Zgodnja
Katolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, iu velja po poŠti za celo ltto 4 gld. 60 kr., za pol leta gH. 40 kr , za <Vti rt leta 1 gld. 30 kr. V tiskaruici »pn-jrinaoa sa leto 4 g"ld., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik. izide Danica dan poprej.
Tečaj XXVIII.
V Ljubljani 12. svečana 1875.
Lini 7,
Koledar za naslednji teden.
Štefan. — Februar.
14. Nedelja I v postu ali pepelnična. Evangelij: „Jezus se pošti 40 dni44. (Mat.) — šv. Valentin, mašnik in sprič., je v Rimu sv. vero z vso gorečnostjo ozna noval, in je bil poslednjič ob glavo djan 1. 2"«0.
Sv. Avksencij, pušavnik in spoz., je bil sin nekega pobožnega Perzijana, ki je bil ob času preganjanja kristjanov zbežal v Carigrad, in se je tam ožeui!. Bog mu je njegovo pobožnost in vnemo za crkev plačal tudi s tem, da mu je podelil sina Avksencija, kterega je v strahu Božjem izrejeval in ga dal podučevati v vsih vednostih tistega časa. Mladeneč, poln žive vere, čistega življenja, lepe postave in priljudnega obnašanja, je bil ljubljenec cesarja Teodozija v Carigradu, ter je bil sprejet 1. 442 med njegovo životno stražo. V tej novi službi na cesarskem dvoru se pobožni mladeneč ni nič spremenil, zvesto je Bogu služ'1, rad sveto pismo prebiral, samega sebe zatajeval. Njegovo gorečo pobožnost mu je Bo«r plačal tudi s tem, da mu je podelil dar čudežev. Tukaj naj le enega omenimo. Nekega dne prijezdi Evksencij iz cesarskega poslopja, od hudobnega duha obsedena ženska pa mu naproti priteče in vpije (hudobni duhv iz nje): vO Avksencij! koliko silo mi danes delaš! Že dvajset let prebivam v tej ženski, zdaj pa me že tvoja jeza mimo nje strahovito razdelava". Avksencij, ponižni služabnik Božji, zbode z ostrogo svojega konja, in jo v skok udere, da bi ljudstvu spred oči prišel. Ženska pa, od hudobnega duhd gnana, ravno tak6 kitro za njim teče in vpije: „0 Avksencij! zakaj me za seboj vlečeš? sej jo rad zapustim". Ljudstvo dere skupaj. Avskencij je prisiljen obstati, stopi s konja, in nad njo moli; in satan iz nje plane. Ljudstvo hvali Boga, da je dal svojemu služabniku toliko moč nad hudobnimi duhovi. Avksencij, vojak, pa tako pobožen! Bog ima v vsakem stanu svoje služabnike.
Avksencij se močno boji, da bi ga nečimerna človeška hvala ne poderla, toraj sklene cesarski dvor zapustiti in v samoto se podati. Sel je tedaj v Bitinijo, V? si tam poiskal samoto v gozdu 4 ure in pol od mesta J^Vcedona. Prebival je pod šterlečo pečino v vedni mo-, .in premišljevanji ves zamaknjen. Pastirji, iskaje £& .J'enih ovac, ga najdejo, in se močno prestrašijo, .bil v žimnati obleki, ogernjen s kosmato kožo; on. Pa reče: „Otročiči moji! nikar se me ne bojte, sej sem c.,ovek> feakor Vpraša pa jih, kaj išejo? Udgovorih mu. Zgubljenih ovac i§emo, že trikrat smo ta hrib prehodili> pa jih nismo našli". Samotnik moh, in jitt reče. )0beri;ite 8e na ievo f in nažii jih bote . Z.godijQ 8e je	Pastirji pripovedujejo doma
vso to prigodbo. Vasčani gredo gledat, in ga najdejo v molitvi zamaknienege; on pa jih prosi, naj bi mu naredili celico. Zgodilo se je. Ljud;e ga čedalje bolj obiskujejo , in f»e mu v molitev priporočajo; on pa jim lepe nauke in dobre svete daje, in čudeže dela. Neki imenitni gospej je podelil pogled v Jezusovem imenu, zlasti pa je iz obsedenih hudobne d»*lior»» izganjal.
Nek hudobnež je Avksencija zelo sovražil, ga preklinjal, s hinjavom in goljufom pital in ga obrekoval, da mnogim denarje deli zato, da se za par soldov kot obsedeni štulijo, kreužijo in divjajo: iz tacih hinavcev tedaj ta goljuf hudiče izganja, in ljudi slepari. Tega obrekovatca pa kmalo zadene šiba Božja. Njegova hči je bila obsedena, in je tako divjala, da je tudi možaki nieo mogli uderžati; neprenehoma je vpila : ,,Avksencij! Avksencij!" Oče spozna svojo pregreho in kazen Božjo, pelje s svojim pobožnim prijatlom obsedeno k Avksen-ciju. Pred njegovo celico obsedena strahovito nori in laja kakor pes. Avksencij pogleda iz celice skozi okno, in reče: „Mar za par soldov?" Oče, ves skesan pade pred njega in ga prosi odpušenja. Sveti samotnik mu reče: „Če sem, kakor si govoril, drugim dajal po par soldov, da so se kot obsedeni obnašali, koliko pa sem dal tvoji hčeri? Glej, šiba Božja te je zadela zavoljo tvojega obrekovanja; v prihodnjič se poboljšaj! Potem se obsedene dotakne s križem na palici, in zdajci je bila rešene hudiča — Drugikrat prideta k njemu dva gobova možd, in reče njima: „Brata moja! to bolezen sta si s svojim preklinjevanjem in priseganjem nakopala; poboljšajta se, da jezo Bož o utolažita". Mazili ju z blagoslovljenim oljem, in bila sta ozdravljena.
Tisti čas je že postaren menih Evtih v Carigradu razširjal že zaverženo krivo vero, ker je terdil, da ste v Kristusu njegova božja in človeška natura tako dru-ženi in skupaj zatopljeni, da je v njem le ena sama božja natura. Kristusovo telo, je rekel, ni bilo pravo človeško telo, ampak bilo je le na videz telo; toraj da ni bil Kristus rojen iz Marije Device, in da ona ni Božja Mati. Cesar Marcijan skliče zoper to krivo vero cerkveni zbor v Kalcedonu 1. 551. Zbralo je bilo 520 škofov. Tudi samotnik Avksencij je bil vanj poklican, pa iz ponižnosti ni hotel priti; rekel je: „Meni se ne spodobi učiti škofov, ampak njih nauke poslušati". Zbrani škof|e so Evtihovo krivo vero obsodili in za-vergli; določili so, da ste v Kristusu dve naturi — božja in človeška — združeni, pa ne v eno stopljeni, in da je Marija resnična Mati Božja. Evtih in njegovi priver-ženci se določilom tega zbora niso hotli podvreči, in so Avksenciju sporočili gerdo laž, da so školle v zboru poterdili Nestorje vo krivo vero, da Marija ni Mati Božja. To slišati je svetega pušavnika serce močno bolelo, in se ni hotel nič pečati s takim zborom, ki boje ne ve-
ruje, da je Marija resnična Mati Božja. To gerdo laž je menda Bog zato pripustil, da je Avksencij pozneje se bolj očitno in slovesno pričal resnico in tako rekoč se bolj poterdil sklepe cerkvenega zbora v Kalcedonu. Cesar in škofje so kaj močno želeli, da bi tudi Avksencij zborove sklepe poterdil, ker je imel veliko veljavo po • jutrovi deželi, in pa tudi zato, da bi se evtibovci nanj ne operali, rekoč: „sej jih tudi sveti pušavnik ne poterdi". Cesar pošlje ponj, služabniki vsega oslabljenega na voz vzdignejo, in v Carigrad pripeljejo. Cesar ga prav prijazno sprejme, ter ga opominja, naj tudi on sklepe zbora kalcedonskega poterdi, da ne bode ljudstvu v spotiko, in da se ne bodo evtihovci nanj sklicevali. Avksencij mu odgovori, da se sklepov starejih cerkve nih zborov v Niceji in Efezu z vso dušo derži, zboru v Kalcedonu pa se ne more podvreči, ker terdi, da Marija ni Mati Božja. Cesar ga objatne, in mu povč, da zbor v Kalcedonu ravno to terdi, kar sta zbora v Niceji in Etezu določila. Avksencij še le zdaj spoznd, da je bil od evtihovcev ogoljufan, in z naj večim veseljem v stolni cerkvi vpričo duhovšine in zbranega ljudstva slovesno oznani, da se popolnoma sklepa s škofi, ki so Evtihovo krivo vero zavergli.
