PLASTIKA S PLETIVLNASTO ORNAMENTIKO 
V SLOVENIJI*
Maksimilijan Sagadin, Kranj
ZGODOVINSKI UVOD1
Spričo razpada Samove plem enske zveze leta 658 je bila kneževina Ka­
ran tan ija na vzhodu spet izpostavljena pritiskom sicer že oslabljenih 
Obrov (leta 626 poraženih pred Carigradom). Zato se je obrnil takratni 
knez B orut po pom oč k Bavarcem, s katerim i je bil od leta 743 zaveznik 
v bojih proti Frankom . Bavarci so se vabilu radi odzvali, prem agali 
Obre, obenem pa spravili pod svojo oblast tudi K arantance (leta 745). 
Za talce so odpeljali s seboj na Bavarsko m ed drugim i Borutovega sina 
Gorazda in nečaka H otim ira, za k atera je knez B orut prosil, naj ju po­
učijo o krščanski veri. Ko p a so leta 749 Franki prem agali Bavarce, je 
prišla s tem tu d i K arantanija pod njihovo oblast. Pričel se je m očan 
politični in kulturni vpliv zahoda, oba p a sta se združevala v širjenju 
krščanstva m ed Slovenci. Pobudo na tem področju je prevzela salzbur­
ška škofija in si p ri papežu C ahariju (741—752) tudi zagotovila cerkveno 
pripadnost K arantanije. Na željo kneza H otim ira je prišel leta 760 v 
K arantanijo škof M odest skupaj z več duhovniki, ki so ustanovili prve 
cerkve m ed Slovenci (Gospa sveta, Lurnsko polje, dolina zgornje Mure). 
Vendar p a širjenje krščanstva in z njim germ anskega pritiska — knez 
H otim ir je plačeval salzburški škofiji letni davek — ni potekalo gladko.
V dveh zaporednih uporih, ki sta sovpadala z uporom bavarskega voj­
vode Tasila proti Frankom in ki ju je knez H otim ir sicer uspešno zatrl, 
je dvignila glavo protikrščanska opozicija, ki je po Hotim irovi sm rti tudi 
prevladala in izgnala vse krščanske duhovnike iz dežele. Šele leta 772 
je vojvoda Tasilo spet pokoril K arantanijo in tudi ustanovil dva sam o­
stana — v Innichenu, blizu izvira Drave (769), in K rem sm ünster (777) — 
z nalogo, da pokristjanita Slovence. Knez Valtung, ki ga je Tasilo Ka­
rantancem odobril, je prav tako neutrudno pospeševal širjenje krščan­
stva, s tem da je klical v deželo nove in nove m isijonarje iz Salzburga.
* Prispevek je nastal leta 1975 kot diplomska naloga na PZE za umet­
nostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani (opomba uredništva).
1 Zgodovino povzemam v glavnem po Kosovi Zgodovini Slovencev, Ljubljana 
1955 (od tod citirano M. Kos: Zgodovina) in Grafenauerjevi Zgodovini slo­
venskega naroda, 1 —2, Ljubljana 1964—1965 (od tod citirano B. Grafenauer:
Zgodovina)
3 Z b o r n i k 33
V erjetno so preprečile nadaljnje upore ravno blage m etode pokristja­
njevanja (salzburški škof Virgil, ki je pošiljal duhovnike v K arantanijo, 
je bil Irec).
Med tem se je vse bolj bližala tudi priključitev K arantanije in vseh 
njenih sosednjih pokrajin k veliki frankovski državi. Leta 774 je osvojil 
Karel Veliki Furlanijo, 788 Istro, Bavarsko in z njo K arantanijo, od 
tod pa se m u je v letih od 791 do 803 posrečilo pokoriti tudi Obre in 
pom akniti svoje m eje do izliva Rabe v Donavo, vzhodnega roba Blatnega 
jezera, Donave pri M ohaču in Fruške gore. S tem so bili združeni v veliki 
frankovski državi vsi Slovenci in vsi tudi podvrženi pokristjanjevanju. 
Da pa p ri širjenju krščanstva ne bi prihajalo do trenj m ed staro oglej­
sko cerkvijo in m lajšo salzburško, katerih m etropolitanski oblasti sta 
se križali v vzhodnoalpskih deželah, je leta 796 Karlov sin Pipin določil 
za m ejo m ed m isijonarskim a obm očjem a Salzburga in Ogleja Dravo. 
To odločbo je m oral nato Karel Veliki potrditi še leta 803 in 811. Treba 
pa je posebej poudariti, da je bila salzburška nadškofija (od leta 798) 
pri svojem delu mnogo bolj agilna kot oglejski p atriarhat. Slovenci so 
m ed tem vse bolj izgubljali svobodo: na notranjepolitičnem področju 
je to povzročal prodirajoči zahodni fevdalni red, n a zunanjepolitičnem 
p a najbolj sodelovanje na strani upornega Ljudevita Posavskega (od 
818 do 823). Po njegovem porazu — pri čem er so bili strogo kaznovani 
tudi »Kranjci, ki prebivajo ob Savi«2 — se K arantanija ne om enja več 
kot sam ostojna vazalna kneževina, pač pa postane frankovska upravna 
enota; dom ače kneze so nadom estili frankovski grofje. Reform a leta 828, 
ki je skušala na ozem lju m ed K rasom in Donavo ustvariti čim m očnejši 
obm ejni pas p roti zunanjim in notranjim sovražnikom, je tudi sprožila 
obsežno nem ško kolonizacijo teh krajev. Bavarskim cerkvam in salz­
burški nadškofiji je podeljeval kralj velika ozemlja. Cerkvenopravno se 
je to obm očje razdelilo m ed salzburško nadškofijo (do rečice Spratz v 
Zgornji Panom-iji) in pasavsko škofijo (od Spratza do Aniže). V Spodnji 
Panoniji je iz svojega središča B latenski kostel (Zalavär) pospeševal ši­
rjenje krščanstva slovanski knez Pribina, ki je postal leta 847 v okviru 
utrjevanja obm ejnih področij spodjepanonski m ejni grof. V Blatenskem 
kostelu je dal leta 850 sezidati cerkev, katere ostanki kažejo močno na­
vezanost na sakralno arhitekturo severnega Jadrana in ki jo je posvetil 
sam salzburški nadškof Liupram . Znano je tudi, da je nadškof pošiljal 
Pribini zidarje, slikarje, kovače in tesarje za gradnjo cerkva. Očetovo 
lojalnost frankovskem u kralju in salzburški cerkvi je nadaljeval Pribi- 
nov sin Kocelj. Pri njem je po vrnitvi iz Rim a deloval tudi Metod. Kocelj 
v Panoniji in Rastislav v Veliki M oravski na političnem in M etod s svo­
jim i učenci na cerkvenem področju so tako dosegli obojestransko neod­
visnost od Nemcev na področju Spodnje Panonije in naprej vse do Srem a 
(od leta 869 do 874). Nem ški škofje tega seveda niso dolgo gledali m im o 
in so s tiho podporo frankovskega k ralja Ludovika najprej odstranili 
nadškofa M etoda, s pom očjo Rastislavovega nečaka Svetopolka pa še Ra- 
stislava. K oclja so obdolžili veleizdaje in od leta 874 zanj ni več slišati. 
M etod je m oral zapustiti panonske Slovence, njegova nadškofija p a je 
ostala om ejena na Svetopolkovo Moravsko. Zadnja svobodna kneževina
2 B. Grafenauer, op. cit., 1, p. 427
Slovencev v srednjem veku je bila tako strta in nadaljevala sta se nem ­
ška kolonizacija in cerkveni vpliv, ki je imel še vse 9. stoletje prav m i­
sijonarski značaj. Severno od Drave pa so se proti koncu 9. stoletja že 
začele ustanavljati prve fare.
Malo ali skoraj nič pa ne vemo o delovanju oglejske cerkve južno od 
Drave. Tudi ni znana cerkvena organizacija v zgornjem Posavju. »Iz 
Ogleja so prihajali m ed Slovence m isijonarji, ki sploh niso znali slo­
vensko. Na Češkem in Slovaškem je sicer ugotovljeno, da je oglejski 
k ulturni vpliv zlasti v stavbarstvu segal še preko Donave, vendar pa 
tega nikakor ne m orem o trd iti za cerkveno-politični vpliv. Saj se je še 
na področju južno od Drave cerkvena organizacija opirala zlasti na last­
niške cerkve.«3 Nesporno pa je, da so kakršnokoli dejavnost duhovnikov 
p roti koncu 9. stoletja prekinili napadi M adžarov.4 Pirvi spopad s tem 
novim ljudstvom , ki je prekrižalo načrte tako Nemcem kot Slovencem, 
se om enja 881 p ri Dunaju. N ato se vključujejo v bitke m ed Amulfovo 
K arantanijo in Svetopolkovo Moravsko, zdaj na eni zdaj na drugi strani. 
Leta 894 pa že vderejo prek Donave v Panonijo in jo hudo opustošijo, 
898. prihrum ijo v Italijo, v naslednjih letih pa so se pohodi ponavljali. 
V sakokrat so seveda prečkali ozemlje Slovencev, uničili ves upravni in 
cerkveni red in leta 900 pišejo bavarski škofje, da v celi Panoniji ni 
nobene cerkve več. N ajbolj so trpela področja ob Donavi, ki je bila 
M adžarom glavna pot na Bavarsko, in pa ob stari rim ski cesti (Poeto- 
vio—Celeia—Em ona—Aqiloia) v Italijo. Nekako v sredini je ostala do 
neke m ere varna K arantanija. »Za skoraj pol stoletja ne prinašajo pisani 
viri poročil za večji del slovenske zemlje, le za notranje alpske pokrajine 
ob zgornji Dravi in M uri nam še teko v skromnli m eri.«5 M adžarska 
naselitev je prekinila zvezo m ed severnimi in južnim i Slovani, uničila 
Veliko M oravsko in prekinila nem ško kolonizacijo Panonije. Šele 955. 
leta so v bitki p ri Augsburgu Nemci odločilno prem agali Madžare, tedaj 
p a se je začela huda germ anizacija ponovno osvojenih slovenskih po­
dročij. Tudi cerkev je odpravila vse kom prom ise, ki jih je v dotedanjem 
dvestoletnem še m isijonarskem delovanju bila prisiljena sklepati. K rščan­
stvo, ki je spričo m adžarskih vpadov ponekod zam rlo — npr. ob Donavi, 
v Panoniji, ob Savinji in Savi —, drugod pa zastalo, je začelo, združeno 
z germ anizacijskim valom, spet prodirati v naše kraje. Že za Pribine in 
Koclja, še bolj pa v 10. stoletju, se je uveljavil k o t graditelj in u p ra­
vitelj cerkva tudi plemič. Take cerkve so bile sprva najpogostejše na 
Koroškem , v 11. stoletju p a tudi na Štajerskem in K ranjskem . Same 
cerkvene stavbe so bile v veliki m eri še lesene. Lastniške cerkve, ki so 
svojim ustanoviteljem prinašale lepe dohodke od desetine, so prenehale 
šele ob koncu 1 1 . in v začetku 1 2 . stoletja, ko sta tako salzburška nadško­
fija kot oglejski p atriarh at uvedla trdnejšo farno organiziranost in začela 
od svojih cerkva sam a pobirati desetino, ki jim a je po cerkvenem pravu 
tudi pripadala. Kot posledica bolje organiziranih cerkvenih razm er je 
nastala m ed Slovenci prva škofija: z lastnino grofice Heme je bila u sta­
novljena 1072. leta škofija v Krki, takoj nato benediktinski sam ostan
3 Ibid., p. 47
4 M. Kos: Zgodovina, p. 121
5 Ibid., p. 126
v Adm ontu na Zgornjem Štajerskem (1074. leta), nato pa so sledili še 
drugi sam ostani (npr. leta 1090 v St. Pavlu v Labotski dolini). Spet so 
bolj nejasne razm ere južno od Drave. Za M adžari so ostale le cerkvene 
ustanove ob obali in v Furlaniji, njihove fare p a so segale še daleč 
na slovensko ozemlje (tržaška škofija npr. na N otranjsko in Kras). Na 
K ranjskem sega farna organizacija v 11. stoletje, nova organiziranost, 
od katere si je Oglej nedvom no lahko nadejal večjih koristi, pa je zdaj 
nedvom no nekoliko bolj obudila zanim anje oglejskih patriarhov za to 
obm očje, čeprav so bili n a ozem lju južno od Drave še naprej redek gost.
SPLOŠNO O PLETENINASTI ORNAMENTIKI
Um etnost, ki sprem lja vse te zgodovinske dogodke, je tako kot drugi 
kulturni vplivi prihajala z zahoda — to velja tako za skrom ne ostanke 
literarnega ustvarjanja kot za likovno um etnost. Pravzaprav je še najšte­
vilnejši izraz v likovni um etnosti te dobe prav pleteninasta ornam entika 
karolinških cerkva na Koroškem in Prim orskem . Ta zvrst likovne um et­
nosti je poglavitni predstavnik karolinške plastike na obm očju severne 
Italije in Alp in natančneje obsega Švico, severno in srednjo Italijo, južno 
Francijo, Španijo, Koroško, Istro in Dalmacijo. Delno sega s posam ez­
nim i prim erki še na Češko, Poljsko in Bavarsko. Vsem spom enikom ple- 
teninaste ornam entike so skupne tehnika izdelave, nam em bnost in m oti­
vika, ta pa je, kot bom o še videli, tudi poglavitna nosilka razvoja. Tehnika 
izdelave je stari, zlasti iz pozne antike dobro znani klinasti vrez,6 k i je bil 
tedaj najbolj razširjen p ri obdelavi kovine (npr. za pasne spone in garni­
tu re rim skih vojakov iz 4. do 5. stoletja, v Sloveniji najdene na Hrušici 
in v P tuju ) ,7 učinkuje pa predvsem s slikovito, kontrastno osvetljavo 
svetlih in tem nih partij na nevtralni podlagi. Ravnina ornam enta je kot 
prilepljena na ravnino podlage, tako da celota deluje predvsem plosko- 
vito ozirom a dvoravninsko. Ta ploskovitosit stopnjuje vtis abstrakcije, 
katere poglavitni nosilci so motivi. Ti so rezultat prepletanja dvo-, tro -ali 
večtračnih pasov ali pa so iz narave posneti, m očno stilizirani posam ezni 
rastlinski elem enti: rozete, palm ete, vitice, brsti. To je »um etnostna smer, 
ki pom eni v deželah s starokrščansko in antično tradicijo največji odklon 
od hum anističnega ideala likovne um etnosti v abstraktno spiritualistično 
sm er« .8 Enotnost nasprotij posam eznih ornam entalnih členov, ki jo za­
hteva vsak ornam ent, je tu dosežena ali z navadno (intervalno) razvrstit­
vijo motivov in intervalov m ed m otivi (biserni niz, astragal in druge bor- 
dure, ki pa včasih ne spadajo ožje v pleteninasto ornam entiko) ali pa s 
križanjem ozirom a izravnavo posam eznih nasprotnih sm eri. Pri tem na­
stane poudarek na točkah križanja, tako da gre ne le za polarnost sm eri, 
pač pa tudi za polarnost teh točk in likov, ki n astajajo m ed njim i (kot 
teza in antiteza). Poleg tega, da pletenina kot ornam ent priteguje s svojo 
ritm ičnostjo, saj je — kot glasba — obenem sredstvo izraza in izraz sam,
" Alois Riegl: Spätrömische Kunstindustrie, Wien 1927, p. 154ss
7 Mialn Sagadin, Antične pasne spone in garniture v Sloveniji, Arheološki 
vestnik, XXX, 1979, p. 294 ss, T. 10, 1 —3
s France Stele, Predromanski ornament iz Slivnice, Razprave SAZU, II, 1943, 
p. 384 (od tod citirano Stele, Razprave II)
priteguje gledalca tudi s tem, da ga angažira v razreševanju prepletov, 
k ar ji omogoča njena dvoravninskost. Gledalec je tako priča nastajanju 
posam eznih motivov, 'ki se izvijajo iz prepletanja trotračnih pasov .9 Ta 
ornam entika je strogo vezana na kam nito cerkveno pohištvo (oltarji, 
oltarne pregrade, am boni, katedre, ciboriji) ali na posam ezne arhitekton­
ske člene (podboji, preklade, konzole, kapiteli), ki jih s svojo slikovito 
m režo razkroji, olajša, obenem pa poudari. Ustvari lahko tudi določeno 
večjo enotnost prostora, ki ga tako okrašeni členi — npr. oltarne pre- 
graje — obdajajo. Precej avtorjev pa tem u ornam entu ne pripisuje le 
čisto čutne, zunanje funkcije, am pak m u dopušča tudi globlji simbolični 
pomen. O pirajoč se na pom en ornam entov pri raznih prim itivnih ljud­
stvih, pa tudi še ponekod v Evropi, štejejo ornam ent celo za predstopnjo 
pisave.1 0 K onkretno p ri pletenini ne smemo s tem m isliti le na posa­
mezne sim bolične prizore ptic ob kelihu, dreves ob križu ipd., pač p a na 
prepletanje samo. N ajjasneje se je o tem izrazil K. G inhart,1 1 ki je dejal, 
da je pom en m otivov v obram bi pred hudim . Zapleteni čarovni obrazci 
naj bi preprečili hudim duhovom vstop v cerkev in dostop do oltarjev, 
ciborijev, prižnic itd. G inhartu služi ta trditev tudi za oporo njegovi ger­
m anski tezi (o čem er bo beseda kasneje), je pa vsekakor težko ali sploh 
nedokazljiva.
