PoStnln« plaSana w gotovInL
prilog.
Cena Din t*>—
Izhaja vsak dan zjutraj razve« v ponedeljkih In dnevih po pravnikih. — Posamezna Številka PiD 1'—, mesečna naročnina Din 20-—, za tujino Din 80'—•« Uredništvo v Ljubljani, Grego* tičeva ulica St. 23. Telefon uredništva 80-70, 80-09 In 80-7L
Jugoslovan
Pokopiai se ne ?rafia]o. — Oglati po tarlU in dogovoru.— Oprava 'f Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30 68. podružnica v Mariboru, Alelisan* flrova cesta St. 24, telefon 29 60 Podrulnlea * Celju, Samostan« ska ulica St. 4.
Št. 66
Ljubljana, torek, dne 19. avgusta 1930
Leto I.
Kombinirana ofenziva proti mejam in reparacijam
Francoski tisk zakieva, naj se Pariz pridruži poljski intervenciji - Energična odločnost varšavske vlade - Nemški poslanik v Parizu odpotoval nujno v Berlin
Pariz, 18. avgusta. Razburjenje radi nastopov in govorov nemških vodilnih osebnosti v sedanji volilni kampanji traja v vsem tukajšnjem tisku nevzdržno dalje in zavzema čedalje večji razmah. Globoko novo ogorčenje je povzročil predvsem govor notranjega ministra Wirtha, v katerem je rekel, da bo postal Youngov nažrt ncizvrš-Ijiv, če bo gospodarska kriza v Nemčiji naraščala še nadalje kot dosedaj. V dejstvu, da se je g. Wirth v svojih govorih dotaknil ob eni priložnosti mirovnih pogodb, ob drugi pa Youngovega načrta, češ, da bi utegnil postati poslednji neizvršljiv, se ne vidi le golj slučaj, temveč sc razlaga to kot premišljena kombinacija propagande, ki naj sistematično vodi tako proti mirovnim pogodbam kakor tudi proti finančnim obvezam, ki jih jo prevzela Nemčija.
»Journal des Debats« opozarja v tej zvezi na navideznost nemških finančnih tež-koČ. Če bi bil položaj v resnici tak, kakor ga predstavljajo Nemci — pravi —, potem bi ne bilo mogoče, da bi Nemčija trošila za Reichs\vehr tako ogromne vsote kakor do sedaj. Dasi šteje njena armada le 100.000 mož, je vojni budžet klub temu tako ogromen, da predstavlja mnogo večje breme nego nekdaj vojni proračuni cesarske Nemčije. List potem nadaljuje:
»Jasno je, da bi hoteli Nemci, opogumljeni po že doseženih uspehih, uničiti vse pogodbe in dogovore, ki so bili posledica njihovega poraza. Upalo se je, da bodo spričo velikodušnih koncesij vsaj nekaj časa
mirni, toda doseglo se je ravno nasprotno, Vsak uspeh je povod le za novo ofenzivo* in ni vzroka, radi katerega naj bi to prenehalo. Nasprotno, je polno razlogov za domnevanje, da bo šlo tako dalje, razen če se ogrožene vlade odločijo in povedo, da ima tudi njihova potrpežljivost svoje meje. Zalibog pa se do sedaj ni nič še napravilo ne povedalo.«
Edino poljska vlada — nadaljuje list — je ubrala pravo pot ter je vložila pri nemški vladi odločen protest proti govoru ministra Treviranusa. Če bodo ostale prizadete vlade molčale, bi utegnile nastati najusodnejše posledice. List zaključuje: »Bilo bi koristno, če bi Francija pridružila poljskemu glasu še svojega ter povedala, kateri so elementarni pogoji korektnih odno-šajev med državami.«
»Echo de Pariš« se vprašuje po globljih vzrokih, ki so neposredno vplivali na ministra Treviranusa, da se je odločil za tak svoj nastop, ter prihaja do zaključka, da je Nemce objel velik strah predvsem radi naglega naraščanja poljskega življa v onih krajih, ki jih Nemci zahtevajo zase. Tako-imenovani »koridor« šteje en milijon prebivalcev, med katerimi je sedaj komaj 200.000 Nemcev proti 800.000 Poljakom. Gdansko uživa sedaj veliko blagostanje, toda Poljska ga lahko še poveča. Potrebno je le par trgovsko-političnih potez, in ne samo da se poveča to blagostanje, temveč bi nastopili tudi zelo občutni in
nepopravljivi udarci za promet v Hamburgu in Bremenu.
Pariz, 18. avgusta. AA. »Le Temps« obžaluje, da socijalistično glasilo »Le Popu-laire« ni odgovorilo na govor nemškega ministra Treviranusa, kakor je zaslužil. Vsakokrat, ko Nemčija ustvarja fronte in ko podpihuje vojni duh, da bi tako uveljavila svoje revindlikacije, francoski socijalisti molče kot grob. Kadar Nemčija prične zvoniti s svojim pacifističnim zvoncem, da bi Franciji iztrgala nove konoesije, so francoski sooijalisti najboljši poslušalci in pogostokrat celo pomagajo Nemcem zvonit.
Varšava, 18. avgusta. Ves poljski tisk odločno zavrača nemško propagando proti poljskim mejam, ki se vrši v sedanji volilni borbi. Listi podčrtujejo dejstvo, da se ves nemški tisk — z morda eno samo izjemo — solidarizira z izpadi ministra Treviranusa. »Gazeta Polska« stavi poseben poudarek na značilno demaršo, ki jo je izvršil pred kratkim nemški poslanik v Varšavi von Rintellen. Ta je obiskal zunanjega ministra Zaleskega in ga prosil, naj bi vplival na poljski tisk, da bi se doseglo zmernejše pisanje v pogledu Nemčije, kajti dosedanji ton pisanja da le zastruplja polj-sko-nemške odnošaje. Von Rintellen je dobil zagotovilo, da bo poljska vlada napravila vse mogoče v smislu njegove želje pod pogojem, da bo nemška vlada vplivala v isti smeri na nemški tisk. Ravno tedaj — vzklika »Gazeta Polska« — pa je nastopil minister Treviranus s svojim govorom!
Varšava, 18. avg. A A. Agencija »Iskra« prinaša to-le sporočilo:
V	zvezi s poluradno objavo, ki je bila objavljena v nemških listih o nedavnih govorih ministra Trevirana, smo dobili iz uradnega vira to-le sporočilo: Omenjena nemška objava ne vsebuje motiva, ki bi mogel opravičiti izjave ministra Trevirana. Vsaka vlada ima pravico odločno reagirati proti manifestacijam, ki jih vodijo inozem-ci, naperjene zoper teritorijalno integriteto države. V tem pogledu je imel protest poljske vlade najkategoričnejši značaj, ker je bil posredi član nemške vlado in ker je bila izjava dana v obliki, ki bi morala izzvati protest vseh činiteljev, ki si iskreno žele ljubezni in mednarodnega sodelovanja. Niti ena poljska vlada ni zamudila niti ene prilike, da ne bi zavrnila vsake zahteve z nemške strani, ki bi stremela po izpremembi meja, in to ne glede na pota in sredstva, po katerih naj bi se te izpre-membe izvršile. Vsaka taka zahteva bo naletela na neizprosen veto celokupnega poljskega naroda.
Pariz, 17. avgusta. AA. Današnji »Matin« piše, da jo nemški veleposlanik von Hoesch odpotoval v Berlin prej nego je nameraval, in sicer zato, ker je nemško ministrstvo zunanjih zadev zahtevalo nujno poročila o odmevu, ki so ga v Franciji izzvali govori in izjave nemškega ministra Trevirana. Znano je, da sta se francoski vnanji minister Briand in nemški veleposlanik o tem nedavno razgovarjala.
Resnost zadnje angleške demarše v Sofiji
Makedonstvujušči pripravljajo nove banditizme, ki naj bi se vršili ob Času zasedanja Društva narodov — Odgovornost vlade gospoda
Ljapčeva
Beograd, 18. avgusta, k. Odkrito organiziranje teroristične akcije proti naši državi v Sofiji in drugih krajih Bolgarije, ki ga tolerira vlada g. Ljapčeva, je dalo kot je bilo že javljeno vnovič povod za tuje posredovanje v Sofiji. Angleški poslanik v Sofiji g. Waterloo je po naredbi svoje vlado napravil novo demaršo pri bolgarski vladi. Demaršo je dokumentiral s takimi dejstvi, ki jih bolgarska vlada to pot ne bo mogla izigrati, ne z obljubami, ki bi jih ne izpolnila, ne z navideznimi ukrepi proti makedonskim banditom. Angleški vladi in tudi drugim državam je na tem, da se odstranijo vzroki vseh trenj in nesoglasij med balkanskimi državami, ki jih izziva delovanje ilegalnih organizacij in za katere je preveč stvarnih dokazov, da so v neki tuji službi. Resnost koraka g. WaterIoo-a je tem večja, ker se on ni zadovoljil samo z vložitvijo formalne demarše pri bolgarskem zunanjem ministru, temveč je takoj po evoji demarši zaprosil tudi za avdijenco pri kralju Borisu. Pri tej priliki je vladarju Bolgarije ponovil to, kar je predložil vladi g. Ljapčeva. Kralja Borisa je opozoril na to, kar makedonski revolucijonarji delajo v Bolgariji z namenom, da s stalnim izvrševanjem zločinov in s pohodi na jugoslovansko ozemlje dajejo kar največ povoda za zaostritev odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Zadnje grožnje makedonskih banditov in njihove odkrite priprave v Sofiji in v obmejnih predelih Bolgarije za nove vpade v Jugoslavijo niso mogle ostati neopažene od zastopnikov velikih sil in to tem bolj, ker bi imela vzporedno z novimi zločini iti kampanja proti Jugoslaviji tudi
preko nam nenaklonjenega inozemstva in v zvezi z jesenskim zasedanjem Društva narodov v Ženevi.