Po tem se Avksencij zopet verne v samoto, toda na visi in bolj pusto goro, kjer si je dal narediti celico, v kteri jc po svoji poprešnji navadi ostro živel, priha-joče ljudstvo učil, bolnike ozdravljal in iz obsedenih hudobne duhove izganjal. Na prošnjo pobožne Elevte-rije je dal pod gor6 sozidati cerkev in samostan, v kterem je več ko 70 devic prebivalo. Svoje spokorno in delavno življenje je sklenil 14. svečana 470. Njegovo truplo je bilo pokopano v nunski cerkvi, kjer se je mnogo Čudežev godilo.
Vodilo sv. Avksencija: „Sveta katoliška cerkev je v veri moja nezmotljiva uČenica, toraj me ne more premotiti nobena kriva vera". — O da bi si zlasti mladi ljudje to vodilo prav globoko v serca zapisali, po tem bi jih noben zapeljivec ne mogel preslepiti s krivimi nauki.
15. Ponedeljek. Ss. Favstin in Jovita, brata sprič. Tirolca, sta po mnozih krajih sv. evangelij oznanovala, poslednjič pa sta bila v Briksnu ob glavo djana ob času cesarja Hadrijana.
1»>. Torek. Sv. Julijana, devica sprič., je bila po prestanih grozovitih mukah pod cesarjem Maksimijanom z mečem umorjena.
17.	Sreda kvaterna. Zveličani Janez Brito, sprič. iz Jezusove družbe, misijonar v Indiji, je bil ob glavo djan 4. svečana 1691.
18.	Cetertek. Sv. Simeon, sin Kleofin, sorodnik Gospodov, škof v Jeruzalemu za sv. Jakopom, sprič., je bil pod cesarjem Trajanom križan v 120. letu svoje starosti.
19.	Petek kvaterni. Sulica in žeblji. N. G. J. Kr. Sv. Barnat, škof v Beneventu, spozn., je z vso gorečnostjo trebil izmed keršanske čede malikovanje in pregrešne vraže, t 682.
20 Sabota kvaterna. Sv. Eoherij, škof Avrelijan-ski na Francoskem, spoz., je toliko bolj slovel po svo-
i'ih čudežih, kolikor bolj so ga terli nevošljivci z obrekovanjem.
Pastirski tisi sekorskega kneza in škofa.
(Konec.)
II. Že iz teh splošnih premišljevanj o sedanjih nevarnostih za sv. vero nam mora jasno biti, kolika je
naša dolžnost sv. vero za nas in za nam izročene braniti in se bolj in bolj v nji poterditi. Kako naj to storimo, nam bo še bolj razvidno, ako pregledamo, ktere verske resnice sovražniki sv. vere narhuje napadajo.
Sovražniki sv. vere napadajo nauk od potrebe čez-natorne vere. Pravijo: sej ni nič za to, kaj kdo veruje ali ne veruje, da le »pošteno živi". — Kaj tedaj je temu nasproti reči? Lej, ljubi moj kristjan! Ti u mer jed in ne veš kdaj, in prišel boš čisto sam v roko, božjemu Sodniku; in res vidil boš, kako te Bog ne bo sodil po tem, kar so nejeverni ljudje govorili, ampak edino le po tem, kar je On sam rekel. Njegove besede od potrebe sv. vere pa so te-le: „Kdor ne veruje, je že sojen, ker ne veruje". (Jan. 3, 18.) Sodba je tedaj že izrečena; in kako se glasi? Glasi se tako-le: ,,Kdor veruje, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen". (Mark. 16, 16.) „Ako ne verujete, bodete v svojih gre hih umerli" (Jan. 8, 24), namreč v grehu nevere same in v vsih druzih grehih, ker brez vere se ne more noben greh odpustiti. K temu Gospod še dalje zaterjuje: „Kdor je neveren, ne bode vidil življenja, temuč jeza Božja ostane nad njim" (Jan. 3, 36) in vsi viharji božje jeze bodo bučali nad nevernega vse večne čase.
Iz tega nasleduje, da se morate skerbno varovati tacih ljudi, tacih drušinj, shodov, govorov, časnikov, spisov in bukev, ki so zoper sv. vero; da vsak dan Boga prosite, da sv. vero bolj in bolj poterjuje v vas in v vaših; da mora biti vaše sveto prizadevanje, sami sebe in svojce v vere prav dobro podučiti; in da sv. vero po meri svoje zmožnosti tudi branite, ako se pričo vas napada.
Še huje sovražniki sv. vere napadajo učivno Cerkev, papeža, škofe — tudi vse duhovstvo. Oni dobro vedo, da bi bila razdjana vesoljna Cerkev, ako bi se jim poneslo učivno Cerkev razdjati, ker Gospod je vse položil le Cerkvi v roko: resnice, pomočke in vodbo k zveličanju. Po učivni Cerkvi uči in dela sv. Duh in Jezus sam. „Kakor je Oče mene poslal, tako jest vas pošljem", pravi Kristus (Jan. 20, 21) in zagotovlja: „Kdor vas posluša, ta mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa meue zaničuje, on zaničuje Njega, ki me je poslal" (Luk. 10, 16), nebeškega Očeta samega. In zopet pričuje sv. Duh, da škof, mašnik jo poslanec Božji, in da Bog sam skoz njegove usta uči in opominja (prim. 2. Kor. 5, 20). Tudi še žuganje pristavlja in pravi: „Ne prederznite se dotakniti se mojih maziljencev in hudovoljno počenjati zoper oznanovalce moje besede." (Ps. 104, 15.) Kdor zaverže učivno Cerkev, on zaverže Zveličarja, zaverže zveličanje samo, in ima od tega le prekletstvo iz svoje prederzne hudobije.
Iz tega pa izhaja, da pravi kristjan mora vse maš-nike, ki so v zvezi s papežem, kakor namestnike Božje visoko spoštovati, — jih zoper obrekovanja in krivične napade braniti, — zaderžke njih delavnosti odpravljati, in Boga serčno prositi, da bi zadostno število pobožnih, gorečih, učenih mašnikov pošiljal. In ker se glavno preganjanje zmeraj nevarniše strinja ravno zoper naj višega mašnika, sv. Očeta v Rimu, moramo tudi mi od naše strani ravno do sv. Očeta skazovati dolžnosti spoštova nja, ljubezni, pokoršine, in dokler je v zmčraj veči ]j>0 trebi, kakor je bilo dosihmal, tudi sinovske radodam<?st Res je, da papež za svojo lastno osebo potrebujerjter* malo; ker pa je duhovni oče vsih kristjanov, pot ^ prav veliko za tiste potrebne izmed njih, ki se^j ge k njemu za pomoč obračati. Sej zdaj posledni ^ 1 omenim le naj bližnjiše in kar se je tako r,^ bem nred očmi zgodilo, je laška vlada v Rimu .derserčno klostrov ter je 4558 redovnih oseb zagnal^ desni ki jim še tistega premoženja ni pustila, V prinesli seboj v samostan, in so jimkveče
pokojnine obljubili, da mnogi izmed njih komaj po pet starih krajcarjev na dan dobivajo.