V zvezi z veliko podobnostjo teh kamnov, obenem p a z njihovo široko 
razprostranjenostjo, je bilo tudi precej govora o njihovih izdelovalcih. 
Po m nenju nekaterih raziskovalcev (Ginhart, Stele, Lasteyrie id r.) 1 2 so jih 
izdelovali potujoči klesarji, tako im enovani m agistri commacini, ki se 
om enjajo v odloku langobardskega kralja R otarja (636—652). Im e so 
razlagali različno: da so po poreklu iz m esta Comma, da so p ri svojem 
delu uporabljali posebne stroje (cum + m achina), ah pa da beseda 
com m acinus pom eni dejansko združenje zidarjev (magons) v katerem koli 
srednjeveškem m estu .1 3 Spričo naravnost ogrom ne razprostranjenosti 
spomenikov pleteninaste skulpture m oram o vsekakor računati tudi z do­
m ačim i m ojstri posam eznih pokrajin, ki so se nedvom no učili p ri skup­
nem vzoru. »V tem obdobju je take pobude lahko dajala le Italija, k jer 
je antika še živela ne le v številnih klasičnih motivih, ki jih je v pletenini 
nesporno moč opaziti, pač pa tudi še v dobro organiziranih klesarskih 
delavnicah« .1 4 Na obm očjih, k jer so spom eniki redki, kot je to na sloven­
skem etničnem ozemlju, pa bi seveda dom ače delavnice le težko doka­
zali. Zato verjetno ni naključje, da so prav za naše področje potujoči kle­
sarji v virih dvakrat om enjeni. Tako je v zvezi z znanim uporom Lude- 
ivita Posavskega, ki so se m u pridružili tudi Kranjci, K arantanci, Timo-
9 Wolfgang von Wersin: Das elementare Ornament und seine Gesetzlichkeit, 
Ravensburg 1940
1 0 Ibid.
1 1 Karl Ginhart, Die Karolingischen Flechtwerksteine in Kärnten, Carinthia,
I, 132, 1942, p. 112ss, (od tod dtnrano Ginhart, Carinthia I, 132)
1 2 Ginhart, Carinthia I, 132; Stele, Razprave II; Robert de Lasteyrie: L’ archi- 
tecture religieuse en France ä l’ epoque romane Paris 1912 (s sodelovanjem 
M. Auberta; od tod citirano Lasteyrie: L’ architecture ...)
1 1 Lasteyrie: L'architecture..., pp. 212—213; Ulrich Thieme — Felix Becker: 
Allgemeines Lexikon der Bildender Künstler, VII, Ledpziig 1913, p. 265. ge­
slo Comaaini, magistru
1 4 Steife, Razprave II, p. 345ss
čani idr., znano, da je Ludevita podpiral tudi gradeški p atriarh F ortunat 
in m u zato poslal zidarje in druge rokodelce, da bi m u gradili trdnjave .1 5
V orisu cerkvene politike Salzburga do Pribinove Velike M oravske pa 
sem že omenil, da je »na prošnjo Pribinovo . . . nadškof iz Salzburga po­
slal v Panonijo mnogo zidarskih, tesarskih in slikarskih m ojstrov, ki so 
v B latogradu napravili veličastno cerk ev . . . Zunaj glavnega m esta so 
tak rat tudi sezidali več cerkva, tako npr. v P tuju, v Kiseku, v Pečuhu« 
(Kos, Gradivo II, X L II 5 ) .1 6
RAZPROSTRANJENOST PLETENINASTE SKULPTURE 
NA SLOVENSKEM ETNIČNEM OZEMLJU
Na slovenskem etničnem ozem lju pa ne preseneča toliko redkost spom e­
nikov pleteninaste ornam entike kot njihova razporeditev. S karte razpro­
stranjenosti je tako razvidno, da gre vsaj za dve grupaciji pletenine pri 
nas: za prim orsko (Trst, Koper, Piran, Padna, B atuje, Krkavče) 1 7 in sku­
pino severno od Drave, k jer se tridesetim prim erkom s Koroške p rid ru ­
žujeta še Slivnica p ri M ariboru in Zalavär ob Blatnem jezeru .1 8 Področje 
severno od Drave sicer geografsko razpade na Koroško, Š tajersko in Pa­
nonijo, vendar vse tri dežele veže skupna zgodovinska usoda, ki jim je 
tu d i skupen vzrok za nastanek pleteninaste ornam entike. Tukaj nam e­
ravam prikazati le zgodovinski izvor obeh skupin, stilskih značilnosti 
ene in druge pa se bom dotaknil v drugem poglavju.
V kratkem zgodovinskem pregledu karolinškega obdobja p ri nas sem 
vseskozi poudarjal zgodovino krščanstva m ed Slovenci, k ajti pletenina 
je iz razum ljivih vzrokov tesno vezana nanjo. Če torej skušam o z detajli 
ilustrirati delovanje obeh cerkvenih središč, ki sta nam posredovala novo 
vero, nam reč Salzburga in p a Ogleja, se nam še bolje pokaže prizadev­
nost prvega in dokajšnja neaktivnost drugega središča. Od nastopa 
prvega krščanskega kneza Gorazda m ed karantanskim i Slovenci — to je 
od okrog 750 dalje — sm o neprestano obveščani o gradnji cerkva na salz­
burškem m isijonarskem področju, ki je, kot je znano, segalo do Drave
1 5 Franc Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjer veku, II, Ljubljana 
1906, p. XXXVIII (od tod citirano F. Kos, Gradivo)
“ Ibid., p. XLII
1 7 Literatura, ki jih omenja: Emilijan Cevc: Srednjeveška plastika na Slo­
venskem, Ljubljana 1963, pp. 24—29 (od tod citirano Cevc: Plastika); id.. 
Predromanski pletenini iz Batuj, Arheološki vestnik, I, 1950, p. 136ss (od 
tod citirano Cevc, AV I); Marjan Zadnikar, Varstvo spomenikov, VII, 1960,
p. 188
“ Literatura: Ginhart, Carinthia I, 132, p. 113ss; Carinthia I, 144, 1954, p. 
205ss; Carinthia I, 157, 1957, p. 211ss; id. Karolingische und frühromanische 
Werkstücke in Kärnten, Festschrift für R. Egger, III, Celovec 1959, p. 
205ss; Gustav A. Küppers-Sonenberg, Wilhelm Haiden, Alice Schulse: Flecht
— und Knotenornamentik Mosaiken (Teurnia und Otranto) Beiträge zur 
Symboldeutung, Celovec 1972; Gernot Piccottini, Karolingische Flechtwerk­
steine aus der Kirche St. Martin — Niedertrixen, Carinthia, I, 165, 1975, 
p. 153ss; Stele, Razprave II; Thomas Bogyay, Izkopavanja v Zalaväru in 
njihova zgodovinska razlaga, ZUZ, n. v., 1952, p. 21 Iss (od tod citirano 
Bogyay, ZUZ II)
1 Karta razprostranjenosti pleteninaste ornamentike
(kar je bilo posebej poudarjeno z odloki Karlovega sina Pipina 796. leta 
in K arla Velikega 803. in 811. leta). Tako zvemo, da je pokrajinski škof 
M odest okoli leta 755 iz Salzburga šel m ed Slovence » ... s pravico kr- 
ščevati ljudi in posvečevati cerkve. Posvetil je m e d drugim cerkev 
pri Gospe Sveti, cerkev v Liburniji (sv. Peter v Lesu, Teurnija) in cerkev
v Ingeringu « .1 9 Po 20. aprilu 798 je šel salzburški nadškof Arno m ed Slo­
vence z enako nalogo.20 V začetku leta 799 je bil v Salzburgu posvečen v 
škofa Teodorik in poslan v K arantanijo in sosednje pokrajine severno 
od Drave (do izliva v Donavo), da bi posvečeval cerkve, duhovnike, da 
bi krščeval itd. To je delal vse do sm rti.2 1 Cerkve se nadalje om enjajo v 
B eljaku — leta 979, leta 8 8 8 na K rnskem gradu, v 9. stoletju na otoku pri 
V rbskem jezeru, leta 890 p ri Sv. A ndreju v Labotski dolini in v Dornavi 
na Štajerskem (sv. R upert), m ed leti 840 in 859 v Pesnici, Lendavi, Pečuhu 
in Ptuju, leta 853 v Dudlebu in leta 874 še ena cerkev v P tu ju .22 G radnjo 
cerkve v B latogradu za Pribina sem že omenil. Njegovemu sinu Koclju 
je salzburški nadškof Adalwin posvetil več cerkva v letih 864 do 8 6 6 , nje­
gov naslednik nadškof Teotm ar (873—907) je m ed drugim posvetil cerkev 
v Ptuju. Tudi za M etoda je znano, da je posvečeval cerkve.23 V 11. stoletju 
se om enja cerkev v Kam nici pri M ariboru, leta 1091 se je izvrševala služ­
ba božja v Št. Lovrencu v Puščavi, južno od Drave so znane cerkve v Gra- 
belni vasi (1050), v neposredni bližini G rabelne vasi še dve cerkvioi — sv. 
D anijela (1050) in sv. Ju rija (1065), leta 1050 cerkev v Železni Kapli, sever­
no od Drave pa je grofica H em a poleg ženskega sam ostana v K rki (1043), 
ki je postal leta 1072 škofija, zgradila še cerkve v Šm arjeti p ri T rušnjah 
(1043), cerkev sv. L am berta pri Važenbergu, sv. M arjete v Telenbergu, 
sv. Ju rija na Vinogradih in še več drugih. Poleg teh so znane še cerkve 
M atere božje in sv. Ju rja na Jezeru (od 1012 do 1018) in sv. Miklavža v 
G orenjčah (1091). Omenil sem že cerkev sv. Pavla v Labotski dolini, od 
1085. leta pa je tu sam ostan, ki m u je bila leta 1091 podeljena cerkev v 
Gorenjčah, 1096. pa še že om enjena cerkev v Kamnici p ri M ariboru in pa 
cerkev v čakovi p ri Arvežu.24
Poglejmo zdaj na oglejsko cerkveno obm očje. S tara obalna m esta, sedeži 
poznoantičnih škofij T rst, K oper in naprej po Istri Novigrad, Poreč, Pulj 
so pač im ela staro krščansko tradicijo in seveda tudi cerkvene stavbe. 
Bila pa so naseljena z rom anskim prebivalstvom . Slovani, ki so bili nase­
ljeni do sam ih vrat teh m est, pa so bili še v začetku 9. stoletja pogani.25 
Mesto Izola se z vsemi potrebnim i stavbam i om enja 972. leta ,26 K oper im a 
cerkev že vsaj 568. leta, okoli 756 pa je bila tu ustanovljena škofija27 in 
leta 908 ženski sam ostan. Cerkev je nedvom no tudi v K orm inu, Piran je 
om enjen leta 670 (Ravenatus Annonimus, od tu p a je dom a tudi oglejski 
p atriarh M arcijan (619—628). Tudi T rst im a bogato cerkveno zgodovino.2 8 
S kratka, obilo podatkov o življenju v starih krščanskih središčih, o ver­
1 9 F. Kos: Gradivo, I, Ljubljana 1902, p. XLIV, št. 232
2 0 Ibid. I., p. XLVIII, št. 318
2 1 Ibid. I, p. XLIX, št. 324
2 2 Ibid. II, št. 468, 290, 291, 292, 298, 327, 296,163, 232
2 3 Ibid. II, pp. XLIV, LXIX
2 4 Ibid. Ill, pp. XVII—XVIII, XIX, XXI, LX, XXI, LVIII, XXI, LXII
2 5 Franc Kos, Regesti k domači zgodovini, Izvestja muzejskega društva za 
Kranjsko, IV, Ljubljana 1894, pp. 55, 56
2 6 Id.: Gradivo II, št. 440, 457
2 7 Ibid. I, št. 230
2 1 Ibid. II, pp. XXX—XXXII
skih sporih in herezijah, a nobenih poročil o m isijonarskih dejavnostih. 
Ko so 796. leta Franki prem agali Obre, se je oglejski p atriarh Pavlin sku­
paj s franskovsko vojsko sicer napotil tja, a ne za dolgo, ker so m u bili 
ti ljudje preneum ni in neotesani.29 Šele vil. stoletju se om enjajo štiri 
cerkve južno od Drave (glej op. 24), v Štivanu sta okrog 1080. leta cer­
kev in sam ostan, 1072. leta se om enja južno od Milj proti K opru cerk­
vica sv. N ikolaja v Oltri, 1082. leta dobi cerkev M arije Device v K opru 
faro sv. M avra v Izoli, fara v Piranu je že v 11. stoletju, 1074. leta pa se 
freisinški škof in oglejski p atriarh pogodita, da im a p atriarh pravico 
postavljati in nadzorovati duhovnike po loških cerkvah. T akrat je bila 
tudi postavljena cerkev v Beli cerkvi (?) na Dolenjskem. Rečeno je bilo 
tudi, da naj se postavita še dve cerkvi na freisinških posestvih .30 
Očitno je torej, da je Oglej daleč zaostajal za agilnostjo Salzburga. Se­
veda m oram o upoštevati, da so viri zelo pom anjkljivi, toda to velja pač za 
obe področji. Arheološka odkritja zadnjih let dokazujejo, da so bile 
cerkvene stavbe v tem času npr. tudi na Bledu, v K ranju in R atečah ,3 1 
znani sta Jurjeva in M artinova predrom anska kapela na Svetih gorah 
nad Bizeljskim in še se lahko česa nadejam o. Toda praznina m ed obema 
m isijonarskim a področjem a slej ko prej ostane. Ta problem pojasnjuje 
B. G rafenauer takole: »Južno od K arantanije je bil sicer stari in ugledni 
oglejski patriarhat, ki bi imel s K arantanijo tudi dovolj ugodne prom etne 
zveze. K ljub tem u pa je tesna povezava cerkvene in politične organizacije 
v tem času onemogočala kakršenkoli vpliv Ogleja v K arantaniji, zlasti še 
zaradi n asp ro tja m ed K arantanci in Franki z ene, Furlani in Langobardi 
z druge stran i.«32 Podobne razloge navaja tudi F. Kos.33 Pomembno je, da 
se je na tem področju južno od Drave cerkvena organizacija, kot om e­
njeno, naslanjala zlasti na lastniške cerkve.34 V prašanje je, koliko je bilo 
v interesu ali v moči posam eznih plemičev, da so za svoje cerkve naje­
mali klesarje iz Italije. Ko po vzgledu salzburške nadškofije začne proti 
koncu 1 1. stoletja tudi oglejski p atriarh at prevzem ati pobiranje cerkve­
ne desetine v svoje roke, pa je takoj opaziti več interesa za to področje. 
