z nemilostjo, je večkrat vplival na to, da so se zgodbe ljudi, ki so živeli ob njegovem vznožju, odvile drugače, kot bi se sicer. Poleg tega je s svojimi posebnostmi in skritimi kotički že od nekdaj v ljudeh prebujal domišljijo in porodil zamisli o njegovem vulkanskem izvoru, ideje o postavitvi koče in poseku gozda ali pa je bil navdih za legendo o Divjem farovžu. (Divji farovž je prepadna udornina, do katere se označena pot odcepi malo nad Blaževo skalo na poti na Hum.) Ena najbolj tragičnih zgodb na pobočjih Huma se je zgodila 9. aprila 1950. Željko Hu-dohmet, 13-leten fantič, je na veliko noč, ko je v stenah nad Divjim farovžem želel utrgati avrikelj za izbranko svojega srca, Eriko Drofenik, omahnil in se pri padcu v globino tako poškodoval, da je čez tri dni, 12. 4. 1950, umrl. O nesreči še vedno pričata napis na njegovem grobu na laškem pokopališču - »Planinska roža kriva s teboj odšla v pokop« - in osmrtnica v Celjskem tedniku 22. 4. 1950. Legenda o Divjem farovžu (v skrajšani obliki) pa pravi, da je bil na mestu, kjer je danes jama, nekoč »farovž«. V njem je živel župnik z ženo in hčerko, ko je prišla prepoved iz Rima, da se duhovniki ne smejo ženiti, že poročeni pa Označena pot se odcepi malo nad Blaževo skalo na poti na Hum (Foto: Franci Podkoritnik). ne več živeti pri svojih družinah. Humski župnik se je na to požvižgal, dokler mu ni zmanjkalo živeža. Ko je odšel v trg poizvedet, kaj se dogaja, ga je vikar obvestil, da je izobčen iz katoliške cerkve. Ves nesrečen je na poti domov srečal tujca v lovski obleki in žarečih oči. Ko mu je župnik razodel svojo žalostno zgodbo, mu je le-ta predložil: »Jaz sem zelo bogat. Dam vam zlata, da boste z njim napolnili tri kadi, če mi daste svojo hčer za ženo.« Župniku se je zdela ta ponudba zelo vabljiva, čeprav je že takoj razmišljal, da temu tujcu ne bi dal svoje hčerke za ženo. Vseeno pa sta se dogovorila, da bo menjava na kresni večer in da bo tujec zlato poslal vnaprej. Ko pa je na kresni večer potrkal na žu-pnikovo okno in zahteval obljubljeno mu ženo, mu je župnik odgovoril, da so hčerko ugrabili roparji. Tujec je takoj začutil, da je to prevara, zabrlizgal je na svojo piščal in iz gozda so začeli prihajati njegovi tovariši - hudiči. Tedaj je župnik uvidel, s kom je sklenil kupčijo. Pred vragom je padel na kolena in prosil boga in vse svetnike na pomoč. Tedaj pa je v zemeljskih globinah silovito zagrmelo, hrib se je stresel, »farovž« pa se je s prebivalci in z zlatom vred pogreznil v zemeljske globine. Naslednjič bomo pisali o starih upodobitvah in razglednicah Laškega z motivom Huma. MATEJ JAZBINŠEK Divji farovž (Foto: Andrej Gobec) Pogled iz Divjega farovža (Foto: Andrej Gobec) Vir: Domoznanska zbirka Knjižnice Laško (Pri objavi 2. 12. 2011 je bil pomotoma naveden napačen vir.) JIZNICA Celje Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Predstavili so Vedute Na literarnem večeru so v torek v Knjigarni Antika Celje predstavili knjižno zbirko Vedute 2011, ki je izšla v založbi Litera. Svoje pesniške knjige, ki so izšle v tej zbirki, so predstavili Marinka Poštrak, Katja Klun, Zdenko Kodrič in Celjan Zoran Pevec. Z avtorji se je pogovarjal pesnik in urednik knjižne zbirke Vedute Milan Vincetič. Zoran Pevec je predstavil svojo sedmo knjigo, ki je izšla prav pred kratkim pod naslovom Hasidski pevec. Hasidski judje so svojo religioznost bolj kot večina drugih verskih skupin utemeljili v petju in pripovedništvu, saj oboje predstavlja ključni del verskih obredov in ritualov. Zoran Pevec motiv hasidskega pevca skozi zbirko ohranja tako, da kot moto vsake pesmi izbere po en vprašalni stavek iz knjige Pripovedi hasidov Martina Buberja. Avtor v zametke svojih pesmi pritegne nekatera klasična lirska vprašanja, od vprašanja zla, smisla, boga in smrti do zadev ljubezni in strasti. BS, foto: GrupA Izvrstni mladi glasbenici V dvorani Glasbene šole Celje sta svojo izpiljeno poustvarjalnost na drugem koncertu iz letošnjega ciklusa GM oder v sredo predstavili violončelistka Katarina Majcen in pianistka Nafis Umerkulova. GM oder je ciklus komornih koncertov najboljših izbranih mladih glasbenikov Slovenije, ki jim je praviloma to prva priložnost za večje, organizirane koncertne turneje. V sredo sta nastopajoči z deli de Falle, Debussya, Kodalija, Ligeti-ja, Faureja in Soje Voglarja dokazali mojstrsko oblado-vanje svojih glasbil, hkrati pa tudi izreden izvajalski občutek. Domačinka Katarina Majcen je lani je končala dodiplomski študij glasbe na Univerzi v Cambridgeu, zdaj pa je študentka zadnjega letnika podiplomskega študija violončela na Kraljevem konservatoriju Škotske. Uzbekistanka Nafis Umerkulova je diplomirala na Kraljevi glasbeni akademiji v Londonu, zdaj je študentka zadnjega letnika podiplomskega študija klavirja na Kraljevem konser-vatoriju Škotske. BS, foto: GrupA Od revolucije do božiča Mladinski pihalni orkester GŠ Celje prepričal z izvedbo zahtevnega sporeda Ponedeljkov koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje je napovedal niz novoletnih koncertov tako imenovane resne glasbe v izvedbi celjskih ljubiteljskih in sestavov glasbene šole. Odkar celjske mladinske godbenike vodi Bernard Belina, doživljamo vsako leto nova in nova presenečenja. Belina namreč mladinski pihalni orkester vodi v zelo resne glasbene vode, saj vsako leto izvajajo glasbo, pisano za simfonične ali revijske orkestre. Tudi tokrat je bilo tako. V izvedbeno zelo težavnem in resnem prvem delu so mladi godbeniki najprej odigrali Šostakovičevo uverturo, ki je bila napisana za obletnico oktobrske revolucije, izvedena pa je bila tudi na odprtju olimpijskih iger v Moskvi. »Ta skladba je precejšen zalogaj že za simfonični, kaj šele za pihalni orkester,« je povedal Belina. Osrednja točka koncerta je bila uvertura v Verdijevo opero Moč usode. »S to skladbo smo ponudili spet nekaj povsem novega, saj je bila priredba napisana izrecno za naš orkester in za solo trobento in solo pozavno,« ni skrival veselja in ponosa nad odlično odigrano skladbo, v kateri sta briljirala solista Mihael Šuler in Franc Kosem. Zgolj Adamičeva Sprenevedanja in Glavnikova Zaklad Ško-cijanskih jam sta bili pisani za pihalni orkester, omeniti pa velja tudi sproščeno in z vokali članov orkestra podprto izvedbo Strausso-vega Egipčanskega marša. Koncert so godbeniki, času primerno, zaključili z venč-kom božičnih napevov. In v obeh dodatkih vseeno pokazali, da so še vedno godbeniki, ki znajo igrati tudi koračnice. Seveda ni izostal obvezni Straussov Radetsky marš. Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje je novoletni koncert opravil z odliko in vnovič dokazal, da so časi, ko so godbe na pihala igrale zgolj koračnice, že davno minili. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Vrhunec koncerta je bila Verdijeva uvertura k operi Moč usode - solista sta bila Franc Kosem s trobento in Mihael Šuler s pozavno. Po obveznem Radetskem maršu je Bernard Belina dejal: »Brez tega ne gre. Še vedno smo pihalni orkester in radi zaigramo tudi čisto prave koračnice.« Letošnje leto in delo z orkestrom ocenjuje za odlično. »Nastopili smo na tekmovanju godb v Velenju in v Ljubljani. Na obeh smo dosegli vrhunska rezultata, na kar sem izjemno ponosen. Vložili smo veliko dela in truda in poželi sadove. Tudi v novi sezoni bo, upam, podobno. K temu prepričanju me vodi že dejstvo, da smo tako zahteven novoletni koncert pripravili v rekordno kratkem času, od začetka šolskega leta do začetka decembra. Za prihodnje leto pripravljamo novo presenečenje, vendar ga zaenkrat še ne izdam,« je zaključil Belina. Avtor razstave pravoslavnih ikon je Rade Bakračevic. Ikone v domu sv. Jožefa V domu sv. Jožefa nad Celjem je od srede na ogled razstava pravoslavnih ikon, ki jih je avtor razstave Rade Bakračevic iz Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost Maribor izbral med deli srbskega akademskega slikarja Dušana Neškovica in makedonskega slikarja iz bližnjega Šoštanja, Alimpija Košarkoskega. Obsežna razstava vodi obiskovalca v svet prav posebne likovne tehnike, ki jo označuje slikanje svetnikov in biblijskih prizorov na les, v močnih barvah in (praviloma) na lesu. Ker so avtorji pri slikanju svetopisemskih likov močno omejeni s samim pojmom ikone (podobe), je pri njihovem delu še posebej pomemben kolorit, izraz oči upodobljenih likov, ki prenašajo (sveta) sporočila in zlasti uporaba barv. V domu sv. Jožefa so razstavo prav posrečeno združili še z delavnico izdelovanja ikon. BS, foto: SHERPA NE ZAMUDITE ... ... četrtega koncerta komornega glasbenega cikla Vesperae Josephinae (Jožefovi večeri), ki bo danes (petek) ob 19.15 uri v cerkvi sv. Jožefa v Celju. Tokrat bo koncert v znamenju adventne glasbe za moške glasove in orgle, nastopili pa bodo Komorni moški zbor Celje (dirigent: David Preložnik), Fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center (dirigent: Gregor Deleja) novoustanovljeni Vokalni kvintet Hiše kulture Celje, ki je nastal z namenom izvajanja vokalne glasbe starejših obdobij. Pesem generacij bo tako poslušalce ob spremljavi orgel popeljala od starocerkvenih koralnih napevov do ustvarjalnosti današnjih dni, udejanjeni tako v sakralni kot posvetni vokalni glasbi. Vstop prost . ... novoletnega koncerta Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje, ki bo v ponedeljek ob 20. uri v Celjskem domu. V prvem delu koncerta se bo kot solistka orkestru pridružila imenitna violinistka Anja Bukovec, dirigent Matjaž Brežnik pa pravi, da se bodo predvsem osredotočili na Vivaldijeve Štiri letne čase. V drugem delu koncerta se bodo mladi simfoniki ozrli proti vzhodu, saj napovedujejo odlomek iz opere Alexandra Borodina Knez Igor. V tem delu se bo orkestru na odru pridružilo okoli sto pevcev Akademskega pevskega zbora Celje pod vodstvom Sonje Čendak Pavlič in Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju pod vodstvom Tomaža Marčiča. Ob omenjenih bodo na sporedu še dela Mozarta, Saint Saensa, Masseneta in Adamiča. Vstopnina 8-10 EUR ... Rdeča dvorana slavila zmago v derbiju V zaostali tekmi 13. kroga 1. slovenske lige so bili velenjski rokometaši odlični, prešerno so se veselili novih dveh točk. Z 31:25 so bili boljši od državnega prvaka Cimosa. Začelo se je z zadrego, uradni napovedovalec je k minuti molka v počastitev spomina na Ivana Atelška pozval, ko so igralci med ogrevanjem tekali po igrišču ... Varovanci Branka Tamšeta so po dveh visokih porazih, pokalnem v Kopru (izpad) in evropskem v Valladolidu (uvrstitev v nadaljnje tekmovanje), začeli izjemno poletno in povedli s 7:1. Štiri minute pred koncem je njihov naskok znašal kar devet golov, predvsem po zaslugi vratarja Ivana Gajica in njegovih 20 obramb, fantastičnega dirigenta Marka Bezjaka, ki je zbral 11 asistenc, in razpoloženega strelca Jureta Dolenca. Sodnika, Celjana Jure Cvetko in Brstin Kavalar, sta izvrstno opravila svoje delo in pripomogla k spektakularni predstavi. Gorenje je doslej oddalo le točko, Celje štiri, v Mariboru in Velenju, Koper pa že sedem, po dve v Izoli, Celju in Velenju ter eno doma z Gorenjem. Levi zunanji napadalec Klemen Cehte se je izkazal tudi v protinapadih. Celjski in velenjski roko-metaši so dobili nasprotnike v osmini finala evropskih pokalov. Celjani se bodo v pokalu pokalnih zmagovalcev pomerili z danskim Aar-husom. Povratna tekma bo v Zlatorogu. Velenjčani bodo »Tako nadaljevati do naslova prvaka« imeli morebiti lažje delo, njihov tekmec v pokalu EHF bo Maccabi Rishon Le Zion. Prva tekma bo v Rdeči dvorani 11. februarja, povratna pa teden dni kasneje v Izraelu. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Levoroki ostrostrelec Gorenja Jure Dole-nec se je v sredo proti Cimosu ustavil pri devetih golih ob le enem zgrešenem strelu. Sredi prejšnje sezone mi je dejal, da se bo v Velenje preselil, ker želi igrati v ligi prvakov, misleč, da bo Gorenje ohranilo občutno prednost. Želja se mu ni izpolnila, njegova vnema je zato še večja. V elitno evropsko (in svetovno) tekmovanje tokrat vodita prvi dve mesti. Pred tremi dnevi je Jure dopolnil 23 let. Čeprav je visok »le« 190 centimetrov, je s svojo hitrostjo pravi strup tudi za postavljene obrambe. Zgodaj ste nadigrali Koprčane. Zakaj vam je uspelo tako hitro? Za goste je bila usodna naša igra v obrambi, ki jo je nadgradil vratar Gajic z ogromnim številom obranjenih strelov. Sledili so hitri protinapadi, zadevala je naša celotna ekipa. Priigrali smo si visoko prednost, ki smo jo ob nekaj padcih zanesljivo držali do konca. Tisto, k čemur stremimo, smo prikazali v prvih 25 minutah. Želim si ponovitve v nadaljevanju državnega prvenstva in pokala EHF. Če se bo to uresničilo, potem se bodo tudi izpolnile naše želje. Nekaj centimetrov je zmanjkalo, pa bi zaključili derbi z metom 10-10. So bili tekmeci premalo odločni? Res je, le malo je manjkalo do mojega stoodstotnega učinka. Toda pred tednom dni v Kopru nisem imel niti polovičen izkupiček pri strelih proti vratom Cimosa. Vse je odvisno od dnevne forme in od učinka nasprotnega vratarja. Vselej stremim k popolni izvedbi. Le tako lahko pripomorem k moštvenemu uspehu. Zakaj vaša dva obraza v tednu dni proti Primorcem? Bistvena razlika je bila v vratarjih. V sredo smo mi imeli izjemno razpoloženega vratarja, teden dni prej pa Koprčani. Tudi tedaj je bil Gajic zelo dober, a je bil Škof še toliko boljši in je prevesil tehtnico. V večini letošnjih derbijev so visoko zmagovali domačini, le vašemu moštvu je uspelo na prvem gostovanju v Kopru iztržiti točko . To nam prinaša prednost, trenutno ne precejšnjo. Obenem ni neznatna, a vsi vemo, kaj se je Gorenju pripetilo v prejšnji sezoni. Naš položaj je trenutno enkraten, resnici na ljubo tudi zaradi izstopa iz lige Škofje Loke (Gorenje je z njo doživelo poraz, ki pa ne bo upoštevan, op. p.), moje Škofje Loke. Previdni bomo na vseh tekmah. Če bomo tako nadaljevali, bomo osvojili naslov državnega prvaka. Točke v der-bijih štejejo dvojno, ampak zdaj so naše misli usmerjene le na zahtevno gostovanje pri Mariboru, ki je že pripravil presenečenje. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Jure Dolenec je pred poldrugim letom blestel proti Gorenju, tedaj na prijateljski tekmi v dresu mladinske reprezentance, in seveda tudi v škofjeloškem. Velenjčani so naredili odlično potezo, ko so ga zvabili k sebi. Duričic: »Fantje se ne smejo zadovoljiti!« Iz tabora nogometnega kluba Rudar je bilo slišati prve odmeve po zaključku jesenskega dela sezone 1. slovenske lige. Velenjčani na lestvici zasedajo 5. mesto (30 točk). Na 21 tekmah so osemkrat zmagali, šestkrat remizirali in sedemkrat izgubili. V zadnjem krogu prvega dela so klonili v Ljudskem vrtu. Trener Milan Duričic, ki vendarle ostaja v Velenju, ima mešane občutke: »Smo in nismo zadovoljni. Peto mesto je solidno, a saj veste, da trener nikoli ni zadovoljen. Naša ekipa ima še veliko rezerv. Moštvo je delalo trdo in kvalitetno. Padci in vzponi so bili pričakovani, saj je ekipa velika, mnogo je mladih. Zdaj pričakujemo naslednji korak. Zagotovo dobro poznate mojo borbo z igro v obrambi. Ta mora biti boljša in nadejamo se, da bomo v tej fazi naredili še več. To je težji del procesa in od tukaj prihaja zlato. Fantje se ne smejo zadovoljiti s trenutno situacijo, kajti morajo se zavedati, da bi lahko naredili Milan Duričic še več. Kljub temu pa s trenutnim ne smemo biti nezadovoljni, saj so fantje garali, zato jim dajem priznanje in sem ponosen na njih. Zdaj imajo zaslužen počitek.« Kapetan članske ekipe Rusmin Dedič je pripomnil: »Mislim, da smo v celoti lahko zadovoljni. Lahko bi bilo še bolje, a zavedati se moramo, da je ekipa poleti dobila veliko novih igralcev, ko je bilo kar nekaj odhodov in prihodov, zato je peto mesto zadovoljivo. Smo tudi v pol-finalu pokala in lahko računamo na preboj v evropsko tekmovanje. Tako iz državnega prvenstva kot tudi iz pokalnega tekmovanja. Po premoru bo treba opraviti kvalitetne priprave, potem pa na najboljši možen način odigrati še drugi del prvenstva in upati na najboljše.« Svojo oceno je podal še tehnični vodja Miran Jalušič: »Iz zornega kota vodstva kluba je rezultat soliden. Ni dober in nismo najbolj zadovoljni, saj je naš cilj jasen, tekmovanje v Evropi. Smo pa zadovoljni z napredkom v igri. Predvsem z borbenostjo, ki smo jo pogrešali v preteklih letih. Ekipa se je nekoliko spremenila, ko je prišlo lepo število mladih igralcev, ki jih je bilo treba vključiti v sistem igre. Trener Duričic je opravil ogromno dela, da je solidno pripravil ekipo. Verjamem, da bo v spomladanskem delu še bolje.« MITJA KNEZ Foto: GrupA Dve zlati medalji in tri srebrne Državnega prvenstva v rokoborbi v prostem slogu, ki je bilo v Poljčanah, so se udeležili tudi tekmovalci Karate kluba Žalec in osvojili pet medalj. Brata Žiga in Gregor Pepel sta nastopila v isti članski kategoriji (do 74 kilogramov) in po odličnih borbah osvojila najvišji mesti. Žiga je postal državni prvak, Gregor pa podprvak, potem ko je po zelo izenačenem dvoboju poraz doživel le s starejšim bratom. Gregor pa je zato zlato medaljo osvojil med kadeti, v finalu je ugnal klubskega kolego Benjamina Gerliha. Slednji se je preizkusil tudi v članski kategoriji do 84 kg, v kateri je klonil šele v finalu proti močnejšemu in izkušenejšemu borcu. Gregor in Žiga sta si priborila status kategoriziranega športnika RS državnega razreda. Sezona se bo nadaljevala v februarju v grško-rimskem slogu, v katerem Žiga, študent 2. letnika Fakultete za šport, cilja na nastop na študentskem SP na Finskem. DŠ Čepi 20-letni Žiga Pepel, ki je obenem tudi trener za roko-borbo, stojita pa njegov 17-letni brat Gregor (levo) in 16-le-tni Benjamin Gerlih. Vsi trije so raznovrstni borci, saj svoje znanje širijo tudi pri Policijskem klubu borilnih veščin Celje, kjer vadijo ju-jitsu. Najboljše društvo in pionirja Strelsko društvo Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem na čelu s predsednikom Vinkom Lavrincem se je odlično odrezalo tudi letos, ko slavi 60. obletnico obstoja. Proglasili so ga za najboljše strelsko društvo v Sloveniji. To mu je uspelo desetič. V prejšnjih dveh letih ni bilo deležno tovrstnega uspeha (lani je bilo drugo), prej pa je slavilo devet let zapored. Najboljša slovenska pionirka je Jagoda Tkalec iz Rečice, najboljši pionir pa Jakob Petelinek iz Slovenskih Konjic. DŠ V Treh lilijah ob koncu gladko, prej težave Šoštanjčani klonili drugič - Šentjursko-slatinski derbiji Košarkarji Zlatoroga so proti Škofjeločanom v 9. krogu državnega prvenstva prišli do šeste zmage. Elek-tra je v Mariboru doživela drugi letošnji poraz. Trener Laščanov Ivo Sunara je v uvodu tekme proti škofjeloškemu Mercatorju ponudil priložnost mlajšim igralcem, da bi si lahko nekoliko odpočili nekateri ključni igralci. Ti pa so postopoma vendar prihajali na parket, saj so se oslabljeni gostje dobro zoperstavili. V 2. minuti druge četrtine so povedli s 17:13, tri minute pred koncem prvega dela pa imeli najvišjo prednost, 24:18. Laščani so do polčasa uspeli rezultat preobrniti v svojo korist. V nadaljevanju je domača zasedba, ki ji igra znova ni stekla, še nekaj časa »lomila« gostujoče moštvo, potem pa ga dokončno zlomila. Na koncu je Zlatorog slavil z 79:59. Najučinkovitejši je bil Luka Lapornik, ki je dosegel 16 točk, 13 jih je prispeval Grega Mali, 12 pa Mitja Nikolič Smrdelj. Med strelce so se vpisali vsi igralci. Luka Lapornik, ki je dobro minuto pred koncem s fantastičnim zabijanjem navdušil dvorano Tri lilije, je dejal: »V prvem polčasu smo igrali v krču, ko nam v napadu ni steklo. Od novega trenerja smo dobili kar nekaj novih informacij, zato smo bili malce zmedeni. V drugem delu tekme smo dvignili zbranost in obrambo ter zanesljivo zmagali.« Trener Ivo Sunara je spregovoril o jutrišnji tekmi Jadranske lige, ko bo Zlatorog gostoval v Kragu-jevcu pri Radničkem: »Vsako gostovanje je težko. Nasprotnik je neugoden, a veselimo se tekme. Moramo nadaljevati s takšnim odnosom in z zaupanjem v samega sebe. Če bomo dobili nagrado, se pravi zmago, tako kot proti Hemofarmu, bomo zelo veseli.« Drugo razočaranje Šoštanjčani so doživeli drugi poraz v letošnji sezoni, ko so s 73:71 klonili v Mariboru. V 34. minuti so povedli z 61:54, a domači so jih ujeli in 17 sekund pred koncem je z dvema zadetima prostima metoma končni izid postavil Jure Pelko. Elektra zatem iz treh poizkusov ni iztržila podaljša oziroma zmage. Trener Gašper Potočnik je dejal: »Videlo se je, da nismo bili pravi, čeprav smo bili rezultat-sko celo srečanje blizu in bi se lahko tekma na koncu obrnila tudi v našo korist. Kljub vsemu je Maribor zmagal zasluženo, saj nam je ogromno težav povzročal predvsem z uspešnimi skoki v napadu.« Pri Elektri je bil najučinkovitejši Žiga Za-gorc, ki je dosegel 17 točk. Prva od treh Šentjurju Šentjur in Rogaška bosta v tednu dni odigrala tri tekme - dve pokalni in prvenstveno. Prvo pokalno tekmo so z 79:75 dobili Šentjurčani. Tekma je bila vseskozi izenačena, zato je prednost Šen- Prvi od treh sosedskih derbijev je bil privlačen in izenačen. Slatinčani (v modrih dresih) so sicer izgubili v Šentjurju, toda zaradi nizkega zaostanka si lahko obetajo napredovanje v pokalnem tekmovanju. PANORAMA KOŠARKA 1. SL, 9. krog: Zlatorog - Mercator Škofja Loka 79:59; L. Lapornik 16, Mali 13, Nikolič Smrdelj 12, Vu-jasinovič, Omič 8, Škific 6, Brodnik, Čohadarevič 4, Ž. Dimec, M. Lapornik 3, Ata-nackovič 2; Soldo 15, Mah-kovic 13, Maribor - Elektra 73:71; Gavrič 17, Zolotič 13; Zagorc 17, Bajramlič 14, Le-lič 13, Julevič 11, Bukovič 5. Vrstni red: Helios 18, Elektra 16, Zlatorog 15, Šentjur, Maribor 13, Rogaška 12, Geoplin Slovan, Hopsi 11, Mercator, Parklji 10. 1. SL (ž), 8. krog: Jezica - Athlete 39:78; Rupnik 11, Sekolonik 8; Trebec 17, Macura 14, Orozovic 11, Bošnjak, Oblak 10, Jagodič, Gabrovšek 8. ROKOMET 1. SL, 13. krog: Gorenje -Cimos 31:25 (16:11); Dolenec 9, Cehte 6, Melic 5, Musa, Bezjak 3, Šimič 2, Medved, Miklavčič, Gaber 1; Brumen 11, Dobelšek 3. Pokal RZS (ž), osmina finala: Zelene doline Žalec -Celje Celjske mesnine 31:34. ODBOJKA 1. DL, 11. krog: SIP Šempeter - GO Volley 1:3 (MiK) tjurja pred povratno tekmo tekma bo v torek, že jutri pa - v Rogaški Slatini minimalna. Pri zmagovalcih je Travis William Nelson dosegel kar 28 točk, pri poražencih pa Nejc Strnad 16. Povratna si bosta ekipi nasproti stali v državnem prvenstvu, spet v dvorani Hruševec. MITJA KNEZ Foto: GrupA Privrženci KK Šentjur niso bili povsem zadovoljni. Jutri bo v Hruševcu še bolj zanimivo. Šlo bo za prvenstveno tekmo, za razliko od pokalnega obračuna bo lokalni derbi ob koncu tedna in bojazen, da bo dvorana premajhna za vse ljubitelje košarke, je upravičena. Kruder tretjič zapored V kranjski dvorani Zlato polje je bil zaključek državnega prvenstva v športnem plezanju za vse kategorije. Tekmovalci iz celjske regije so spet dosegli odlične rezultate. Po petih tekmah v težavnosti je naslov državnega prvaka v kategoriji starejših dečkov osvojil Tim Unuk iz PK Laško, Julija Kruder je bila druga med starejšimi deklicami, Izidor Zupan pa tretji med člani. V kategoriji balvanov je bila samo ena tekma. Državna prvaka sta postala Julija Kruder v kategoriji starejših deklic in Jernej Kruder (vsi ŠPO Celje) v članski kategoriji. Slednji je naslov državnega prvaka osvojil tretjič zapored. Med starejšimi dečki je bil Unuk tretji. DŠ Julija Kruder Jernej Kruder Tim Unuk ŽRK Celje Celjske mesnine Lara Čater 10. januarja bo polnoletna. Njeno igralsko mesto je na levem zunanjem položaju. Pri 178 centimetrih višine tehta 79 kilogramov, na dresu nosi osmico. V svet športa je vstopila že v vrtcu, ko je hodila k telovadbi k Športnemu društvu Partizan Gaberje, obenem pa plesala v Plesnem valu. Za rokomet jo je navdušil oče Tomaž, bivši igralec Celja Pivovarne Laško in kasneje tudi trener celjskih rokometa-šic. Začetne rokometne korake je Lara storila v Rokometni šoli Toneta Goršiča, nakar se je vključila kot mlajša deklica v RK Ce-leia Celje. Po združitvi dveh klubov je ostala in je še danes v ŽRK Celje Celjske mesnine. Do sedaj je nad njo bdelo več trenerjev: Aleš Anžič, Željka Dragišič, Nenad Stojakovič, Vojko Prislan, Saša Čajavec, Miha Bojo-vič ... Trenutno igra za mladinsko in člansko ekipo. Letos z mladinkami in pred štirimi leti z mlajšimi deklicami A je bila državna prvakinja. S kadetsko ekipo pa je dvakrat osvojila drugo mesto. V svojih starostnih skupinah je bila vselej v izboru za državno reprezentanco. Obiskuje 2. letnik Poslovno-komercial-ne šole v Celju, smer ekonomski tehnik. Njen idol je francoski rokometaš Nikola Karabatič, življenjski moto pa: kjer je volja, tam je pot. ^'dezete celjske mesnine ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 9. 