Rnzun tega je do 120 italijanskih škofov, kterim je vlada ugrabila njih škofijske hiše in premoženje, kterim pa za to še teh pet krajcarjev ne izplačuje. *) Vsi ti in še prav veliko druzih, posameznih in celih naprav gleda na sv. Očeta, ki ne more pustiti, da bi brez pomoči konec jemali: z njimi deli darove ljubezni, ki mu jih verniki pošiljajo. **) Zato vas prosim, ljubljeni v Gospodu! tudi letos zopet nadaljujte z milimi darovi za sv. Očeta (po Veliki noči jih bodem zopet nesel sv. Očetu); Gospod bo vam in vašim družinam obilno po-vernil.
S posebno togoto napadajo sovražniki zapovedi sv. vere, še huje kakor vero samo. Sej pač naj veči del njih je sv. veri le zato sovražin, ker čednost zapoveduje, ktere oni ne spolnujejo, in greh prepoveduje, kte-rega se nočejo varovati, in ker nepokornim žuga večne kazni, pred kterimi stermč.
Iz tega pa sledi, preljubi! da ukaze sv. vere Vi le toliko zvesteje spolnujte in vse skozi po keršansko živite, da skerbite Božja in cerkvene zapovedi sami pridno spolnovati in svoje ljudi k njih spolnovanju priganjati — da tega se ne smete sramovati in ne bati se napadov od sovražnikov. Sej pravi Kristus: ,,kdor me spoznava pred ljudmi, ga bom tudi jest spoznal pred svojim Obetom; kdor pa mene pred ljudmi zataji, bom tudi jest njega zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih". (Mat. 1", 3'J. 33.)
K temu pa je potrebno, da ne le dolžnosti, ki jih imate kot kristjanje v naj tesnejšem pomenu te besede, temuč tudi tiste dolžnosti, ki jih imate kot deržavljanje, zares po keršansko spolnujete, in tudi od teh ne samo tistih, ktere ob vsih časih nespremenljive ostanejo, ampak tudi une, ki so v novejšem času zraven prišle, na primčr dolžnost voliti. Sveta dolžnost vesti je, da pri vsih zastopnih oddelkih svoj glas dajete le takim možčm, ki nimajo le samo vednosti, skušnje in ljubezni za občinski blagor, temuč ki so prave vere, djansko-keršanskega življenja, verske vestnosti, in ki so torej odmenjeni, koiikor je v njih moči, na to gnati, da se za kristjane zopet vse v resnici po keršansko vravna: v srenjakih svetih, v raznih šolo zadevajočih svetih, v krajnih in okrajnih šolskih svetih itd., ravno tako tudi v deželnem in ideržavnem zboru.
Poglejmo poslednjič še na četerto bojiše, na kterem sovražniki sv. vere prav naj veči razdjanja delajo, kterih nasledki segajo v nepregledljivo daljno prihod-njost. So pehanja verskih sovražnikov, ki na to gredo, da bi vsi in vesoljni mladini sveto vero vzeli, ali pa odver-nili, da bi nikoli ne prišli popolnoma do nje.
Da bolj ob kratkem govorim, bom molčal o druzih oddelkih mladosti in bom spregovoril le o šolskih otrocih, ki so med vsimi čez vse naj manj oboroženi pri nevarnostih zarad sv. vere. Mislite le na splošne pritožbe, ki se slišijo iz vsih kronovin in kterih glas je vsako leto bolj brezupen, ker v verskem in nravnem obdivjačenji šolskih otr6k si skor da nobeden več ne ve Bvetovati in pomagati. Tudi nikakor ne govorim o ^ožbah tistih, ki so že od začetka zoper ločenje šole y 1 Cerkve svarili in so to strašno stanje kakor neiz-DaJl^ljive nasledke naprej napovedovali. Govorim le o " ^h tistih, kteri so sami naj določniši prijatli in
Da v \ -
Je CerkeiP"™* pismo orleanskega škofa do italijanskega mi-,,Kedor L*^ predsednika Minghetta, Pariz 1874, str. 17, 19. Zato poniiC^ukaj vidijo verniki resnico, kako se obračajo da-Zaupno nji nOčeta; ne pa kakor kaka krivoverska pratika ali £ časnik kvasi.	Vr.
pospeševalci nove šole, in kterim je ta šola priljubljeno njih delo; ki so k temu strokovci in stanu nove šole ne poznajo le samo iz tega, kar od druzih slišijo, temuč jo iz svoje vedne lastne sodelavnosti sami poznajo; ki poslednjič niso posamezni glasovi, ampak v velikem številu, in se ravno k tistim štejejo, ki so kakor naj zmož-niši spoznani in po svoji očitni službi kakor taki tudi poterjeni. Da povem en izgled. Taki strokovnjaki so pred nekterimi mesci v eni sosednjih dežel imeli deželni učiteljski posvčt (konferenco), pri kterem so bili pričujoči naj glasovitiši učitelji, in vsi okrajni šolski nadzorniki iz dežele. Šolske zadeve so se tu resno obravnavale in iskali so se pomočki zoper nevgodnosti. V ta namen je bil storjen predlog, ,,da v vsakem šolskem okraju naj se napravi otetna hiša za skoz in skoz nepoboljšljive otroke".
Ako bi se ta predlog v naši okrajini kdaj izveršil, morali bi zidati — samo na Štajerskem — pač skor sedemdeset tacih hiš za razuzdane in Čisto nespokorne šolske otroke! In tč okolišine, ki so bile dozdaj nesli-šane v vsih keršanskih deželah, v vsih keršanskih stoletjih, v vsih keršanskih šolah, od kod izvirajo? Izvirajo iz ločenja šo!e od Cerkve, akeravno je tega še le šest let preteklo; bodo pa se veliko hujši, ako Cerkvi ne bo zopet pripušeno, da svoj potrebni vpliv do šole vživa.
Sedaj se zamore keršanski nauk v šoli le še prav malo, skoz in skoz ne zadostno učiti: opraviti pa ne more več kot solnce ob severnem zemeljskem tečaju. Poslušajte o tem enega naj bolj slovečih šolskih mož, učenjaka in publicista (ki je v deržavnih rečeh iznajdenec in ob enem pisavec) sedanjega časa, orleanskega škofa. On pravi: Bodimo pošteni! Kaj premore vera opraviti, ako se le včasi kakor uboga pregnanka prikaže na meji svojega kraja, da v neznanem jeziku spregovori svojim otrokom? Ah, vera je enaka jokajoči materi, kteri nesrečno zaupljiv oče ne dopusti več očitno govoriti k svojim otrokom! V tihi hiši jih vzame na serce, jih v naglih in štetih urah z veliko jadernost o obsuje s svojimi nauki in sveti, jim urno izroči naj dražji zaklade svoje modrosti in svojega serca! Toda, oh, zastonj ! ubogi otroci niso več zmožni jo za svojo mater spoznati! celo naj mlajši so se od hišnih ljudi naučili zasmehovati njer«; sive lase; naj boljši ne umevajo njenih ljubeznjivih glasov, in jo imajo le za revno, nesrečno tujko!" *)
Zdaj pa glejte, keršanski starši! Bog vam je vaše otroke dal nedolžne po sv. kerstu , in iz vaše roke jih bo zopet tirjal. Vam je naložena butara in odgovor keršanske odreje. To butaro in odgovor vam p o lajšati je sv. Cerkev voljno pripravljena, iz ljubezni do vas in do vaših otr6k, kakor tudi iz dolžnosti. Cerkev je to pošteno spolnovala in spolnuje še, kolikor koli se ji k temu zmožnost dopusti. Zapazite si pa dobro to-le: To, kar je zdaj Cerkvi še mogoče storiti, nikakor ni zadosti za keršanski nauk in za keršansko odrejo vaših otrok. Kolikor manj tedaj vam Cerkev zamore prevzeti, toliko več butare in odgovornosti v keršanski odreji otr6k ostane na vaših lastnih ramah. Prizadevajte si torej iz vsih moči to naj svetejši vsih dolžnost spolnovati s skerb-ljivostjo, ki se nikoli ne utrudi, ter otročiče z besedo in zgledom voditi k Kristusu, jih skerbno varovati zoper vsako zapeljevanje, s posebno marljivostjo gledati na nje v lčtih, ko se šolajo, pripomagajte jim v poduku keršanskega nauka ali sami, ali pa po starejih in dobro podučenih bratih in sestrah, vodite jih sami k Božji
*) Iz spisa: „Die Volkssehule" (od sekovskega škofa) stran 30.