Mislim, da je treb a poudariti pri vsem tudi veliko vlogo m adžarskih vpa­
dov. K olikor se je nam reč po konsolidaciji razm er m ed Slovenci in Lan­
gobardi in po priključitvi oglejske cerkve ortodoksni sm eri (konec 7. 
stol.) res začela kaka m isijonarska dejavnost, so jo prekinili m adžarski 
vpadi. Ti so za dobrega pol stoletja onemogočili kakršnokoli cerkveno 
dejavnost na področju med K ranjsko in Prim orsko. Tu verjetno tudi tiči 
eden od vzrokov za pom anjkanje pleteninaste skulpture v 1 0. stoletju na 
vsem vzhodnoalpskem področju. Ta vakuum m ed Oglejem in Salzburgom 
p a vendar ni bil tako velik, da si ne bi m ogli razlagati vrste vplivov se­
verne Italije v arhitekturi in skulpturi na področju salzburške nadško­
fije. K ljub znanem u dejstvu, da je vsa karolinška um etnost črpala svojo 
rast iz tradicije antike, pa so se pojavljala m nenja, češ da so bila pod­
2 9 Ibid. I, p. LVII, št. 299, 303
3 0 Ibid. Ill, pp. XXIII—XXV, XV, št. 267, 356, 284
3 1 Andrej Valič, Oris 20-letnih raziskovanj grobišča v Kranju, Kranjski zbor­
nik, 1975, p. 159ss, sl. 8; Rateče še neobjavljene
3 2 B. Grafenauer: Zgodovina, I, p. 394
3 3 F. Kos, Gradivo, I, p. XLIX
3 4 B. Grafenauer: Zgodovina, II, p. 47
ročja, pokristjanjena iz Salzburga, nujno pod salzburškim um etniškim 
vplivom. Z zgodovinskega in delom a um etnostnozgodovinskega stališča 
je to ovrgel že Tomäs Bogyay. Mislim, da so že um etnostnozgodovinska 
dejstva dovolj zgovorna in da dokazovanje o relativno velikem številu 
lastniških cerkva na področju salzburške nadškofije niti ni nujno za ra ­
zum evanje takih pojavov, kot so npr. cerkve oglejskega ozirom a, bolje, 
Severn oj adranskega tipa ali pleteninasta ornam entika na tem področju. 
Kaj naj bi nam reč tedaj predstavljalo salzburški vpliv na področju arhi­
tekture in plastike, ni jasno. S svojimi dobro organiziranim i obrtnim i 
delavnicam i, katerih znanje je koreninilo v antiki, je bila severna Italija 
tedaj pač edina zmožna vplivov na tem področju .36 Zato je tudi odveč, da 
bi skušali zaradi pleteninaste skulpture severno od Drave na tem pod­
ročju na vsak način n ajti hrvatske kneze, kot to dela Camilla Lucerna,37 
zlasti še, k er se začneta slovenska in hrvaška skupina ostreje ločevati šele 
v drugi polovici 1 0. sto letja .3 8
TEORIJE O IZVORU PLETENINASTE ORNAMENTIKE
O rnam ent je eno najsplošnejših področij človekovega likovnega ustvar­
janja, s svojo ritm iko, urejenostjo in harm onijo nasprotij je človeku ne­
kako prirojen. V okviru takega pojm ovanja je pleteninasta ornam entika 
celo ena najelem entarnejših, saj je v veliki m eri om ejena na geom etrične 
oblike, poleg tega pa im a verjetno tudi apotropejski pom en. Zato ni čud­
no, da je njena razprostranjenost — pri tem m islim na pletenino na­
sploh nevezano na določen m aterial ali tehniko — dom ala neskončna. 
Poleg Sredozem lja, k jer jo poznajo antični, koptski in islam ski um etnost­
ni krogi, in poleg Evrope, k je r je dom a v germ anskem (nordijskem ) ži­
valskem slogu, irskih ilum iniranih rokopisih, severnjaški leseni um etno­
sti, na bizantinskih kam nitih ploščah itd., jo poznajo še prim itivna ljud­
stva Mehike, Afrike, Azije, Indije, M alaje in Nove Zelandije.39 Spričo tega 
je razum ljivo, da so se raziskovalci karolinške pletenine ukvarjali največ 
z njenim izvorom, razum ljivo pa je tudi, da kljub tem u dokončnih rezul­
tatov še ni. Tega je pri posam eznih avtorjih kriva prevelika nacionalna 
zavest, ki jim onemogoča objektivnost. V naši literatu ri je bil že nekaj­
k rat podan bolj ali m anj popoln pregled literatu re tega področja ,40 zato 
je moj pregled le inform ativen.
O izvoru pleteninaste ornam entike je več tez. Največ zagovornikov je 
im ela nedvom no germanska teza. Ta išče poreklo pletenine v
3 S Bogyay, ZUZ, II, posebno op. 36
3 4 Stele, Razprave II, p. 352
3 7 Camilla Lucerna, Tragovi saobračaja izmedu Karantanije i Dalmacije u do­
ba Karloviča, Vjesnik hrvatskog arheološkog društva (VHAD), n. s., XVI, 
1935, Prilog, p. 1
3 8 M. Kos: Zgodovina ..., p. 168
3 9 Angelos Baš, K izvoru pleteninaste ornamentike, ZC, V, 1951, p. 119ss, 
op. 40—43
4 0 Zlasti Baš, op. cit.; Stele, Razprave, II, pa tudi Cevc: Plastika in id. AV, I; 
Božidar Slapšak: Pleteninasta ornamentika zgodnjega srednjega veka, se­
minarska naloga pri prof. Zdenku Vinskem, Oddelek za arheologijo FF, 
Ljubljana 1971 (tipkopis)
germ anskem živalskem stilu 2 in 3, v nogah in glavah langobardskih fi­
bul 6 . in 7. stoletja. Langobardi naj bi nam reč prinesli to m otiviko v se­
verno Italijo, k je r naj bi pod vplivom antične tradicije prešla v kamen. 
Nobenega dvom a ni, da ta teza nikoli ni bila dokazna, kajti germ anski 
živalski slog 2 in 3 je daleč od karolinške pletenine, pri vplivanju lango­
bardske pletenine na antično izročilo severne Italije pa ni razložena cela 
vrsta nesporno antičnih motivov, ki se v karolinški pletenini pojavljajo. 
Tako bi laže govorili o obratnem vplivanju. Poleg tega pa doseže ta 
um etnost vrh v 9. stoletju, ko je langobardska država v Italiji že davno 
propadla .41 Pristaši germ ansko-langobardske teze so m ed drugim i M. G. 
Zim m erm ann, E. A. Stiikkelberg, A. H aupt, F. A. van Scheltem a, J. Baum,
H. Picton, F. Behn, E.ü Schaffran (povsem neresen), delno W. A. Jenny42 
in K. G inhart.43 Ta zagovarja germ anski izvor motivov, ki v sodelovanju s 
poznoantično m editeransko um etnostjo ustvarijo ljudsko um etnost karo­
linškega kraljestva (je najpom em bnejši raziskovalec koroške pletenine, 
glej opom bo 18), v bolj teoretičnem delu pa ta problem z istega sta­
lišča obravnavajo Gustav A. Küppers-Sonnenberg, W ilhelm Haiden, Alice 
Schulse44 in W alter Biehl.45 V zadnjem času je opaziti v germ anski tezi 
popuščanje v sm eri priznavanja vse večje vloge antični tradiciji, kar 
velja že za K. G inharta, pa tudi E. Kubaha, V. H. E lberna ,46 Wolfganga 
B raunfelsa47 in G ernota I^iccottinija.48 V arianto germ anske teze zastopa 
W. H olm quist,49 ki misli, da je tako irsko kot langobardsko pletenino v 
Evropi pogojila koptska pletenina. Langobardi naj bi jo spoznali prek 
mozaikov v Teodorikovi palači in cerkvi S. Vitale v Raveni.
Drugo najbolj zastopano tezo bi lahko imenovali i t a 1 s k o . Ta trdi, da 
se dajo vsi m otivi pletenine izpeljati iz poznoantičriih motivov, upodob­
ljenih v kam nu ali mozaiku, in da je nosilec te um etnosti staro rom ansko 
prebivalstvo v službi novih gospodarjev severne Italije. Reči je treba, da 
im a ta teza dokaj tehtne argum ente, vendar pa spet ne pojasni vseh po­
javov pletenine v Evropi pa tudi ne vseh pleteninastih motivov — npr. 
m otiva preste. Zastopniki te teze so H. Gabelentz, A. Rielg, J. Hampel, 
G. Rivojra, G. Dehio, R. K autzsch50 in še n ekateri.5 1 Kot posrednika m ed
4 1 Ljubo Karaman: Iz koljevke hrvatske prostosti, Zagreb 1930, III: Pleterne 
skulpture starohrvatskog crkvenog namještaja (od tod citirano Karaman: 
Iz koljevke...)
,2 Citirano po A. Baš, op. cit., op. 5, 11, 17, 23—27, 29, 45
4 5 Ginhart, glej op. 18
4 4 A. Küppers-Sonnenberg, Wilhelm Haiden, Alice Schulse: Flecht-und Knoten- 
ornam entik..., Celovec 1972
4 5 Walter Biehl: Toskanische Plastik des frühen und hohen Mittelalters, Leip­
zig 1926, 1. Kapitel: Toskanische Plastik der Langobardische Stilperiode, pp. 
7—30. Tu predstavlja širjenje t. i. langobardske umetnosti proti jugu Italije, 
datira pa tako, da išče paralele med datiranim materialom, ki pa je pogosto 
izven langobarskega držvnega ozemlja.
4 6 Hans Erich Kubach — Viktor H. Elbern: Karolinška i otonska umetnost 
(Umetnost u svetu), Novi Sad 1973, p. 153
4 7 Wolfgang Braunfels: Die Welt der Karolingen und ihre Kunst (Die Kunst 
der Alpenländer), München 1968, p. 91
4 8 Gernot Piccottini, op. cit.
4 9 Po Baš, op. cit., op. 28
5 0 Ibid., op. 6, 7,9,10,14, 27
5 1 Glej npr. EWA III, New York 1960, p. 82, geslo Carolingian period
antiko in karolinškim obdobjem predvideva na tem področju R. Catta- 
neo52 Bizanc, od koder naj bi za časa ikonoklazm a pribežali um etniki v 
Italijo. Temu m nenju sta se pridružila E. B ertaux in E. H. Zim m erm ann .5 3 
Vendar tudi ta teza ne vzdrži kritike v celoti, kajti bizantinska pletenina 
je kasnejša, poleg tega pa gre pri njej pogosto za centralizirano urejene 
motive, ki im ajo z ritm ičnim nizanjem le malo skupnega. Pleteninast pas 
bizantinske pletenine im a poleg tega pogosto srednji trak širši kot robna 
dva.
Ostale teze im ajo le posam ezne zastopnike: J. Strzygovski5 4 skuša doka­
zati staroslovansko poreklo pletenine, ki naj bi jo Slovani v svoji severni 
domovini izdelovali v lesu — vendar je ta um etnost za enkrat še povsem 
fiktivna; A. Kingsley P orter55 po u d arja v pletenina« ti ornam entiki zlasti 
irski vpliv, ki je prišel v Evropo prek sam ostana Bobio, R. de Lasteyrie5 6 
in M. Vasič57 pa naglašata tako pri nastanku kot pri širjenju te m otivike 
predvsem vlogo Frankov.
Kaže, da je še najsprejem ljivejša teza o nenaoionalnosti pletenine, ki jo 
je v več delih razvil in dokazal zlasti Ljubo K aram an ,58 njem u pa so se z 
večjim i ali m anjšim i odstopanji pridružili od naših avtorjev še F. Stele ,5 9 
Izidor C ankar,60 Angelos Baš6 1 in E. Cevc. Od tujih raziskovalcev zago­
v arjata podobno stališče G. Vitzthum in A. Haseloff.*3 N ajpom em bnejša 
razlika m ed tem i avtorji je v tem , da K aram an ne dopušča vpliva ger­
m anskega likovnega izraza na form iranje pleteninaste skulpture, ostali 
pa zavzemajo v tem pogledu stališče m edsebojnega vpliva antike in novih
B Raffaele Cattaneo: L’ architettura in Italia: dal sec VI al mille circa, Vene­
zia 1888. Delo dostopno v tržaški knjižnici, v Ljubljani ga ni.
” Baš, op. cit., op. 8,16
5 4 Josef Strzygovski: Altslawische Kunst, Augsburg 1929 (Starohrvatska umet­
nost), Zagreb 1927
5 5 Baš, op. cit., op. 13
“ Lasteyrie: L’ architecture ..., p. 214
5 7 Miloje Vasič: Arhitektura i skulptura u Dalmaciji od početka 9. do početka
15. veka, Beograd 1922, p. 92
5 1 Najbolj sintetično delo Iz koljevke hrvatske prošlosti, Zagreb 1930; druga 
dela: Osvrt na neka pitanja iz arheologije i povjesti umjetnosti, iV. Nova 
teorija o pletemim skulpturama ranog srednjeg vijeka, Starohrvatska pro- 
svjeta III/2, 1952, p. 91ss, IV—VII; Pregled umjetnosti u Dalmaciji od dose- 
Ijenja Hrvata do pada Mletaka, Zagreb 1952 (Plastika p. 22ss); O spomeni- 
cima VII i VIII stolječa u Dalmaciji i o pokrštenju Hrvata, VHAD, n. s., 
XXII—XXIII, 1942/43, p. 73ss; Starohrvatska umjetnost u BiH, Povjest 
BiH, Zagreb 1942, p. 617ss; Sarkofag Ivana Ravenjanina u Splitu i rano- 
sredovječka pletema ornamentika u Dalmaciji, Starinar 1924, p. 43ss; Cr- 
kvica sv. Mihajla kod Stona, VHAD, n. v. XV, 1928, p. 85ss; Starohrvatska 
umjetnost, Časopis za hrv. povjest, 1944, 52ss; Izkopine društva »Bihač« u 
Mravincima i starohrvatska groblja«, Rad JAZU, Zagreb 1940; Spomenici 
u Dalmaciji u doba hrvatske narodne dinastije, šišičev zbornik, Zagreb 1929, 
p. 181ss; druga dela, ki jih nisem mogel dobiti, glej pod Baš, op. cit., op. 20.
5 9 Stele, Razprave II; ZUŽ XIX, 1943, p. 92 ss; Steletova ocena Ginhartovega 
članka v Carinthia I, 132, 1942
Izidor Cankar: Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi: Razvoj stila 
v starokrščanski dobi in zgodnjem srednjem veku, Ljubljana 1926, p. 211 ss
6 1 A. Baš, op. cit.; najpomembnejša sintetična razprava v slovenščini z ob­
sežno literaturo.
“ Cevc: Plastika; AV I
“ A. Baš, op. cit., op. 18, 22
ljudstev. Frankovska država s svojo dobro organiziranostjo in trgovino 
je le omogočila širjenjp te um etnosti po svojem teritoriju. Naj kot pars 
pro toto navedem nekaj m isli Izidorja C ankarja, ki najlepše izražajo to 
stališče: »Umetnost preseljevanja narodov ni nadaljevanje ljudske pra- 
germ anske um etnosti, am pak je logično stilno nadaljevanje starokrščan­
ske dobe, čeprav m orda obogatene tudi z m iselnostjo novih narodov.« . . . 
»Če se torej da... slediti stilna sorodnost ornam entike iz časa preselje­
vanja narodov po vsej Zahodni E v ro p i. . . je prav ta splošna razširjenost 
in podobnost ornam entike jasen dokaz, da nje um etnost ni enega barbar- 
sko-plemenskega izvora, am pak da je posledica obrtne fabrikacije, ki je 
gotovo ne m orem o iskati m ed barbari, m arveč na tleh nekdanje rim ske 
civilizacije.« . . . »Barbar je spoznal krščansko um etnost v svojim last­
nim težnjam sorodni obliki, krščanska um etnost pa je bila na poti k 
nekem u idealističnem u prim itivizm u, se je odpovedala antičnem u for­
m alizmu, se ;vedoma ni varovala barbarskih n apak’, kakor zatrjuje 
Gregor Veliki o sebi. Če smemo govoriti o raznih stilskih kom ponentah 
te dobe, m orem o torej govoriti le o sintezi dveh sorodnih um etniških 
hotenj, ne o zmagi barbarske m iselnosti nad antično « .64 Tako torej 
Cankar, ki je sicer v svojem stilskem razvoju starokrščanske in zgodnje 
srednjeveške um etnosti odredil pletenini m esto le v 7. in 8 . stoletju.
ANALIZA ORNAMENTOV PLETENINASTE SKULPTURE 
IN ORIS RAZVOJA
Da ne bi p ri tej obravnavi pleteninaste ornam entike v Sloveniji spet 
ostal le p ri datiranjih, ki so na tem področju precej ohlapna, sem se 
odločil za nekoliko širšo obravnavo te vrste skulpture. S tem bom skušal 
tudi p o trd iti ali ovreči že od K aram ana dalje znane ugotovitve s pod­
ročja likovnega razvoja in lokalnih posebnosti ornam entike, ki so bile 
doslej vse prem alo dokazovane. V ta nam en sem si zaradi lažjega pre­
gleda in enotnejše term inologije vse ornam ente glede na njihove so­
rodnosti šifriral (glej prilogo 2 ), njihovo povezovanje v času in trajan je 
pa označil na dveh prilogah (3, 4). Iz objektivnih razlogov sem se m oral 
om ejiti na spomenike, objavljene v dostopni literaturi, poleg tega pa 
sem bil prisiljen privzeti datacije, ki so v tej literaturi postavljene. Ker 
so posamezni avtorji zaradi različnih vzrokov nagnjeni k zgodnjim da- 
tiranjem 6 5 in ker niso vse dežele s spom eniki procentualno enako za­
stopane, utegne biti podoba širjenja in razvoja pleteninaste skulpture 
nekoliko izkrivljena, a mislim, da kljub tem u še dovolj objektivna. Za 
izhodišče m i torej služi kronološka tabela (priloga 3), v kateri p a bi se 
verjetno tudi še dal nekoliko popraviti relativni kronološki red orna­
m entov — prav gotovo pa ne bistveno.