12. MALI NOGOMET 2. SL, 9. krog: Velenje - Slovenske Gorice (21.15). Sobota, 10. 12. KOŠARKA 1. SL, 9. krog, Ljubljana (Kodeljevo): Geoplin Slovan - Hopsi (18.30), Šentjur - Rogaška (19). 2. SL, 12. krog: Terme Olimia - Elektro Gorenjska (19). 1. SL (ž), 10. krog, Murska Sobota: Rašica - Rogaška (17). Jadranska liga, 11. krog, Kragujevac: Radnički - Zlatorog (19). Jadranska liga (ž), 10. krog, Celje: Athlete - Vojvodina (19). ROKOMET 1. SL, 14. krog: Celje Pivovarna Laško - Ribnica, Maribor - Gorenje (19). 1. SL (ž), 12. krog: Celje Celjske mesnine - Krka, Velenje - Zagorje (19). ODBOJKA 1. DL, 12. krog, Kamnik: Calcit - SIP Šempeter (20). 1. DL (ž), 10. krog, Šempeter: Aliansa - Vital (19). Nedelja, 11. 12. ROKOMET 1. B SL, 11. krog: Cerklje -Celje Pivovarna Laško (18). www.radiocelje.coni Iztok Žilavec, v ozadju sedi Darja Šuper. Na desni njuna odvetnika Nuša Maček in Boris Kmet. »Vesel sem, da se je sojenje končno začelo. Kljub temu se mi zdi, da smo zaradi vseh teh preteklih štirih let, ko sodnega postopka še ni bilo, izgubili veliko,« je komentiral Boris Kajtna, brat pokojnega. Tožilka Simona Kuzman Razgoršek in pooblaščenec družine Kajtna Bojan Grubar. Grubar je bil pred leti bil med vodilnimi v mariborski bolnišnici, torej delo v bolnišnici zelo dobro pozna. Zato je mogoče pričakovati, da bo predvsem zdravnici Andreji Strmčnik postavljal neprijetna vprašanja. Od začetka je namreč prepričan, da bi morala ravno ona biti v tem postopku prvoobtožena. Sojenje se bo nadaljevalo v sredo. Takrat naj bi zaslišali priče, nato bodo na vrsti izvedenci in morebitni novi dokazni predlogi. Napeto bi lahko postalo predvsem, ko bo pred sodnico kot priča stopila usodnega dneva dežurna zdravnica Andreja Strmčnik. »Spet eden brez napotnice« Medicinska sestra in tehnik obtožena povzročitve smrti pacienta - Kaj bo o urgenci razkril sodni spis Kajtna? »Začetek sojenja je pokazal, da bi moral biti v tem postopku obtožen kdo drug po hierarhiji navzgor,« je dejala zagovornica zdravstvenega tehnika Iztoka Žilavca Nuša Maček. Žilavec se poleg medicinske sestre Darje Šuper zagovarja zaradi povzročitve smrti Bojana Kajtne, ki je leta 2007 umrl pred vrati urgence le nekaj minut zatem, ko je iskal pomoč v ambulanti nujne pomoči. Krivde ne priznava niti medicinska sestra Darja Šuper. Je pa že v nekaj minutah obravnave bilo vsakomur v dvorani jasno, da bo ta postopek pokazal na nekatere domnevne pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu. »Dogodek obžalujem, spremlja me vsak dan. Ni mi prijetno ... Delala sem po predpisih in navodilih, ki sem jih dobila,« je sodnici Ingrid Lešnik v svojem zagovoru v sredo dejala medicinska sestra Darja Šuper. Usodne noči je ravno ona odprla vrata ambulante Bojanu Kajtni, ko je na monitorju opazila, da je v čakalnici nov pacient. »Vprašala sem ga, kaj želi. Dejal je, da bi rad bil pregledan, saj ga peče po grlu. Na moje vprašanje, ali se zdravi zaradi česa, je odvrnil, da zaradi bronhitisa. Odšla sem v ambulanto, kjer sta bila poleg še ene medicinske sestre Žilavec in zdravnica Andreja Strmčnik, ter jim povedala enako, kot mi je dejal Kajtna. Zdravnica je bila v neposredni bližini. Ne more reči, da tega ni slišala,« je govorila Šuperje-va. Ob tem naj bi dejala >spet eden brez napotnice<. Tako je zapisano v izjavi Žilavca v kriminalistični oziroma sodni preiskavi. Žilavec naj bi jo takrat poslal po njegovo zdravstveno izkaznico, s katero je na računalniku ugotovil, da ni potrjena. »V tem primeru smo dolžni pacientom razložiti, da so, če primer ni nujen in če izkaznica ni bila potrjena, samoplačniki,« sta razlagala obtožena. Šuperjeva je zatrdila, da je tretjič odšla do Kajtne, mu vrnila izkaznico in ga seznanila o možnosti samoplačništva. Toda tu bi lahko na naslednjih obravnavah prišlo do različnih izjav. Brat umrlega, Boris Kajtna, namreč pravi, da naj bi nekatere priče dejale, da je Kajtna že ob prvem srečanju na vratih sestri povedal, da je lahko samoplačnik, torej naj bi sam vedel, da izkaznica ni potrjena. »Zakaj zdaj medi- cinska sestra trdi, da je šla še tretjič ven in mu to dejala, če pa je to vedel?« se sprašuje Kajtna. Kdo govori resnico? Tožilka Simona Kuzman Razgoršek je na sodišču izpostavila tudi izjavo Šuperjeve o dogodku, ki jo je pred časom napisala medicinska sestra sama za potrebe preiskave v bolnišnici. Zapisala je - ko je Kajtni vrnila zdravstveno izkaznico, da ga je: » ... prosila, da stopi v zdravstveni dom po napotnico ...« Šuperjeva je namreč v svojem zagovoru v sredo dejala, da ga po napotnico ni poslala, ampak ga je le seznanila, da bo moral pregled plačati, če se izkaže, da ni nujen. »Če pride človek na urgenco ob 1. uri ponoči in reče, da ga peče po grlu, vam ni to narekovalo drugačne prakse?« je Šuperjevo vprašala sodnica Lešnikova. »Tak znak ni tipična stvar za neko bolezen,« je odvrnila. »Ali lahko rečete, da ste storili vse?« je še zanimalo sodnico. »Da,« je bil odgovor medicinske sestre. Različne so tudi izjave Šuperjeve in Žilavca v delu, kjer sestra trdi, da je Žilavcu (ki je bil usodne noči vodja sestrskega tima, vodja celotnega dežurnega tima pa je bila zdravnica), dejala, da ga peče v grlu. »Ne spomnim se, da bi mi dejala tako. Zagotovo pa je rekla, da težko diha,« je omenjal Žilavec. Za postopek so te besede namreč pomembne, saj bi lahko bolečine v grlu kazale na različna obolenja. Je pa tudi Žilavec potrdil, da je bila zdravnica slaba dva metra stran od njiju, torej je »zagotovo slišala, kaj sva se pogovarjala«. Ob koncu sredinega sojenja je Žilavec presenetil z izjavo: »Nikjer v opisu naših nalog ni, da mi (medicinske sestre in tehniki, op. p.) ocenjujemo, ali je nek primer nujen ali ne, ampak tako v praksi je ...« S tem je želel povedati, da verjetno tudi sam meni, da bi moral s pacientom prvi stik vzpostaviti zdravnik, ki bi presodil, ali nek pacient potrebuje takojšnjo zdravstveno pomoč. »Pa se je kaj po tem dogodku spremenilo?« ga je vprašala sodnica Lešnikova. »Ne. Praksa je še vedno ista,« je odvrnil. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Kazen za goljufije potrdili še višji sodniki Zaradi nje so ostajali tudi brez služb Višje sodišče je potrdilo kazen, ki so jo letos v Celju izrekli Deziree Debelak z območja Celja oziroma Laškega. Sodili so ji, ker je ogoljufala več oseb, ki so zaradi njenih obljub o zaposlitvi dajale odpovedi v rednih službah, nato pa ostale brez vsega. Nekateri so ji še plačevali zaradi »ureditve dokazila o higienskem minimumu« in »licence«. Debelakovi so izrekli dve leti in tri mesece zapora, ženska pa je že kar nekaj časa v zaporu, kjer prestaja kazen menda zaradi podobnega kaznivega dejanja. Debelakova je 18 oškodovancem na rednih sestankih obljubljala dobre plače in delo negovalcev, šoferjev, strežnikov in tajnice v svojem centru za nego in oskrbo ostarelih. Vendar o njem ni bilo ne duha ne sluha, ves čas jim je omenjala, da ima težave pri ustanovitvi podjetja, ko pa je bilo oškodovancem dovolj njenega leporeče-nja, so jo prijavili. In dosegli obsodbo. Debelakova, ki jo oškodovanci opisujejo kot sicer prepričljivo govornico, ki »verjame še sama sebi«, je tudi na sojenju dejala, da ima še vedno namen ustanoviti ta center. Omenjala je, da je tudi njo naplahtal nek moški, čigar imena še sama ni poznala, zaupala pa naj bi mu za ureditev vseh papirjev več kot 40 tisoč evrov. Vendar ji Debelakova je bila do zdaj že trikrat pravnomočno obsojena zaradi podobnih kaznivih dejanj. sodnica Barbara Žumer Kunc ni verjela in jo je obsodila na dokaj visoko zaporno kazen. Temu je zdaj pritrdilo še Višje sodišče v Celju. Debelakova se je na sodbo sicer pritožila zaradi kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar je odgovor višjih sodnikov jasen. »Vsa odločilna dejstva so bila pravilno in celovito do-gnana, za podkrepitev svojih sklepov pa je sodišče prve stopnje navedlo tudi prepričljive razloge. Res je neverjetno, da bi obdolženka svoje posle in denar zaupala osebi, katere identiteta ji je nepoznana. Res je sicer kot zatrjuje obramba, da je obdolženka oškodovance seznanila s tem, da oskrboval ni center še ni ustanovljen in nekaterim pokazala osnutek pogodbe o zaposlitvi, saj so to potrdile malone vse priče, vendar pa je ključnega pomena zaključek sodišča prve stopnje, da obdolženka ni imela resnega namena, da ta center sploh ustanovi,« je odločilo Višje sodišče v Celju. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Deziree Debelak. Prepričala oškodovance, ne pa tudi sodnike. Spoznavali smo Celje Sprehod, na katerem tudi domačini izvedo kaj novega Z zavodom Celeia Celje smo se sodelavci naše medijske hiše odpravili na potep po knežjem mestu. Vreme nam je dobro služilo, malce sončnih žarkov pa je zagotovo poskrbelo, da nas ni preveč zeblo in da so celjske znamenitosti zasijale v polni lepoti. Čeprav nas je večina mislila, da Celje dobro poznamo, smo, verjemite, izvedeli marsikaj novega. Na vodeni ogled Celja, nekdanje Celeie in še prej Keleie, nas je popeljal lokalni vodnik Niko Korenjak. Učno uro smo začeli pri Celjskem domu, eni najmogočnejših celjskih stavb, danes središču pestrega kulturnega dogajanja. Stavbo so v začetku 20. stoletja zgradili nemško govoreči Celjani kot odgovor na gradnjo slovenskega Narodnega doma na drugem koncu mesta. Tako se je ta stavba nekoč imenovala Nemška hiša, v svoji zgodovini pa je med drugim nudila dom Jugoslovanski ljudski armadi in kinu Union. Čez cesto stoji železniška postaja. Leta 1846 je v Celje pripeljal prvi vlak, pravili so mu Luka-Matija, in Celjani radi povedo, da so ga dobili kar tri leta prej kot Ljubljančani. Mimo znamenitega hotela Evropa, ki je mimogrede drugi najstarejši hotel v državi, ter Pelikanovega fotografskega ateljeja in muzeja nas je pot vodila na obrobje starega mestnega jedra, do obzidja in Vodnega stolpa. Izvedeli smo, da se stolp ne imenuje Vodni stolp, ker bi v njem shranjevali vodo, temveč zato, ker je na njem označeno, do kod je segala voda med eno od številnih poplav v Celju. Obzidje okoli mesta, dolgo približno 1.700 metrov, so začeli graditi leta 1451, ko je Friderik II. Celju podelil mestne pravice. Nekaj deset korakov nas je ločilo do Savinje, od koder je prelep pogled na Stari grad, utrdbo Celjskih grofov, ogledali pa smo si tudi spomenik Splavarja, ki obuja spomine na čase splavarjenja po reki. Mesto je res polno kipov, ne manjka niti blaženi Anton Martin Slomšek, ob eni najstarejših stavb v Celju, stolni