*
službi in pogosto k prejemanju ss. zakramentov, in molite neprenehoma, da bi Božja milost tisto nadomestila, kar storiti je Cerkev zaderžana in Vi' dopolniti ne morete.
(Nasleduje postna določba. Kteri se postne polaj-šave poslužijo, molijo vse take dni 5 cčenaše in češena-Marij na čast bridkemu terpljenju Kristusovemu. Duhovni pastirji naj vselej ob nedeljah oznanijo poste za nastopni teden. Pastirski list za sv. leto pride posebej. K sklepu je rečeno):
Poslednjič prosim se enkrat v»e, da naj Bogu, Odrešeniku in ujegovi sv. Cerkvi tudi v teh dnevih poskušnje zvesti ostanejo, ter vsim podelim više-pastir-ski blagoslov v imenu Očeta, Sina in sv. Duha. Amen.
Kača.
I 'ersko-zgodovinska razprava.
(Dalje.)
„Kara pa jc bila naj bt.ij zvita med vsemi živalmi, ktere jc Gospod Bog vstva-ril na zemlji. Gen. III. 1.
In reče Bog kači: „Ker si to storila, si prokleta med vsemi živa!mi ua zemlji." Gen. III. 14.
F en i ča ni, pravi isti Porfirij, so se zmaju in kači poklanjali; onega imenujejo agato-demona (dobrega duha), in temu pravijo Knef, ter mu dajo skopčevo glavo, kajti je močen v glavi, kakor ta tič. Epeis, naj urnniši njih bierofant (popisovalec maliških božjeslužbnih reči), govori o tem bogu tako-le: „Naj pervi in naj vikši bog je kača s skopčevo glavo. Poln milobe je njen pogled, celo zemljo razsvetljuje, kadar oči odpre; ko jih zapre, nastane mrak in tema."
Stari postavodajavec Perzije, z imenom Zara-tuštra ali Zoroaster, isto tako govori o kači s skopčevo glavo: „Bog s kopčevo glavo je glavar vsih reči, ne umerljiv, večen, brezkončen, nedeljiv, ki mu ni ena-cega, ravnatelj vsega dobrega, naj izverstneji med iz-verstnimi, naj modrejši med modrimi, oče postav in pravice, ki ima vso vednost v sebi. Vseobsegajoč, popolnoma iznajden v vsih skrivnostih". *) To je pa kaj čudno, ko isti Zoroaster, ali saj njegova knjiga Zend-Avesta na drugem mestu pa drugač govori: „Perva človeka Mešia in Mešijana (mož in žena) sta bila s po-Četka čista in povsema podložna Ormuzdu svojemu stvar niku: pa hudobni Ariman jima njuno srečo zavidi. Pod podobo kače se jih loti, ter jima sadu ponuja, govoreč, da je on stvarnik ljudi, živali, rastlin in vesoljnega sveta. Ona sta mu verovala, pa v istem hipu ju je Ariman prevladal". (Zend-Avesta t. II. p. 378 ed. Spiegel). Tu je kača pop dnem kakor v sv. pismu popisana, pa ven dar, kakor je zgor omenjeno, je bila drugim naj vikši bog.
Ko je hotel slavni Likurg svojim rojakom v Sparti postave dati, je vprašal pred in se posvetoval s kačo v Delfiškem tempelju. Likurg potuje v Delfi in ko stopi Čez prag orakeljnov (prerokovališe), ga sprejme kača Python po svoji služabnici Pythiji s temi besedami: „Prideš, Likurg, v moj z darovi napolnjeni tempelj, ti prijatelj Jupitrov in vsih bogov olimpiških. Te hočem boga imenovati, ali človeka? nad jam se, da si bog. Ti prideš prosit me za modre postave svojim somestjanom;
*) To je očitno ostanek pervotnega razodenja od pravega iu večnega Boga, ktero razodenje se je med neverniki čedalje bolj pozabilo, in začeli so kačo, satana častiti nairesto Boga.
rada ti jih dam." Ko se verne Likug na svoj dom v špartansko mesto, ukaže spraviti od delfiške kače mu podeljeni odgovor v svetohram (arhiv), kakor posnemaje Mojzesa, ki je bil spravil dve tabli zapovedi v skrinjo zaveze. (Plutarch Disc. c. Colot. c. XVII.) In tega po-stavodajavca Likurga se uče keršanski otroci občudovati.
Zgodopisec Plutarh pripoveduje, da tudi Tezej, vtemelitelj Atenskega mesta in pervi njegov postavoda-javec, je skerbno za svet popraševal deltiko kačo Python. Tako je razodenje božje popačeno in ravno v nasprotno prevernjeno: verni Izraelci so pri Bogu pomoči, sveta iskali, pogani so častili hudiča in pri njem pomoči iskali! Dan so spremenili v noč, noč v dan. Stara kača si je bila delfiški orakelj postavila kakor „svojo goro Sinaj". Ali ni pri novih nevernikih ravno tako? Pri teh se je stara kača vsedla v grudo, v perst, v naravo, namesto na delfiški trinog, in se novim nevercem daje moliti.
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi. Naia ljuba gospa presv. Serca! bodi tisocerno zahva-
ljena. Mesca kimovca pret. leta je neki mož in oče več otrok siloo nevarno zbolel. Zavednost je popolnoma zgubil in le poslednjo sv. olje mu je bilo podeljeno, vsak trenutek so okoli stoječi njegove smerti pričakovali zarad silne slabosti. In glej! njegova žena in prijatelji njegovi so ga zapisali in priporočili „Naši ljubi Gospej", pričeli so za njega devetdnevnico in v malo urah mu je toliko odleglo, da je pri polni zavednosti prejel ss. zakramente za umirajoče in po tej silno nevarni bolezni se je v naše največje veselje popolnoma ozdravil. Tedaj naj te verstice zadostujejo v zahvalo Naši ljubi Gospej presv. Serca, ktera je tako očitno pomagala, naše prošnje uslišala in nam očeta tolikanj skerbnega zgodnje smerti otela.
V Ljubljani mesca prosenca 1875.	A. P.