Na prvi pogled opazimo, da 93 ornam entov razpade v sedem skupin, ki 
se razlikujejo po času in sestavi. V prvo sodijo ornam enti od 2 bi do
6 4 Izidor Cankar, op. cit. p. 211—215
“ W. Biehl, op. cit.; Emerich Schafran: Geschichte der Langobarden, Leipzig 
1938, 80 ss; zaradi svoje langobardske teze
l . i i ) r r t x ; j ~ r : t
b ) sssssgsgsssss>
c ) 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0
d ) U rutU M M 'JM '
P .
1 dvotračno
2 trotračno.
3 š t i r i a l i več 
tračno
. z očescem v 
zavoju
a ) O O O O O C X
h) /??S2S2S2S2S
o)
č) ver. kot 4 - pas
' > > m m m v
3. I z ra stlin sk im i 
dodatki
1 dvotracno
2 tro tra čn o
< • ;il: j ri a li voč 
tračno
a^O O C X > ■ 
b) 0 3 2 § g § g £ 
0 ) OOOOOC
č) 
d) 
e>
f) ostalo
s)
4.
a )
1 enojen trak
2 dvojen trak 
► > )
1 tra k
2 p olje
. dvotračno 
č) n o tiv oreste
5. a ) tra k
b) p o lje
1 .ze lo n atura­
lis tič n o
2 .manj n a tu r.
3'.najmanj'hatu-
ra lie tič n o
b)
I.k o t.p lo sk o v n i 
ornament
1.n a tu ra lis tič n o
2 .manj n a tu ra l..
3 .najmanj natur.
c)
r a s tlin s k i dod.
1 .n a tu ra lis tič n i
2 .manj n a tu ra l.
3 .najmanj natur.
1 .r a s tlin s k i dod 
in povezave’
2 .geom etrični 
dod. in poveza' 
ve
a) dvotracno
b) tro tra čn o
1 - r a s ti, in živ 
dodatki
2 brez dodatkov
a) kot dodatki
b) p o ln ila s ple 
tenino obrob­
lje n ih polj
1o- rf/PM/Frf/P
a) ozke
b) široke
1 rob motiva
2 rob snomeniki 
in motiva
11.a) samostojen
kri- ä
1 okrasen H
s pleterii-U 
no
2 neokrašen
b) p riz o r r, k ri
žen*
1 .rastlin sk i 
< J od a t ! * i 
P geom etrični
i ’ *'. 'p tic i ob k e li­
hu ~
14. arkado
c).ooooooor\
č ) m n o n m
r\r\rw~v^
1 r a s tlin s k i dod
2 geom etrični
15*. c e n tra ln i motiv
a) dvotračno
b) t r o t r a čno^
dodatki
1 fcastl.
2 ž iv a l.
3 geomets “ t« _
16.b iz a n tin sk i 
m otivi
17. sam ostojni 
dodatki
a A c<S
18. c
a) ra s ti.-d o d o tk i
b) varia’ rite p re ­
p leta n ja
a )n a tu ra lis tič n o
b) manj n a tu ra l.
• 2o. n)dvotračno
b )tro tre čn o
tun
13« Üve n asp ro ti 
sto je č i živa.li
? 1 .fig u ra ln i 
p riz o r
22. n e siste m a ti­
čno prepletan
j e
a) tro tračn o
b) dvotračno
2 Analiza motivov pleteninaste ornamentike
19 a. Značilno zanje je, da se pojavljajo že pred 8. stol. V tej skupini 
bi lahko ločili tudi dve podskupini, v katerih sta po dva ornam enta: 
2 bi ,in 8 a t se pojavljala le pred 8. stoletjem , 1 č, l b in 19 a pa trajajo 
še v 11. stoletje im ne le v 9. kot vsi drugi. Drugo skupino sestavljajo
ornam enti od 17 c do 5 1 > 2 . Ti se pojavljajo le v 8. stoletju. V tretji sku­
pini so zastopani ornam enti, ki se začenjajo v 8. sto letju in trajajo še 
v 9. To so ornam enti od 10 ai do 11 ai. Č etrta skupina je časovno najbolj 
raztegnjena, od 8. do 11. (od ornam enta 13 do 2 a2) ali celo do 12. sto­
letja (od ornam enta 5 bi do 4 a2). N aslednjo skupino sestavljajo orna­
m enti ,ki nastopajo le v 9. stoletju (od 6 b 3 ( 3 do 6 b Ii). V šesti skupini 
so ornam enti, ki se pojavijo v 9. stol. in se nato nadaljujejo še v 10.,
11. in 12. stoletje. V sedmi skupini pa so ornam enti om ejem le na 11. sto­
letje. Omeniti bi m orda veljalo še ornam ent 18 b, ki nastopa le enkrat 
v 12. istol., vendar ta sam po sebi ni pletenina niti se z njo ne veže, 
zato ga je m orda celo odveč obravnavati v tem sklopu.
Izbor m otivov izpred 8. stoletja je precej skrom en. Pomembno je, da 
gre povsod le za robne motive. Le ornam ent 8 ai — m reža dvotračnih 
z vozli zvezanih pleteninastih pravokotnikov — obvladuje ploskev, a tudi 
to le zato, k er ne gre za pravo pletenino, pač pa za tranzeno.6 6 K ar je 
pravih pleteninastih motivov (2 bi, 3 a Ii, 2 či in 17 d), so brez izjeme dvo- 
tračne, 3 a Ii je tudi kom biniran z rastlinskim i dodatki, ostali pa so 
nesporno ostanek antike — astragal 1 a, vrvičast rob 1 b in jajčni niz
1 č ter še močno naturalistična, vegetabilna ornam enta 5 a2 in 19 a, ki 
spom injata na preplet vitic in drugih rastlinskih poganjkov. Le 5 a2 in
2 či se v dveh prim erih vežeta tudi z ornam enti, ki nastopijo šele v 9. sto­
letju, ostali se vežejo le s starejšim i (priloga 4).
Druga skupina nas seznani s prvim i prispevki 8. stoletja, in sicer s ti­
stimi, ki so zanj, lahko bi rekli, karakteristični. B ordüre se popestrijo 
zlasti z ornam entom a 2 či in 3 b I3, ki kažeta že kom pliciranejšo pove­
zavo — niz okroglih zank ozirom a prest, ki se m ed seboj spenjajo z 
vozlom, je dopolnjen z nizom stikajočih se rombov. Obe vrsti sta p ri­
dobili na zapletenosti in m ikavnosti. Kot pečat starejše dobe pa ostaja 
dvotračnost ali več kot trotračnost. Ostale novosti so v veliki m eri vege- 
tabilni robni motivi, le ornam enta 5 b2 in 15 ai obvladujeta ploskev. Oba 
sta m očno vezana na rastlinsko ornam entiko, pletenina, ki dopolnjuje 
m otiv »dna košare« 15 ai, pa je dvotračna. Novost v prim erjavi s prejšnjo 
skupino je torej le zapletenejša vezava b o rd u r in pa pojav enotnega, sicer 
rastlinsko obarvanega m otiva za obvladovanje ploskev.
Skupina ornam entov, ki veže 8. in 9. stoletje, prinaša naslednje novosti: 
dve novi pleteninasti borduri 2 ai in 2 Č 2 sta oblikovno sicer vezani še 
na prejšnje, saj gre za preproste kitaste splete trakov, vendar je 2 Č 2 
(ki nastopa za 2 ai!) že trotračna. Biserni niz leje nedvom no še tra ­
dicija antike, p ri arkadah 14 pa lahko opazim o razvoj ob povsem kla­
sično realistične oblike 14 ai do bolj stiliziranih variant 14 b in 14 c, če 
seveda glede na število pojavljanj v posam eznem stoletju smemo skle­
pati na njihovo relativno kronološko razporeditev v okviru iste skupine. 
Ploskovnih m otivov je zdaj že več: 6 a Ii in 6 a L, kot si sledita, in tudi 
kot naslednika motivov 5 b 2 in 15 ai pom enita prehod v večjo stilizacijo, 
k i pa še ni pletenina in im a očitno rastlinsko izhodišče — rastlinsko 
steblo že otrdeva in se brazda, a še odganja dokaj žive lističe. Poleg teh 
dveh se kot polnilo ploskve pojavljata še m otiva 11 b2 in 11 bi z izra-
6 6 Cattanneo, op. cit., fig. 13
žito krščansko sim bolično vsebino, saj je križ m ed drevesi neke vrste 
podoba raja. Tudi relativno kronološko m esto križa kot dodatka v va­
riantah 11 ai in 11 a t brez pleteninastega okrasa ali z njim kaže postopno 
prodiranje pletenine. Povezovanje z ornam enti, ki se začenjajo šele v 
9. stoletju, je v tej skupini že splošno. T rotračnost in enotnejše obvla­
dovanje ploskve v sm islu večje geom etrizacije sta torej prispevka te 
skupine ornam entov.
Sledijo ornam enti, ki se začenjajo že v 8. stoletju, končajo pa v 11. ali
12. Tu je torej p otrjena K aram anova trditev, da pletenina poznega ob­
dobja začne ponavljati zgodnje motive. N ajbolj je to očitno p ri kitasto 
spletenih bordurah 2 ai in 2 ai ter p ri ploskovnem ornam entu 5 bi, ki 
obvlada ploskev z živahnim spletom trte in vitic. Kot tipični predstavniki 
zgodnjega obdobja (borduri zaradi očešc v zavoju, 5 bi pa zaradi funk­
cije ploskovnega m otiva in velike stopnje naturalističnosti obenem) 9 sto­
letje k ar preskočijo in se spet pojavijo šele v 11. Isto bi lahko rekli 
za robni m otiv 19 b, ki je pravzaprav niz sim etričnih rastlinskih izrast­
kov. Vse bolj se nam reč uveljavljajo strogo pleteninasti robni motivi, 
k a r se kaže tudi v pojavu novih bordur, okleščenih vsakih spominov na 
rastlinski svet: 2a2, 3 dz, 2 hi, 4 m, pa tudi 3 a h , ki je sicer kom biniran 
z rastlinskim i elem enti, je pa že trotračen. Glede na to, da se tudi motiv 
dveh nasproti si stoječih živali (13) izogne 9. stoletju in se pojavi spet 
v 11., bi sklepali, da se podreja istim zakonitostim k o t rastlinskost. Zato 
je verjetno, da ne predstavlja kakega sim boličnega prizora, pač pa da 
gre za odm ev živalske ornam entike. Če ga prim erjam o z ostalim i sim­
boličnim i motivi, vidimo, da ti v 9. stoletju ne izginejo povsem (npr. 12,
11 b). Po svoje značilni so tudi drugi ploskovni ornam enti 5 bi, 12, 7 ai. 
5 bi je zaradi tesne sorodnosti s 5 b 2 in zaradi svoje gibke rastlinskosti 
nedvom no preostanek, za prizore s simbolično, to pot evarhistično vse­
bino, kot sta dve ptici (duši) ob kelihu žive vode, pa smo tudi že ugo­
tovili, da nastopajo m ed 8. in 9. stoletjem . Nov je zdaj ornam ent 7 ai, 
ki je v svojem izhodišču vozlajočih se okroglih zank naravnost značilen 
za vrh pleteninaste ornam entike v 9. stoletju, zdaj pa je še krepko kom ­
biniran z rastlinskim i dodatki (rozete, palm ete, listi, vitice). Kot časovno 
neopredeljiv sprem ljevalec pletenine nastopa še rozeta 9 a. Če bi torej 
tu iskali znanilce nove skupine, bi bilo to obravnavanje ploskve na način 
7 a in porast na geom etrizem reduciranih strogo tritračnih bordur.
Med pridobitvam i 9. stoletja, ki so na to stoletje tudi om ejene, so naj­
številnejši ploskovni ornam enti. Porast redukcije rastlinskosti in vse več­
ja geom etrizacija sta naraščali, čim bolj so bile skupine ornam entov 
om ejene na 9. stoletje. Zdaj nastopi k ar 13 teh ornam entov, od katerih 
jih je nekaj popolnom a geom etriziranih (7 a 3, 4c2, 7 b2, 7 b, 7 a, 7 č), 
ostali pa so se tudi v okviru m ožnosti do skrajnosti oddaljili od svojih 
rastlinskih vzorov (6 b I 2, 6 b I3). Steblo spoznamo kot steblo le zato, 
ker iz njega poganjajo spom ini nekdanjih listov, sam o pa je postalo 
že trotračno ali celo sveženj treh trakov, povezanih z vrvico. Tudi edini 
zanesljivo sim boličen motiv, ki ga prispeva ta skupina — drevo življe­
n ja 6 c — v naturalizm u ne dosega prejšn jih sim boličnih prizorov. »Veje«, 
ki poganjajo iz osrednjega pokončnega debla, se vrtinčijo v krožna polja 
in prehajajo ena v drugo, iz njih pa izraščajo križi, ki niso nič bolj ne­
navadni plodovi tega drevesa kot razni stilizirani brsti. B ordüre in pol­
nilni elem enti sam o še izpopolnjujejo splošen vtis geometrizacije. Opaziti 
je, da gre tako p ri bordurah kot p ri ploskovnih ornam entih te skupine 
bolj za ritm ično nizanje, seštevanje posam eznih ornam entalnih členov, 
ki nastanejo s prepletanjem (krogi, preste, križi), kot pa za vtis tekočega 
prepletanja, (kot ga dajejo npr. ornam enti skupine 2.
Prav v tem sm islu nadaljuje naslednja grupa ornam entov, ki se začenja 
z 9. stoletjem in se nadaljuje še v 11. in 12. Logika relativne kronologije 
jo uvršča za prejšnjo skupino. Robni m otivi so vsi do zadnjega trotračni, 
še strogo urejeni, brez rastlinskih dodatkov (2 C 2, 3 b 2, 4 č, 3 f2, 2 d2). 
Prepletanje in vozlanje še vedno o perira s po več borduram i hkrati, 
tako da nas razreševanje pritegne. Tudi arkade dosežejo tu skrajno 
stopnjo poenostavljanja, saj so reducirane na vrsto stikajočih se pol­
krogov — 14 č. Ploskovni m otivi očitno povsem suvereno obvladajo plo­
skev, tako da lahko nastopi že tudi prav kom pozicijska centralna ure­
ditev pletenine, kot jo kaže ornam ent 16. Ta m otiv, ki je verjetno 
bizantinskega porekla, se precej razlikuje od ostalih načinov obvlado­
vanja ploskve. Gre za strogo centraliziran, uravnotežen m otiv s smislom 
za kom pozicijo in rob, ki ni neskončen kot ostali ploskovni m otivi v 
pleteninasti ornam entiki. N ekje soroden m u je tudi m otiv 15 bi. S tega 
stališča ni naključje, da je m otiv »dna košare« ali krožno rom basti motiv, 
kot ga im enuje G inhart, razprostrnjen zlasti po obali (Benetke, Trogir, 
Aquilaia, Koločep dvakrat, Dubrovnik itd.) in le redko v notranjosti (Ce­
lovec, Bordeaux). M otiva 7 b in 7 c p a sta v svojem ritm ičnem nizanju 
elementov, v svoji um irjenosti in enotnosti, ki jo dajeta ploskvi, strogi 
geom etriziranosti in statičnosti celote še povsem v duhu stopnje strogega 
9. stoletja. Ugotovimo lahko le določen razkroj geom etričnosti. Med tako 
im enovanim i dodatki ali polnili se pojavi zdaj trotračen, strogo geome­
tričen m otiv 17 č, ki nadom esti prejšnje neuravnotežene m otive tipa 17 c 
ali 17 f. R edukcija v geom etričnost se, k ot vidimo, še drži. Vendar to 
skupino nekaj elem entov še povezuje s prejšnjim i, pa tudi naslednjim i 
stoletji. To so poševni b rsti z zavojem k o t robni m otiv (10 b2 ), arkade
14 č, sicer skrajno stilizirane, a v osnovi še vedno nepleteninast m otiv 
iz antike, ter ploskovni m otiv 1 bi, ki vendar še o h ran ja rastlinskost in 
spet vodi vanjo.