cerkvi sv. Danijela, v kateri je prekrasna kapela Žalostne Matere božje. Na bližnjem Glavnem trgu je kužno znamenje, postavljeno konec 18. stoletja, kot varovalo proti kugi, požarom in vojnam. Celje večkrat obiskal tudi Alfred Nobel Mimo Pokrajinskega muzeja - med drugim je trenutno v njem bogata razstava o svetovni popotnici Almi M. Karlin - in nove knjižnice smo se sprehodili do knežjega dvorca, imenovanega tudi Spodnji grad, in spet smo bili pri Celjskih grofih. Tam je bila njihova rezidenca, eden najbolj razkošnih dvorcev v Evropi. Kasneje je Marija Terezija stavbo spremenila v vojašnico in ji tako odvzela ves sijaj. Dvorec prav zdaj obnavljajo, v njem pa si je mogoče ogledati tudi zanimivo arheološko razstavo Mesto pod mestom. Pred Narodnim domom, kjer domuje Mestna občina Celje, smo pozdravili kip Josipa Pelikana ter se mimo sodišča, nekdanjega zapora Stari pisker, Muzeja novejše zgodovine in edinega otroškega muzeja v Sloveniji, Herma-novega brloga, odpravili proti Stanetovi ulici. V stavbi, kjer danes domuje knjigarna, je bila nekoč gostilna Beli vol, Na Glavnem trgu stoji kužno znamenje, ki naj bi mesto varovalo pred kugo, požari in vojnami. Na vrhu je kip Marije, na glavnem podstavku pa stojijo kip sv. Florijana, sv. Roka in sv. Jožefa. ki naj bi med drugim prenočišče večkrat nudila tudi znamenitemu kemiku in izumitelju Alfredu Nobelu. V Celju naj bi imel ljubico. V knežjem mestu pa je svoj pečat, a le arhitekturni, pustil tudi Jože Plečnik. Stavba, kjer domujeta Banka Celje in Mestni kino Metropol, je prav njegova stvaritev. Težko ali celo nemogoče je vse celjske zanimivosti povzeti na eni časopisni strani. Knežje mesto boste zagotovo najbolj doživeto spoznali, če se po njem ob spremstvu lokalnega vodnika ali pa vsaj knjižnega vodiča sprehodite kar sami. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Kako visoko je ob poplavah leta 1672 segala voda, priča označba na Vodnem stolpu. Od tod tudi ime stolpa, ki je sicer jugovzhodni vogal obzidja okoli srednjeveškega mestnega jedra. Vneto smo poslušali našega vodnika, ki je ob Savinji in s Starim gradom v ozadju razlagal zgodbo znamenitih Celjskih grofov. Njihova vladavina je resda trajala komaj 150 let, a pustili so velik pečat. Med drugim je tri zvezde v celjskem grbu občina povzela prav po njihovem grbu. Le kdo ne pozna svetovne popotnice in pisateljice Alme M. Karlin? Z občudovanjem smo pogledovali proti njenemu kipu, ki stoji na Krekovem trgu, pred drugim najstarejšim hotelom v Sloveniji, Evropo. Je delo umetnika Vasilija Četkoviča Vaska, tudi avtorja Pelikanovega kipa. Štirikolesniki kralji savinjskih gozdov? Uporabniki vozil, namenjenih za brezpotja, trn v peti lokalnemu prebivalstvu Poleg planincev, gozdarjev in drugih obiskovalcev v savinjske gozdove zahaja tudi vedno več uporabnikov vozil, namenjenih za brezpotja, med katere uvrščamo štirikolesnike, kros in enduro motorje ter pozimi tudi motorne sani. Prav ti vozniki že kar nekaj časa dvigujejo prah ne samo po gozdnih brezpotjih Golave in Mrzlice, ampak tudi med prebivalci in obiskovalci. Severni rob Posavskega hribovja z obširnimi gozdovi in s privlačnimi planinskimi točkami že od nekdaj privablja obilo Savinjčanov. Okoliškem kmetom pa gozd ne pomeni le prostora za preživljanje prostega časa, ampak tudi dejavnost, s katero dopolnjujejo svoje prihodke. Vse pogostejši obiskovalci gozdov so poleg gozdarjev in planincev tudi vozniki štirikolesnikov, kros in enduro motorjev, ki so že kar nekaj časa trn v peti prebivalcem in tudi obiskovalcem. Dokončno je završalo, ko je v Preboldu inšpektorica kaznovala osnovnošolske otroke, ki so se s kolesi vozili po gozdu in ne po urejeni kolesarski stezi. »Zakaj inšpektorica ne kaznuje motokrosistov in podobnih, ki so veliko bolj moteči in delajo veliko več škode?« se že lep čas sprašujejo občani. A odgovor je preprost. Za inšpektorico so prehitri. Država izključuje samo sebe Država dovoljuje prodajo prevoznih sredstev, katerih osnovni namen je vožnja po brezpotju, in jemlje od tega celo davek. Po drugi strani s svojo zakonodajo kaznuje njihovo uporabo. »Sporno ni, če se vozimo po cestah, ampak namen in bistvo teh prevoznih sredstev je vožnja po brezpotjih,« razlaga Marko Jager, aktualni državni prvak v vožnji s štirikolesniki. A večji problem kot uporabniki imajo inšpektorji, saj po besedah gozdarja Mihe Fonda prepoved obstaja, vendar je te uporabnike praktično nemogoče ujeti: »Sicer imajo neke skupne akcije z gozdarsko inšpektorico in s policijo, ki po določenih vezah izvesta, kje in kdaj se vozijo. Vozniki so zaradi opreme popolnoma neprepoznavni in jih je praktično nemogoče identificirati. So pa seveda tudi veliko hitrejši.« Uporabniki vozil, namenjenih za brezpotja, ogrožajo ljudi in zmanjšujejo kvaliteto slovenskih gozdov, a kljub temu vse krivde ni mogoče zvaliti nanje. Država bi morala poskrbeti za ustrezne poligone ali prepovedati prodajo vozil, namenjenih za brezpotja. ŠPELA OŽIR Za gozdarje moteči in nevarni Vsi obiskovalci gozdov predstavljajo večji ali manjši pritisk na naravno okolje, pa naj bodo to planinci, kolesarji ali gobarji. A kljub temu nekatere skupine še posebej posegajo v naravno ravnovesje. Med njimi so vsekakor najbolj moteči uporabniki vozil, namenjenih brezpotjem. S hrupom, hitrostjo, z mehanskimi poškodbami Lastnik gozda Karol Lobnikar se zavzema, da bi bilo v gozdu poskrbljeno za večjo varnost. Preboldčan Marko Jager, aktualni državni prvak v vožnji s štirikolesniki in 3. z enduro motorji, se zaveda negativnih posledic. Za ljubitelje so način V ■ I ■ ■ življenja Uporabniki vozil, namenjenih brezpotju, poznajo ilegalne in legalne poti, slednjih v Sloveniji praktično ni ali so zelo redke. Problem nastane ravno zaradi pomanjkanja legalnih prog in privlačnosti ilegalnih. Zaradi tega se ogroženo ne počutijo le lokalni prebivalci in obiskovalci, ampak tudi uporabniki vozil, namenjenih brezpotju. »Sam poznam obe plati, slušati glasnega brnenja. Zato Diplomirani inženir gozdarstva Miha Fonda izpostavlja negativne učinke na gozd pri uporabi vozil za brezpotja. poti v obliki potne erozije in navsezadnje z onesnaževanjem zmanjšujejo kakovost gozdnega habitata. »Stvari preprosto ne spadajo v naravo. Motokrosisti in štiri-kolesniki povzročajo hrup in s tem negativno vplivajo na vsa živa bitja v gozdu, ne samo na ljudi. Hrup najbolj škodi živalim, zaradi česar se selijo v nižje predele, kjer tako plat pohodništva kot tudi vidik vožnje. Vem, da se ni prijetno ogibati in po- Marko Jager je aktualni državni prvak v vožnji s štirikolesniki in 3. z enduro motorji. V letošnji sezoni je dosegel najboljše rezultate v karieri. Najvidnejša uvrstitev je 3. mesto na dirki GNCC (Grand National Cross Country) v Združenih državah Amerike v najmočnejši seriji XC-prvenstev na svetu. Tekmuje s štirikolesniki, z enduro motorji in tudi z motornimi sanmi. kmetom povzročajo več škode. Pozimi zaradi dremeža in spanja živali še posebej potrebujejo mir. A njihov bi-oritem takrat zmotijo vozniki motornih sani, ki jih je vsako leto več,« razlaga Miha Fonda, diplomirani inženir gozdarstva, zaposlen na Zavodu za gozdove Slovenije. načrtno iščem poti, kjer ni planincev, da jih ne bi ogrožal, a kaj, ko so tam gozdarji, da ne govorimo o živalih. Zdi se, kot da smo neobzirni in nedotakljivi, vendar ni tako,« razlaga Preboldčan Marko Jager, državni prvak v vožnji s štirikolesnikom in 3. v kategoriji enduro motorjev ter redni obiskovalec okoliških gozdov. Profesionalni tekmovalci nimajo druge izbire, kot da trenirajo po okoliških gozdovih, kljub temu, da se zavedajo, da je to prepovedano. »Bojimo se inšpektorice, ampak nam ne preostane drugega, kot da tvegamo, saj se nimamo priložnosti voziti Uporabniki vozil, namenjenih za brezpotja, pa niso le moteči, ampak resno ogrožajo sebe in tudi druge. Da je mogoče še najmanjši problem brnenje in s tem vznemirjanje planincev, dokazuje lastnik gozda Karol Lobnikar: »Največji problem je varnost v gozdu. V svojem nikjer drugje,« svoj vidik izpostavlja Jager. Uporabniki predlagajo, da bi jim namenili prostor pod daljnovodi, kjer ni nobene druge uporabe zemljišč. Država bi morala občinam, kot je Prebold, v kateri je precej ljubiteljev tovrstnih športov, dati na razpolago določena zemljišča, kjer bi se lahko vozili in trenirali: »Vsak bi rade volje plačal neke vrste vinjeto, ki bi mu zagotavljala, da se lahko vozi po določeni trasi brez strahu pred inšpektorico,« razlaga aktualni državni prvak. Da se tudi v samih moto društvih že nekaj časa zavedajo pereče problematike, dokazuje letošnje slovensko prvenstvo v kategoriji »cross country« z motorji enduro. Organizirali so ga z namenom, da bi voznike preusmerili na zato pripravljene poligone. Vse skupaj je korak v pravo smer, vendar bo za vidnejše zmanjšanje voznikov po gozdovih po mnenju Marka Jagra potrebnih vsaj še deset let. ŠO, foto: (Osebni arhiv Marka Jagra) V avstrijskem Saalbach Hinterglemmu bo danes in jutri odprtje zimske sezone dirk z motornimi sanmi, kjer bo slovenske barve zastopal tudi Preboldčan Marko Jager. 850 metrov dolgo tekmovalno progo za snežne sani bodo pripravili kar sredi mesta. Na eni najbolj prestižnih dirk z motornimi sanmi organizatorji pričakujejo kar 30 tisoč gledalcev, prireditev pa bo neposredno prenašala tudi avstrijska državna televizija ORF. gozdu ne veš, ali lahko delaš varno ali ne. Bojimo se, da bi ravno v času podiranja kakšnega drevesa mimo pripeljal motorist in bi ga drevo poškodovalo.« Za nastalo nesrečo bi bil seveda kriv kmet, kljub temu, da je dela opravljal v lastnem gozdu. Zaradi brnenja delovne mehaniza- cije delavec namreč ne sliši zvokov iz okolice, zato ne more predvideti, iz katere strani bo kdo prišel. Ker je vsako leto več obiskovalcev gozdov, je s tem tudi več možnosti za nesreče. Kmetje pa so tisti, ki pri tem potegnejo najkrajšo. ŠO, foto: GrupA Za dušo in telo Tokrat smo se mudili v centru, ki je nastal iz osebne vizije in vere, da je lahko svet drugačen, če nanj pogledamo z drugega zornega kota. Ob koncu leta je po tradiciji treba pospraviti hišo, omesti pajčevino, urediti omare in pripraviti prostor za novo, boljše, lepše. Tudi v duši. Četudi nas informativne oddaje iz dneva v dan prepričujejo, da bo samo še slabše, nekaj moči in možnosti vendar mora biti v naših rokah, se vam ne zdi? Uporabimo jo za dobro v sebi in svoji okolici. Spet se moramo naučiti videti čez mavrico Mateja Maya Rotar je v Veliki Pirešici ustanovila center za razvijanje potenciala »Ko sem se ozrla okrog sebe, sem ugotovila, da se večina ljudi počuti tako, kot sem se v tistem trenutku sama. Nezadovoljni v službah, preobremenjeni doma, v stalnem stresu, prestrašeni in zaskrbljeni. Do smrti čakajoč na čas, ko se bo njihovo življenje vendarle v polnosti začelo ...« se rojstva centra Čez mavrico spominja Mateja Maya Rotar. Potem je rešitev prišla v meditaciji. V dveh dneh je bil celoten načrt gotov. Center pa natanko tak, kot ga je v svoji viziji videla. Mateja je mlada ženska z gatila.