Iz joine Amerike. (Konec.) Proti osmem pride pervi častnik k meni, kateri je bil razun nekterih mornarjev edini katoličan in se je rad zmeraj po latinsko pogovarjal, kar je še koli klatil; bil je nekdaj jezuitovsk študent, in je prav pobožen mož. Moj Tomaž Tauton pride in mi kaže nekaj černega pred nami. Jaz, ki nisem mogel tako daleč brez daljnogleda razločiti, pra-šam: Kaj je to? Odgovori mi: O boš nekaj vidil, kar še nikoli nisi — divjake. Ti pridejo k našemu parniku, da bi dobili jesti. Ostanem tedaj še slabe pol ure in kaj vidim?! Cisto blizo priveslajo 4 čolni teh kuprasto-barvanih divjakov ognjenozemeljskih, ki kričijo z ro kami mahaje in prosijo. Ea čoln pride tik našega par-nika, v njem je bil mož, ki je stal in lovil, če se mu je kaj verglo, in dve ženski ste veslali. In čeravno je bilo tako merzlo, da je mene dobro oblečenega zelo zeblo, so bili ti ljudje vender le čudno oblečeni. Mož ni imel nič druzega, kakor kožo Čez rame obešeno, kakor se navadno sv. Janez Kerstoik slika, ženske pa so jo imele opasano okoli ledij, kakor predpasnik. V serefo so se mi smilili. Častnik mi naprej pripoveduje, da to človekožirci. Čudil sem se, pa resnica je, ne le čfter-nik mi je to pravil, ampak tudi vsi drugi so mi t jo na jevali. Se celo Patagonci sami, kateri prebivraki, se drugi strani Magelanske ceste, čeravno sami div' jih ogibajo.	tihem
Iz Magelanske ceste v tako imenovan«der serčno oceanu je bilo morje zelo nemirno, pa smo verii ob desni naprej brodarili, in že čez dva dni smo ime
Patagonske otoke; 17. smo prišli v pervi čilejski pristan ..Ksronel". in 19. v Val porezo, mesto s 100.000 prebivalci; tukaj sem stopil na suho. Bil sem ravno 40 dni na morji. Imeli smo zares 40danski post, ker Angleži meso tako pripravljajo, da se mi ga je merzelo pogledati. Vse kervavo je še bilo, ko ga je prinesel na mizo. Živel sem večidel ob kruhu, krompirju, kavi in čaju. Če bi kdaj kater Slovenec tu popotval, naj gre raji do Rio-Janeira s francoskim ali laškim parnikom, od ondod pa z nemškim naprej.
Vse popotvanje me je stalo okoli 2000 frankov. Verh tega sem dosti terpel; pa naj bo v Božjo čast, vesel sem, da sem večim nevarnostim odšel.
20. listopada opoldne sem prišel iz Valdoreza v pol peti uri v glavno mesto čilejske republike „Sant-jago", kjer me je že vse pripravljeno čakalo.
Tukaj je glavna postaja našega misijona, kamor prihajajo vsi bolehni in stari misijonarji, pa tudi zdravi po težavnih delih se poterdit. Imamo lepo cerkev. V kloštru je prostora za 60 ljudi, lep vert — grozdje zdaj ravno cvete, zakaj nas mesec listopad je vaš maj-nik in tako narobe vsi letni časi. Letošnji zimi sem čisto odšel.
Tukaj ostanem, dokler se španjskega nekoliko ne navadim, potem me bodo pa poslali, kakor pravijo, v mesto Valdivijo, okoli katerega je veliko Nemcev naseljenih, tudi mesto je skoraj čisto nemško; na morji je, in ima 10 do 12.000 prebivalcev. Tukaj, kolikor sem slišal, je dosti živeža in denarja. — Pa o tem ti pišem drugikrat, ko se bom s krajem bolj soznanil.
Dan je pri nas kakih 6 ur poznei, če ne še več. Gorko je, kakor v Benedkah in družin laikih krajih. Valdivija, kamor se podam pozneje, je nekoliko bolj hladna, znabiti kakor Ipava.
Vejica,
na gomili verlega rojaka dr. Etbina Henrika Costa, položil Radoslav.
Žaluj Slovenija, obleci černo krilo, Še osobito Kranjska ti dežela! Nemila smert je zopet sina vzela, Čigar serce je tebi gorko bilo. —
Oj, ni Te več preljubi! serce milo Utihnilo je, ti roka ovenela, Ki za svoj narod ni se bala dela, Ki krepko se borila z zlobno silo.
Počivaj mirno, dragi nas Etbine! Na gori Sionski sladko v Gospodu; Pozdrav Ti zadnji kličem iz Vipave:
Naj On povrača trudne tvoje čine, Ki skazal si jih milemu narodu, Naj venča z vencem Te nebeike slave!
Verni kmetič, pa neverni svobodah pri pogleda narave.
Po polji lepem hodila Sta verni kmet in svoboduh, Po svoje vsaki sta molila Kako? — povedal bom, posluh!
Kmetic.
Vsedobri Oče na višavi! častim Te s serca globočin, Ti sam deliš ves plod naravi, stvarjenje vse le tvoj je čin. Dobrote tvoje so nezmerne — vse dar očetovskih je
rok;
Hvaležne glase čuj stoterne, ki jih darujem — tvoj
otrok.
Le samo ti si vir življenja; brez tebe černa vlada smert; Narava cela biti jenja, gre v nič in prah vse zemlje
pert.
Ak migneš le, nebd svetovi pogasnejo, se potope; Zagernejo morja valovi v nebo kupeče vse gorč. Je dar ljubezni, Oče! tvoje življenja tud' nsj krajši dih; Le Ti varuješ serce moje peklenščeka namenov zlih; Nevidno se na mč oziraš, smilujes Oče se sirot, Zaklade večne nam odpiraš, če hodimo le tvojo pot. Poslopje terdno, sveto pismo, uči veselih me resnic, Otroci tvoji dragi vsi smo, če slušamo tvoj božji klic. Uči nas Jezus v niem, ki drago življenje je za nas V	"	daril;
„DaMubezni za nas zadnjo srago na križu je kervi prelil: v k varil Ti si nam naravo, da zemlja je le skušnje Da v \	kraj,
Je Cerkečni dom, nebeško slavo dospemo zvesti Ti kedaj. „Kedor n*v svojo On zapustil kot učenico za ves svčt, Zato poni.e sluša je", izustil, ,,očitni grešnik je proklet!" Zaupno nji'no vse verujem, kar sveta Mati me uči;
se izročujem, ker dobro včm, da z njo si Ti!
Svoboduh.
Narava moja, kak si krasna, priroda! — zlo me veseliš; Na polji tu je glava jasna, modrosti svoje me učiš. Ti sama si vladar najviši, narava, ti si meni bog! Med svoje me častilce vpiši, saj trobim — glej — v tvoj
slavni rog!
Kako, da si iz nič postala — ee \ e, dokazati ne znam; A vender tebi gre le hvala, da bistro glavo jaz imam. Da zaničujem vsako vero, za mertvo grudo pa gorim, Zamaknjen v liberalno ero „mračnjake" vse na moč čertim. Iz tebe tudi sem zasledil modrost, postal da sem pagan, Skrivnost globoko res izvedil: da je moj brat »orangutan".
Kar v Afriko bi k njemu tekel, poklical ga pod senčni dob, Objemši ga, mu „bratec" rekel, če ne imel bi — ojstrih sob. Glav kronanih jaz ne spoznavam, napotje so na vsak
način,
Da ložej liberalno plavam, narava, pahni jih v pogin! Svobodno „klerikalce" klati, bi bila serčna mi rad6st; Proč cerkev; živi le Svoboda! Za čas sedanji ni njen ak; Moliti hočem te, priroda, nikakih ne vzrokuješ muk; Zato pa Renana, Darvina in druge take rad slavim; Narava, to sta tvoja sina, pred nju modrostjo skrij se Rim! Le nekaj se bojim, ki peče me včasi, kakor iivi čert: Da me, ko mi življenje izteče, zadavi strašna, večna smert; A kdo verjel bo tej isjavi? To je mračnjaška le isvest! »Energičen in zvest „naravi" — vložim koj zoper smert
protest!"
Kmet.	Svobodah.
Poterdi, ▼ veri me ohrani, živim, o Bog! da tebi v čast;	Zato narava, bom te hvalil, svobodno vžival vsak tvoj
Zatri in milostno odstrani poganstva novega pošast! —	dar;
Poglej na kmetiča na polji, v ponižnosti, ki tu klečim;	Ko bodem se pa v grob zavalil, — „sej mine vse", — le
O naj, ko všeč bo tvoji volji, v tebi, o Gospod! zaspim.	res to mar??
In zdaj pa, bralec! sam presodi, Kdo moder je, in kdo bedAk; Al ti je verni kmet po godi,
Al pa izbegan svobodnjak? —	Radoslav.
Razgled po svetu.
Avstrijansko. Odkar se slišijo imena bivših in bi-vajočih ministrov v Offenheimovi pravdi, se čedalje bolj govori, da ministerstvo odstopi in novemu pusti prostor. Kakošnemu? Govori se o nekem „Koller-Kellerspergo-vem" — vojaškem ministerstvu. Morebiti v svetem letu Bog da kaj boljšega za Cerkev in sploh za ljudski blagor?