Najnovejša angleška demarša, ki je podprta z dejstvi, potrjuje resnost položaja. Potrjuje pa dalje tudi, da se vsa zločinska revolucijonarna akcija proti Jugoslaviji, ki je pokrenjena z bolgarskega ozemlja, vrši z vednostjo bolgarske vlade, ki vse to tolerira.
Tuji diplomatski krogi v svojih centralah kot v svojih zastopstvih v Sofiji prav dobro vedo, koliko si kraljevina Jugoslavija prizadeva, da pomiri odnošaje in da za vedno odstrani vse vzroke in povode za napetost v odnošajih med obema sosednima državama. Ker so vsi diplomatski krogi podrobno poučeni o miroljubnih namerah jugoslovanske vlade, zato tudi beograjski diplomatski krogi z zanimanjem pričakujejo, kaj bo jugoslovanska vlada storila. Je namreč dovolj jasnih dokazov, da makedonska revolucijonarna organizacija v Bolgariji pripravlja nove zločine, in ni izključeno, da za vse to ve tudi vlada gospoda Ljapčeva. Fiktivni ukrepi bolgarske vlade proti banditom so samo pesek v oči nepoučenim. Edini izhod bi bil, če bi bolgarska vlada končno razčistila vse odnošaje z makedon-stvujuščimi, da jim za vedno onemogoči njihova prizadevanja, ki so bila do sedaj tudi realizirana, t. j., da bi bili oni razsodniki v jugoslovansko - bolgarskih odnošajih. Ker stojimo pred jesenskim zasedanjem Društva narodov, je verjetno, da se bo vprašanje jugoslovansko - bolgarskih odnošajev kot skrajni izhod predložilo mednarodnim faktorjem Društva narodov.
Vrsta velikih volilnih zborovanj v Nemčiji
Klavrne habsburške demonstracije v Avstriji
Dunaj, 18. avgusta, d. Avstrijski črno -žolti legitimisti in drugi monarhisti 'so včeraj in danes ob priliki stoletnice rojstva pokojnega cesarja Franca Jožefa priredili na Dunaju, v Ischlu in v Inomostu različne demonstracije in zborovanja, na katerih so se izrekli za monarhijo, za Habsburgovce ter so zlasti poudarjali, da mora čim preje
Brevzeti krono sv. Stefana mladi Oton absburžan. Na Dunaju so bili navzoči na zborovanju mnogi nadvojvode in stari av-
strijski generali. V votivni cerkvi, ki stoji na mestu, kjer je bil svoječasno na mladega Eranca Jožefa izvršen atentat, so odkrili spominsko ploščo. Monarhističnih zborovanj se jo udeležilo jako pičlo število starih avstrijskih patrijotov, dočim so drugi državljani prireditve popolnoma ignorirali. Nikjer ni prišlo do kakih izgredov. Delavstvo je bilo napram monarhističnim provokacijam popolnoma mirno in pasivno.
Državna stranka odklanja Hindenburgov blok — General von Seeckt o delavstvu — Nov govor ministra Treviranusa
Berlin, 18. avgusta, d. Novo ustanovljena državna stranka je priredila v Diisseldorfu veliko volilno zborovanje, na katerem je
govoril tudi pruski finančni minister H6p-ker-Aschoff. V svojem govoru se je minister dotaknil tudi v Nemčiji vpadajoče gospodarske krize, razmotrival je način, kako naj bi se ta kriza odstranila, dalje je razpravljal o vprašanju volilne reforme in o spremembi državne uprave. Poudarjal je, da pri novi državno-upravni reformi ne sme biti Pruska razbita in razdeljena in da tudi južnonemške dežele morajo dobiti primerno stališče v državni organizaciji. Govoril je tudi za reorganizacijo strank. Hvaležno pa je odklonil nameravani Hindenburgov blok meščanskih strank, ki jo naperjen proti socijalni demokraciji. Odklonil je tudi vsako diktaturo. Zavzemal se je tudi za splošen sporazum med narodi, toda pod pogojem, da se spoštuje pri vsakem narodu njegova ljubezen do domovine. Njegova stranka je za agilnejšo zunanjo politiko s pogledom na vzhod.
Magdeburg, 18. avgusta, d. Na velikem zborovanju nemške ljudske stranke je govoril tudi njen kandidat bivši šef državne brambe generalni oberst von Seeckt. Ta se je izrekel za skupno sodelovanje vseh meščanskih strank. Priznal pa je tudi
enakopravno stališče delavstva, ker je ne« mogoče, da bi se moglo za nedogleden čas vladati proti delavstvu. Delavstvo ima pravico sodelovati pri državnih poslih in odločati v državni zakonodaji.
Berlin, 18. avgusta, d. Na jutrišnji seji bo državni kabinet razpravljal o dveh važnih zakonskih načrtih, ki se nanašata na reformo državnih financ in na reformo volilnega zakona v državni zbor. Izpremeniti se ima razdelitev volilnih okrožij, ki se imajo sedaj po novem zvišati na 162. Vsako volilno okrožje bi štelo do 25.000 volilnih upravičencev.
Pariz, 18. avgusta. A A. V Kasslu je minister Treviranus potrdil v svojem govoru svoje prejšnje izjave in rekel, da se priznava za pristaša aktivne revizionistične politike, toda brez vsakršne grožnje. Bojni duh, je rekel, ni izraz zanosa, nego pomeni zvečanje strpnosti in hrabrosti v okrepitvi vere v enakost med narodi, ki so se udeležili vojne. Oni, ki iskreno žele miru, morajo imeti smelost, da priznajo nevarnosti, ki groze miru. Pustimo ob strani katastrofalne govore, ki povzročujejo nesrečo in prinašajo narodnemu gospodarstvu več škode kakor bremena reparacijskih dajatev in slabe kredite v državi.
Sedeži v svetu Društva narodov
Pričakuje se energična borba Ženeva, 18. avgusta, n. Dobro poučeni krogi trdijo, da bodo na zborovanju Društva narodov, ki se sestane tekom prihodnjega meseca v Ženevi, poedine države vodile ostro borbo za izpraznjena neperma-nentna mesta v svetu Društva narodov. Ta mesta bodo izpraznile Kanada, Kuba in Finska in kandidirajo za njihove naslednike Norveška, Guatemala, Kitajska, Portugalska, Grčija in Irska. Skoro gotovo je, da bo mesto Finske zasedla Norveška, ker je običajno, da imajo severne države v svetu Društva narodov vedno po enega zastopnika. Prav tako je verjetno, da bo zasedla Guatemala mesto, ki ga je doslej imela Kuba, da bodo na ta način tudi srednjeameriške države še nadalje sedele v svetu Društva narodov. Tembolj sporno pa je tretje mesto in se zanj borijo Bel-
za zasedbo izpraznjenih mest.
gija, Grčija in Kitajska na eni strani, na drugi strani pa Irska in Južna Afrika. Velika Britanija želi, da bi to mesto, ki ga je doslej držal zastopnik Kanade, dobil spet britanski dominijon, če mogoče zastopnik Južne Afrike, t. j. general Hertzog. Zelo ji je pa na potu baš kandidatura Irske, ki prav tako pretendira na to mesto in ki na drugi strani tudi spada v britanski imperij.
Dogodki v Egiptu
London, 18. avgusta. AA. Po vesti »Morning-posta< iz Kaira nameravata kralj Fuad in Sid-ki paša izpremeniti egiptsko ustavo tako, da bi se število poslancev znižalo z 250 na 100, izmed katerih bi eno tretjino imenovala vlada. Kralj bo v teku tega tedna o tem izdal novo naredbo in splošno mislijo, da bo ra& pustil sedanji parlament.