« Zdaj je prišel čas, da vse neustavljivo in nalezljivo privlačno energijo. Človek težko v njej vidi zamorjeno najstnico s težkimi preizkušnjami v času odraščanja, kakršna pravi, da je nekoč bila. A iskanju novih poti za spoprijemanje z življenjem se kljub temu ali pa prav zato ni nikoli odrekla. »Mislim, da je bilo že pri 15. letih. Zanimale so me različne stvari. Iskala sem svojo pot in ob tem spoznala ogromno čudovitih ljudi. V vsakem obdobju sem dobila učitelja, ki sem ga takrat potrebovala. Kadar se je zdelo, da s kom resnično ne morem shajati, sem se učila, česa pri sebi ne prenašam. Tako sem osebno rasla in se duhovno bo- to znanje, vse te ljudi, različne metode predstavi tudi drugim. In nastal je projekt za razvijanje osebnega potenciala. V stenah je še otroška energija Pred nekaj leti, ko so zgradili novo šolo v Trju, je stara podružnična šola v Veliki Pirešici ostala prazna. Stavbo so prodali, jo nekaj časa uporabljali, letos pa bi bila že druga zima, ko v njej ne bi bilo nobenega življenja. »Zanimivo je, da so vmesni uporabniki nekaj stvari spremenili. Kljub temu da od časov svoje osnovne šole nisem bila v njej, sem ob prvem ogledu ugotovila, da je vse natanko Koledarček za dušo in telo Zvočne kopeli z gongom in tibetanskimi posodami: Bojan Križanec, center Čez mavrico Velika Pirešica 17. december ob 18. uri. Špela Cvetko Penič, Mladinski center Šentjur, 21. december ob 19. uri. Špela Jenko, center Čez mavrico Velika Pirešica 21. december ob 17.30. uri. Boštjan Topovšek, Pionirski dom 28. december ob 19. 50. Ženski večer Zvezdnati napoj: center Čez Mavrico, 27. december ob 18. uri. Pripravljata Špela Jenko in Mateja Maya Rotar tako, kot sem si predstavljala v svoji viziji.« V delu, kjer ima zdaj prostore center, je bil še pred časom vrtec. »Zidovi so še vedno prežeti z energijo otroške radoživosti, ustvarjalnosti in svetlobe. Ljudje to hitro začutijo,« razlaga Mateja, ki se je s hišo kar nekako spoprijateljila. V prijetno obarvanih sobah je prostor za najrazličnejše aktivnosti. »Z vsebino naše hiše bi želeli tudi ljudem obarvati vsakdanjo sivino. Tu jim ponujamo različne možnosti, s katerimi lahko ustvarijo boljši svet zase in za svoje bližnje. Tu jim ponujamo različne možnosti, da najdejo svojo pot do sreče. Saj to je vendar smisel življenja. Da smo srečni,« zažari sogovornica. »Leto 2012 bo prelomne procese še pospešilo. Ljudje morajo sami najti pot. Jaz pa verjamem, da jih lahko spet spodbudimo k sanjarjenju. In k temu, da svoje sanje uresničijo. Kot v pesmi Over the rainbow, čez mavrico.« Prazen žakelj ne stoji pokonci V centru Čez mavrico so program začeli izvajati letos septembra. »Naše glavno komunikacijsko sredstvo ostaja splet. Tam sprejemamo tudi vnaprejšnje prijave, da lahko stvari tudi zares dobro organiziramo.« Sčasoma bo v večjem obsegu zaživela tudi kuhinja, ki je ob našem obisku stregla izvrsten veganski golaž, potico, lazanjo in prekmursko gibanico. V drugem delu hiše domuje društvo La vita, ki se prav tako ukvarja s samoo-skrbnostjo, s pridelavo zdrave hrane, z viri iz narave. »Všeč mi je, da smo skupaj. Hrana je osnova in je še kako pomembna. Ne moreš se ukvarjati z duhovnostjo, če ti kruli po želodcu,« smeje doda Mateja. V okviru druženj Ekofejst, pa se združujejo tudi različne skupine ljudi, ki tako lažje navežejo stik, najdejo skupne interese in, kot pravi gostiteljica, morda za boljši jutri tudi kaj skupaj ukrenejo. »V prihodnosti bomo imeli tudi tudi delavnice o tem kako ustanoviti lastno podjetje, kako povezati duhovnost s podjetnostjo. To niso nujno stvari, ki se izključujejo. Ljudje pa se morajo tudi na čisto osnovni ravni naučiti poskrbeti zase in v polnosti zadihati in zaživeti.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Tako kot pot v logotipu centra, tudi vsebino gradijo na petih temeljnih kamnih Prvega so poimenovali Srečnejša jaz. V okviru osebnostne rasti odpravljajo vzorce in prepričanja, ki nam ne služijo več. Drugi kamen - Zdravo telo - vključuje različne fizične aktivnosti, od joge do komplementarne medicine. Tretji, posvečen kreativnosti in ustvarjalnosti, je dobil ime Le nebo je meja. Začeli bodo z otroki, a prešli tudi na odrasle. Vsak ima kak talent, čez katerega je že naredil križ, pa bi si z njim lahko morda celo izboljšal materialni položaj. Moj svet, četrti kamen, pa se ukvarja prav s tem področjem. Peti kamen - Pomagam, torej sem - pa bo prostovoljce združil v delovnih akcijah, s katerimi bodo dokazali staro modrost, da dve pridni roki zaležeta več kot sto lepih besed. Vsi dogodki so enkratne narave, na vsako pa se je treba vnaprej prijaviti. Priporočamo 12 dni božiča - delavnica novih začetkov Božični čas že od nekdaj velja za posebno obdobje, čas ko se dogajajo čudeži. Tako nas učijo različne religije, prikazujejo v filmski industriji, potrošništvo pa je v celoti naravnano v to smer. Božič je tudi čas notranjega miru, ko si oblikujemo želje in cilje za prihodnost, počistimo s preteklostjo, preprosto čas inventure in 'poslovnega načrta' za naprej. Da smo lahko uspešni pri čiščenju in planiranju, se moramo najprej soočiti s svojimi ovirami. Lahko še tako dobro izvajamo program 12 dni božiča in, če ne izvajamo iz pravega stanja duha, naslednje leto ne bomo imeli kaj črtati v našem programu. Na delavnici se boste najprej posvetili preprekam, ki so v večini od nas in se izražajo prek čustev kot so sovraštvo, zamera, žalost, ljubezen ... Predelali boste pomen čustev v postopku čiščenja in manifestiranja in si tako zagotovili osnovno podlago za uspešno izvajanje programa. V drugem delu delavnice pa se boste lotili fizičnega čiščenja prostorov, telesa, osebnosti, odnosov za obdobje od 25. do 31. decembra 2011 in priprava plana za prihodnje leto za obdobje od 1. do 6. januarja 2012. Na delavnici boste dobili priročnik z navodili, ki vam bo pomagal pri čustveni pripravi na program in vodil čez celoten program. 17. december, center Čez mavrico, Velika Pirešica, oranžna dvorana od 11. ure do 14.30. Maksimalno število udeležencev je 30, minimalno pa 5. Obvezne prijave. Iz globalne luknje Spoznanje razsvetljenega 40-letnika: Pustite, da vaši otroci ne uspejo. Z vašim otrokom bo verjetno vse OK, tudi če mislite, da je krenil z začrtane poti. Ne poizkusite ga rešiti za vsako stvar in mu vedno stati za vratom. Vztrajajte pri res pomembnih omejitvah in pravilih. ... potem se sprostite. Z njimi bo vse v redu. Knjiga, da dušo zmiga Shel Silverstein Drevo ima srce Lična zelena knjižica Mohorjeve založbe vas bo ali globoko nagovorila in jo boste kupovali za darilo vsem otrokom kot novo izdajo Malega princa, ali pa si boste rekli »eeee.« A ker jo boste pregledali in prebrali praktično na dušek, je čisto možno, da vas bo zadela enkrat kot strela z jasnega. Zgodba pripoveduje o fantku in drevesu. Skupaj živita svoji življenji. Fantiček raste in v vsakem obdobju jemlje od drevesa, kar potrebuje. Prijatelja pri igri, sad za lakoto in žejo, senco in varnost, veje, les in čisto nazadnje, ko drevo nima več ničesar za ponuditi, starec tudi v resnici potrebuje samo prazen štor za počitek. »In drevo je bilo srečno.« Neka misel pravi, da če smo prav usmerjeni, če verjamemo v dobro in prav, če verjamemo, da se bo vse postavilo na svoje mesto, se vse vesolje trudi, da bi nam ustreglo. Prispodoba drevesa, ki se do neskončnosti razdaja, le da mi tega ne znamo videti ne ceniti? Ali je to prispodoba nezdrave mučeniške dobrote cankarjanske matere? Morda bo vas knjiga nagovorila čisto na svoj, tretji način. StO Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Cesta v Nimnem Prebrala sem vprašanje in odgovor g. Marjana Čuješa iz Občine Rogaška Slatina v rubriki Modri telefon v Novem tedniku 18. 11. 2011. Gospod Čuješ zanika obstoj občinske ceste 336/2. Če bi pogledal v katastrski načrt za Nimno, bi videl, da je vrisana v njem s svojo številko. Na to cesto so vezana gospodinjstva s hišnimi številkami: 6, 7, 12, 13, 14, 15, 15/A, 16 in 17. Seveda pa prej krajevna skupnost tako kot sedaj občina nista nikoli nič naredili za to vas. Do Nimnega prihajamo po cesti 336/1, ki meji na k.o. Vido-vica-Nimno. To cesto nam je pomagala v 70. letih prej- šnjega stoletja gramozirati in leta 1993 tudi asfaltirati KS Pristava. Cesta 336/1 se nadaljuje proti obsoteljski cesti in ima številko 336/2. In ta je še delno travnata, ker je prišlo do nasprotovanja širitve, je obstala gradnja. Za nas prebivalce Nimnega, ki smo vezani na to cesto, bi bilo dokončanje zelo dobrodošlo, posebno v zimskem času. Lepo bi bilo, da bi matična občina dala kaj za svoje oddaljene krajane, ki so vsa leta plačevali samoprispevke, a zato nič dobili. Nobena dobrina ni prišla iz Rogaške Slatine, za vse smo bili predaleč, pošta, voda, telefon, vse je iz KS Pristava. Cesta, ki jo omenja g. Ču-ješ, je v redu, da je. A od hišne številke Nimno 22 do 23 Zakaj tolikšna podražitev? Bralec ugotavlja, da je bil letošnji november precej mrzel, kar so po njegovem s pridom izkoristili tudi v celjski Energetiki, ki je v 100-odstotni lasti mestne občine. Cena za kubični meter plina (brez DDV) je bila lani novembra 0,3448 evra, letos novembra pa kar 0,4572 evra. To je več kot 32-odstotna podražitev. Kaj bo, ko bodo prišli računi? V podjetju Energetika Celje pojasnjujejo: »V obdobju od novembra 2010 do novembra 2011 se je nabavna cena zemeljskega plina od dobavitelja, družbe Geoplin, spremenila 12-krat oziroma se je v tem času kumulativno zvišala za 34 odstotkov. Posledično se je prodajna cena zemeljskega plina za skupine odjemalcev s porabo do 500 kubičnih metrov plina na leto in od 501100.000 kubičnih metrov na leto, kumulativno zvišala za 33 odstotkov. Omrežnina in ostale postavke cene se v tem obdobju niso spreminjale.« IS Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. ima zelo kratko zgodovino in to je edini odsek, ki ga je naredila Občina Rogaška. ALOJZIJA KROBAT, Nimno PREJELI SMO Ali bo država rešila Rimske terme? Reševali smo Grčijo, zavarujmo Rimske terme - zdraviliški biser - zaradi katerih se rimska boginja zdravja Valetudo verjetno obrača v grobu! Že Rimljani so pred nami vedeli, kaj je potrebno za zdravje telesa in duha, omislili so si prve bazene prav v Rimskih Toplicah. Skozi zgodovino so se menjavali lastniki zdravilišča, od domačih do tujcev, spreminjale so se družbene ureditve, na silo so ga zavzemali različni agresorji in osvajalci slovenske dežele. Zdravilišče je bilo porušeno v potresih, požgano ob turških vpadih ... Zgodovina je najboljša učiteljica - iz nje se lahko dobro učimo. Slovenci smo narod, ki si je relativno pozno priboril svojo državo. Zaščititi moramo vse tisto prepoznavno, kar nas uvršča med večje narode - ohraniti nacionalno bogastvo. Odnos države do Rimskih Toplic po osamosvojitvi Slovenije ni bil posebej zgleden. Ko je jugoslovanska vojska izpraznila zdravilišče in zapustila Slovenijo, bi morala država narediti vse za zaščito turi-stično-zdraviliškega bisera. Zdravilišče je moralo čakati celo desetletje in več na svojo novo vsebino - čeprav je bilo že na začetku jasno, da Ministrstvo za obrambo RS kot lastnik zdraviliškega kompleksa za namene obrambe ne potrebuje. Lokalna skupnost - občina - pa je bila nemočna. Premaknilo se je šele pred leti, kot mejnik v ponovnem razvoju zdravilišča je bila odločitev države, da se aktivno vključi v medicinsko-reha-bilitacijski center kot vlaga-teljica. Po letih negotovosti se je začela obnova. Sofijin dvorec je končno obsijalo sonce, enako tudi ostale dele kompleksa Rimskih Toplic. Urejeno je okolje, vlaganja so obrodila sadove. Da je »prekletstvo« v temeljnih marmornih kamnih Rimskih Toplic, dokazuje tragična preteklost. Vendar zgodovina se rada ponavlja, danes se ponovno odpirajo vprašanja, kako naprej. Ali se bo družba izvila tokrat očitno iz likvidnostnih težav, brez še ene dokapitali-zacije, se sprašuje javnost. In najavljena prisilna poravnava? Vprašanje je predvsem, ali se bo na koncu vendarle vključila država in preprečila najhujše. Navsezadnje gre za delovna mesta, usode delavcev in njihovih družin v regiji, kjer primanjkuje delovnih mest. Splošno »zavedanje«, da se v primeru Rimskih Toplic rešuje slovenski zdraviliški biser, bi moralo premakniti še tako neizprosne in »preračunljive« akterje, ki imajo ključ za rešitev zdravilišča v svojih rokah. Ko se človek kot obiskovalec wellness centra v bazenih prepusti blagodejnim učinkom termalne vode, lahko na kamnitih stenah bazenov prebira vgravirane modre misli. Izreki, ki imajo globok pomen za nemirno človeško dušo, ki ji je v naravi, da na eni strani gradi, na drugi pa rada ruši. »Za dobro in častno življenje je tudi kratek čas dovolj dolg,« je izrek, ki krasi glavno steno. Ali pa: »Karkoli delaš, delaj previdno do konca.