Italijansko. Kako je laško ljudstvo naveličano liberalnega lagoja in kako hrepeni po redu in pokoju sv. Cerkve, kaže med drugim slovesno sprejetje novega škofa v Nočeri na Napolitanskem. 2. sveč. se piše od ondod: V nedeljo o poli-enajstih se je vernil v Nočero pobožni in učeni škof monsig. Ammiranti — čez 8 dni svoje nepričujočnosti, ker šel je bil na pervo obiskanje v Rim (ad limina apostolorum). Akoravno je bilo merzlo in deževno, ga je vender velika množica meščanov vsih stanov s palmami v rokah čakala na železnici. Vesoljni slavo-klic je bil oznanilo njegovega prihoda, in potem ploha metanih cvetlic in sladčič. Peljali so ga po vsem mestu in vse je klicalo: „Slava Bogu! Slava Piju IX! Slava našemu škofu!" To je bil zares pretresljiv pogled. Nobeno oko ni ostalo suho. Bilo je, kakor bi 18.000 telčs imelo eno samo dušo. Razkolnik bi bil tu vidil edinost; protestant (oporčkavec) bi bil tipal moč veljave; nejeverec bil bi okusil sladkost katoliške vere. Kad«r so prišli v stoljnico, je škof imel pretresljiv ogovor, in potem je med glasom zvonov, orgelj in glasbe podelil apostoljski blagoslov. Ob, tega dne Nočerani nikoli ne bodo pozabili.
— Kakošne komedije so imeli rudečkarji, da so Garibalda po vsem Laškem za denar beračili, pa zanj delali, da je prišel v Rim v deržavni zbor? S pravim liberalnim dirindajem so ga sprejeli, ko je prišel s Kozjcka v Rim. Izpregli so mu „gare" in sami so vlekli dedca v mesto. Bil je oblečen v belem plajšu, višnjevo čepico je imel na glavi in rodečo ruto okrog vratu. In kaj zdaj dela za laško domovino ? Predsedniku Biancheri-u je naznanil, da nektere dni ga ne bo v zbornico, ker ima opravila, mora sprejemati veliko svojih starih prijatlov in tovaršev in poiskati si stanovitnega stanovanja v bliiinji Rima. So mar staremu ro-goviležu to tehtniši opravila kakor po deržavni zbor? — Zopet se je vradno naznanovalo, da Garibaldi gre za par dni t Velletri in potem pojde se vselit v Fraa-kati. „Opinione" oklicuje vabilo, ki hoče Garibalda v Plorenco na obiskanje.
Rudečkarji so mislili, da jim bo prinesel Garibaldi ognja, ko pride v Rim; govoril je pa s kraljem od ▼ ode (Tibere) in zboljšanja rimskega polja. Tudi so pripovedovali te dni, da se je Garibaldi nekako sprijaznil s kraljevo konštitucijo. Gotovo je, da je v zboru prisegel. Toda čudno je, da „Unita" se tam pričo vender ne boji izreči pomenljivih besedi: „Bolj se je bati Garibalda konšitucijonalca, kakor pa Garibalda republikanca, — dogodbe bodo to skazale." In „zboljšanje rimskega polja" je boje rešenje deržavno-gospodarskega
prašanja u rudečkarskem pomenu. Eden mavtarjev je izrekel upanje, da Garibaldi se peč& „s poljem" v pomenu nekdanjih Gracchov in vojske med plebeji in patriciji (prostakov in plemenitnikov). Ni čudo, kar pravi „Unita", da Rim je postal „Rim zmešnjave", odkar je papežu uzet. Niso morebiti prazne besede tega lista, ki modruje: Garibaldi je prisegel zvestobo vstavi in kralju. Mogel jo je tudi priseči Macini-u, Mazzoni-u in Bacci-u" (mavtarjem). Tudi pristavlja, da Garibaldi je „petelinovec" („versatilis"), dokler ne najde stanovitne hiše po svojem kusu. Kmali na to pa pravi, da Garibaldi si je že poslednjič našel hišo vstrič zalega kraljevega dvora za kilometer zunaj „solnih vrat" (Porta solare). Čudo bi ne bilo, če je Garibaldi v svoji starosti petelinšek, sej taki so sovražniki sv. Cerkve vsi več ali manj. Kavur n. pr. je 17. maja 1860 slovesno protestiral (toliko gerše, če po hinavsko) zoper ulom Garibaldov v Sicilijo in hotel, naj se preganja Garibaldi kakor žalivec narodovskih pravic: 2. vinotoka ravno tistega leta pa je Kavur postal že drugačen petelin in kokodajkal je: da „Gariba!di je velikoserčen domoljub", zakaj plen se mu je bil posrečil: „oblast in poveljstvo v Napolju in Palermi je v slavnih rokah Garibaldovih", je rekel Kavur v zbornici. Tudi ministerski predsednik Marka Minghetti je enake dlake, ki ga „Unita" imenuje ,,moža treh prisčg." Bil je namreč ko papežev minister prisegel Piju IX, potlej Viktor Emanvelu; zdaj je obiskal tudi Garibalda.
Kdo tedaj se bo čudil, ako je Garibaldi poprej tohkrat na Kozjeku preklinjal čez „tirane", kar so njemu vladarji; 26. pros. 1875 pa je v Rimu slovesno prisegel na vstavo, in če mu je z drugimi vred ne mara tudi Minghetti priploskoval? Pri taki veternosti v značaju bi ne bilo nič čudnega, ako se „hosana'', ki so jo „buzzuri" (tujci) Garibaldu o njegovem prihodu v Rim kričali, spremeni v: ,,križaj ga!" ali kakor „Unita" piše: „Ako je 1. 1862 dobil svinčenko v peto na Aspro-montu, bi se mu utegnilo v Rimu zgoditi kaj buišega: in bilo bi osodno, ako bi Marko Mingheti 1. 1875 iz-veršil obsodbo zoper Giuseppe Garibalda, ki jo ima od
1. 1849 zasluženo v papeškem mestu. Oj, na Kozjek urno nazaj, ako noče v Rimu slabo končati".
Amerikansko. Časnik „Amerika" pripoveduje strašne rope, ki se gode po novem delu sveta in pravi: V vsakem večem amerikaoskem mestu se gode neprenehoma roparski napadi očitno po cestah v zimskih mescih, ko je pri nižjih stanovih malo zaslužka in je torej veliko pomanjkanja in revšine. V poslednjih tednih pa so se, tako pomnožili tolovajski napadi v tukajšnem mesti* (št.-Ljudoviku), da med prebivalci delajo veliko skezc ** Naj hujše pri teh primerljejih je bilo, da so se s1 vselej hudodelniki rokam pravice umaknili.	o lizo
Neki J. R. Shaw je bil zjutraj po dveh čisfj' in policijske stacijske hiše od trčh zamurcev nar, njo in na tla pobit. Potepuhi so mu stergali z života c> o kacih spodnjo suknjo, uzeli tudi uro z verižico, vreč „cm niso 150 dolarjev in so s tem petč unesli. Da me}
z njim mehko delali, je očitno. V tem primčrljeju so bili roparji vender zasačeni in sedeli bodo dolge leta v ječi., List pripoveduje se druge rope.
Čudno je, da sedanji slepi svet ravno naj boljši pripomočke zoper tolovajstvo, rop in tatvino divjaško in satansko sovraži, psuje in zatira, namreč od Kristusa postavljeno in zapovedano sv. spoved, in pa od sv. Cerkve poterjene in priporočevane misijone, ter katoliški Cerkvi roke veže, kjer le more, da ne more blagorno deliti svojih pomočkov. Tam, kjer ima katoliška Cerkev prosto roko, da more svoje od Boga postavljene sredke rabiti, tam se naglo tolovajstva intatinstva zmanjšujejo, in kolikor bolj se cerkve in redovniške hiše zidajo, toliko bolj se ječe praznijo. Kdo pa ne vidi, kako n. pr. so na Laškem vse ječe prenapolnovane in nikoli ni dosti zidanih, odkar so začeli vero in Cerkev prega njati?