Poguba poštnega parnika »Tahiti«
Parnik se je potopil včeraj popoldne — Posadka in potniki rešeni
Jugoslovanska kulturna skupnost
Ob stoletnici Franc Jožefovega rojstna stopajo v spomin zopet oni nesvobodni časi, ko je bila prepovedana vsaka naša odločnejša narodna gesta in ko je zlasti bilo prepovedano vse, kar je dišalo po slovanski skupnosti. Vsi, ki so se udeleževali slovanskih kongresov, so bili na črni listi in ob izbruhu svstovne vojne je večina d njih tudi morala v zapore ali pa je bila internirana. Da preprečijo preveliko preganjanje, so zato prireditelji slovanskih kongresov vedno zatrjevali, da ir..ajo ti kongresi le kulturen značaj brez vsake„ političnega pomena. Izgovor je bil nujen, ker bi drugače bili ti kongresi sploh nemogoči.
Po vojni pa je ta ozir odpadel in prosto in neov’ .jo ? -'re^i. govoriti, 'i imajo slovanski kongresi političen cmen. Zal mi nekateri tudi sedaj pretiravajo ir če so preje govori' le o ’ Iturni skupnosti slo-van. narodov, govore sedaj v prvi vrsti le o politični r’:upnosti, V da bi kulturna skupnost postala odveč. A tudi glede jugoslovanstva bi hoteli nekateri dopovedati, da je na mestu samo politična skupnost, ne pa tudi kulturna. To pa je čisto zmotno mnenje, ker jugoslovanstvo ne pomeni samo politične skupnosti, temveč tudi kul-turno in gospodarsko. Popolna skupnost Jugoslovanov, te je danes cilj, h kateremu moramo stremeti vsi, ker je le popolna skupnost v našem interesu. Zlasti pa to vfi’:ja glede kulturne skupnosti.
Pri vsem spoštovanju slovenske književnosti je vendar jasno, da gotovih velikih nalog Slovenci vsled svoje maloštevilnosli ne izvedemo. Tako je velika slovenska obča zgodovina skoraj nemogoča, enako veliki slovenski konverzacijski leksikon. Prav tako razni besednjaki, atlanti, znanstvene knjige niso v slovenščini mogoče, ker bi bile te knjige predrage, če bi se sploh našel založnik, ki bi tvegal neizogiben in velik deficit njih izdaje. A vse te knjige so potrebne, neobhodno potrebne in ker nismo imeli na razpolago slovenskih, smo kupovali nemške. Silno mnogo denarja smo izdali za te nemške knjige in silno mnogo denarja je tako šlo v tujino in vendar bi lahko ostal velik del tega denarja v domovini, če bi se vsi Jugoslovani združili za izdajo teh knjig.
Kajti vsi Jugoslovani združeni pa smo dovolj močni, da izdamo tudi drage znanstvene in leksikalne knjige in da jih tudi razprodamo. In ker se vedno bolj množi število naših šol in vedno narašča število naše inteligence, bo vedno lažja razprodaja teh knjig. Tako bi postali čisto neodvisni tudi v duševnem oziru od tujcev in pri tem bi pridobili še to, da bi bili pravilno informirani tudi o lastnem življenju. Saj vsi vemo, kako škandalozno malo in tudi čisto napačno poročajo nemški leksikoni o naših krajih in ljudeh. Ze samo ta moment je zadosten vzrok, da se prično dela za izdajo velikega jugoslovanskega konverza-cijskega leksikona, kakor ga n. pr. Cehi imajo že davno.
A tudi materielnih prednosti, ki bi jih nudila izdaja velikih jugoslovanskih del, ni prezreti. Nikakor ni treba, da bi se vsa ta dela tiskala le v eni tiskarni, temveč bi se njih tisk porazdelil po vsej državi. Leksikon bi se tiskal v Zagrebu, atlanti v Beogradu, obča zgodovina v Ljubljani, ali kakor bi se že to uredilo in vse naše tiskarne bi imele zaslužke in denar, ki je odhajat leta in leta v tujino, bi ostal doma. Poleg tega pa bi našlo vse polno naših šolanih ljudi pri izdaji teh del svoj kruh in tudi preprost človek bi mogel upravljati ta dela. Enkrat za vselej je že treba odpraviti ta ne-dostatek, da se more dokopati do višje na-obrazbe od naših ljudi samo tisti, ki obvlada še kak tuj jezik. Naše kulturno življenje bo popolno šele tedaj, kadar bo vsak naš človek mogel v svojem jeziku Citati tudi najvišja znanstvena dela.
H kulturni skupnosti pa kliče tudi film in še prav posebno zvočni film. Čisto izključeno je, da bi Slovenci sami zmogli stroškov za slovensko besedilo v filmih, še manj pa bi mogli Slovenci sami prirediti zvočne filme za naš jezik. Zopet zmoremo te stroške samo vsi Jugoslovani skupno, zopet je edina rešitev le v jugoslovanski kulturni skupnosti. Zlasti pri filmu je ta skupnost vsak dan bolj potrebna, ker že postaja pri nas zvočni film propaganda za tuj jezik.
Zato pa je docela zgrešena misel, da pozna jugoslovanstvo le politično skupnost. Baš nasprotno je res. Politična skupnost jugoslovanstva je samo sredstvo za še večjo
Nova Zelandija, 18. avgusta. AA. Poštni parnik »Tahiti«, ki je vozil iz WelIingtona na Novi Zelandiji v San Francisco, se je danes popoldne sredi Pacifika potopil. Vsi potniki In vsa posadka so rešeni.
»Tahiti« je imel dva jeklena vijaka In nosilnost 7898 ton. V soboto rano zjutraj je izgubil en vijak in skozi nastalo vrzel je vdrla voda. Vsi napori posadke, da parnik rešijo, so bili zaman. Brezžične klice na pomoč, ki so jih nato začeli na parniku pošiljati v svet, je prestregel mali norveški parnik »Penybryn«, ki jih je takoj oddal naprej v Wellington, med tem pa je krenil »Tahitiju« na pomoč. Prošlo noč je zagledal ponesrečeno ladjo, ki se je izda-
jala s svetlobnimi znaki. Med tem sta vjela klice tudi parnik »Tofua«, ki je last iste družbe kakor »Tahiti«, in ameriški parnik »Ventura«. Takoj sta odplula ponesrečeni ladji na pomoč. »Ventura« je priplula na kraj nesreče davi in rešila potnike z rešilnimi čolni. »Tahiti« se je nekaj ur nato pogreznil. Njegova posadka je štela 148 mož, vozil pa je 128 potnikov.
Wellington, 18. avgusta. AA. Vsa časopisna pošta, vsi paketi in vsa prtljaga na »Tahitiju« so izgubljene. Med prenosom pošte na parnik »Ventura« je 6 vreč padlo v morje in se potopilo, 50 vreč se je zmočilo, ostala pošta pa je nedotaknjena.
gospodski narod...
Madjari — od narave
Govor ministra Gombosa o vprašanju prestola in trianonski pogodbi
Budimpešta, 18. avgusta, n. V Miškolcu je na svečan način nastopil svojo službo novi veliki župan Borbelya, prijatelj vojnega ministra Gombosa. Ustoličenja se je udeležil tudi Gombos, ki je imel ob tej priliki pomemben govor in je med drugim dejal:
»Do konca vojne ne zasluži nihče pohvale, da bi se bil boril za samostojno in neodvisno Madjarsko. Vsak mora sedaj po svojem stanu sodelovati pri ustvaritvi nove Madjarske. Treba je, da zavzame Madjar-ska napram svetu svoje odrejeno stališče. Mnogo je danes ljudi, ki bi želeli, da bi se povrnila preteklost, ker mislijo, da bi v takšnem slučaju boljše živeli, takšna politika je egoistična politika črvov, ki živijo zato, da jedo. Nam je pa treba novih ljudi.