11. stoletje uveljavi kot največjo značilnost pravi figuralni prizor (21). 
Sicer pa je tudi p ri ostalih m otivih te skupine opaziti težnjo k ponovni 
oživitvi narave. Med borduram i sta v tem sm islu značilni 3 c I2 in 6 bi, 
ostali dve — 4 ci in 3 či — p a spet bolj kot vozlanje kažeta prepletanje, 
kar bi bilo popolnom a v skladu s sprem em bo b o rd u r m ed skupino 9. sto­
letja in skupino 9. do 12. stoletja. Tem u sledita tudi ploskovna m otiva
15 bä in 22 a. Slednji sploh poruši trden geom etričen sistem obvladanja 
ploskve, saj gre za nesistem atično prepletanje. Motivi iz družine 15 pa 
so nam s svojim i značilnostm i že znani. Drugih novosti v tej skupini 
ornam entov ni.
Nedvomno je dober pokazatelj tega, koliko je doba naklonjena pravi 
pletenini, tudi število novih ornam entov, ki jih prispeva v m otivno za­
kladnico. V tem im a prvenstvo 8. stoletje, kljub tem u, da so nekateri 
motivi, ki jih prištevam o sem — biserni niz, arkade, rozete — nedvom no 
starejšega porekla. Če pa se pri tem om ejim o le na pravo pletenino,
4 Z b o r n i k 49
potem je 9. stoletje vsekakor plodnejše, ne prispeva pa dom ala nobe­
nega nepleninastega ornam enta. 11. stoletje je v prim eri s tem a dvema 
precej skrom no, nedom iselno in le povzema starejše m otive ozirom a jih 
rahlo variira.
Tudi razvoj posam eznih ornam entov kaže podobne težnje kot sam o raz­
vrščanje. Kako je z dvotračnim i variantam i bordur, smo že videli. Tudi 
kom pliciranost povezav ozirom a odnos vozlanja in prepletanja bi se še 
dal detajlirati, v glavnem pa drži, da je zrela faza 9. stoletja om ejena 
na trotračnost in vozlanje, razvoj k tem u ozirom a od tega pa kaže ustre­
zna odstopanja. Zanimivi so tudi nekateri konkretni motivi. Tako je 
m otiv preste (4) razpotegnjen od 8. do 12. stoletja. V 8. stoletju nastopa 
v dvotračni varianti, v 9. stoletju je nato trotračen in pogostejši, dobi 
pa tudi vlogo ploskovnega ornam enta. Vil. stoletju je spet le bordura, 
v 12. pa nato v sm islu sprem em b, ki jih prinaša rom anika, krasi po­
samezne arhitektonske člene in ne več cerkvenega pohištva. O rnam enta
5 in 6 p o stajata vse m anj naturalistična in dobivata vlogo ploskovnega 
ornam enta — v svoji najbolj stilizirani obliki, ornam ent 6 pa nato v 
vlogi bordure s poudarjeno rastlinskostjo spet nastopi v 11. stoletju itd. 
N epojasnjen pa ostane slej ko prej problem 10. stoletja. K ot vidimo na 
kronološki tabeli, ni v ta čas datiran dom ala noben spom enik, razen 
petih. Resda sem im el n a razpolago v veliki m eri le literaturo, ki obrav­
nava področja, prizadeta z m adžarskim i vpadi v prvi polovici 10. sto­
letja, vendar ne izključno. K er vidimo nesporno kontinuiteto cele vrste 
ornam entov iz 8. stoletja v 11. in 12. stoletje, očitno 10. stoletje slogovno 
ni predstavljalo kake večje cezure. Glede na traja n je ornam entov bi 
celo lahko rekonstruirali ozirom a predvideli m otivni zaklad 10. stoletja. 
Ta se ne m ore bistveno razlikovati od 9. ali 11. stoletja. Kljub tem u le 
redki avtorji zasidrajo kak spom enik v 10. stoletju in še to le, če do­
puščajo datacijo dveh stoletij. Del vzroka je verjetno ravno v tem, da 
m ed 9., 10. in 11. stoletjem ni nenadnih odločilnih razlik, drug del pa 
v dejstvu, da nedatirane spom enike skušajo navezovati na datirane pa­
ralele v severni Italiji, k jer p a utegne biti gostota spom enikov 10. stoletja 
iz že om enjenih razlogov resnično m anjša.
Zelo zgovorna je tudi teritorialna razširjenost posam eznih ornam entov. 
Pri tem m oram najprej ponovno opozoriti na m orebitno enostranskost 
literature. N ajprej skušajm o ugotoviti osnovno obliko vsakega elem enta 
in njegovo izhodišče. Za ornam ente (bordure) družine 2 je to verjetno
2 ai. Ta oblika je nesporno že prazgodovinska. Kot najstarejša v naši 
tabeli p a nastopa 2 bi6 7 že pred 8. stoletjem (od 2 ai se bistveno ne razli­
kuje), in sicer v Rimu. V družini ornam entov 3 je najp rep ro stejša vari­
anta gotovo 3 a Ii — tudi ta nastopa že pred 8. stoletjem v Safi (Sirija).6 8 
Iz te oblike lahko nato izpeljem o vse variante skupine 7. Prvi m otiv 
preste nastopa v obliki 4ci v 8. stoletju v Brecsii, vendar pa mnogi 
avtorji poudarjajo njegovo severno poreklo, ki je še starejše, in navajajo 
za p rim er oseberške sani.6 9 O rnam ent 5 a je brez posebnega dokazovanja 
antičen, v okviru pletenine se pojavi v varianti 5 a2 pred 8. stoletjem
6 7 Karaman: iz koljevke ... sl. 98
“ Cattanneo, op. cit., fig. 24
6 9 Strzygovski, op. cit., sl. 89
v Safi,7 0 ornam ent 6 a pa prvič v 8. stoletju v Čedadu. Tudi rozete, po­
ševni b rsti z zavojem, sim bolični prizori s križem, ptice ob kelihu itd. 
se brez izjeme pojavljajo v 8. stoletju v severnoitalijanskih m estih. Moč­
neje na antiko navezujoči m otivi — npr. arkade 14 a, vitičevje 19 a, ne- 
pleteninaste bordure (astragal, jajčni niz, vrvičast rob) — pa se redno 
pojavljajo pred 8. stoletjem v Rimu in Safi.7 1 Brez pretenzije, da bi po­
jasnili izvor osnovnih motivov pletenine (za to bi bilo treba zbrati pač 
dosti več gradiva), lahko rečem o, da so vsi m otivi prisotni v severni 
Italiji vsaj v 8. stoletju, nekateri pa že pred 8. v starih antičnih centrih. 
Šele v 9. stoletju in kasneje pridejo ti m otivi ali pa njihove razvitejše 
variante tudi v ostale dežele. Tako se v 9. stoletju uveljavijo Dalmacija, 
Koroška, Bavarska, Francija, Grčija, Bizanc) in seveda severna in sred­
n ja Italija. Zanimivo pa je, da sta v 11. stoletju zastopani spet le Dal­
m acija in severna Italija, pač pa im a m očne odmeve pleteninaste skulp­
tu re v rom aniki (12. stoletje) Avstrija.7 2 Če je pletenina kdaj im ela kak 
simboličen pom en, ga je zdaj v rom aniki gotovo izgubila. Pojavlja se 
nam reč v glavnem le še kot okras kapitelov,7 3 včasih tudi kot dekorativni 
pas,7 4 a glavne vloge nim a več niti v dekoraciji niti v pom enu m esta, na 
katerem se pojavlja. Ptrepleti postanejo enostavnejši, reducirani po šte­
vilu, širši,7 5 vozlanje skoraj izključeno, presek trakov, ki so spet tudi 
dvotračni, je pogosto polkrožen, ornam ent ne sestavlja več mreže, zato 
ne predstavlja sam ostojne ravnine in se le nekako boči iz osnovne plo­
skve. Klesanje je globlje, elem enti pletenine postajajo spet vse bolj 
le eden od mnogih dekorativnih elementov, ki sprem ljajo prodirajočo 
figuraliko in večji naturalizem (gl. op. 73 do 75). Kaže tudi, da so po­
sebnosti, k i jih K aram an navaja kot vezne člene m ed Dalmacijo in se­
vernim Jadranom ,7 6 le napoved prihajajoče rom anike (šahovska polja, 
nasprotni zobci, dvotračnost itd. — glej opom bo 73 do 75).
PLETENINASTA SKULPTURA V SLOVENIJI
V m ejah SRS je do zdaj znanih 30 spom enikov pleteninaste ornam en­
tike. Od teh sta dva najdena v Slivnici (eden od n jiju je bil tudi že 
deležen izčrpne obravnave,7 7 drugi p a je le om enjen7 8 ), dva v B atujah 
(objavil ju je Cevc7 9 ), eden v cerkvi sv. Blaža v Padni,8 0 trije so vzidani 
v piranski krstilnici,8 1 dva sta v K rkavčah (neobjavljena), p etn ajst jih 
je v koprskem lapidariju (neobjavljeni), dva sta vzidana v kapelici sv.
7 0 Cattanneo, op. cit., fig. 24
7 1 Cattanneo, op. cit., fig. 7,13, 24; Karaman: Iz koljevke ... sl. 98
7 2 Ginhart, Festschrift Egger, III, Abb. 5—13
1 3 Marcel Aubert, Marcel Pobe, Joseph Gantner: Galia romanica, Beograd
1964, sl. 106, 111, 115, 126, 12; Herald Busch: Germania romanica, Beograd
1965, sl. 49, 74, 75, 76, 109; Ginhart, Festschrift Egger, III, Abb. 12, 13
7 ' H. Busch, op. cit., sl. 126, 135. Aubert, Pobe, Gantner, op. cit., sl. 198
7 5 Ginhart, Festschrift Egger, III, Abb. 7—13; H. Busch, op. cit., sl. 49, 74, 88
7 6 Karaman: Iz koljevke ..., sl. 107,115, 118
7 7 Stele, Razprave-il
7 ' Cevc: Plastika
7 9 Ibid.
! 0 Omenja Zadnikar, VS, VII, 1960, p. 188 ss
" Cevc: Plastika
4* 51
Jakoba v K opru (neobjavljena), eden v gradu Cmurek, eden pa je v 
privatni lasti v Miljah. Podrobneje nam eravam obravnavati zlasti tiste, 
ki še niso bili objavljeni, p ri drugih pa se om ejujem le na pripom be, 
v kolikor m islim , da so potrebne.8 2
1. Del oltarne pregrade (sl. 12)
128 X 76 X 6,5 cm
Koper, P okrajinski muzej, inv. št. 4145, iz koprske stolnice
Gre za ornam ent 6 a I2 — za stikajoče se rastlinske vence, ki v dveh 
vrstah po tri prekrivajo ploskev. Venci so m ed seboj povezam z vrvico. 
R astlinskost je že m očno okrnela, nanjo spom injajo le še lističi na no­
tran ji strani venca in vitičasti izrastki. V kronološki tabeli je m esto 
tega ornam enta m ed 8. in 9. stoletjem . Z 8. stoletjem bi ga povezovala 
kljub vsem u nesporno rastlinska osnova (saj niti ne gre za pravo plete­
nino), z 9. stoletjem pa okrnjen naturalizem , očitno uveljavljena tritrač- 
nost in pa sam ostojno obvladovanje ploskve, ki jo ta ornam ent, kot 
smo že om enili, doseže šele v 9. stoletju. O rnam ent se v tej obliki nikoli 
ne veže s ikakim drugim ornam entom (sodeč po pregledanem gradivu 
glej prilogo 4). D atiram o ga lahko v začetek 9. stoletja. Ce si pri dataciji 
pom agam o še s paralelam i, potem m oram o upoštevati zlasti dve. Prva 
dz Museo Bocchi di Adria8 3 je iz osmega stoletja. Od koprskega spo­
m enika jo ločijo dvotračnost rastlinskega stebla in večji n o tran ji listi. 
Tudi vitice so tanjše, izrazitejše — torej gre za večjo rastlinskost, ki se 
kaže tudi v tem, da je spodaj upodobljena celo posoda, iz katere se 
rastlina zvija kvišku. Za razliko od koprskega je ornam ent tu v eni sami 
vrsti, tako da je pravzaprav šele na stopnji bordure. Druga paralela je 
iz cerkve Santa M aria in Tirastevere8 4 in je z našo dom ala identična. 
D atirana je v leto 827.
2. Dva fragm enta oltarne pregrade (sl. 14, 15, 16)
81X85X12 cm in 1 9 x 1 6 2 x 1 1 cm
Koper, Pokrajinski m uzej, inv. št. 4151 in 4150, iz sam ostana sv. Ane 
in porušenega otroškega vrtca v Calle del Teatro Vecchio v K opru
Fragm enta lahko obravnavam o k ar skupaj, ker sta si močno podobna, 
le da je kam en sl. 5 naknadno obsekan, tako da je dobil obliko preklade. 
Osnovni ornam ent obeh je 8 bi, m reža pleteninastih pravokotnikov, spetih 
z vozli na vseh štirih stranicah. V pravokotnih poljih so ptice. O rnam ent 
v kronološki tabeli zavzema prvo polovico 9. stoletja. D atacijo si upam o 
zožiti glede na to, k er se ta ornam ent ne nadaljuje v naslednja stoletja,
“ Med pripravo tega dela za tisk je bila v Pokrajinskem muzeju Koper po­
stavljena razstava Plastika s pleteninasto ornamentiko v Sloveniji (1977) 
in natisnjen spremni katalog (avtorja Milan Sagadin in Edvilijo Gardina), 
ki obravnava vse primerke pletenine, najdene v SR Sloveniji, zato so po­
datki iz gornjega odstavka nepopolni. Poleg tega sta bila v letu 1978 naj­
dena še dva primerka pleteninaste plastike, ki še čakata objave in ki ju 
tu ne navajam.
1 3 Cattanneo, op. cit., fig. 49 
" Ibid., fig. 93
v dvotračni obliki pa nastopa že pred 8. stoletjem . Forme, ki jih tu 
oblikuje pleteninast trak, so povsem geom etrizirane, pravokotne, v več 
vrstah ritm ično nanizane druga za drugo. K ontrast tem u nizanju polnih 
polj predstavljajo spletajoči se zaobljeni križi, ki nastanejo kot negativen 
ornam ent m ed pravokotniki. Gre torej za vtis popolne urejenosti in um ir­
jenosti. To je lastnost pletenine, ki nastane v 9. stoletju in ki je za to 
stoletje značilna. Ptice v pravokotnikih, ki kljujejo grozde, so povsem 
prilagojene vtisu pletenine. Tak prizor sm em o šteti za redukcijo evhari­
stičnega m otiva dveh ptic ob kelihu. S tem bi bila p otrjena domneva, 
ki jo je sprožil m otiv skrajno stiliziranega drevesa življenja 6 c, nam reč 
da se tudi sim bolični prizori v 9. stoletju shem atizirajo in zreducirajo. 
Pri kam nu sl. 5 gre za nekaj odstopanj. Ptice tu ne kljujejo grozdov, pač 
pa im ata dve v kljunu vitico, ostali dve pa ničesar. Tudi stilizacija je 
m anjša, tako da bi si tri ptice upali opredeliti kot pave. K ljub tem u 
bi težko razvozlali natančno sim boliko celote. Ploskovni ornam ent p ra­
vokotnih polj s pticam i sprem lja ob strani niz kvadratnih z vozli se 
stikajočih polj s štirikrako pleteninasto zvezdo v sredini (17 b), na obeh 
straneh p a še b ordura dveh prekrivajočih se nizov vozlanih krogov (3 gi). 