« In še: »Boj se nevednosti!« Bilo pa bi dobro, če bi kje v Sloveniji ponujali tudi »terapije za blažitev človeškega pohlepa«. Bilo bi manj žalostnih zgodb med nami Slovenci in nasploh! Želimo si lahko le, da bodo »Sofijine in Viktorijine pravljice«, fitnes, fizioterapije, kulinarična in hotelska ponudba, šport in rekreacija, ostali v ponudbi za obiskovalce še dolgo. Rimske Toplice so vredne obiska! FRANC FRAS, Sp. Duplek Kdo uničuje drevesa? Sem samo navaden, že skoraj petdeset let živeči človek, ki mu je bilo namenjeno, da se je rodil in živi še vedno v našem knežjem mestu. V njem sem doživel zelo veliko in dobrih in tudi manj dobrih stvari. In zakaj vam pišem? Zato ker me moti nekaj! Skoraj vse svoje življenje, od malih nog do zdaj, opazujem to našo prelepo Celjsko kotlino, kako lepo je rasla in se obraščala naša kulturna, vsa zelena in cvetoča rodna zemljina. V zadnjem času pa opazujem, kako nekdo brezvestno in neučeno uničuje počasi in zanesljivo živelj, ki so nam ga podarili predhodniki v spomin in oskrbo! Za kaj gre? Kdo uničuje in oskrbuje naša celjska drevesa? Še leto ali dve, pa bodo vsa čisto gola! Poglejte si nastalo škodo! Kersnikova ulica, Ulica mesta Grevenbroich, Čopova ulica do izteka v Cesto na Ostrožno, Mirna pot. Upajmo, da se ne bo to še naprej nadaljevalo! TOMAŽ STROPNIK, univ. dipl. ing. agr., Celje V SPOMIN Ivan Atelšek V celjski bolnišnici je v torek v 84. letu starosti umrl Ivan Atelšek, ki so ga mnogi klicali kar oče Gorenja. Atelšek je bil namreč pobudnik in ustanovitelj velenjske družbe, ki pa jo je zapustil že leta 1979. Atelšek se je rodil na Prihovi v kmečki družini, tako da je trdo delo skusil že v rosnih letih. Šolo je obiskoval na Rečici ob Savinji, potem pa se je želel izučiti za trgovca, vendar ni bilo vajenskega mesta, zato se je pri Tratniku v Mozirju izučil za ključavničarja. »Kot 14-leten fant sem v partizane odšel kot na nogometno tekmo,« je sam rad pripovedoval. Po demobilizaciji je zaključil najprej delovodsko, nato pa ekonomsko šolo v Ljubljani. Pri izobraževanju mu je s štipendijo (»ki je je bilo toliko, da sem jedel enkrat na dan«) pomagala tedanja nazarska Lesna industrija, kjer je začel z delom. Ne za dolgo, saj je delo našel v Šoštanju. »Leta 1952 sem rekel ženi Cilki, da bi šla čez mejo, saj nisem videl možnosti: vsi enaki med enakimi, pametni med pametnimi, zdravi med zdravimi - to preprosto nismo mogli biti,« je nekoč omenil Atelšek, čigar največja želja je bila, da bi postal strojni inženir. Namesto v tujino je odšel v Gorenje, majhno vasico, kjer je bilo »več pirovskih flaš kot kladiv«. Takrat je država favorizirala kmetijski program, v Gorenju pa se je začelo zares, ko so iz Šempetra prevzeli izdelavo tobi štedilnikov. Kaj kmalu je vasica pod Gorenjskim klancem postala premajhna. Najprej so proizvodnjo preselili v stare prostore rudnika, nato se je podjetje širilo. »Prvi štedilnik na tujih trgih kot industrijski izdelek smo prodali leta 1963,« je Atelšek omenjal pomemben mejnik. In teh je bilo še veliko. Vse od leta 1979, ko je Atelšek moral zapustiti velenjsko podjetje. Moral menda zato, ker je politika ugotavljala, da so nekateri centri moči preglasni in premočni ter da jih je treba vkalupiti. Atel-šek je bil nato dve leti podpredsednik NLB, nato je prevzel vodenje Skupnosti za energetiko, zgodba pa se je končala s predčasno invalidsko upokojitvijo, saj mu je nagajalo srce. Vendarle ni miroval - po upokojitvi je prevzemal kar nekaj funkcij, med drugim je bil podpredsednik nadzornega sveta Gorenja, predsednik nadzornikov v Tešu..., letos pa so ga razglasili za častnega občana Mestne občine Velenje. Veljal je za sivo eminenco domačega gospodarstva, zlasti energetike, ter starosto LDS. Zadnja leta je s soprogo preživel na svojem domu v Malem Vrhu nad Šmartnim ob Paki. »Ko se človek rodi, ga vsi hvalijo, češ kako lepe očke ima. Potem te celo življenje tepejo, ko pa bom umrl, bo spet kak tak govor, da bodo nekateri solzni.« Njegova izjava kaže širino, pa tudi značaj očeta Gorenja: da je bil načelen, včasih tudi »freh«, upornik proti dikta-tom ter vizionar, ki mu gre pripisati zasluge, da danes Gorenje sodi med redka velika slovenska podjetja, ki so preživela čase socialističnega gospodarstva, ter da še vedno raste. URŠKA SELIŠNIK ZAHVALE Požrtvovalna zdravnica Pohvalil bi delo - pristop mlade celjske zdravnice Julije Pavčnik. V ponedeljek, 5. decembra, v nočnem času me je sprejela na urgentnem oddelku in napotila v celjsko bolnišnico zaradi hudih bolečin. Predvsem pa me je presenetil njen odnos do pacienta. Naslednji dan po opravljenem dežurstvu se je osebno oglasila na oddelek, kjer sem bil sprejet na zdravljenje, in se zanimala za moje zdravje in me še enkrat pregledala, čeravno to ni njen oddelek. Posebej sem vesel, da še obstajajo mladi zdravniki, ki niso podlegli sodobnemu svetu, ko ljudje vedno bolj postajamo samo še številke na papirju. Tistih negativnih, žalostnih primerov je v teh časih tako že preveč. Pravkar poteka sodni primer Kajtna zaradi dela urgence v bolnišnici Celje iz leta 2007. Omenjeni zdravnici bi želel veliko osebne sreče v življenju in veliko veselja v poklicu, ki si ga je izbrala. Zdravnikom, ki jim polagamo vsak dan v roke svoje zdravje in življenje, pa sporočam, da jih cenimo po srčnosti, s katero opravljajo svoje delo, po znanju ter po moralni drži, ne pa po položaju, za katerega morda mislijo, da jim samoumevno pripada glede na njihovo izobrazbo, materialni status, inteligenco ali karkoli drugega. Zahvalil pa bi se tudi osebju na oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo SB Celje, kjer je potekalo moje zdravljenje. Hvaležen bolnik MF (naslov je v uredništvu) NOVI TEDNIK ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE 21 Po osmih letih spet Žan Špiler prvič v policijskem helikopterju ob rojstvu, drugič osem let kasneje Maja 2010 so na sedežu Letalske policijske enote ob 30-letnici helikopterskih prevozov prezgodaj rojenih otrok organizirali srečanje vseh tistih, ki so bili v treh desetletjih tudi sami prepeljani v bolnišnico s policijskim helikopterjem. Pri napovedi dogodka je bil v posebno pomoč danes 8-letni Žan Špiler iz Laškega. Minulo sredo so mu tako izpolnili lansko obljubo in ga v zahvalo popeljali s policijskim helikopterjem nad Celjem. Vsako leto v boju za življenja novorojenčkov slovenski policisti prepeljejo v bolnišnici v Ljubljano in Maribor približno trideset dojenčkov. V dobrih treh desetletjih so iz vse Slovenije na varno prepeljali že več kot sedemsto dojenčkov s težavami ob rojstvu. Pred osmimi leti so tako življenje rešili tudi Žanu Špilerju iz Laškega, ki je danes krepak fant. »Žan se je rodil prezgodaj. Zaradi težav z dihanjem so ga s helikopterjem odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Zdaj je zdrav, kmalu je dosegel tudi vrstnike. Po- Žan Špiler je z dedkom Slavkom po osmih letih spet poletel v policijskem helikopterju, a tokrat za nagrado. Policijski helikopterji poleg rednih nalog opravljajo tudi humanitarne prevoze, saj od leta 1979 vozijo tudi nedonošenčke. Da je to še posebej hvaležno delo, je pojasnil pilot v Letalski policijski enoti, ki je v sredo popeljal Žana: »Svoje delo opravljam zelo rad, a še posebej takrat, kadar je pomoč namenjena najmlajšim. Ponavadi smo policisti tisti, ki jih ljudje grajajo, zato je prijeten občutek, ko narediš nekaj zares pozitivnega in za družbo koristnega.« licijski letalski enoti smo neizmerno hvaležni, da ga je tako hitro prepeljala in mu s tem rešila življenje,« je povedal Žanov očka, Bojan Špiler. Ob tridesetletnici tovrstnih helikopterskih prevozov so se lani novorojenčki, ki so ob rojstvu potrebovali urgenten prevoz, zbrali na sedežu Letalske policijske enote. Prav Žan Špiler je v reklamnem spotu poskrbel, da se je dogodka udeležilo čim več udeležencev. Kot nagrado za pridno delo je dobil polet s čisto pravim policijskim helikopterjem. »Rad bi videl, kako izgledajo stvari z neba. Leteli bomo nad Šmartinskim jezerom, Celjem in Starim gradom,« je navdušeno razlagal Žan, ki bi rad šel po očetovih stopinjah rad postal policist. V 20-minutni vožnji se mu je tokrat pridružil dedek Slavko, očka pa je skupaj s policijskimi kolegi počakal na Letališču Levec. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Zbogom, Sveti Anton ... »Poglej, kako ugodna ponudba,« mi je moj zakoniti Hanzi pred nekaj dnevi tiščal reklamni letak pod nos. Seveda je šlo za ma-šinco, ne me vprašati, za kaj se uporablja. Če ropota, ima vsaj dva gumba in se shranjuje v garaži, potem jo mora moj dragi nujno imeti. »Že celo večnost sem iskal nekaj takega!« je na-pletal. »In tole je res poceni!« Nisem komentirala, ker so me leta skupnega življenja naučila: ko je pri nas doma govora o orodju, je najbolje molčati. »Kaj vse bi lahko naredil, če bi imel tole,« je vzdihoval, kot bi ga ščipalo po trebuhu. »Malo denarja, malo muzike!« sem zamo-mljala, spet podkovana z bogatimi izkušnjami. Na srečo me ni slišal. »Moram skočiti do Francija, vprašati za ono od tistega!« je zamo-mljal moj dragi ali pa sem samo jaz tako slišala ter jo po francosko popihal, da nisem niti vedela, kdaj. Domov je prišel zadovoljen kot maček, ki se je ravno nalizal ukradene smetane. S škatlo pod roko, seveda. »Sem šel ravno od Francija, tam mimo in ...« Da skrajšam zgodbo: bogatejši smo za nek čudodelni strojček, za katerega sicer ne vem, kaj počne, je pa poceni. Takoj naslednji dan ga je spravil v pogon. Po garaži je brenčalo in ropotalo, kakšna Dobrodelna decembrska košarica To soboto bodo mladi iz Rotaract cluba Celje znova polnili dobrodelne košarice za družine v stiski. V soboto bo v Citycentru v Celju ves dan priložnost, da iz svojega nakupovalnega vozička odstopite kakšno dobroto ali dve. Na ta način bodo družinam v stiski preko društva prijateljev mladine družinam v celjski regiji čisto konkretno polepšali praznike. Doslej so z bogatimi paketi na ta način osrečili že 47 družin. Vabijo vas, da to soboto med 8. in 21. uro kakšno reč enostavno preložite iz svojega v njihov voziček. Morda boste koga osrečili bolj, kot si predstavljate. StO je bila korist, sicer ne vem, a moj mož je bil neobičajno dobre volje. Pa še en dan. In potem še en dan. Nakar je brenčanje pojenjalo. In namesto nasmeška si je dragi nadel izraz kisle repe. »Na, crknil je! Pa ravno polovico sem naredil!« Česar koli že. Sem hotela reči, da sem mu nekaj podobnega napol napovedala, a sem si premislila. »Bom šel zamenjat!« Vrnil se je čez pol ure, še slabše volje kot prej. »Zmanjkalo jih je!« je povedal. »Lahko sicer pošljem na servis, ampak bom moral čakati kakšen mesec! Če bodo rezervni deli, seveda.« Še vedno nisem komentirala. »Tokrat je bilo zadnjič, da sem nasedel reklami!« se je pridušal. »Ja, seveda! Zbogom sv. Anton, nikdar več se ne bova videla!« mi je zletelo iz ust. Ne pokvarjen strojček, moja pripomba ga je spravila iz tira. »Kakšen sv. Anton! Kakšno zvezo ima z mojo mašinco?« je vzkipel. In sem mu povedala zgodbo, ki mi jo je pripovedovala stara mama. Doma je bila v belokranjski vasici, kjer je med vojnama vladala precejšnja revščina, zato je veliko vaščanov iskalo boljši kos kruha čez lužo. Tudi njihov sosed Marko se je odločil, da bo šel v »Meriko«, kot so tam dejali. Oče mu je pripravil klobas, mama je spekla pogačo in povitico, da revež ne bo lačen kolovratil po svetu. Marko je spokal kovček in hajd, gremo v beli svet. Sosedje so ga spremili do konca vasi, kjer je stala kapelica. Marko je obstal pred njo, se pokrižal in v slovo dejal vaškemu zavetniku: »Zbogom, sv. Anton, nikdar več se ne bova videla!