V	ta namen ni potrebno uprizarjati revolucije. Mnogi mislijo, da bodo nastopilo politične spremembe, po katerih pride na vrh neka dinastija in da bo narod spet zapostavljen. Prišla pa bo na prestol le ona dinastija, ki sc bo odzvala pozivu in ki bo stopila v službo naroda. Če bi to bilo izključno madjarsko vprašanje m če bi bil narod docela suveren, tedaj bi se moglo dopustiti, da se postavi to vprašanje. Toda jaz pravim, da pomeni trianonska mirovna
Zaključek evharističnega kongresa
Papežev odposlanec se je včeraj vrnil v Beograd
Zagreb, 18. avgusta, k. Davi so se člani katoliškega episkopata sestali h kratki konferenci. Na konferenci so ugotovili neobičajno velik uspeh evharističnega kongresa. Sprejeli so tudi skupno poslanico na vse vernike, v kateri se vernikom zahvaljujejo za udeležbo in sodelovanje na kongresu ter poudarjajo važnost češčenja presvete Evharistije in priporočajo, da bi se čim pogo-
Otvoritev sej tarifnega odbora
Odbor je začel z delom včeraj pod predsednišivom g. šreploviča
Beograd, 18. avgusta. AA. V dvorani beograjske industrijske zbornice je bila danes otvorjena seja tarifnega odbora ministrstva za promet pod predsedništvom podpredsednika jugoslovanskega narodnega odbora Mednarodne trgovske zbornice Vase Jovanoviča. Seje so se udeležili poleg generalnega direktorja generalne direkcije državnih železnic g. Dimitrije Šreploviča tudi zastopniki gospodarskih ministrstev in mnogo zastopnikov gospodarskih organizacij iz vse države. Udeležence kon-
Mednarodni kongres za strokovni pouk
Naš delegat dr. Branko Dosianič o ciljih in rezultatih kongresa
Beograd, 18. avgusta. 1. V Beograd se je vrnil glavni tajnik beograjske obrtne zbornice, dr. Branko Dostanie, ki je z našo delegacijo prisostvoval delu mednarodnega kongresa za strokovni profesijonalni pouk v Liege v Belgiji. Ta kongres se je vršil od 1. do 5. avgusta. Tajnik zbornice je dal vašemu dopisniku izjavo, v kateri je med drugim dejal: »Mednarodni kongres za strokovni profesijonalni pouk se je vršil v sestavi proslave stoletnice belgijske kraljevine, pod patronatom belgijske vlade. Otvorjen je bil dne 1. avgusta v slavnostni dvorani vladne palače. Prvi, drugi in tretji dan avgusta so bila zanimiva predavanja in razprave o vprašanju profesijo-nalnega pouka. Razprav so se udeleževali delegati 27 držav. Najslavnejše jo bilo vprašanje izbiranja poklica. V tej stvari so bila mnenja deljena. Nekateri so bili zato, da se naraščajnikom in njihovim roditeljem kakor do sedaj prepusti izbor poklica po prosti volji. Drugi pa so zastopali mnenje, da je treba naraščajnikom omogočiti izbero poklica s posebnimi institucijami, ki naj se ustanove v ta namen in ki naj bi mladino preskusile, tako s teoretskega stališča, kot 8 psihotehnične strani, ter na ta način pomagale, da se čim bolje in lažje orijentira glede poklica, ki naj si ga izbere. Pri razpravi o zakonodajstvu v korist organizacije in razvitka strokovne profesije so bile zanimive zahteve, naj bi zakonodajstvo
kulturno in gospodarsko skupnost in v tej smeri je treba čim preje pričeti z najbolj intenzivnim delom. Samo na ta način je mogoč duševni napredek vseh Jugoslovanov.
pogodba v vsakem pogledu kršitev suverenosti narodnih pravic. To vidim predvsem v vojski, ki jo moramo plačevati. Vprašanje dinastije ni pravno vprašanje, nego odiočajo glede njega faktorji mednarodnega političnega življenja. Življenje kaže, da v narodu vre, da je nujna potreba, da se režim učvrsti in ustali. Nam ni treba režima otrok. Oni, ki niso videli fronte, naj ne iščejo svojega dela pri državni upravi. Madjarski rod se ni rodil, da postane suženj. On je gospodski narod in ga je usoda od vsega početka določila, da vlada drugim podonavskim narodom.«
Kaj dela grof Bethlen?
Budimpešta, 18. avgusta, n. Politični krogi ugotavljajo, kako neugodno je vplivala okolnost, da se predsednik vlade kljub svojim obljubam že nekaj dni ni pojavil v Budimpešti. Ta okolnost je vplivala v Budimpešti tem bolj neugodno, ker so se danes pričele proslave sv. Emerika, a se Bethlen teh proslav ni udeležil. Na drugi strani krožijo govorice, da je predsednik Bethlen zelo zaposlen z važnimi državnimi posli in da mu bo mogoče priti v prestolico šele v treh ali štirih dneh.
šteje vršile krajevne evharistične konference. Ta poslanica bo objavljena čez nekaj dni.
Zagreb, 18. avgusta, k. Danes ob 12.45 popoldne je z beograjskim brzovlakom odpotoval iz Zagreba papeški nuncij msgr. Hermenegild Pelegrinetti. Nuncija je pospremil na kolodvor hrvatski metropolit nadškof dr. Ante Bauer.
ference je pozdravil v imenu ministra za promet direktor Šreplovič, ki je navzočim želel srečo pri delu in zaprosil člane tarifnega odbora in vse gospodarstvenike, da pomagajo prometnemu ministrstvu, da se naša tarifna politika izvede na način, ki bo najbolje ustrezal državi, javnemu prometu in gospodarskim krogom. Takoj po govoru je g. Šreplovič otvoril debato in pozval zastopnike državnih oblastev ter gospodarstvenike, da predlože svoje referate o vprašanjih tarifne politike.
v tem pogledu močneje udejstvovalo. Tretji dan je bil posvečen razpravi o potrebi osnovanja udruženj za pouk izučenih vajencev. Potem se je razpravljalo o pogojih, o kvalifikaciji in o položaju, ki ga ima obrtni naraščaj ter kakršnega bi moral imeti. Zatem so bila prečitana poročila o stanju strokovnega pouka v posameznih državah. Tu se je videlo, da ne obstoje enake metode in da se glede na različno zakonodajstvo tudi metode razlikujejo. Izražena je bila enodnšno želja, da se ustvari neka splošna linija delovne metode ter da se izenačijo pogoji in približajo tako, da bi se mogli doseči tudi isti rezultati. Glede vseh vprašanj so bile sprejete resolucije, med njimi tudi jako zanimiva resolucija, da se zahteva ustanovitev mednarodne pisarne za strokovni profesijonalni pouk v obliki sekcije mednarodnega instituta za intelektualno sodelovanje, ki že obstoji pri Društvu narodov. Naslednje dni so delegacije kongresa uporabile za ogledovanje raznih ustanov v Liege-u in okolici.
Po končanem kongresu je tajnik beograjske obrtne zbornice odšel v Hannover, kjer je kot delegat svoje zbornice posetil zvezo nemških obrtnih zbornic. Vtisi, ki jih je pri tem dobil, pričajo o visoki stanovski zavesti, ki jo imajo nemški obrtniki o svoji vlogi v družbi in narodnem gospodarstvu.
Revolucija v Rusiji!?
Bukarešta, 18. avgusta, d. List »Tzara« prinaša senzacijonalno vest iz Rusije, da je v Ukrajini in Beli Rusiji baje izbruhnila kmečka revolucija. Do sedaj še ta vest ni bila potrjena.
Raymond Poincare — 70-leinik.
20. avgusta slavi Raymond Poincarč, bivši predsednik francoske republike in predsednik vlade, svojo 70-letnico. Letos je bil Poincarč dvakrat operiran, sedaj pa je zopet popolnoma okreval.
 -------------------
Imenovanje ljubljanskega škofa
Beograd, 18. avgusta. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra pravde v soglasju s _ predsednikom vlade e. dr. Gregor Rožman imenovan za škofa. Pfcča mu znaša
10.000	Din.
Premestitve fin. uradnikov
Beograd, 18. avgusta. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili premeščeni: višji poverjenik finančne kontrole II-l v Celju Puc Anton k finančni direkciji v Ljubljani, poverjenik finančne kontrole II-2 Erjavec Josip k finančnemu oddelku v Ljubljani.
Beograd, 18. avgusta. 1. Po odredbi finančnega ministra so bili premeščeni: Poverjenik
II-2 pri glavnem odboru v Ljubljani Držaj Peter k finančni direkciji v Ljubljani, poverjenik II-2 pri glavnem oddelku pri Šmarju v Jelšah Ferenfalt Miho k glavnemu oddelku v Ljubljani, pripravnik II-5 pri glavnem oddelku v Zemuniku Samarcija Miloš k glavnemu oddelku v Prevaljah, nadzornik III-2 pri glavnem oddelku v Ljubljani Rehberger Franc h glavnemu oddelku v Novem mestu, nadzornik
III-2 pri glavnem oddelku v Marenbergu Torkar Ivan k glavnemu oddelku v Celju in pod-nadzornik III-3 pri glavnemu oddelku v Mostarju Uranič Rudolf k glavnemu oddelku v Šmarju pri Jelšah.
Z odredbo pravosodnega ministrstva je bila priznana stalnost z dnem 22. oktobra 1929 sod-nijskemu pripravniku 1-9 pri okrožnem sodišču v Celju Ravdnerju Vinkotu, z 5. avgustom 1930 pa je napredoval v 1-8.
Novi parnik se bo imenoval »Kraljica Marija«
Zagreb, 18. avgusta, k. Novo nabavljeni parnik Jugoslovenskega Lloyda »Araguay« bo po najvišjem dovoljenju v bodoče nosil ime »Kraljica Marija«. Tako bo naš najvejči in najluksu-rijoznejši osebni parnik nosil vsakemu Jugoslovanu milo ime, ime Njenega Veličanstva kraljice. Brod »Kraljica Marija« ima, kakor znano, 17.500 ton in je dolg 160 m, širok pa 18 m. Parnik odpluje koncem tega meseca na naš Jadran. V začetku marca prihodnjega leta pa bo pričel svojo izletniško službo po Sredozemskem morju.
Predsednik vlade pride na Bled
Beograd, 18. avgusta. 1. Nocoj je odpotoval iz Beograda proti Bledu ministrski predsednik general Peter Živkovič.