Protestansfei misij on v Indiji. O vspehu, ali bolje rečeno o nevspehu protestantovskih misijonov v Indiji je dokazov zbiral Marshall. Posneti so po protestanških pisateljih in so zelo verjetni, ker niso enostranski, ako-ravno hočejo nasprotniki Marshallovi delo kot enostransko ob veljavo spraviti. Sej veliko druzih ravno to spri-čuje, kar je pokazal Marshall: da je vspeh protestanških misijonov skoraj ničla. Naznanila iz Indije to po-jasnujejo.
O začetku leta 1873 se zbere v Allahabadu 120 pridigarjev iz vsih razkolnij, da bi olepšali splošno misel o protestanškem misijonu in njegovem vspehu. Se celo dva sloveča moža, Sir Bartl Frčre, poprej deželni oblastnik v Bombaju, in Lord Napier, poprej deželni oblastnik v Madrasu, sta v govorih in časnikih slavila pro-testantovski misijon. Nato poprosi nadškof v Canter-buri-u kraljico in papežko Viktorijo, naj odloči po vsih pokrajinah angleške vlade dan, da se zahvalijo za srečni izid misijonov, in prosijo nadaljnih dobrot. To je bilo veselje brez konca in kraja. Kako slavne vspehe neki si je pridobila angleška cerkev, da bo praznovalo hvalni dan vse kraljestvo, v katerem solnce ne zahaja ! Žal jim, da v takem veselji kmalo eolnce merkne! Trije anglikanski škofje v Indiji, Milman iz Calcute, Gall iz Madras-a in Donglas iz Bombaj-a, se snidejo v Nagpuru. Misijon v Indiji je tvarina njih posvetovanja. Sad te seje je dvoje pismo, eno od nadškofov in škofov anglikanske cerkve, drugo od anglikanskih oznanovalcev in neduhovnikov v Indiji. Pervo pismo odgovarja zarad hvale Frere-a in Napier-a in zarad hvalnega dne, ki ga je vlada določila. Vsi trije anglikanski škofje so se podpisali in zato je to pismo važno spričalo o pervih vernikih anglikanske razkolne in krivoverske cerkve v In diji. Ti Škofje pa so v Indiji zelo ločeni eden od dru-zega, zato je njih enoglasno spričevanje še toliko bolj verjetno.
Pismo pa se tako le glasi:
„Goljufali bi vas, ako bi vam pravili, da je vse živo ginjeno in da je spreobernjenje Indije blizo.... Ako se oziramo na delo misijonov in posebno na misi jone naše anglikanske cerkve, moramo v resnici spoznati, da misijoni sploh bolj zastajajo, kakor napredujejo. Dozdeva se, da misijonom manjka moči zboljše-Vanja in zato tudi moči spreobračanja. Spreobernjenci :-\ko malo napredujejo v kristjanskem življenju, da niso "^akor tisti kvas, ki bi mogel giniti tako veliko šte-
deržavljanov. Dalje ne pridobijo naši misijoni za
^sa nič olikanih in dobro izrejenih m6ž, še tistih De> K so se izobraževali v naših šolah. Olikani domačini ostati t ^ — in to je splošno — daleč od resnice. Deržč se s^J^i^uhovne praznote, v kateri omahujejo nekaj časa m*. ^ svojim brezboštvom, ki se zoperstavlja njih umu, in ju keršanstvom (protestanškim namreč, loče-
nim od prave Cerkve), ki nima moči premagati njih bojeČnost in zopernost, ter si pridobiti njih pokoršino. Ne razkladamo zato stanja v Indiji, da bi vse, kar se je godilo, v slabo ime pripravili, še manj pa zato, da bi prizadevanje spreobračanja plašili, temuč dolžni smo pokazati Indijo, kakoršna je, in odstraniti vse zmote o srečnem izidu misijonov, odpraviti zmote, ki se razširjajo po službenih in druzih naznanilih, ki jih (sicer) veljavni možje razpošiljajo". (Po kath. Miss.)
Drobne norice. Pred sv. Očeta v Vatikan prihaja brez prenehanja toliko poslanstev in vsakterih oseb od naj viših do naj nižjih iz vsih krajev na zemlji, da je v resnici z Vatikanom tako rekoč vesoljni svet v manjši meri pred oči stavljen. In vsak ve, da to so naj boljši, naj poštenejši, naj značajniši ljudje pod milim nebom. Kakošni ljudje pa prihajajo v Kvirinal k tako imenovanemu laškemu kralju, ali celo kGaribaldu?!— „Ger-mania" ima sedemnajsternato tožbo, in 14 primčrljejev zadeva zgolj žalienje — deržavnega kanclerja Bizmarka! Ali ni to čudno? Kdaj bodo pa to preiskavali, koliko poštenih ljudi je ta bizmarška ,.nedotikljiva majestet" razžalila? — Nemški deržavni zbor je pod klop vergel predlog Poljca Taczanovskega, da naj se v poljskih okrajinah ohrani in varuje poljski jezik in narodnost. To je lahko umeti, ker »sovražniki Cerkve so tudi sovražniki narodov", pristavlja „Kartner BI.". — V rimski okrajini je strašno razdjanje, odkar so papežu Rim ugrabili. Od 1. jul. do 1. dec., le kar je sodnijam znano, se je zgodilo 585 morij, 6212 ranjenj (večkrat smertnih), 951 tolovajstev, 11.595 tatinstev. To v eni sami okrajini! Po Siciliji in drugod je še huje. No, Kleimayr-Bambergova „Pratika" — kaj praviš? — Kakor od vsih krajev, tako Be slišijo pritožbe čez novo šolstvo tudi s Koroškega. „Karntner BI." pravi: „Ako se bo tako dalje gospodarilo, se sme sto na eno staviti, da v 10 letih bodo naše nove šolske palače enake tičjim strašilom, kterih se bo vse ogibalo, ne da bi se vse napol-novale, kar se je pri tacih okolišinah zastonj pričakovalo." — Iz Londona hočejo na razstavo v Filadelfijo priremžati tudi ,,plavajočo gostilnico". Barka „Great-Eastern" hoče v zavetniku pred Filadelfijo med razstavo gostilničariti in sprejemati po 5000 gostov — ako namreč bodo hotli prihajati, pristavlja ča aik „Amerika". — V ječi v novem Jorku, kakor „Amerika" piše, počiva slabosloveči Kari Vogt, ljubljenec gospodov ,,mlado-liberalcev" in „starobedakov<(. Le ti, ki ga imajo na sumu, da je blizo Bruselja nekega plemenitaša umoril *) (in potem pobegnil ter se že več let pečajo, da bi ga amerikanska vlada izdala) z drugimi tremi „guncveti", je hotel pobegniti, pa so še do časa njih poskušnji na sled prišli. Pri Vogtu so našli šest tenkih žagic. Vsled tega so te tiče bolj tesno zavarovali. — Amerikanci se zanašajo, da v bližnji konzistoriji, ki ima biti malo pred Veliko nočjo, dobijo svojega kardinala. Msr. Jan Mak-Clo8key, nadškof novojorški, je menda za gotovo v to čast odmenjen. — Angleški deržavni zbor (parlament) se je z<*pet pričel 5. t. m. — Angleško ne priznava sklepov bruseljskega mednarodnega shoda, zlasti v oziru na vojne mednarodne pravice ne. — Solnograški vikši škof in kardinal Tarnoczy je nevarno bolan in že previden s ss. zakramenti za umirajoče. — Garibaldi zdaj stanuje v prelepi pristavi „Severini": misli se, da si jo bo kralj pridobil in Garibaldu podaril. — Pustovanje v Rimu je bilo dolgočasno, če tudi je tam Garibaldi, ljubljenec framasonski, ,,začetnik laške zlate dobe?" Gospodje hodijo raji na „Pinčio", kakor da bi maškare gledali. — V Florencu se sliši tako gerdo preklinjanje
*) Čudno bi ne bilo, ako mu človek ni več kakor opica, žaba itd. Menda bode ta Vogt znani naravoslovec ?