« Marsikdo si je ob tem ganljivem prizoru obrisal solzo. Peš jo je mahnil do nekaj kilometrov oddaljene železniške postaje. Bolj ko je hodil, bolj je ugotavljal, da ga tišči čevelj. Seveda, žebelj je pogledal skozi podplat in ga žulil! Marko je sklenil, da tak pač ne more v Ameriko, zato se je vrnil domov ter popravit nesrečen čevelj. Popravil ga je - in za vekomaj ostal doma! Od tedaj so v vasi, kadar se je kdo pridušal, da česa nikdar več ne bo rekel, storil ali kaj podobnega, dejali: »Ja, seveda! Zbogom, sv. Anton, nikdar več se ne bova videla!« No, če je bil prej slabe volje, je moj dragi po teh besedah postal več kot slabe volje, zato sem se odločila, da skočim k sosedi Marici na kavo, dokler se ne ohladi. Pa sem prišla z dežja pod kap! »Vse mi gre narobe! Poslušaj, kaj se je zgodilo ...« je že na vratih stokala soseda. Domov sem torej prišla še bolj zamorjena. »Kaj je novega?« je vprašal Hanzi, ki se je do tedaj že pomiril. »Ah, samo jamranje, kot ponavadi!« sem zamomljala. »Ne grem več tja!« »Ja, seveda. Zbogom, sv. Anton ...« je zrecitiral moj stari. In potem naju je oba popadel gromki smeh. branje, bomo v torkovi Številki objavili spisek knjig, ki smo Jih v minulih treh mesecih prebirati in vam jih priporočali. , mi bomo ustvarili lestvico glasovanja as'naj knjigo bomotn Izžrebali in Jih simbolično nagradili. Knjigoljubci NT&RC Želite brati skupaj z nami? Pišite nam na: tednik@nt-rc.si TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 10. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 11. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.10 Luč sveti v temi, 9.35 Adventni venček, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Karli Ferlež, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP (Radio Sora) PONEDELJEK, 12. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Karli Ferlež, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Sora) TOREK, 13. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 14. december Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) ČETRTEK, 15. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PETEK, 16. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) Saška T. Ocvirk in Karli Ferlež Nekoč je bil mlinarjev sin ... Kot mlinarjev sin še danes obuja spomine na čase, ko se je proti Ferleževem mlinu na obrobju Šentjurja valila kolona voz z žitom. Izvrsten interpret kulturne in tehniške dediščine iz rokava stresa zgodbe in anekdote. Kariero je začel kot učitelj, v nadaljevanju pa ni zavrnil nobene priložnosti, s katero bi razširil obzorja, se kaj novega naučil, kaj zanimivega počel. Da se je zapisal tudi med prvovrstne avtomobilske dirkače, modelarje, kolesarje, ljubitelje starodobnikov in nenazadnje glasbenike, je samo delček zgodbe, ki jo bo s Karlijem Ferle-žem to nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofonom osvetlila gostiteljica Saška T. Ocvirk. Foto: GrupA Spregovorili takoj po končanem molku Poslušalci Radia Celje so bili v nedeljo takoj po zaprtju volišč in koncu volilnega molka obveščeni o izidih predčasnih državnozborskih volitev, za kar se je trudila ekipa Radia Celje. Cel večer so novinarke (z leve) Ivana Stamejčič, Urška Selišnik, Špela Kuralt in Bojana Avguštinčič budno spremljale rezultate, ki so se iz minute v minuto spreminjali in stopnjevali napetost, kdo od kandidatov s Celjskega se bo prebil v parlament. Večini bodočih poslancev iz naše regije so tako poslušalci lahko prisluhnili že takoj po prvih volilnih rezultatih. Medtem ko so se zadovoljni »izvoljenci« zabavali še dolgo v noč, se je utrujena radijska ekipa s tehnikom Mitjo Tatarevičem ob 22.30 poslovila, a že navsezgodaj zjutraj v ponedeljek znova »preštevala« glasove. Pomagajte nam okrasiti jelko Tudi na Radiu Celje bomo postavili novoletno jelko. Drevesce že imamo pripravljeno, prav tako pisane kroglice. Potrebujemo le še pomoč poslušalcev pri okraševanju. Vsaka kroglica, ki nam jo boste pomagali obesiti na jelko, namreč skriva nagrado ... Začeli bomo v ponedeljek, 12. decembra! ninniw.radiocelje.com 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. READ ALL ABOUT IT - PROFESSOR GREEN FEAT. EMELI SANDE (3) 2. WE FOUND LOVE - RIHANNA FEAT. CALVIN HARRIS (5) 3. CALLED OUT IN THE DARK - SNOW PATROL të) 4. CRAWLING BACK TO YOU -DAUGHTRY (4) 5. WITHOUT YOU - GUETTA DAVID FT. USHER (1) ß. PARADISE - COLDPLAY (1) 7. LIKE SMOKE - AMY WINEHOUSE FT. NAS (3) 8. GONNA GET OVER YOU - SARA BAREILLES (2) 9. WONDER WHY - JULIAN PERRETTA (4) 1O. HOLDIN ON - ROONEY (2) DOMAČA LESTVICA 1. DA SANJAL BI NJO - STEREOTIPI të) 2. BI ŠLA NAPREJ - MANOUCHE (2) 3. KJE JE ZDAJ DEKLE, KI JE SANJALO STOJE - SONS (2) 4. STRAH -NOTTERDAM (4) 5. KAM GRES - ELI (5) B. ZLATA RIBICA - ZMELKOOW (3) 7. ZDEJ VEM - MURAT & JOSE (5) 8. NE NAJDEM VEC BESED - DASHA (1) 9. NOVO SRCE - SAMUEL LUCAS (3) 1O. KJER JE SONCE DOMA - LEILA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO BRIDGE OF LIGHT - PINK WHAT A WONDERFUL WORLD DEAN SAUNDERS FEAT. YES-R PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO FBS (FAFING BROTHER SYSTEM) - KLEMEN KLEMEN ONA JE VSE - DADI DAZ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. TAM, KJER CVETIJO ŠENTJANŽEVE ROŽE -PODKRAJSKI FANTJE (3) 2. SNEŽNA KEPA - DONAČKA (1) 3. LJUBEZEN IN PESEM - SPEV (2) 4. ŠOLA ZA ŽIVLJENJE -ŠMARSKI ODMEV (4) 5. MUZIKANTI ŠPILAMO - VIKEND(6) PREDLOG ZA LESTVICO NE IGRAJ DEKLE SE Z OGNJEM - GOLTE SLOVENSKIH 5 PLUS 1. KJE SI BILA NATAŠA - GREGA AVSENIK IN GREGORJI (2) 2. RADA SE JE SMEJALA -AZALEA (6) 3. NAJLEPŠI CVET MOJE ULICE - IGOR IN ZLATI ZVOKI & ALFI NIPIČ (3) 4. DEKLICA Z VASI - ANS. GAMA (4) 5. NAŠLA SVA POT - NATALIJA VERNBOTEN & ŠTAJERSKIH 7 (1) PREDLOG ZA LESTVICO SPEV ZA GODCA - SPEV Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. INFORMACIJE Radi dobro jemo ... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... KOSILO ZA VSAK DAN Iskanje kompromisov med zdravim, nemastnim in okusnim je v kuhinji lahko naporno žongliranje. Tokrat smo se v oddaji Kuhajmo skupaj odločili za kompromis, saj bo mesni del skrbel za zdravo, medtem ko bodo kroketi zadolženi za okusno polovico kosila. In ker bo zagotovo svoj prostor na mizi našla še solata, bomo čez prste rekli, da smo pripravili najboljše kosilo. Bonus za kuharico ali kuharja bosta juha na začetku ali sladica na koncu, vendar to med tednom ponavadi spada že med razvajanje. Kakorkoli se že odločimo, vedno naj se jedci za mizo zavedajo, da je to, kar so dobili na krožnik, najboljše in točno tako, kot mora biti. Reklamacije v domači kuhinji se namreč končajo na naslednji način: »Seveda, lahko se naredi tudi drugače - točno tako, kot boš naslednjič ti skuhal.« Dober tek! PISCANEC V FOLIJI Sestavine (za 4 osebe): 4 fileji piščančjih prsi, 250 g mocarele, 2 bučki 4 manjši paradižniki, malo olja, sol, poper bazilika, origano, alu folija Priprava: Folijo narežemo na 4 približno 25 krat 25 centimetrov velike kvadrate. Vsak kvadrat po sredini namažemo z oljem in na to položimo na rezine narezane bučke in paradižnik. Po zelenjavi natrgamo svežo baziliko ali origano, lahko pa uporabimo tudi posušeno. Piščančje fileje položimo na zelenjavo in jih na vrhu trikrat do petkrat zarežemo (število »žepkov« je odvisno od velikosti fileja). V zareze damo na rezine narezano mocare-lo. Po vrhu posolimo in popramo ter s folijo zavijemo v »paketke«. Te v pečici na 200°C pečemo pol ure. Na krožnik jih lahko dodamo kar v foliji, saj ta zadrži vse sokove in okuse. RESTAVRACIJA TRAČCENTER Mariborska 7 3000 Celje www.trac-celje.si Tedenska ponudba malic in kosil Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si KROMPIRJEVI KROKETI Sestavine (kot priloga za 4 osebe): 4 srednje veliki krompirji, 200 g moke 2 žlici margarine ali masla, 2 jajci, malo soli malo moke za obdelavo testa, olje za cvrtje Priprava: Krompir skuhamo, ga olupimo in pretlačimo. Takoj dodamo maščobo in malo posolimo. Ko se masa skoraj ohladi, dodamo jajci in moko. Združimo v enotno testo, ga oblikujemo v svaljek in narežemo na krokete. Te povaljamo po moki in jih ocvremo v olju. Ocvrte odlagamo v posodo, pokrito s papirnatimi brisačkami, ki bodo popile odvečno maščobo. NL Gostilna Šabec Melita Pušnik s.p. Ivenca 18 3212 Vojnik T: 041 998 660 e-mail: melita.pu@gmail.com^ G +0 PRC cA ^ I • Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine Keršova 4a, 3212 Vojnik Telefon 059017588 Email: gostilna.pnkoz^cu@t-2.net www.gostilna-prikozolcu.si 1. januar 2012^^bmelo&jah skupine Prestige Prepustite se čarobnim užitkom naših kuharskih mojstrovin zaplešite z nami vNovo letol Vaše rezervacije sprejemamo na ^ J^iel.: 051 438 038, 05 997 00 87 " več na: www.gostiscemiran.si DNEVI BALKANSKE KUHINJE V MESECU DECEMBRU Karadjordjeva šnida Nadevan telečji zrezek s kajmakom, dunajsko ocvrt. Belavešalica Svinjska ribica pešena na žaru Pleskavica z oblogo Špikana pleskavica s sirom Leskovačka mučkalica Svinjska vratovina, čebula, paprika, paradižnik, kuhan krompir. Leskovački uštipci Pikantne mesne kroglice,pečene na žaru. Čevapčiči z oblogo Piščančja jetrca s slanino na žaru Prebranac Zapečen beli fižol Šobska solata Pečena paprika s česnom Kajmak Lepinja M" Bohorč " DOMAČA KUHINJA, MA1JCE, PIZZE, KOSILA, AlA CARD CCTEMH&Spi^miimbo napadla M Oufba Bohoti Marjan Duisna Kvedra 44, 3530 Šentjur pri Celju Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Motrile: ++386 (0)41 666 796 * I Vse informacije tel. 041670872, ali osebno v gostinskem lokalu Playcaffe, Opekarniška 15, Celje. Gorenje Gostinstvo d.O o Partizanska cesta 12 3320 Velenje Telefon; (03) 399 1000 Taleteks: (03} 899 2667 RESTAVRACIJA ETRK fTHA d.o.o.. Sukdfilai, 3ÙÛÏ Celjt DelovmCas: P0NPET: od 5:30 do 22:30 SOS: Od 0:00 dD 23:00 NED: od E:00 do 22:00 Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carle Posebna ponudba Pinerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče T: 03 .- 82B,Ô2lï1[G:Wl630,51lire?mall: restavracijah* s. INFORMACIJE I I I I I....................M I II I I I I I I kovanje v oglasi 031 692 *6V> Ntmiiia tut zdraimitkip rvfied rH zji dodatne infnrmatije tUI IrlefitH'. 03 62097 60 Iti x nahaja v Planem Tuš v (dju. um ob nakupu korekcijskih a« I vsak delovnik nudi btezplafni ndr^vniihi pregled oii v ambulanti, spftmljenf po najvišjih standardih. Ob nakupu enih korekcijskih očal vam d ruga z enako dioptrijo podarimo. gyn: M13 M 531, gunc D5TSCJS79 leL:ÜWímiak£l)l/5?7l4» e-mail: bfigira.buurlame.wl BOKiTABuCMt^L Vse za strehof (ifiijj" Pwi^njainmtfiiaiakiOríifrkicjsítt ^'^¿j^v^^r^íííL^rtl inslrpšnctntinc. Fímirfikj ™ 57J220ÍT0REJ www.streha-metalkD.si ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KlJUC POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STHEHE NA GSM: 041 622 385 Dom je ponavadi oa2a miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitro se !ahko zgodi, da se nam kak Sna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč. Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomof, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno. Zavedamo se. da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri. Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki Še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je. da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici. AflTIAL ¿ox. 041 826594 • ADAPTACIJE KOPALNIC • VODOVODNE INŠTALACIJE • VSA ZIDARSKA DELA V j 1 t AFtTIAL d.o.o., Ari a vas 6a, 3301 Petrovče DUHOVNO ZDRAVLJENJE S PONOVNO POVEZAVO, ANGELSKI READINGI IN NASVETI O OSEBNI RASTI Zdravljenje s ponovno povezavo; če je telo bolno na kakršenkoli naiin, se i energijo ponovne povezave počasi povrne v prvotno stanje zdravja. Sem prevodnik energije in jo oddajam skozi roke v toinikovo telo, ULJ JANA HOLY VERTACNIK POHORSKA 2, 3000 CELJE, TEL. ŠTEV. 040-208-211 dAM) Kfe Cte> -I^ČffiflH nviiSjiji.-ii^mr -vJrimr^iHrl ^í pflsfr Semceva 10-133000 Celje (pri poslovni stavbi TUS -a} tei 070 754864 wwwpairitñxprD.si m__ odprava v;eh vrst avtomobilskih prask pollranje vozil, liatjenje plastike, trajna odprava rje, popravila po toči. od sua n jeva nje ba r ve i n g ra ñ lov i avta KOS TtRMOl NSTALACUEI Ml H/7« IS », pK HI /610 JM, tli; M 7« 151II KotodrtrtU e. 3230 5.ni¡ur I hmíI: tifo3toUiulj.il • www. Vob-kpxa>|-tt a^opbalní* nui.EJ DEJ AH «P- mu ) ej. dcjan i stol.nct §íUM 'M BORNŠEK ANTON s.p. NtMtiim i MO; LKW^ia Tataror: (03) Í27 tU 3« Teisrai (03)427 02 37 GSM: 0(1 «S 963 E-mail' lnrD@bomBek.Dam wwwBomsek.ewn beljenja * lakiranje ■ fasacfe » podi ' PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO • STAVBNO KLEPARSTVO • BREZPLAČEN OGLED ■ TESA RS TVO IN SVETOVANJE BRONISL AVČA NŽEK d.O.O. Lt ^RRCIVSTVO. KLEPARSTVO Pečovje IS, 1220 Store tel: 03/577- J2-31 fox; 03/3)-00-49 mobitel: 041/639-837 e-poita-.btoniilav.caniek&t-1 j/ SPLOŠNO GRADBENIŠTVO - visoki,nake gradnje - izgradnja dvorišč pločnikov - tlakovanje, Strojni btaopi -organizacija izvedbe stavbnih projetov TRPIHÍEVA 39,1000 UUBUANA kontakt; Tone mbt; 070 716 707; daas.ogr^gmail.com anton selič s P elektroinstalacije in trgovina ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: infa@centerselic.si i Flora ta d.o.o. rit PE Vrtnarija TOPLAK m Gorica 41,3000 Celje ~ GSM: Q41 757 B79 * poikrfcltno aa UREDITEV vai* oholi« Ja poaloratb proatorov * luaditev in vidrž^vauje; * TEleprodaja In mi] opta d. j é aknmtll r»«tlln In <>>t;i S kartico zvestobe do 7% popusta : HHMVILiSČE LAŠKO M THE RMANA MANUALNA TERAPIJA Izvaja: Dn. A. VERStNIN íjrtíipeij RHVMATÍJLOC F1TDÍ o.o.o.., Duna|ska 120 a. 1000 Ljubljana Tft.103 /734-57-00,031 566 263: spin: www.fitdlsi: t-rtwi a: ittb<0t-2.net nrnrinjft nvmToio, Nunjic Frar( 5,p. DuísnaKvedrd 16,3230 Šentjur Ú5MCH1 íem e-mail: frenk,nunEk®grnaiUom "vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin" -ideja - peči - ivelavinfc - toplotne (rpalke ■ izdelava ponudb - kolektorji -prodaji -bojkfji - monto -kopalnüka operna ■ sanaciji otmojeiilnlittir™ -dimniki Šiviljstvo KRPICJ^ Mariborski ceit»86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-293 ODPIRALNI f fli: ponedeljílt - petek sobota nedelja In prazniki OfrOQ- 1W3Q 07:00- 13K» ZAPRTO - manjša EKSPRESNA popravila - original krajšanje jeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil □ □nn IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTUUN1H NAPtUAV TIR SANACUA KOPALNK nriWUE 1ESH0T$a ProSriska vas 3Vd. 31 are. gsm 041 632 907 - servis in montaži gum ■ breiplafnl prevzem izrabljenih in poikodovdnih vozil - odkup novejših vozil - velika izbira originalnih in originalom enakovrednih tezervnitt delov ter največja Izbira zimskih gum In platišč KiA MOTORS avt(j )hiša Skorja nec Jh&PúmrrtttSutprhf" Mariborska 115, Cilje.Q3/426 06&4, 031 609 416 .........I I I I I I I M I I I I . lili,..!I sKmfm tem višjo kakovost bivanja. Prednosti v primerjavi s klasično gradnjo so: masivna skeletna konstrukcija, uporaba naravnih materialov, hiša, ki »diha«, individualnost in preglednost gradnje, hitra gradnja - postavitev skeleta v 3 delovnih dneh, nizki stroški bivanja. Skeletna hiša je narejena iz naravnih materialov, ki so okolju in ljudem prijazni. Lesena skeletna hiša je grajena iz lepljenega jn dolžinsko spojenega lesa. Konstrukcijo tvorijo leseni pokončni ki in prečni k, ki so med seboj povezani z natančnimi spoji ter z vijaki, odpornimi na Strig, letni hiši, so suhomontažna, tako da je gradnja hiše hitra in okolju bolj prijazna kot gradnja klasično zidane hi Še. Skeletna hiša ima v primerjavi z zidano prednost tudi v debelini izolacije pri enaki debelini stene ter s tem veliko večjo energijska vrednost, posledično pa manjše stroške ogrevanja. Razvoj gradbenih materialov je vse bolj usmerjen k uporabi naravnih in ekološko neoporečnih materialov. Proizvodnja takšnih materialov, kot so na primer les in lesna vlakna, celuloza, konoplja, glineni strešniki ipd-, ni obremenilna za okolje. Enako velja za odlaganje takšnih materialov. Sodobni objekti omogočajo zdravo bivanje, energetsko varčnost, protipotresno in protipožarno varnost in s Prednosti skeletne gradnje Konstrukcija je sestavljena tako, da stoji samostojno in za stabilnost ne potrebuje pritrjenih plošč na konstrukcijo, kar je ena od prednosti pred montažno hišo. Plošče, ki so nato pritrjene na skelet 7. notranje in zunanje strani, skeletu le dodajo stabilnost, trdnost in protipotresno varnost. Prednost gradnje skeletne hiše je poleg boljše protipotresne odpornosti tudi v tem, da se gradi pred očmi stranke, ki lahko točno vidi, kakšni materiali so vgrajeni oziroma kako so vgrajeni. Pomembni so predvsem detajli tesnjenja in vgradnja izolacije. Vsa dela, ki se izvajajo v ske- Za leseno skeletno hišo je pomembna paro propustnost, zato vgrajujejo izolacijo iz lesnih vlaken ter celuloze. Poleg tega, da je omenjena izolacija veliko boljši izolator pozimi, se poleti spremeni v naravni Ščit proti vročini. Ima namreč pri enaki debelini izolacije v primerjavi s kameno in stekleno volno ter stiroporom 4-krat daljši zamik prehoda toplote skozi zunanji ovoj hiše. S tem se prepreči pregrevanje hiše v poletnem času. Lesena skeletna hiša je zelo primerna za gradnjo nizko energijskih in pasivnih hiš, kot celota omogoča ugodno in varčno bivanje ter večinoma pušča proste roke pri načrtovanju. L X DOMO FINAL h/in ROBAČER s*, Ul. Bratov Jančarjev 1la 3212 Vojnik GSM; l}41 756 668 Klefcrtl/fi>e033»t il n e-poita; domofi nal^t-1 dl Za Vas !n Vaš dom vrtimo: -tesarstvo ■ krovsivo - stavbno kleparstvo - montažo VduK oken ■ izdelava nadstreškov - i zdelava ravr ih in zelenih streti Pooblsiienlkrov« m kritine; GEftARD, CREATON, TONDACH, 6RAMAC, LINDAB, H05 EKR A. TEGOLA. S-METAL, EE.AL,_

TIKK Te-t^M* MARJAN TERŽAN , „ Mariborska 54 p,p. 1013, 3102 CELJE TbI,: 03/491-38-00, Faji 03/491 camamsniANKL V OFT1K1 TEKMH VAM HU«HCh • KSBLITETrM STEKLA »t t*VIRJl ZA KOflEMIUSKAOCALA ■ 3TWJKtJVW PPEC.LED ZA KONTAKTNE LEČE - KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • tl5TlL*Z>KOtJIAin« i 40 37 33 37 IZPLAČILO TAKO JI 03/4900336 Znider's Celje, Gosposka ul. 7 ínider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor MOTORNA VOZILA PRODAM FIAT brava, letnik 1999, lepo ohranjen, registriran, prodam. Telefon 041 209768. 4797 OPEL corso 1,4, letnik 2007, odlično ohranjen, z veliko opreme, ugodno prodam. Telefon 051-426-805. 4795 STROJI PRODAM MOTORNO žago Husquarna 61 prodam. Telefon 031 319-495, (03) 5797-104. 4742 ČELNO rotacijsko kosilnico 185 in pajek Far, 4,5 m, prodam. Telefon 051 312173. 4761 ELEKTRO motor, 7,5 Kw, 2.800 obratov, prodam. Telefon 748-2075. 4772 MIKSER za miksanje svinjske hrane, z motorjem ali brez, prodam. Telefon 748-2075. 4770 KIPER prikolico, 3 t, dvojna kolesa, tristranski kiper, primerno za manjši traktor, do 30 KS, prodam. Telefon 031 276-086. 4790 Celje: 031508326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje PRODAM SAMOSTOJNO obstoječi poslovni prostor, približno 110 m2 (pisarniški prostori) + pomožni prostori (klet, kurilnica), najmanj 4 parkirišča, v Prožinski vasi, Štore (obrtna cona), kompletno obnovljen: el. in tel. instalacije, sanitarije, plinski priključek, samostojno centralno ogrevanje (kurilno olje), alarmna naprava, klima, prodamo. Možnost koriščenja kot bivalni prostor. Brez bremen. Majcen Euroterminal, d. o. o., Celje. Kontaktna oseba Robi Kerš, telefon 041 727-301. n V CENTRU Vojnika pri Celju ugodno prodam ali dam v najem sončno trisobno stanovanje v prvem nadstropju, približno 100 m2, v obnovljeni dvodružinski hiši s posebnim vhodom, s pripadajočima shrambo in zemljiščem. Pokličite 041 311-878 ali 041 612-935. n ZEMLJIŠČE, primerno za vikend, približno 48 a, prodam. Telefon 5793-337. Š 539 ZAZIDLJIVO parcelo z gospodarskim poslopjem, možno za obrt, ob cesti Ljubečna-Arclin, prodamo ali oddamo. Telefon 041 262-063. 4787 VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku, z »lesenim objektom«, z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2 vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198. n DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šmarjeta. Stanovanjsko hišo 127,50 m2 neto tlorisne površine, leto izgradnje 1962, prenova strehe 2006, z dvoriščem in vrtom 586 m2, elektrika (tudi trifazni tok), voda, telefon, centralno radiatorsko ogrevanje na kurilno olje, kanalizacijski priključek na napravo, vse dobro vzdrževano, prodava za 138.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. VOJNIK, center. Stanovanjsko hišo, 154 m2 površine (klet + nadstropje + mansarda) z garažo 16 m2 in gospodarskim poslopjem 9 m2, zgrajeno 1957, obnovljeno med 1996 in 2005 (streha, okna, kurilnica, instalacije), dvorišče 146 m2, njiva 113 m2, centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, pripravljen priključek za plin, prodam za 105.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n VOJNIK. Prodam poslovni prostor na Celjski cesti 14 v Vojniku, v izmeri 25,82 m2, obnovljen za trgovinsko ali sorodno dejavnost, cena 18.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. CELJE, center. Enoinpolsobno stanovanje, 41,50 m2, v Prešernovi 2, vsa oprema, prodam za 55.000 EUR oziroma po dogovoru. Telefon 041 698-116. 4750 CELJE, Okrogarjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m2, prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 86.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n GARSONJERO v Celju na Lavi, na novo adaptirano in opremljeno, oddam za 200 EUR mesečno in stroške. Predplačilo za tri mesece. Informacije po telefonu 041 785-353. 4732 SOBO s posebnim vhodom, okolica Žalca, oddam zaposlenemu. Telefon 041 628- LEPO opremljeno garsonjero, vseljivo takoj, ugodno oddam za nedoločen čas. Telefon 051 813-731. 4791 106. 4776 V LAŠKEM oddam v najem stanovanje. Telefon 041 763-458. 4792 ODDAM ODDAM ENOSOBNO stanovanje v centru mesta, komfortno obnovljeno, oddam v najem. Telefon 041 983-114. 4744 EIMffl BBiffli iBIOTEBAPnif I www.radiocelje.com GARAŽE ODDAM GARAŽO oddam v Vojkovi ulici v Celju, vhod Ljubljanska cesta. Telefon 040 573-578. 4677 PROSTOR, približno 200 m2, primeren za skladišče, oddam. Telefon 041 222341. Š 536 GOSTINSKI lokal, 50 m2, v centru Vojnika, oddamo. Telefon 041 610-435. 4798 STANOVANJE PRODAM DVOINPOLSOBNO stanovanje, 60 m2, Pod kostanji, prodam. Telefon 041 367-143. 4760 Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine § PE CELJE, Ul. XIV. dnini* 14, ¡5 03/4257000 * 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Stilista Rozmana 16.02/521-3000 BOIWAFIIW PLUS d.o.o. Slovenska 27,1000 IJublJana Izdelujem l/f m utiram pohištvo po (razJicni dekprji) Izdelujem in prodajam masivno pohištvo Inflrniacije: 034Ž64526 Oblakova ulica 34,3000 Celje www.cri.si NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. koojobOBEEOEDOBEGSDBSSEEBSSEESO OB TORKIH - IZ VAŠEGA NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^E : KRAJ: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. : DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I/ : PODPIS: : NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. n n 18332722 MALI OGLASI / INFORMACIJE OGREVAJTE DO 20% CENEJE ZIMA TE PRED VRATI. Z VGRADNIO ? I SISTEMA na gori)