Ban inž. Dušan Sernec v Beogradu
Beograd, 18. avgusta. 1. Davi je prispel iz Ljubljane v Beograd ban Dravske banovine g. inž. Dušan Sernec. Takoj po njegovem prihodu ga je sprejel ministrski predsednik general Živkovič in ga zadržal pri sebi v daljšem razgovoru.
Italijanska obmejna straža strelja na francoske izletnike
Pariz, 18. avgusta. AA. Poročajo iz Nice: Osem izletnikov, med njimi štiri ženske, so šli v St. Martin de Vezuby, da obedujejo v tamkajšnjem hotelu, ki stoji prav na franco-sko-italijanski meji. Izletniki so bili mirni, ko se je naenkrat začulo streljanje z italijanskega ozemlja. Skrili so se za drevesa, med tem pa sta dva izmed njih stopila do karabinerjev, ki so ju odvedli do italijanske obmejne straže, kjer je prišlo do živega prerekanja. Straža se je prepričala, da imajo potniki svoje listine v redu, in jih je pustila pri miru.
Sedem in dvajset dni v zraku
Pariz, 18. avgusta. AA. Ha vas poroča iz St. Louisa v ameriških Združenih državah, da sta letalca Jackon in O Brien pristala na tamkajšnjem letališču. V zraku sta bila nepretrgoma 647 ur 28 minut in 30 sekund (skoro 27 dni).
Vremenska napoved.
Dunaj, 18. avgusta, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Še vedno jasno in gorkejše vreme, ki bo trajalo še nekaj časa, toda nesigurno.
Sedmi mednarodni proiiiuberltulozni
kongres
Oslo, 17. avgusta.
Po sklepu 6. kongresa v Rimu je zasedal letos 7. protituberkulozni kongres v Oslu na Norveškem. Otvoritev je bila v torek 12. t. m. m. opoldne v avli univerze ob prisotnosti vse kraljeve rodbine, kralja Haokona, kraljice Mai-de, prestolonaslednika Olafa in prestolonasled-nice Mbrte. Filharmonično društvo je igralo odlomek iz »Marije Stuart«, sledila je kantata iz Grighovega »Varne« s sodelovanjem Agneze Hvostove, recitatorja igralca Odde Frogga in dr. Krištofa Ihloja. Prisotne kongresiste sta pozdravila gospa prof. Frohlien iz Osla kot predsednica kongresa in prof. Leon Bernard kot generalni tajnik mednarodne protituberku-lozne unije v Parizu. Svečanost se je zaključila z veliko Svesenovo nordijsko rapsodijo. Ob 19. uri je tukajšnja občina priredila udeležencem kongresa svečano zakusko v starodavni zgradbi Oborskus Stott ob morski obali.
V	sredo 13. t. m. se je začelo redno zasedanje in je bil ves dan posvečen cepivu profesorja Calmette-a iz Pariza, ki je vzbudilo spričo dogodkov v Liibecku posebno pozornost. O tem cepivu je predaval profesor Calmette sam. Njegovo predavanje je vzbudilo tako zanimanje, da se je k debati priglasilo 67 znanstvenikov. Iz tehničnih vzrokov pa jih je bilo pripuščenih k besedi le 40.
Četrtek je bil posvečen kirurškemu zdravljenju pljučne jetike. Glavni referent je bil prof. Buli iz Osla. Govorilo je pa poleg njega
še 10 koreferentov. K debati se je priglasilo večje število udeležencev iz vseh držav.
V	petek 15. t. m. je bila debata o izobrazbi zdravnikov in zdravniškega naraščaja glede pobijanja in zdravljenja tuberkuloze. Glavni predavatelj je bil prof. Hiss iz Berlina. Poleg njega pa je poročalo o navedenem predmetu še 10 koreferentov. Priglašenih debaterjev je bilo preko 60.
Ves čas kongresa so bili tudi razni sprejemi.
13.	t. m. je priredil tak sprejem norveški zunanji minister v Grand hotelu. 14. t. m. je kongresiste sprejel kralj Haokon na svojem gradu, soprogam kongresistov pa je priredila higijenska liga norveških žen v restavraciji Folkemusseed Bygdi svečano kosilo.
Kongresa se je udeležilo preko 1000 zdravnikov in znanstvenikov iz 34 držav. Tako jih je bilo iz Nefcčije 67, Avstrije 12, Amerike 56, Španije 15, Francije 85, Italije 76, Norveške 146, Poljske 53 itd. Iz Jugoslavije so se kongresa udeležili prof. Cepulič iz Zagreba, docent dr. Ncdeljkovič iz Beograda in docent dr. Ivan Matko iz Maribora.
Po kongresu so se pričele razne ekskurzije, da so se udeleženci seznanili z norveškimi napravami za pobijanje in zdravljenje tuberkuloze. Vsaka ekskurzija traja 6 dni. Vsi udeleženci se bodo po teh ekskurzijah spet zbrali v mestu Bergenu ob zapadni norveški obali, od koder odpotujejo v svoje domovine.
Nedeljske sokolske prireditve
401etnica Sokolskega društva v Zagorju
Sokolsko društvo v Zagorju je na slovesen način proslavilo 401etnico svojega obstoja. V soboto zvečer se je vršila v Sokolskem domu slavnostna akademija, na kateri je br. Zore prednašal »Sokol in narod sta eno« nakar je podal br. Weinberger zgodovinski razvoj zagorskega Sokola.; Prof. Denker je s spremlje-vanjem klavirja po br. Krmotu krasno izvajal nokoliko komadov violinskih skladb. Sledilo je 6 nemih scen, ki jih je sestavil br. Košmelj. Nato je starosta br. Poljčak zaključil lepo uspelo akademijo z razdelitvijo diplom, ki so jih dosegli Sokoli in Sokolice na tekmah.
Ob 8. uri zjutraj se je vršil krasen sokolski sprevod, v katerem je bilo 16 Sokolov na konjih, čez 100 članov v kroju in okrog 200 naraščaja. Sprevoda so se udeležili Sokoli in So-koiice iz Celja, Trbovelj, Litije, Ježice, Vrhnike, Radeč, Laškega, Žalca, Dola, Št. Pavla in Rimskih Toplic. V sprevodu je svirala rudniška godba, udeležili so se ga tudi gasilci. Sokoli so odšli na pokopališče, da počastijo umrle zagorske Sokole ter so položili venec na grob prvega staroste bf. Medveda, kjer se je spomnil umrlih Sokolov v toplih besedah br. Kolenc, nakar so združeni pevski zbori zapeli dve žalostinki.
Popoldanska javna telovadba je pričela z izročitvijo letnega telovadišča po starosti br. Poljčaku, ki je v lepem govoru pozdravil vse navzoče Sokole in občinstvo. Za njim so govorili še in čestitali društvu k njegovi 401etnici okrajni načelnik dr. Podboj, soustanovitelj zagorskega Sokola br. Modic, v imenu celjske sokolske župe br. Mastnak, v imenu ljubljanske župe br. dr. Krevelj iz Litije in prosvetar br. Košmerlj.
Telovadbo je otvorila deca, ki je s svojimi telesi napisala na telovadišču veliko številko 40. Člani so dobro izvajali beograjske proste vaje. Zenska in moška deca je lepo izvajala skupne proste vaje. Zenski naraščaj je elegantno izvedel letošnje zletne proste vaje. Naslednja točka je bila orodna telovadba, pri kateri se je zlasti odlikovala vrsta trboveljskega Sokola. Sledila je tekma v odbojki, ki se v sokolskih društvih čim dalje bolj udomačuje Gojenke iz Litije so pokazale lepo kompozicijo vaj z vesli. Javno telovadbo je zaključil kare članov, ki so z navdušenjem, dobro izvedli »Naprej«.
Po telovadbi se je razvila živahna zabava, Rudniška godba je neumorno svirala mladini, ki se je ravno tako neumorno vrstila v plesu.
251etnica Sokolskega društva v Domžalah
Agilno sokolsko društvo v Domžalah je slavilo v nedeljo 25-letnioo svojega obstoja. S to krasno prireditvijo, ki je vsestransko izvrstno uspela, je domžalski Sokol zaključil četrt stoletnico uspešnega dela na narodno vzgojnem polju.
Po prihodu ljubljanskega popoldanskega vlaka ob 2 in pol se je formirala pred kolodvorom impozanten sprevod, ki je odkorakal skozi z zastavami okrašene Domžale, povsod navdušeno pozdravljen, na sokolsko telovadišče. Sprevod je otvorila sokolska konjenica, za katero je stopala godba Sokola Ljubljana I pod vodstvom br. Pokovca. V sprevodu so bili 3 praporji, čez 200 članov v kroju, 20 članic, okrog 50 moškega in 100 ženskega naraščaja. Pred sokolskim domom je pozdravil zbrane Sokole in Sokolice društveni starosta br. Petrove. Pozdravil je prisotnega sreskega načelnika dr. Ogrina, domžalskega župana g. Janežiča, župnega načelnika br. Vehovca in zlasti še br. Kostnapfla, voditelja ljubljanskega Sokola, ki je bil prvi vaditelj domžalskega Sokola. Z br. Bojanom Drenikom sta na lastne stroške hodila v Domžale, kjer sta neumorno vadila in bodrila telovadce novoustanovljenega društva. Svoj govor je zaključil s pozdravom kraljevskemu domu, nakar je godba in-tonirala državno himno.