(tudi v Ljubljani celo med smerkovci!), da tudi gosposka misli na ostre naredbe, po kterib bi se ta preostudna pošastnost zaterla. „Unitau svetuje pa naj boljši pomo-ček, ker piše: Preklinovanje je jezik nejevčrstva; sto rite, da se spoštuje vera, njeni prazniki, njene cerkve,
a "eni služabniki, njen poglavar, in ponehovalo bo pre-inovanje. — Iz Berlina naznanjajo, da Bizmark je tako bolan na čutnicah, da ga vsaka reč razkači in v nepo oj spravi. Ga ne mara stotisučeri na vojskah razmesarjeni strašijo, ali po nedolžno preganjani znemir-jajo9 Zakaj so pa sv. Oče Pij IX tako mirni, kakor angele nebeški?... Vest, vest — ta tudi pri naj večem grešniku popolnoma ne zaspi! — Oreški kralj je podelil Mak-Mahonu in njegovemu ministru za zunanjstvo red sv. Jurja. — Kineški cesar je umeri in zapustil cesarstvo sinu, ki še nima treh let, pod vladanjem ce sarice matere. — V Metcu so Prusi školu pastirski list ugrabili. — Egiptovski namestni kralj si je podvergel zamurako deželo Darfur v Sudanu. — Rimska sodnija je 3. svečana naznanila, da je zaperla 2 študenta, ki sta ukradla kelih v cerkvi Rimske kolegije! „Unita" pristavlja: „Ne more se tajiti, da študenti se učijo prav sa prav — to, kar nekteri učijo v Rimu. — V Rimu so doživeli, da jud Arbib pretresa v svoji „Liberta" katoliški katekizem. Pa to ni kaj novega; kje drugje kak pob še nov katekizem spiše in novo nevero uči! — V svobodnem Rimu se je ]. sveč. neka žena od lakote na tla zgrudila, kar od leta 1870 ni nič novega. — Iz Sicilije se vedno naznanujejo tatvine in tolovajstva. _
Listek za raznoterosti.
Brezbožnemu.
O blaga čutila, ki mati budila Ti jih je v mladosti, katero v radosti Si polno užival, ker ni se ti vrival Se duh nesterpljivi nasprotja dvomljivi: Sej mati učila, ki te je ljubila!
O sladka vodila, ka Cerkev vcepila Ti v serce se mlado, veselo, ker nado, Ljubezen imelo in vero v razpelo, Ki lajša terpljenje, in večno življenje Temu obljuje, ki ga nasleduje.
Pa ko si dorasel, si dušo napasel Z ošabno le vedo, ki s kačjo besedo Te je pridobila, ker vsa pokorila Zaverže, ko pravi, da le po naravi Se nam je ravnati, ki „bog" je in „mati"!
Napolnjen s tim duhom pa prašaš z napuhom: „Kje blaga čutila, ki mati budila? Kje sladka vodila, ka Cerkev vcepila? Kje moč je zdaj vaša? Zaterla vas naša Je veda, moč ktere podira vse vere!"
Pa motiš se, reva! Ne čuješ odmeva Vesti, ki te bije v serce, in oblije Ti čelo in lica, te žge rudečica? Saj jenjaj lagati, če nečeš priznati: „Kdor Cerkve več neče, — že pekel ga peče!11
Sentjakopski.
Naznanilo in zalivala. Vsem sorodnikom, prijatlom in znancem, kteri se ne vedo, žalostni naznanjamo smert preljubljene žene, oziroma matere nase Marije Jan-
čarjeve, ki je umerla v 60. letu svoje starosti 8. t. m. Ob enem pa izrekamo naj serčniši zahvalo vsim, ki so jo 9. t. m. v tako obilnem številu k pokopu blagoserčno spremili. Bodi vsim priporočena v molitev in blagi spomin.
V Ljubljani 11. sveč. 1875.
Jak. Jančar, pekovski mojster, soprog.
Egidij, sin.
Jožefa, hči.
flatičini odborniki ljubljanski so 6. sveč. izvolili odsek, ki naj prevdarja, kako in kaj bi se storilo za dr. Kostov spominek. — 10. sušca bo prihodnja odbo-rova roja. — O. Zajic je bil posnel Kostov obraz na mertvaškem odru, in rekel je, ako bi se saj petdeset jih oglasilo, ki bi pri njem vzeli podobo opersnico (bisto) iz gipsa narejeno v okroglem pozlačenem obodu, da bi mogel take opersnice delati po 3 gl.
Teržaškega mil. škofa dr. Legata je mertud nevarno zadel.
Kazatelov slovanskih v Pragi je prišel na svitlo 3. sešitek 4. zvezka. Tudi v tem je precej Slomšekovega blaga. Mično, koristno je prebirati govore iz raznih slovanskih jezikov, kdor umeva češki jezik.
Hvale vredne darila, v Rimu je eden vitezov pred nekaj časom obljubil 2000 lir njemu, kdor bi spisal naj boljši bukve v zgodovinsko-katehetiško-polemiški obliki o božanstvu Našega Oospoda Jezusa Kristusa. (Rokopise že pregleduje odbor, izvoljen od papeževe verske akademije.) Zdaj pa zopet nekdo ponuja 1000 lir tistemu, kdor bi spisal podučne in poljudne bukve o Mariji prečisti Devici.
Poslanstvo francoskih dnhovnov je bilo une dni pred sv. Očetom in izročilo jim je trideset bukev, prelepo vezanih in ozališanih. V teh bukvah so prošnje 160 škofov francoskih, italijanskih, španjskih, nemških, av-strijanskih, belgiških, holanških, in prošnje treh milijonov vernikov: da naj bi sv. Oče vesoljno sv. Cerkev blagovolili posvetiti najsvetejšemu Jezusovemu Sercu.
DragO Žganje, v Anapolji v Ameriki (Marilnd.) so bili 3 kerčmarji pred veliko porotnijo, ker so mladen-čem vojaške šole žgane pijače prodajali. Mullan je dobil 500 dolarjev (čez 1000 gl.) globe in 5 dni ječe; Nichols 200 dolarjev globe in tudi «5 dni temnic; zoper Kealey-a so bile 4 pravde razpete, torej obsodba odložena. —
iskrice ignacifanske
za vse dni v letu.
22. Kadar hudobni duh koga napasti in ga bolj sovražno skušati želi, izbere si najraji nočni čas. (S. Ignat. in Exercit.)
Tisti mrak, bi rekel, med čutjem in spanjem, kakor čas dvomne svitlobe, tako neodločne volje, potrebuje čujočnosti: takrat plane sovražnik kakor iz zasede nanj, ki se je iz spanja prebudil, da bi mu neprevidoma za-pičil želo.
Zanikamo hudobše! skrivališča iše, ker se je zbalo očitno se bojevati; porabi noč, kakor tat. Kaj boš počel? Samo čuti je treba zoper tega tatu; on beži, ako ve, da ga zasledujejo.
Poloti ee jutranje dnevne ure: kakor ima namreč tisti polovico dela doveršenega, ki je dobro pričel, take * se je tudi od slabo pričetega dneva, Bog ne daj tegr*-težko nadjati boljšega izida. Pervo se spodobi Perver1111*
Koliko skerb ima satan za naš pogin! Dan iriu zadostuje, doda noči, in že naprej se loti mraka. lenemu, ki spi na obeh ušesih brez skerbi za s e * "rez pomoči Božje!
Darovi prihodnjič.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskaiji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljar*1*