Vsi ti elem enti so iz istih razlogov kot 8 bi uvrščeni v prvo polovico 
9. stoletja in tudi povsem soglašajo s slogom ostalih ornam entov tega 
obdobja. O rnam ent 8 bi se v konkordančni tabeli (priloga 4) veže z na­
slednjim i ornam enti: 9 b (med 8. in 9. stoletjem ), 2 ci (med 8. in 9. sto­
letjem , poudarek na 9.), 17 a (9. stoletje — prva polovica?), 7 b, 7 c (9. in 
po enkrat 10. stoletje), 2c2 (9. in en k rat 10. stoletje). Stikališče vseh 
teh dem entov je potem takem sredina 9. stoletja. Motiv 17 b se veže s
14 b (8. do 9. stoletje), 11 bi (8. do 9. stoletje, poudarek na 9.), 2 ai (8. 
do 9. stoletje poudarek na 9.) 17 a (9. stoletje — prva polovica?), 15 b 2 
(9. stoletje — prva polovica?), 2 cb (9. do 11. stoletje). K ontakt vseh 
teh ornam entov je spet najbolj možen sredi 9. stoletja. Motiv 3 g2 na­
stopa le en k rat sam ostojno v 9. stoletju. K ljub večji naturalističnosti 
ptic kot p ri kam nu 4151 bi se torej odločil za datacijo v sredino 9. sto­
letja. Poglejmo še paralele. Tri im am o na voljo, vse so datirane v 9. sto­
letje. To so p red n ja stran o ltarja v krstilnici v Splitu,8 5 plošča iz Coma8 6 
in podboj iz cerkve Sant Ambrogio8 7 v Milanu. Pravokotni pleteninasti 
okviri, speti z vozli, so skupni vsem, le da so polnila različna. Prim erka 
iz Splita in Coma im ata v poljih rozete in štirikrake pleteninaste zvezde, 
m ilanski pa poleg tega še ptici, človeško in živalsko figuro ter dva 
grozda. K ot kaže, je poglaviten sistem , ki je p ri vseh isti, ozirom a glede 
na različna polnila pravokotnih polj nism o sposobni ugotavljati časovnih 
razlik.
3. Del oltarne pregrade
(katalog razstave Plastika s pleteninasto ornam entiko, Koper 1977, 
T 6; od tod citirano Katalog razstave)
31 X 85 X 7,5 cm
Koper, Pokrajinski muzej, inv. št. 4152
” Karaman: Iz koljevke . . s l. 82 c — in ne a, kot je to pomotoma označeno.
“ Ibid., sl. 82 a — in ne c
* 7 Cattanneo, op. cit., fig. 117
Precej je podoben p luteju na sl. 1, le da tu ne gre za pravi ploskovni 
ornam ent in da je v sredini rastlinskih vencev rozeta. Podolgovato 
ploskev obvladuje trotračno steblo, ki se v obliki črke S vije po njej 
navzgor in s poganjki ustvarja krožna polja z rozetam i v sredini. Iz 
n otranje strani stebla poganjajo lističi, iz koncev izrastkov pa vitice. 
D ekoracija ustreza ornam entu 6 b I 2 - 3 , ki v obeh variantah nastopa le 
v 9. stoletju. To datacijo bi potrjevala tudi precejšnja otrdelost rast­
linskih ornam entov in razvita trotračnost. Po konkordančni tabeli (pri­
loga 4) se ta ornam ent v varianti 6 b I2 veže s 17 f (na prehodu m ed 8. 
in 9, stol.), 2Č2 (med 8. in 9. stol., poudarek na 9. stoletju), dvakrat pa 
nastopa v 9. stoletju. V varianti 6 b I3 se pojavlja skupaj z i b (pred 8. 
do 11. stoletja), 9 b (med 8. in 9. stoletjem ), 14 c (med 8. in 9. stoletjem , 
poudarek na 9. stoletju) in 10 b 2 (9. stoletje). Če bi torej v okviru 9. sto­
letja skušali zožiti datacijo, bi se odločili za prvo polovico stoletja. P ara­
lele niso povsem zadovoljive, a naj kljub tem u nekatere naštejem : 
Schänis,8 8 Bordeaux — k rip ta v Saint Seurin,8 9 , Sv. M arta v Biačih,9 0 St. 
Wolfgang am Fratres,5 1 Aix-en-Provence, Santa Sabina v Rimu.9 2 Vse brez 
izjem e so datirane v 9. stoletje, natančneje pa le plutej iz Sante Sabine, 
in sicer v prvo četrtino 9. stoletja. Zanimivo je, da skoraj vse paralele 
izvirajo iz sekundarnih, vplivnih področij pleteninaste plastike. Naš p ri­
m erek se od ostalih loči predvsem po zelo poudarjenem središču rast­
linskega venca, tako da bi lahko govorili k ar o nekaki varianti ornam enta
6 a z rozeto v sredini. K akorkoli že, datacija ostane ista.
4. Del podboja ali stebriček oltarne preklade (sl. 17)
18 X 104 X 10,5 cm
Koper, P okrajinski m uzej inv. št. 4153
O krašen je s prepletajočim i se m otivi prest, k ar bi popolnom a ustrezalo 
ornam entu 4 ci. Čeprav je m otiv sam, kot smo že ugotavljali, starejšega 
porekla, pa sta tu po dve in dve presti staknjeni tako, da tvorita krog. 
sredi katerega je presečišče trakov, ki te preste sestavljajo in povezu­
jejo. Učinek je torej spet geom etričen. Edini podoben prim erek uvršča 
ta ornam ent v 11. stoletje. Veže se z ornam enti 13 (8. in 11. stoletje), 2a2 
(8., 9. in 11. stoletje) in 17 č (9. in 11. stoletje). K ot vidimo, je mogoče 
povezati te ornam ente sam o z 11. stoletjem , kam or datiram o tudi naš 
kam en. K er je izvor samega m otiva starejši (dvotračna varianta 4 C i že 
v 8. stoletju), pa tudi ker se vsi konkordančni ornam enti začenjajo že 
prej in v 11. stoletje segajo le v posam eznih prim erkih, bi se odločili 
za prvo polovico tega stoletja. Pri tem nam je v oporo tudi nenatura- 
lističen, geom etričen slog, ki je povsem v duhu 9. stoletja. Edina dobra 
paralela ki jo, kot rečeno, poznamo, nas v tem še u trju je. Izvira iz Zadra, 
gre pa za arkado ciboria prokonzula Grgura, sedaj v m uzeju sv. Donata9 3 
in je datirana v leta 1033 do 1036.
“ E. Schaffran, op. cit., p. 44
” Lasteyrie, op. cit., fig. 200
9 0 Karaman: Iz koljevke ..., sl. 43
9 1 Ginhart, Carinthia 1 ,132, Abb. 13—15
9 2 Oboje Lasteyrie, op. cit., fig. 193, 201, 205
9 3 Karaman: Iz koljevke ..., sl. 108
5. K ratek podolgovat kam en (Katalog razstave T 8)
24X12X9 cm
Koper, Pokrajinski muzej, inv. št. 4154
V erjetno gre za del preklade s plastično izstopajočim i odbitim i vitiča- 
stim i izrastki na gornjem delu. Na eni strani je okrašen z dvopasovno 
tritračno kito 2a2, na drugi strani pa je vklesan napis. Kronološko je 
fragm ent težko otipljiv. O rnam ent 2 a 2 se nam reč pojavlja v 8., 9. in 
11. stoletju. Če bi se kljub tem u odločili za 11. stoletje, bi to storili 
predvsem zaradi luknjic v zavojih, ki jih im a K aram an sicer za skupno 
lastnost pletenine severnega Jadrana, ki pa so verjetno bolj znak roma- 
nike in njenega globljega dolbenja.9 4 O rnam ent 2 a2 nastopa sam ostojno 
kot tukaj le v 9. in 11. stoletju. Sicer p a je paralel za sam ornam ent 
preveč, da bi jih om enjal, saj se pojavi v 8. stoletju na treh spomenikih, 
v 9. na dvanajstih, v 11. pa na dveh. M orda bi bila še najboljša paralela 
plošča iz Arlesa,9 5 ki je sicer datirana v 9. stoletje, a bi jo bilo treba 
zaradi enostavnega, širokega ploskovnega ornam enta, ki ne ustvarja več 
svoje ravnine in tudi izgublja značaj pletenine, predstaviti v 11. stoletje. 
Po svojem slogu bi ustrezal že rom aniki. Napis na drugi strani je za­
en k rat še nečitljiv.9 6
6. Fragment preklade (Katalog razstave T 9)
31 X 21 X 8 cm
Koper, Pokrajinski muzej, inv. št. 4155
Fragm ent je značilen zlasti zaradi motiva robnih brstov. O rnam ent je 
v dveh vrstah: v zgornji so tako imenovani dolgovrati b rsti z izrazitim 
zavojem, katerih steblo je spodaj nekoliko širše, zgoraj pa se zoži in 
zavije v glavico. Steblo ni narebreno. V spodnji vrsti je dekorativen pas, 
sestavljen iz izm enom a navzgor in navzdol obrnjenih trolistov. Orna­
m ent dolgovratih brstov z zavojem je sicer v osnovi razprostranjen od
8. do 11. stoletja, vendar pa je tu treba upoštevati dvoje specifičnosti: 
gre za brste, iki obrobljajo spom enik sam in ne le motiv, poleg tega pa 
so precej ozki in nenarebreni Opraviti im am o torej z varianto 10 a2, ki 
je v kronološki tabeli om ejena na 8. stoletje. Motivi, s katerim i se veže 
(l a, 1 č, 2ai, l b, 19 b, 13, 17 d, 6 ai), se nam reč brez izjeme začenjajo 
že vsaj iv 8. stoletju, če ne prej, segajo pa nato še v 9. in 11. stoletje. 
Tudi niz trolistov hi govoril proti dataciji v 9. stoletje. Naj za ilustracijo 
razlike m ed dolgovratim i b rsti z zavojem 8. in 9. stoletja navedem nekaj 
vzporednic. Tako poznamo ta m otiv v 8. stoletju na dveh arkadah iz 
Bagnacavalla,9 7 v okrasu groba v b aptisteriju v Albengi9 8 in še na več 
drugih m estih.9 9 Za razliko od teh so b rsti v 9. stol. in kasneje širši,
5 4 Ibid, sl. 105, zlasti gornji desni fragment, ki je romanski in je tudi okrašen 
z luknjicami.
9 ' Lasteyrie, op. cit., fig. 213
9 6 Po razgovoru z dr. J. šašlom in dr. E. Cevcem
9 7 Cattanneo, op. cit., fig. 50, 51
” Ibid., fig. 72
9 5 Ibid., fig. 67, 40
navadno trik ra t nažlebljeni.1 0 0 Zlasti v Dalm aciji so te vrste b rsti zelo 
pogosti, čeprav m oram o ugotoviti, da se osnovna form a spet prej pojavi 
v Italiji.
7. Pilaster (Katalog razstave T 12)
32 X 46 X 15 cm
Koper, Pokrajinski muzej, inv. št. 4156
Pokrit z nizom prevozlanih krogov, v katere se vpleta še niz stikajočih 
se dvojnih rombov. Ta ornam ent sm em o označiti za varianto 3 b2 (ali, 
kolikor štejem o vrsto dvojnih rom bov za bistveno različno od enojnih, 
za 3 f2), ki sodi v tisto skupino ornam entov, ki se v 9. stoletju pričnejo 
in končajo. Logično bi jih bilo glede na skupino ki se prične v 9. in na­
daljuje v 11. stoletju uvrstiti v prvo polovico 9. stoletja. Ta bordura 
je s svojim popolnim geom etrizm om in stikom z vozlom za svojo sku­
pino zelo tipična. Povezave z ostalim i ornam enti so pogoste ker gre pač 
za borduro (1 b, 2 Č 2, 11 ai, 14 c, 9 a, 5 ai, 4 C 2, 3 a2> . Vsi ti ornam enti niso 
izrazito vezani na zgodnejša stoletja, tako da sicer dovoljujejo datacijo 
v 9. stoletje, je pa ne detajlirajo, ker se od njih trije nadaljujejo še v
11. stoletje (1 b, 9 a, 5 ai). Tudi paralele so pogoste: oltarna pregrada v 
Aquilei,1 0 1 Šentvid na Glini,1 0 2 stolnica v Pisi,1 0 3 muzej v Comu,1 0 4 Sant 
Reimi de Reim s,1 0 5 Tuscania1 0 6 itd. Mogoč je tudi sam ostojen pojav, kot 
ga im am o v našem prim eru (stolnica v Pisi). R azprostranjenost ne kaže 
kake izrazite vezanosti na določeno področje, izvor pa je treba iskati 
spet v Italiji, če seveda štejem o za izhodišče našem u ornam entu varianto
3 a, to je niz vozlanih okroglih zank.
8. Del preklade ali stebrička (sl. 19)
23 X 17 X 10 cm
Koper, Pokrajinski muzej, inv. št. 4157
S svojim ornam entom predstavlja precejšnjo redkost. V ohlapnem cik­
caku se prepletajoča pleteninasta pasova ustv arjata neke vrste niz za­
obljenih rombov. V zgornjem in spodnjem robu je m ed vogali rom bov 
vpleten še po en pleteninast trak. N atančnega m esta m u shem a ne 
daje, zato ga uvrstim o k ornam entom z oznako 3 h, ki se po slogu po­
vsem ujem ajo z ornam enti 3 č, 3 d in 3 e. Tako je datiran v prvo polovico
9. stoletja — tudi glede na om enjene sorodne ornam ente. K ot sam o­
stojen ornam ent nastopa 3 p etk rat v 9. stoletju, vendar v različnih 
variantah,1 0 7 ornam enti pa, s katerim i se veže (1 č, 12, 7 c, 15 bi, 4 č),
Ibid., fig. 106; Ginhart, Carinthia I, 132, pp. 117, 120, 121; Karaman: Iz ko- 
ljevke ..., sl. 90, 64—68; Aubert, Pobe, Gantner, op. cit., sl. 236
1 0 1 Sicer v »bizantinskem« slogu, Ginhart, Carinthia I, 132, Abb. 25
1 0 2 Ibid., Abb. 20
1 0 1 Biehl, op. cit., T 2, e
1 0 4 Ginhart, Fescschrift Egger, III, Abb. 2
Lasteyrie, op. cit., fig. 206
Corpus della scultiira altomedievale, VIII, Le dioceni dell -Alto Lazio 1974,
T CCXLVI, 410 (prva polovica 9. stol.) — od tod citiramo Corpus z navedbo
št. in diaceze
"" Biehl, op. cit., T 4 b; Bogyay, ZUZ 2, sl. 3
sicer dovoljujejo datacijo v 9. stoletje, ne omogočajo pa kake večje pre­
ciznosti. Med paralelam i bi om enil štiri: fragm ent okvira (?) iz tem plja 
Fortune Virilis v Rim u (nedatirano), fragm ent pilastra iz župne cerkve 
v Lubrianu (9. stol.), rob pluteja (na katerem je podoben m otiv kot na 
našem kam nu sl. 3, 4!) iz opatijske cerkve v Castelu S. Elia (827—844) 
in del okvira iz škofovske rezidence v S utriju (9. stol.).1 0 8 Zlasti zadnji 
kos, na katerem se obravnavani m otiv pojavlja skupaj z motivom 3 d:, 
opravičuje uvrstitev v skupino ornam entov 3 č, 3 d in 3 e. Konkordančna 
ornam enta 3 d2 in 8 bi precizirata datacijo v 1. pol. 9. stoletja.
9. Del stebrička (Katalog razstave T 12)
29 X 17 X 9 cm
Koper, Pokrajinski muzej, inv. št. 4158
Spet bi ga lahko vključili m ed ornam ente z oznako 3 f2 . Ohlapna kita 
štirih tritračn ih trakov obvladuje širino podolgovate ploskve, vanjo pa 
je vpleten ožji niz vozlanih okroglih zank, tako da so presečišča kitasto 
spletenih trakov v središčih okroglih zank. Bolj kot prejšnji p rim er im a 
ta za osnovo ornam ent 3 b2, vendar z m ajhno dopolnitvijo, tako da bi 
ga lahko prim erjali tudi kam nu 4156. Spet gre za borduro, izraženo v 
geom etričnih oblikah 9. stoletja. Tudi ta varianta je precej samosvoja, 
zato ji težko najdem o paralele in s tem ornam ente, s katerim i se po­
vezuje. M islim pa, da po vsem, kar smo povedali o slogu 9. stoletja in 
še posebno o značilnih bordurah (pogoste variante 3 b2 z dodatnim i pre­
pletanji), datacija v to stoletje ne m ore biti sporna, če že ne m orem o 
časovnega okvira zožiti. Dobra paralela pa bi bila bordura arkade cibo- 
rija iz Sant Apollinareja pri Ravenni,1 0 9 ki je datirana v leta od 806 do 
816. O rnam enti, s katerim i se veže na tem spom eniku, tudi govorijo za 
prvo polovico 9. stoletja.
10. M ajhen fragm ent pletenine (Katalog razstave T 13)
20 X 19 X 9 cm
Koper, Pokrajinski muzej, inv. št. 4159
Spričo svoje slabe ohranjenosti dopušča kaj malo možnosti, da rečemo
o njem kaj konkretnejšega. N esporno je sam o to, da gre za m otiv tro- 
krake pleteninaste zvezde, ki pogosto služi za polnilo polja ob križu.