Za bratom starosto so govorili še sreski načelnik iz Kamnika dr. Ogrin, župan Janežič, br. Vrhovec, načelnik br. Rudolf.
Javno telovadbo je otvorila deca. 34 dečkov z zastavicami in 34 deklic z obročki je skupno prav dobro izvedlo 3 sestave prostih vaj. Moški naraščaj je lepo izvajal težavne in kom-
plicirane Mačusove proste vaje. Zenski naraščaj pa je pokazal v dobri izvedbi beograjske proste vaje. Naslednja točka je bila slikovita skupinska prosta vaja, ki jih je sestavil društveni načelnik br. Vidmar. Sledila je orodna telovadba domačega društva, pri kateri je nastopilo 46 Sokolov in Sokolic. Lepo uspelo javno telovadbo je zaključil nastop gostov na orodju.
Javni nastop sta spretno vodila načelnik domžalskega Sokola br. Vidmar in načelnica s. Durjava, katerima gre, kakor tudi ostalim članom prednjaškega zbora, za njihovo požrtvovalno in uspešno sokolsko delo, vsa čast in priznanje.
Nastop Sokola pri Dev. Mar. v Polju
Tudi sokolsko društvo v Devici Mariji v Polju je imelo v nedeljo popoldan svojo lepo uspelo javno telovadbo ob ogromni udeležbi občinstva in Sokolov iz Ljubljane, Most in Stepanje vasi. Godba prosvetnega odseka v Polju je spremljala proste vaje, pri katerih je nastopilo 24 dečkov in deklic skupno, 24 naraščajnikov, 28 članic in 30 članov. Pogrešali smo nastop ženskega naraščaja. Izvedba je bila v splošnem dobra. Na orodju so nastopili člani iz Most na bradlji, člani iz Stepanje vasi na bradlji, moški naraščaj pa na konju. Na koncu so nastopili na telovadišču vsi telovadci, katere je pozdravil v navdušenem govoru društveni starosta. Telovadbo je vodil požrtvovalni načelnik br. Trošt.
Po telovadbi se je vršila prijetna prosta zabava.
Javna telovadba Sokolskega društva v Škofji Loki
Na lepo urejenem telovadišču ob Savi je v nedeljo popoldan polagal škofjeloški Sokol svoj letni obračun. Prireditvi je prisostvovalo veliko število Sokolov iz Kranja, Zirov, Stražišča, Železnikov, Medvod in Gorenje vasi in mno-gobrojno občinstvo. Prisoten je bil komandant 52. pešpolka polkovnik g. Builč in ves oficirski zbor, sreskega glavarja je zastopal komisar Vidmar, župno starešinstvo pa starosta br. J. Sajovic, načelnik br. France Ažman in tajnik br. Cvar.
Uvod v krasno uspelo prireditev je tvorila zanimiva tekma vojakov 52. pešpolka. Tekmovalci so morali premagati v polni bojni opremi razne zapreke. Preskočiti so morali 4 nizke zapreke in širok jarek, preplezati so morali visok plot in teči preko vodoravnega brona. Od 18 telovadcev je le malokateremu uspelo doseči cilj brez pogreške. 56 deklic pod vodstvom s. Ankelc Anice je ljubko izvedlo beograjske proste vaje. 12 naraščajnikov, ki jih je vodil br. Cerovac je strumno izvedlo Mačusove težke proste vaje. 64 članov, ki jih je vodil društveni načelnik br. Rudolf Horvat, je pokazalo Murnikove zletne proste vaje v dobri izvedbi. Ravno tako tudi 38 članic pod vodstvom načelnice s. Linke Liska. Nastopili so nato dečki v dveh kolonah in izvedli beograjske proste vaje. Sledil je nastop 50 »starejših« bratov s palicami. Da so to »starejši« bratje, smo lahko posneli samo iz programa, ker je le malokateri med njimi prekoračil 30. leto. Izvedba bi bila z ozirom na enostavnost vaj lahko boljša. 16 dečkov je nato strumno in z navdušenjem izvedlo lepo simbolično kompozicijo br. Plesničarja iz Litije na »Mlade vojake«. V odločnem, junaškem koraku je za deco prišlo na telovadišče čez 100 vojakov 52. pešpolka ter so takoj zavzeli razstop in napolnili telovadišče, od občinstva burno pozdravljeni. Vodil jih je potpor. Vodeb.
Izvajali so vaje s puškami izvrstno. Pri orodni telovadbi je nastopilo samo domače društvo: tri vrste članov na orodju, moški naraščaj s preskoki čez kozo, gojenke in moška deca z igrami. Telovadbo je zaključil nastop šestnajstorice članov, ki je izvedla Murnikov »Naprej«, ki žal ni prišel do zasluženega efekta, zaradi šibke izvedbe.
Po končani telovadbi je prikorakalo na telovadišče vojaštvo, na eno stran ženski, na drugo pa moški sokolski oddelki. Društveni načelnik br. Rudolf Horvat je držal navdušen sokolski govor, katerega je končal s pozdravom Nj. Vel. kralju, nakar je godba zaigrala himno, Nato je razglasil rezultat vojaških tekem:
I. Kaplar Delič Milorad 30Vs sekund,
II. kaplar Čukteraš Djura 37 sekund;
III. kaplar Karasanovič Šalim 39’/» sekund.
Zmagovalci so prejeli iz rok komandanta
polk. g. Buliča in staroste br. Fr. Dolenca, krasna darila, ki jih je v to svrho poklonil oficirski zbor in sokolsko društvo. Prvi trije so prejeli lepe srebrne ure, četrti pa krasno cigaretno dozo. Telovadne točke je spremljala železničarska godba iz Ljubljane, ki je svirala tudi na veselici v Sokolskem domu, ki se je vršila po telovadbi.
Nastop Sokola v Metliki
Sokolsko društvo v Metliki je imelo_ v nedeljo svojo javno telovadbo, pri kateri so sodelovala tudi sokolska društva iz Karlovca, Črnomlja, Semiča in Gradaca. Proste vaje vseh oddelkov so dobro uspele, izvajali so razen zletnih prostih vaj, tudi posebne društvene proste vaje. Nastopilo je 24 moške in 24 ženske dece, 20 moškega in 16 ženskega naraščaja, 20 članic in 24 članov.
Pri orodni telovadbi so nastopili samo člani na drogu. Odlikoval se je zlasti tekmovalec za prvenstvo br. Slavko Rajmar. Telovadbo je vodil vzorni načelnik br. Novak.
Nastop Sokola Litija — Šmartno
Sokolsko društvo Litija-Šmartno je priredilo na praznik dne 15. avgusta svoj vsakoletni nastop.
Popoldne ob 13. se je vršil sprejem gostov Sokolov iz Zasavja na litijskem kolodvoru ob zvokih godbe. V častnem številu se je odzvalo Sokolsko društvo iz Zagorja, Sokol Trbovlje je pa poslal veččlansko deputacijo. Na kolodvoru se je formiral sprevod, v katerem je korakalo okrog 230 Sokolov in Sokolic.
Ob 15. uri se je pričel javni nastop s prvo točko nogometno tekmo med moštvom Sokola Trbovlje in Sokola Litija-Šmartno. Tekma je trajala samo en polčas (45 minut) in je končala z zmago Sokola Trbovlje 3:1 (2:1).
Po nogometni tekmi je pozdravil starosta br. dr. Krevl Sokole sosednjih društev, zastopnika vlade vi. sv. dr. Podboja, litijskega župane g.
H.	Lebingerja, župnega delegata načelnika br. Vrhovca, okrožnega nadzornika br. Turka Vilka itd. ter končal z apelom, naj vsi, ki stoje še izven vrst Sokola, pristopijo k istemu in pozval vse navzoče naj vzkliknejo Nj. Vel. kralju Alesandru I. in starosti Nj. Vis. kraljeviču Petru, nakar je godba intonirala državno himno. Nato je kot predstavnik vlade pozdravil navzoče vi. svetnik br. dr. Podboj, načelnik litijskega sreza, župan občine litijske Lebinger in župni načelnik br. Vrhove.
Po pozdravnih govorih so sledile proste vaje in nato na orodju. Telovadbo je zaključilo 12 gojenk litijsko-šmarskega Sokola, ki so nastopile z zelo uspelimi vajami z vesli.
Otvoritev Kocbekovega doma na Korošici
Na Korošici je bila že dolgo pred vojno lesena kočica, ki jo je kasneje d. u. 6. Alpen-verein preuredil. Po prevratu je tudi ta koča z ostalimi nemškimi kočami prešla v last Osrednjega odbora S. P. D. Agilna savinjska podružnica S. P. D. je prosila osrednji odbor, da ji odstopi kočo, da jo uredi in izpopolni. Ker je osrednji odbor njeni prošnji ustregel, je lansko leto savinjska podružnica na pritlično kočo dozidala še prvo nadstropje ter je sploh kočo udobno opremila.
V	nedeljo je bila slovesna otvoritev te koče, ki je dobila po nedavno umrlem zaslužnem predsedniku naslov Kocbekov dom.
Že v soboto se je koča napolnila do zadnjega kotička. Mnogi so morali prenočiti pod šotori; ti niso imeli posebne sreče, ker je ponoči divjal vihar. Po viharju je bilo v nedeljo najlepše vreme, ki je privabilo čez 300 oseb, mnogo domačinov iz Luč, Solčave, Mozirja, Gornjega grada in Kamnika ter mnogo turistov, zlasti in Celja.
Ob 10. uri je kaplan iz Luč bral mašo na ličnem altarčku, ki je bil improviziran pred kočo, ter je kočo nato blagoslovil.
Nato je izvršil slovesno otvoritev načelnik savinjske podružnice sodni svetnik g. Fr. Tiller, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnika vlade g. dr. Kandriča, načelnika osrednjega odbora g. dr. Fr. Tominška, zastopnike mariborske in drugih podružnic, upravitelja gornjegrajske graščine, župane iz Luč, Mozirja in Solčave. Zahvalil se je osrednjemu odboru, ki je prepustil kočo savinjski podružnici. Podal je nato historijat koče.
Sreski načelnik iz Gornjega grada g. dr. Kandrič se je zahvalil za pozdrave in čestital v lepem govoru savinjski podružnici.
Načelnik osrednjega odbora g. dr. Fr. Tominšek se je nato spomnil prvih časov svojega pla-ninarstva. Prva njegova večja tura je bila iz Gornjega grada na Ojstrico, ter je moral premočiti v mali pastirski bajtici, ker niso hoteli v nemško kočo. Spomnil se je svojega planinskega druga pok. Kocbeka, ki mu gre največja zasluga za krasen razvoj turistike v savinjskih planinah. Pohvalil je živahno in požtrvovalno delo sedanjega odbora savinjske podružnice, kateremu stoji na čelu marljivo predsednik g. Tiller. Omenil je končno svoje zadovoljstvo, da vidi zbrano tako množico, predvsem mladino, ki se čim dalje bolj zanima za naše planine.
Za njim je čestital k otvoritvi še dr. Božič iz Maribora v imenu mariborske podružnice.
Sledil je šaljiv nastop odbornika iz Maribora, ki je v verzih pozdravljal kočo in vse navzoče, ter je vzbudil splošen smeh in veselo razpoloženje. Nato se je vršila vesela planinska zabava pri sviranju godbe iz Luč in ob neprestanem veselem petju. Šele ka6no popoldne so se gostje
pričeli razhajati, ker je za njih izvrstno skrbel oskrbnik stari g. Dežman ob asistenci vrlih planink iz Celja. Mnogi so še prenočili v koči in nadaljevali svoje ture prihodnji dan v raznih smereh.
Srbski učitelji v Mariboru
Maribor, 18. avgusta.
V soboto zjutraj je prispelo semkaj 50 učiteljev iz Zetske in Drinske banovine, absolventov šesttedenskega zadružnega gospodarskega tečaja, kateremu so posvetili letošnje počitnice. Na kolodvoru jih je poleg številnega domačega učiteljstva in pa drugega občinstva sprejel namestnik ravnatelja sadjarske in vinarske šole, gosp. I. Priola, g. profesor Šifter, ki jih je od-vedel v svoj zavod, kjer so si tekom dopoldneva ogledali učilnice, gospodarska poslopja in nasade.
Po ogledu šole je bil banket, na katerem je srbske goste pozdravil gosp. prof. Šifter, naglašajoč važno delo, ki ga vrši srbsko in sploh vse jbgoslovansko učiteljstvo pri gospodarski vzgoji in napredku našega naroda. Za pozdravni govor se je zahvalil vodja izleta, g. Bakovič, povdar-jajoč, da so si izbrali absolventi tečaja za svoj poučni izlet baš zato Slovenijo, ker e j toliko slišali o naši naprednosti. Pri tem se niso varali. Že to, kar so takoj ob prihodu videli dokazuje, da Srbom ni treba hoditi po vzore v gospodarstvu, posebno poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu v daljno Francijo ali drugam na zapad. Slovenija nudi za to dovolj vzpodbude in se s svojo občo kulturo lahko mirno stavi v vrsto najnaprednejših evropskih pokrajin. Srbi se doslej tega niso dovolj zavedali, odslejodslej pa hočejo zamujeno v poloi meri popraviti.
Popoldne so srbski učitelji odšli v prostore Zadružne zveze, kjer so si ogledali vse naprave in ureditve. Tu jih je revizor g. Ivan Tirš seznanil z zgodovino slovenskega zadružništva. Ravnatelj štajerske sadjarske zadruge g. Rudi je govoril pa o metodah dela, razvoju in uspehu te institucije.
Nedeljo so srbski učitelji porabili za to, da so si temeljito ogledali vse mestne znamenitosti in napravili tudi vrsto poučnih in zabavnih izletov po okolici, ki so vsled lepega vremena vsi dobro izpadli. Med drugim so posetili tudi mestno letno kopališče na mariborskem otoku, katerega krasni legi in modernim napravam se ni-mogli dovolj načuditi. Danes zjutraj so z najboljšimi utisi s severne slovenske in državne meje odpotovali dalje proti Ljubljani.
Kongres zveze občinskih nameščencev
V nedeljo je imela Zveza jugoslovanskih mestnih in občinskih uradnikov v Sarajevu svoj prvi kongres. Ustanovljena je bila lani. Udeležence kongresa iz vseh krajev države je v mestni posvetovalnici pozdravil za občino podžupan dr. Pavičič, za mestne uradnike pa ravnatelj čnkovič.
Kongres je otvoril g. Fran Govekar, mag. nadsvetnik iz Ljubljane. Poročal je o programu organizacije, ki ne stremi samo po zboljšanju socijaS^tea položaja svojih članov, temveč hoče dvigniti tudi naše občinske naprave, modernizirati administracijo in sodelovati pri občinski zakonodaji.
Kongresisti so poslati vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju tn ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču.
Po dolgi debati so sprejeli resolucijo, naj se v vsaki banovini ustanovi lletna upravna šola 'za občinske nameščence.
Nadalje je bila sprejeta resolucija,, ki zahteva da mora imeti občina najmanj tri uslužbence. Vsi občinski nameščeno! brez razlike kategorije morajo dobiti po treh lotih službovanja stalnost. V pokojninski fond občinskih nameščencev naj vsaka občina v roku enega leta vplača deset odstotkov proračunsko predvidenih izdatkov za uredništvo. Potni stroški naj se urede za občinske nameščence po vzorcu za državne uradnike. Sledili so referati gosp. Krambergerja o težnjah občinskih nameščencev in gospe Bartove iz Ljubljane o željah ženskih občinskih uslužbencev zlasti glede celibata in enakopravnosti z moškimi. Pri volitvah novega odbora je bil soglasno izvoljen za predsednika g. Fr.Govekar iz Ljubljane, za I. tajnika pa g. Kramberger iz Maribora.
KvŠfoo
Sava, ki je te dni radi silega deževja narasla za 2 m nad normalo, zopet upada na normalo, dasi še vedno pogosto dežuje. V petek je lilo v Krškem kot iz škafa; vmes je v krški okolici padlo tudi nekaj drobne toče, ki pa ni povzročila nikake škode. Gorjanci so bili nad Kostanjevico m nekoliko višje proti šent Jerneju pobeljeni s točo, kot bi jih zasnežilo.
Prepoved. Občina Krško naznanja vsem prodajalcem delikates in jestvin, dalje vsem onim, ki krošnjarijo z živili, pecivom in pijačami ter vnanjim gostilničarjem, ki točijo ob semanjih dneh v Krškem alkoholne pijače pod šotori, da je tako razstavljeno prodajanje vseh vrst živil in pijač ob sejmskih dneh na živinskem sejmišču ali v njegovi bližini strogo prepovedano.
Smrtna nesreča Ifukljanskega rfrgovca
Rodbino uglednega ljubljanskega trgovca g. Btacula je zadel težak udarec. Veletrgovec z delikatesami g. Anton Stacul, ki ima svojo lepo in solidno delikatesno trgovino v Šelenburgovi ulici, je izgubil svojega marljivega sina Ivana, ki mu je bil desna roka v trgovini.