V tem prim eru bi lahko zavito glavico brsta, ki se tudi pojavlja, raz­
ložili k ot zaviti razcep prečke križa. Celoten m otiv 11 b2 bi im el potem ­
takem lepo paralelo v cerkvi Santa Sabina ali S. Prassede v R im u1 1 0 
(oboje trdno datirar.o v 1. pol. 9. stol.), Mills ta ttu 'n (9. stoletje) in cerkvi
S. M aria degli Angeli v Assisiju1 1 2 (9. stoletje). K ronološka tabela kaže, 
da m otiv 11 b2 sodi v 1. pol. 9. stol.
I M Corpus, VII, Roma, III, Spoleto 1974, T LXXIX, 253; Corpus, VIII, Alto 
Lazio, 1974, T XX, 32 (št. 23); TCVIII, 177; T CCXXXIII, 390 
m Cattanneo, op. cit., fig. 104
“° Rudolf Kautzsch, Die Römische Schmuckkunst in Stein vom 6. bis zum 10. 
Jahrhundert, Römisches Jahrbuch für Kunstgeschichte, III, Wien 1939, Abb.
3, 55
1 1 1 Ginhart, Carinthia I, 132, Abb. 16, 17
1 1 2 Cattanneo, op. cit., fig. 102
V K opru sta znana še dva fragm enta pletenine, vzidana na severni steni 
kapele sv. Jakoba. Večjega datira Cevc v 9., m anjšega pa v 10. do 11. sto­
letje.1 1 3
11. Del preklade (Glej op. 13, Katalog razstave T 14)
47 X 18 cm
Koper, vzidan v severni steni kapele sv. Jakoba
O rnam ent je razporejen v dveh vrstah, eno vrsto sestavlja šest dolgo- 
vratnih brstov z zavojem, drugo pa šest ovojev dvopasovne tritračne 
kite. B rsti so vitki, brez nažlebljenih stebel in poudarjenega ovoja (10 a 2), 
in so v kronološki tabeli uvrščeni v 8. stoletje. Pleteninasta kita je širše 
opredeljena od 8. do 11. stoletja s poudarkom na 9. stoletju. Tudi ta 
fragm ent bi torej lahko s-odil še v 8. stoletje, ali pa, kolikor je ta oblika 
brstov le ostalina (kar tudi ne bi bil osam ljen prim er), v prvo polo­
vico 9. stoletja. Oblika in kom binacija obeh motivov bi še najbolj u stre­
zala paralelam iz Bognacavalla,1 1 4 ki sta datirani v 8. stoletje, daleč pa 
ni tudi gornji rob ploskve iz M illstatta,1 1 5 datirane v 9. stoletje. Zlasti 
po obliki brstov je sorodnih več kam nov iz Brescie (Museo Cristiano),1 1 6 
ko so vsi datirani še v 8. stol.
12. M anjši fragm ent, verjetno del timpanona 
(Glej op. 113, Katalog razstave T 15) 
stave T 15)
20 X 12 cm
Koper, vzidan v severni steni kapele sv. Jakoba
Rob, ki deli vrsto dolgovratih brstov z zavojem od ostanka štiripasovne 
trotračne kite, se tik pod vrhom cepi — levi krak je verjetno v obliki 
loka obrobljal štiripasovno kito, ki je krasila spodnji rob arhivolte, desni 
pa je še naprej potekal vzporedno z nizom brstov. Ali je šlo za tim panon 
ali za arhivolto z ravnim zgornjim robom , je težko reči. B rsti so kratki, 
široki, z izrazito zavito glavico (10 b 2 ) — tip torej, ki se pojavlja v 9. in
11. stoletju. K ita 2 & 2 nastopa v 8. in 9. stoletju. Domnevamo lahko, da 
je fragm ent nastal v sredini 9. stoletja, vsekakor pa ne po tem stoletju. 
N ajboljši vzporednici sta fragm ent grede iz Sv. P etra pri M oosburgu1 1 7 
in arhivolta iz cerkve San Apollinare in Classe.1 1 8 Obe sta datirani v 9. 
stoletje. Kolikor je kita levo od brstov ozirom a pod njim i tropasovna 
(2 c2 ), bi bila možna datacija od 9. do 11. stoletja, k ar pa po rekonstruk­
ciji iverjetno ni mogoče.
13. Fragment trapezaste oblike (Katalog razstave T 16)
37 X 16 X 15 X 12 cm
Krkavče, no tran ja stran zidu ob južni steni cerkve sv. Mihaela
1 1 3 Cevc: Plastika p. 27
1 1 4 Cattanneo, op. cit., fig. 50, 51
1 ,5 Ginhart, Carinthia I, 132, Abb. 16 in 17
"s Corpus, III, Brescia, 1966, T XIV, 41 a, b; T XV, 42 a, b
1 1 7 Ginhart, Carinthia I, 132, Abb. 6
1 1 1 Cattanneo, op. cit., fig. 106
Na levi strani je m otiv zaključen z robom , ostanki pa govore za dvojen 
m otiv preste (4č), !ki je dopolnjeval niz krogov 3 a2. Prvi ornam ent na­
stopa v 9., 11. in 12. stol., drugi le v 9. R ekonstrukciji bi najbolj ustrezale 
paralele iz k raja iColle del M archese, cerkve M adonna della Stelletta 
(9. stol.), iz k raja Nave, cerkve S. Cesario (konec 8. zač. 9. stol.), iz 
Rima, cerkve San Giovanni in Laterano (2. četrtina 9. stol.), iz katedrale 
v m estu Civita Castellana (1. pol. 9. stol.) itd.1 1 9 Težišče datacij je torej 
v 1. pol. 9. Stol., konkordančnih elem entov ni.
14. Preklada (sl. 13)
79 X 18 X 11 cm
Krkavče, vzidana nad oknom kokošnjaka pri studencu
Ornam enti sestavljajo arkade, pod katerim i so rozete. V prim erjavi z 
ornam entom 14 b, h katerem u bi prišteli ta m otiv, je naš m orda nekoliko 
m anj dekorativen, preprostejši, ker v sam ih lokih arkad ni ornam entov 
(točk, zarez ipd.). O rnam ent 14 b se pojavlja v 8. in 9. stoletju. Glede 
na dokaj dobro paralelo iz Sv. P etra p ri M oosburgu1 2 0 pa bi se om ejili 
na prvo polovioo 9. stoletja. Sodeč po istem gradivu (m arm orju), iz 
katerega sta izdelana oba kam na iz Krkavč, sta verjetno pripadala isti 
stavbi, s čim er bi soglašala tudi datacija. Omeniti je treba, d a so sledovi 
podobnega ornam enta vidni tudi na gornjem , poškodovanem robu kam ­
n a sl. 3 (1. pol. 9. stol. — datacija konkordančnega ornam enta spletenih 
pravokotnikov).
N aslednja skupina pletenine izvira iz Pirana. Gre za tri skulpture, vzidane 
v tam kajšnji baptisterij.
15. 16. Dela oltarnih pregrad (Katalog razstave T 18,19)
40 X 48 cm, in 40 X 35 cm
Piran, vzidana na jugozahodni in jugovzhodni strani krstilnice
Slogovno sta si tako podobna, da ju lahko obravnavam o skupaj. Vozlja- 
joči se krogi z že zelo stiliziranim i rastlinskim i dodatki bi govorili za or­
nam ent 7 az ali za 7 a3. Oba sta trdno vsidrana v 9. stoletje. Kot tudi v 
našem prim eru, se oba ornam enta navadno pojavljata sam ostojno, vežeta 
pa se s takim i motivi, ki bi to datacijo težko kaj zožili (1 c, 2 a?, 4 č). 
Paralel je več in so dom ala vse datirane v 9. stoletje: plošča iz m uzeja 
p ri katedrali v Orvietu,1 2 1 farna cerkev v M oosburgu,1 2 2 S anta Sabina v 
Rimu,1 2 3 cerkev v Vencu.1 2 4 Edina absolutna datacija — Santa Sabina 
v Rimu — govori za prvo četrtino 9. stoletja. Čeprav se naši dve plošči 
v eni podrobnosti razlikujeta — v krogih pletenine im ata križe, med 
krogi pa rozete —, kljub tem u vztrajam , da gre za 9. stoletje in ne za
1 1 9 Corpus, II, Spoleto, 1961, T 4 a; Corpus, III, Brescia, 1966, T LXXII, 232; 
Corpus, VII, Roma, III, 1974, T XX 43; Corpus, VIII, Alto Lazio 1974, T XL, 
73, 74
1 2 0 Ginhart, Carinthia I, 132, Abb. 3
1 2 1 Biehl, op. cit., T 6 a — datirano v 8. stoletje, a njegove datacije utegnejo 
biti, kot rečeno, tendenciozne; T 3 a — tipično 9. stol.
1 2 2 Ginhart, Festschrift Egger, III, Abb. 3 — 9. ali 10. stoletje
1 2 1 Lasteyrie, op. cit., fig. 198 — 9. stoletje
1 2 4 Ibid., fig. 198 — 9. stoletje
pozno fazo, kot trdi Cevc (Srednjeveška plastika na Slovenskem, 27 s). 
Pač pa bi se z njim strinjal pri dataciji vitičaste tranzene na vzhodni 
steni iste krstilnice sl. 18)
17. Tranzena (sl. 18)
45 X 80 X 8 cm
Piran, vzidana na vzhodni steni krstilnice
V okviru rom ansko oblikovanega okvira se vzpenja rastlina od spod­
njega levega kot v vijugi do vrha, k jer se končuje v trolisten cvet. Tudi 
iz sam ega stebla poganjata dva taka cvetova, eden v spodnjem delu in 
drugi v sredini. S svojimi koničastim i listi se dotikajo okvira. Iz stebla 
poganjajo še trije brsti, ki še zgostijo okensko mrežo. Razvita plastič­
nost, naturalističnost rastline, očitno že preživeta trotračnost in spom in 
na široke trotračne dolgovrate b rste z zavojem govorijo vsaj za 11. sto­
letje. Vzporednice niso znane.
18. Del oltarne pregrade (sl. 20)
28 X 28 X 27 x 26,5 X 30 x 25,5 X 27 X 26 cm 
Padna, v tlaku pod kropilnikom v cerkvi sv. Blaža
Silno bogat preplet govori za varianto ploskovnega ornam enta 7 a, in 
sicer ji je najbliže m otiv 7 č, ki po kronološki tabeli sodi v 9. stoletje. 
Ploskev prepreda m reža vozlanih okroglih zank, m ed katere se vpletajo 
m otivi prest, ki po dva in dva tvorijo krog, njihove povezave pa ves 
sistem tako zapletej,o da gre za pravo skrivalnico trakov, njihovih sm eri 
in načinov, kako ustvarjajo motive. Spričo m otiva preste bi zožili da­
tacijo na prvo polovico 9. stol. N ajustreznejše paralele so plošča iz 
Santa Sabina v Rim u,1 2 6 steber iz St. Lam brechta na avstrijskem Š tajer­
skem 1 2 7 in tudi plutej iz Sv. M arka v B enetkah1 2 8 te r fragm ent iz B rescie1 2 “ * 
(med 8. in 9. stol.). Obe absolutni dataciji iz Rim a in Benetk ter datacija 
iz Brescie potrju jejo zoženje na prvo polovico 9. stoletja. Temu ustrezna 
bi bila tudi paralela iz Zalavära,1 3 0 čeprav gre tam bolj za borduro kot 
ploskovni ornam ent. K er se obravnavani ornam ent pojavlja sam, ni kon- 
kordančnih motivov.
19.—22. »Mozinova plošča«, 45,5 X 25,5 x 9,8 cm 
»Lipovzeva plošča«, 57 x 16,5 cm 
B atuje, župnijska cerkev sv. Ane 
Kosa iz Slivnice, 32 x 28 cm, 26 X 23 cm 
Slivnica, vzidana v župnijski cerkvi
Kaj lahko rečem o s stališča naše m etode o dataciji že obravnavanih 
kosov pletenine v Sloveniji? Obe plošči iz B atu j1 3 1 se trdno usidrata v
1 2 5 Zadnikar, VS, VII, 1960, p. 188
Lasteyrie, op. cit., fig. 104 — 1. četrtina 9. stoletja
1 2 7 Ginhart, Carinthia I, 132, Abb. 21, 22
1 2 4 Cattanneo, op. cit., fig. 140 — datiran 829
J 2 9 Corpus, III, Brescia, 1966, T LVIII, 188
1 ,0 Bogyay, ZUZ II, sl. 3
9. stoletje. Na »Možinovi« plošči (Katalog razstave 24) razberem o m o­
tive 2 d2 (9. in 11. stoletje), 11 a2 (8. in 9. stoletje) te r 12 (8., 9. in 11. sto­
letje, a ker gre tu za ptico z grozdom in ne s kelihom, bi se om ejili na 
9. stoletje, kar smo že ugotavljali ob kam nih 4150 in 4151 iz Kopra). 
N esporno se vsi trije ornam enti stikajo le v 9. stoletju. Na »Lipovževi« 
plošči (Katalog razstave 25) ugotovimo m otive 10 b2 (9. in 11. stoletje),
1 b (od pred 8. do 11. stoletja) in 2 a2 (8 .do 11. stoletje). Vsi trije orna­
m enti so povezani z 9. -in 11. stoletjem . K er pa so zelo pogosti v 9. sto­
letju in ne nazadnje tudi zato, ker v B atujah le težko računam o s kar 
dvem a cerkvicam a, katerih ena bi bila datirana v 9. stoletje (Možinova 
plošča), druga pa v 11. stoletje (Lipovževa plošča), lahko tudi ta kos 
postavim o v 9. stoletje. P otrjena je torej datacija, ki je bila postavljena 
šele z najdbo kapitela,1 3 2 in popravljena stara datacija, ki je postavljala 
oba kam na v 11. stol. (Cevc, AV 1, 1950). Kaj pa oba kosa iz Slivnice. Kot 
je znano, je Stele prvega, večjega (Katalog razstave 26, 27) postavil v 9. 
stol. K aram an pa v recenziji tega članka1 3 3 v 11. stol. Pri obeh fragm en­
tih gre za m otiv preste v vlogi bordure, pravzaprav dveh bordur, ki se 
m ed seboj ne prepletata. Vsaik teh robnih motivov bi ustrezal tip u 4 ai, 
ki je strogo om ejen na 9. stol. Način povezovanja je tukaj bistven, kajti 
kolikor se obe borduri povežeta, potem se preste zasučejo tako, da se 
stikajo z izbočenimi deli in ne oblikujejo krogov. K onkordančni orna­
m enti ne zožijo časovnega kroga. M nenja smo torej, da sodita oba kam na 
iz Slivnice v 9. stoletje, pri tem pa se ne opiram o na ptičjo glavico v 
zaključnem traku, pač pa na nepovezanost gornjega in spodnjega niza 
prest, ki se pojavlja le pri bordurah 4 ai. Edina znana paralela tem u pre­
pletanju izvira iz Spoleta in je (resda neprepričljivo) datirana v začetek 
9. stoletja.1 3 4
23. Tranzema (sl. 21)
32 X 72 X 5,5 cm
Šm arje p ri Kopru, vzidana v zvoniku župnijske cerkve
Pri razporeditvi predrtin je uporabljen pleteninast ornam ent. Pri dnu se 
koničasto razhajata dvotračna trakova (žlebljen trak), ki vsak na svoji 
strani napravita zanko, se v sredini nato sekata in spet napravita zanki 
na levi in na desni. Do vrha polkrožno zaključene plošče nastane tako 
na vsaki strani 7 zank, nakar se trakova spet združita. Vmesna polja, ki 
nastajajo zaradi križanja, so predrta. Sam ornam ent 2 di niti ni redkost 
(Bresoia, Museo C ristiano)1 3 5 ; v nežlebljeni varianti (samo trak) je dati­
ran m ed 8 in 9. stoletje, v trotračni v 1. pol. 9. stoletja,1 3 6 (Možinova plošča 
iz Batuj) pa tudi še v 1. pol. 8. stol.,1 3 7 poleg tega pa se pojavlja tudi še v
1 . 1 Cevc, AV 1, sl. 1, 2
1 .2 Cevc, Plastika, p. 27
1 .3 Karaman, Starohrvatska prosvjeta III/2, 1952, 91 ss, V. poglavje
1 1 4 Corpus, II, Spoleto, 1961, T XXXIV, b
1 1 5 Corpus, III, Brescia, 1966, T XII, 34; T XIII, 35, 36
1 3 4 Trajanove tržnice v Rimu — Corpus, VII, Roma, II, 1974, T LXX, 220—225;
Možinova plošča iz Batuj
1 1 7 Corpus, VI, Torino, 1974, T LXXXI, 101 — glej v tekstu p. 175 še ostale
paralele
11. stol.1 3 8 Če se odločimo za 9. stol. je to zaradi večjega poudarka tega 
ornam enta na zgodnejšem obdobju (zlasti v dvotračni oz. še ne pravilno 
brazdani obliki), sam a uporaba ornam enta pa po drugi strani kaže že 
popolno obvladanje ploskve. Paralela v obliki tranzene ni znana, kon- 
ikordančnih ornam entov ni.
24.—27. M anjši fragm enti pletenine (Katalog razstave T 2, 3, 22, 29) 
31 X 12,5 x 6,5 cm; 24 X 19.5 X 7 cm;
21,5 X 13 X 7.5 cm; 24,5 X 8,5 X 10 cm
Koper, Pokrajinski muzej, inv. št. 4160, 5001, 5002, 5003
Kamen 5001 je bil 1953 izkopan pri sv. M arku nad Koprom , kam en 5003 
pa je bil do 1976 vzidan v sam ostanu sv. Ane v Kopru.
Vsi ti kam ni predstavljajo delčke ornam entov, ki so v Sloveniji že za­
stopani in tu že obravnavani. Tako lahko kam na T 2 in 3 vzporejam o z 
oltarno pregrado sl. 1 (rastlinski venci s prevezami, 1. pol. 9. stol.), ka­
m en T 22 p a s kam nom izpod krstilnika v Padni (sl. 9 — tudi povsem 
identičen m aterial, vendar sta kam na toliko poškodovana, da ni bilo 
m oč ugotoviti, ali m orda ne gre za dva dela iste celote — 1. pol. 9. stol.). 
Na fragm entu T 29 je predstavljen del ornam enta s kam na sl. 8 (2 a 2 z 
dodatkom valovnice — 1. pol. 9. stol.), ki s tem pom em bno pom nožuje 
število teh ornam entov v okolici K opra (upoštevati je treba seveda še 
številne take ornam ente v S tarih M iljah), m edtem ko so drugod precej 
redki.
28., 29. Del grede (sl. 22)
36 X 12 cm
Lastnik Manlio Peracca, Milje pri Trstu, najden pri sv. Kolum- 
banu
Naj zaradi zaokroženosti celote om enim o še dva prim erka pletenine s 
slovenskega ozemlja. Tako izvira iz sv. K olum bana v H rvatinih del 
grede z običajno kom binacijo zavitih brstov in trotračne dvopasovne kite 
(sl. 11). O rnam ent lahko povsem vzporedimo s kam nom iz kapele sv. Ja­
koba v K opru (Katalog razstave T 15).
Zadnji spom enik s pleteninasto ornam entiko, ki ga tukaj om enjam o, pa 
je nadvratje portala z gradu Cm urek (Katalog razstave T 32). Podrobno 
ga je objavil M arjan Zadnikar, tako da bi njegovim ugotovitvam težko 
kaj dodali.1 3 9
ZAKLJUČEK
Če strnem o ugotovitve, vidimo, da prim orska skupina slovenske plete- 
ninaste ornam entike obsega obdobje od 8. do 11. stoletja, m edtem ko je 
koroška (kot so ugotovili G inhart, Picottini in tudi Steife) om ejena sko­
raj izključno na 9. stoletje. Pojavlja se še v 12. stoletju, m edtem ko ima
l!* Plošča z likom hrvatskega kralja v krstilnici v Splitu, Karaman: Iz ko- 
ljevke ..., p. 120
1 1 9 Marjan Zadnikar, Portal s pleteninastim ornamentom v Cmureškem gradu, 
ZUZ, n. v., 1955, pp. 147—160
v 11. stoletju glavno besedo Dalmacija. Iz tega bi se dalo zaključiti, da 
je prišla pletenina v 9. stoletju na Koroško kot im port obenem s krščan­
stvom in da se je tukaj z vso m očjo uveljavila, ker je očitno ustrezala 
ustvarjalnim sposobnostim in »barbarskim« m ejam razum evanja tam ­
kajšnjega prebivalstva. Glede na številne pojave pletenine na tem pod­
ro čju v rom aniki pa smemo domnevati, da se je ustvarjalnost tam nada­
ljevala še v 10. in 11. stoletju, da pa je šlo samo za ponavljanje privze­
tega m otivnega sveta, ki se razlikuje od starejšega le po tehničnem p ri­
jem u. Niti v 12. stoletju ne vidimo nam reč kakih izrazitih m otivnih va­
riacij ali razvijanj že znanega, kaj šele novih prispevkov. Predvsem po­
grešam o pojav figuralike. Praznina v 10. in 11. stoletju je torej verjetno 
tudi posledica pom anjkanja razvoja, ne pa spomenikov, saj smo videli, 
da je bila tudi ob m adžarskih vpadih K oroška najm anj prizadeta. Neko­
liko drugače je s Prim orsko. Sicer m ajava opora, ki nam jo dajeta kam ­
na T 9 in m orda T 11 (v Katalogu razstave), nam vendar omogoča skle­
pati, da se je ta ornam entika, ali vsaj njeni predhodniki, razvila pri nas 
obenem s tisto v Italiji in Dalm aciji že v 8. stoletju in da je trajala nato 
še v 11. stoletje. Dejstvo,da je v 12. stoletju ni več najti, bi m orda govo­
rilo za to, da naše področje ni s tako trdoživostjo in provincialno konser­
vativnostjo vztrajalo na že preživetem , kot je to na drugi strani mogoče 
opaziti v Dalm aciji in zlasti na Koroškem . M orda je podobno kot Italija, 
k jer pletenina nikoli ni igrala tako absolutne vloge in k jer je po 9. in 10. 
stoletju dom ala popolnom a zam rla, že iskalo novega izraza. K er pa tudi 
v slovenskem Prim orju prave pletenine ne najdem o pred 9. stoletjem , je 
torej stanje začetkov še najbolj podobno stanju v Dalmaciji. Če govorimo
o razvoju pletenine na našem ozemlju, pa s tem vendar ne m orem o mi­
sliti na kake dom ače obrtne centre. Redkost spomenikov, njihova pre­
prostost, m otivna revščina, itd. nam dajejo precej borno podobo v p ri­
m erjavi s sosedama, kakršni sta Italija in Dalm acija pa tudi še hrvatska 
Istra. Edini bogatejši ornam enti, kakršni so npr. na kam nih T 1, T 4, T 5, 
itd. (v Katalogu razstave), kažejo kot smo videli po paralelah, na severno­
italijanske centre. Posebej velja s tem v zvezi poudariti sorodnost plošče 
iz K opra (sl. 12) in tiste iz cerkve Santa M aria in Trastevere. Vidimo pa 
kljub tem u, da se je pri bogatenju m otivike tudi naša pletenina izkazala 
za plodno, vsaj kolikor je ornam ent na kam nu T 8 (Katalog razstave) res 
tako samosvoj, kot se nam zaenkrat kaže. Kakšne »slovenske« posebnosti 
v našem gradivu p a vendar iščem o zaman, niti ne m orem o reči, da so 
tiste, ki naj bi jih prispevala le Dalmacija, pojavljajo tudi pri nas. To naj 
bi bile1 4 0 živali v vogalih ark ad na ciborijih, trikotni tim panoni s pticam i 
ob kelihu in pa večja slikovitost, dosežena z izvrtanim i luknjicam i. K ar 
se tiče luknjic, šahovskih polj in pogoste dvotračnosti, kar naj bi bilo 
vse osnovna značilnost severnega Jadrana in Dalmacije, bi si prej upal 
trditi, da so bolj znak pozne dobe ozirom a nastopajoče rom antike kot pa 
kaka teritorialna posebnost. O tem smo že govorili v zvezi z odmevti ple­
tenine v rom aniki in v zvezi s fragm entom kam na z napisom iz Kopra, 
k jer se pojavljajo luknjice. Kljub pom anjkanju teh posebnosti v naši 
pletenini torej trdim o, da njen nastop sodi povsem v sklop sorodnih 
pojavov ob severnem Jadranu in v Dalm aciji — za razliko od prihoda
l" Karaman: Iz koljevke ...
pletenine na Koroško. To in še m arsikaj drugega nam potrdi prim erjava 
ornam entov posam eznih področij. O rnam enti slovenskega P rim orja1 4 1 
kažejo v veliki večini specifičnosti Dalmacije. Če nam reč prim erjam o or­
nam ente iz Dalmacije, M se na Koroškem ne pojavljajo,1 4 2 z onim i, ki 
so v tej prim erjavi specifični za Koroško,1 4 3 opazim o nekaj pom em bnih 
razlik. V Dalm aciji se za razliko od K oroške pojavlja nekaj izrazito sta­
rih, v antiki zakoreninjenih ornam entov, poleg tega im am o opraviti z 
živalsko in človeško figuraliko in s sim boličnim i prizori. Za ostale »dal­
m atinske« posebnosti je značilna visoka stopnja naturalizm a, rastlin- 
skosti in relativno zgoden izvor, k ar p a je, kot smo videli iz likovnega 
razvoja, isto. K oroška na drugi strani izstopa z motivi, za k atere je pred­
vsem značilna geom etričnost, sitliiziranost, jasnost in preprostost. Slo­
vensko Prim orje se dom ala z vsemi posebnostm i, ki jih kažejo te pri­
m erjave, povezuje z Dalmacijo. Mislim, da je s tem tudi za naše ozemlje 
dokazana K aram anova trditev, da pri pleteninasti plastiki ne gre za 
nacionalne, pač pa za teritorialne posebnosti, ki pa so verjetno v nekate­
rih prim erih tudi posledica časovnega zaostanka. To velja npr. za po­
m anjkanje rastlinskih in antičnih m otivov na Koroškem , ne pa za po­
m anjkanje geom etričnih motivov v Dalmaciji. Take vrste razlike pa že 
predstavljajo teritorialne posebnosti. Seveda ne smemo m isliti, da so te 
posebnosti ostro om ejene le na določeno področje, odločujoča je rela­
tivna gostota določenega m otiva, ki kajpak dopušča pojav tega motiva 
tudi drugod. Ali p a sm em o zato sklepati že tudi na lokalne delavnice, 
je drugo vprašanje. V erjetno ne. Naša k arta razprostranjenosti v tem po­
gledu utegne zavajati, ker so npr. s K oroške objavljeni vsi spom eniki ple­
tenine, iz drugih področij pa ne.
Da pa bi ugotovili čim popolnejšo relativno kronologijo, teritorialno 
om ejenost motivov ali celo posam ezne centre izdelave, bi bilo potrebno 
pri m orebitnem nadaljnjem delu na tem področju:
1. zbrati vse gradivo,
2. preveriti datacije in vsa izvajanja opreti le na absolutno datirane spo­
m enike (kar bi bilo mogoče le ob veliki množini gradiva),
3. izdelati popolno karto razprostranjenosti za vsak m otiv posebej,
4. izdelati čim bolj popolno razdelitev ornam entov na posam ezne variante 
in m orda še kaj, a vse to bi zaenkrat presegalo am bicije te razprave.
SCULPTURE WITH GUILLOCHE ORNAMENTATION IN SLOVENIA
In this paper the author uses new synthetic methods to study all examples 
of sculpture with guilloche decoration within the borders of the Socialist 
Republic of Slovenia. In a historical introduction he first explains the map 
of the disseminaton of guilloche sculpture, which shows a marked concen­
tration in the Koroška area and on the Slovene littoral, while thera is a con­
sistent emptiness in central Slovenia. He sees the reason for this dispersion 
on the one hand in >the extent and intensity of the missionary activity of the 
Archbishops of Salzburg and of the Patriarchate of Aquiiilea and on the other 
hand in the predatory incursions of the Hungarians in the 10th century.
H 1 6 a I2 , 8 b,, 6 b I2 _s, 4 c,, 2 a2 , 10 a2 , 3b2 , 3 f2 , 4č, 7a2_3 , 7Č, 2d2 , 11 a2 , 12, 4 a,
l4 i 1 b, 1 c, 5 b,( 2 a,, 6 a I,, 14 c, 12, 3 a I2 , 2 a2 , 2 a,, 4 a,, 8 b,, 17 b, 3 e2 , 17 e, 5 aj,
19 a, 13, 5 a,, 7 a,, 3 f2 , 21, 4 C i, 15 b3
,,J 14 a,, 18 a, 17 f, 3 d2 , 2b2 , 3 a2 , 7b2 , 7 a2 , 7d, 7 c, 2 c2 , 18 b
These incursions would also account for the lack of guilloche in the 10th 
century, as seen on the chronological dispersion table. In the section on the 
origins of guilloche ornamentation he gives a short presentation of the the­
ories put forward hitherto and of their authors, while he himself is of the 
opinion that guilloche has its origins tim late classical art and achieved such 
a wide dissemination because of its expressiveness, which is very closely 
related to that of the barbarians.
The main focus of the study is an analysis of the ornaments to be found in 
guilloche sculpture, their chronological dissemination and the stylistic featu­
res of the individual groups, the reasons for which are to be found in the 
chronological dispersion. All ornament are reduced to 93 recurring motifs 
(Annex 2), which are classified in a chronological table (Annex 3) according 
to the dates of the memorials studied. Thus seven groups of ornaments emerge 
which to some extent represent stages of development. They show the tran­
sition from the individual forms of guilloche, as friezes, often accompanied 
by classical elements and plant motifs in the 7th and 8th centuries, towards 
the ever increasing geometrization and independence of the guilloche in the 
9h century and then the gradual decline, the steady advance of animal and 
plant ornamentation, the renewed prevalence of classical motifs and of the 
narrative element, all of which leads to romanesque sculpture. This table 
also shows the number and hinds of ornaments which again appear in the 
individual phases, and also (the development of each motif.
The motifs are arranged on the chronological table at the beginning and end 
of each century also in accordance with the character or the place in tkne 
of the accompanying (concordant) motifs (in the following phase the con­
cordant motifs are also an indication, etc.) — this system is shown in Annex 4. 
This method of dating and also the search for concrete parallels thus formed 
the basis for the study of all examples of guilloche in Slovenia. Thus it was 
found that the guilloche in Slovenia covered the period between the 8th and 
the 11th centuries. This in itself connects it with Italy, because the other, 
more distant provinces (Charinthia, Dalmatia) begin later and also keep the 
guilloche longer (provincial characteristics). However, the small number ol 
lack of originality of the motifs and the imported material indicate that 
there were no indigenous workshops. A comparison of the motifs to be found 
and those not to be found in Carinthia (notes 141 to 149) connects the Slovene 
memorials to those of Dalmatia; from the Carinthian sculptures it can be 
seen that the guilloche reached there in its mature phase, but the development 
does not continue, and that there is only repetition of imported motifs.
The method of analyzing ornaments and concordant motifs still has unex­
ploited possibilities. For example, if it were to cover a sufficiently large 
number of memorials (at all events larger than in the present article), a 
comparison of the combinations of motifs would make relative chronological 
dating possible (lif the known and reliable datings were taken into account, 
even absolute dating would be possible), further it should be possible to 
establish the dissemination of each motif over the area, also the dissemination 
of the tcombinations of motifs and with this we would also establish the 
individual workshops, that is, their characteristics. Here an expert analysis 
would be needed to ascertain the provenance of the stone.
S Z b o r n i k
65
12 Del oltarne pregrade, prva polovica 9. stoletja, Koper, Pokrajinski muzej
13 Preklada, prva polovica 9. stoletja, Krkavče, vzidana nad oknom ko­
košnjaka pri studencu
14 Del oltarne pregrade, prva polovica 9. stoletja, Koper, Pokrajinski muzej
15 Del oltarne pregrade, prva polovica 9. stoletja, Koper, Pokrajinski muzej
VI
16 Del oltarne pregrade, prva po­
lovica 9. stoletja, ICoper, Po­
krajinski muzej
17 Del podboja ali stebriček oltar­
ne pregrade, prva polovica 9. 
stol., Pokrajinski muzej
18 Tranzena, 11. stoletje, Piran, vzhodna stena krstilnice
19 Del preklade ali stebrička, 9. stoletje, Koper, Pokrajinski muzej
20 Del oltarne preklade, prva polovica 9. stoletja, Padna, tlak pod kropil­
nikom v cerkvi sv. Blaža
21 Tranzena, 9. stol., Šm arje pri Kopru, vzidana v zvonik župnijske cerkve
22 Del preklade, 9. stoletje, Milje pri Trstu, Manlio Peracca