Že v soboto proti večeru so prišle v Ljubljano prve vesti, da se je v Splitu težko ponesrečil pri kopanju g. Ivan Stacul, ki je pred nekaj dnevi odšel na kratek oddih na Jadran. Kal so bile te vesti resnične. Simpatični Ivan Btacul je podlegel težkim poškodbam. Vest je v Ljubljani, zlasti pa v trgovskih krogih vzbudila iskreno sočutje.
V	soboto dopoldne je prejel oče g. Anton Sta-eul kratko brzojavko, naj takoj pride v Split. Že po vsebini brzojavke so slutili, da se je sinu Ivanu zgodilo nekaj hudega. Ker je bil oče zadržan, je odpotoval v Split brat dr. Viktor Stacul, zdravnik v Lubljani. Ko je prišel v Split, Je našel svojega brata že mrtvega.
G. Ivan Stacul se je v petek dopoldne kopal v kopališču »Bačvica«. Zaradi nevihte prejšnjega dne je bilo morje še zelo kalno in se ni videlo dna. Ivan je skočil z deske v vodo, toda tako oasračno, da se je v vodi težko poškodoval. Pri-
Anglešlci pevci v Ljubljani
Člani sedmih angleških pevskih zborov potujejo te dni po Jugoslaviji. Po celi Evropi vlada ca našo domovino velik interes.
Naše naravne lepote in naše morje, pa tudi naše običaje in našo narodno glasbo občudujejo pripadniki največjih narodov.
To zanimanje je združilo londonske pevce v rt»or, Sii koncentira te dni v Jugoslaviji, in sicer so bili 15. avgusta v Dubrovniku, 17. avgusta v Splitu, 19. avgusta v Zagrebu, v sredo 20. avgusta bodo v Ljubljani, naslednji dan na Bledu in 23. avgusta zvečer v Beogradu, nakar le vrnejo preko Ljubljane zopet v London.
Ta pevska skupina nam bo podala na svojem ljubljanskem koncertu v sredo v Širokih obrisih liiko glasbe Angležev. Program je izredno pe-»ter, zbor šteje okrog 40 pevcev, nastopata pa tudi dva solista in sicer sopranistka Ida Kuper, ki zelo pogosto nastopa na naijvečjih londonskih koncertih in pa baritonist Friderik Voo-thouse, član kr. opere v Londonu.
Ljubljansko občinstvo vljudno vabimo, da se udeleže sprejema angleških pevcev na glavnem kolodvoru po prihodu zagrebškega vlaka Ob 11-45 dopoldne. Zvečer ob J421. uri se bo vršil v unionski dvorani izredno zanimiv koncert, na katerem bo imela naša publika prvikrat priliko slišati angleške zborovske skladbe v originalnem jeziku in v originalnem podava,nju. Zbor nastopi pod vodstvom dirigenta Jagax Arturja, ki je eden najslavnejših angleških dirigentov. Vstopnice za koncert se dobijo v Matični knjigarni.
Gašperčke so organizirali
Po vojni se je tudi pri nas vedno bolj širilo zanimanje za lutke, ki so zlasti za otroke morda najboljša zabava in vzgoja. Vsem je znano,
■	kakšnimi težkočami so se morali boriti prvi pionirji slovenskega Gašperčka. G. Klemenčič
V	Ljubljani in g. Širola v Zagrebu sta utrla pot lutkam pri nas in danes imamo,i|e lepo število lutkovnih gledališč.
Vendar lutkovna gledališča niso mogla tako napredovati, kakor bi bilo potrebno, in to zaradi tega, ker naši lutkarji niso bili organizirani. Dandanes je pa že tako, da more uspešno obstojati sleherna ustanova le, če je dobro organizirana. To in neprestan boj gledališč s finančnimi težkočami je dal pobudo za ustanovitev Jugoslovanske lutkovne zveze, ki je bila v nedeljo dopoldne na Taboru.
Ustanovitvi je prisostvovalo 35 zastopnikov društev, ki imajo lutkovne odre. Zastopana so bila Slovenska krščanska ženska zveza TKD »Atene«, Kolo jugoslovanskih sester, več sokolskih društev, Češka obec v Ljubljani, UJU in lutkovna gledališča iz vseh krajev naše banovine.
Kongres je otvoril in vodil g. Joso Zidarič. Pozdravil je posebno toplo Mladena Širolo iz Zagreba. Nato je g. Boris Orel poročal o zanimivem referatu o razvoju in zgodovini lutk. Pravila nove Zveze so bila skoro v celoti sprejeta.	1
Za častnega predsednika je bil izvoljen g. Milan Klemenčič, predsednik je Mladen Širola. namestnik Joso Zidarič in Josip Ribičič iz Ljubljane in Zika Kovačič iz Beograda. Tajnik je Boris Orel, blagajničarka Slavica Venca jz, scenograf Vaclav 8kružny st., literarni vodja Miran Jarc, statistik Mirko Kunčič, propagatorka
KARTOTEČNI
letel je v plitvino ter si zlomil hrbtenico. Ker ga dolgo ni bilo na površje, so skočili za njiin drugi kopalci in ga nezavestnega potegnili iz vode. V sanatoriju dr. Rojiča, kamor so ga bili prenesli, so ga skušali z umetnim dihanjem obuditi k življenju. Zdravniki so tudi pričeli z operacijo, ko so ugotovili, da mu je zlomljena hrbtenica. Operacija je pa bila zaman. V soboto popoldne je mladi 37-letni Ivan Stacul podlegel težki poškodbi.
Njegov brat dr. Viktor Stacul je izposloval, da se prepelje pokojnikovo truplo v Ljubljano, kjer bo pokopan na domačem pokopališču pri Sv. Križu.
Pokojni Ivan Stacul je bil eden onih solidnih, vsestransko izobraženih trgovcev, ki se je tudi udejstvoval v organizaciji našega trgovstva. Bil je tih in miren značaj. Užival je povsod vsestranske simpatije. Aktivno je deloval kot odbornik sekcije trgovcev s špecerijskim In kolo-nijalnim blagom v trgovskem gremiju. Med trgovci tovariši je užival popolno zaupanje in ga bodo ljubljanski trgovci težko pogrešali, zlasti v strokovnih organizacijah, kjer se Je rajni z vedno stvarnimi in strokovno utemeljenimi izvajanji posebno uveljavil
PP.IBOR
MAPTOTEkA^
KNJIGOVODSTVO
Minka Kroftova, glasbeni vodja Slavko Osterc in Emil Adamič, odborniki pa dr. V. Burian, Jakob Špicar, Milan EisenstSdter, Josip Trošt in Pavel Karlin.
Med drugimi je poslal kongresu pozdravno brzojavko tudi Jindri Vesely iz Prage, predsednik Mednarodne lutkovne zveze.
Otvorili so tudi lutkovno razstavo, ki je zelo pestra. Odprta bo še danes v torek od 8. do 12. in od 2. do 6. ure.
Zadnja poi Solcolice Marije Zupanove
Rimske toplice, 17. avgusta.
Danes dopoldne smo položili k večnemu počitku sestro Sokolioo Marijo Zupanovo, ki je v petek popoldne, kakor smo poročali, tako tragično preminula.
Pevci so pod vodstvom g. Avgusta Ulage zapeli ganljivo žalostinko, nakar se je razvil žalni sprevod do cerkve, k(jer je tukajšnji bivši župnik in biseromašnik g. Edvard Janžek bral mašo zadušnico. Po svečanih obredih pa se je r«z™i lep in krasen sprevod na farno pokopališče. Na čelu se je pomikala moška vrsta, katerim je sledila vrsta bratov Sokolov v oivilu z znaki in svojim vencem, M ga jd je naredil br. Vokail in ga jd je poklonilo v spomin sokolsko društvo z napisom: Poslednji sokolski Zdravo — Sokol Rimske toplice, nato pa duhovščina s krsto, sorodniki in ostalo občinstvo s številnimi venci.
Takšnega pogreba, kakor je bil ta, že dolgo ni bilo podobnega v Rimskih toplicah. Na pokopališču je kar trlo ljudstva. Ko so gasilci, krsto, ki so jo nosili, položili in spustili v grob, je prvi spregovoril tukajšnji župnik g. Jakob Bohak. Za njim pa je povzel besedo in se v imenu Sokola poslovil v zelo ginljivih besedah br. Dvofak, progovni mojster v Rimskih toplicah. V srca je zaskelela beseda in ob joku matere, brata in sester se je orosilo oko, tako da ni nobenega bilo med nami, kateremu ne bi ob tem ganljivem prizoru ostalo oko suho.
Težak in obupen pa je bil prizor, ko so k grobu pristopili starši z bratom in sestrami. Cerkveno pevsko društvo pa je še zapelo ža-lostimko >Z‘bogom Ti prijatelj mili«, nakar se je šele pričela razhajati množica s pokopališča. Položili smo v grob mlado in vneto Sokolico! Slava njenemu spominu, bratje in sestre ji kličejo zadnji sokolski Zdravo!
0 ierhi nesreči v Zagrebu
V noči od 16. na 17. t. m. se je zgodila v Zagrebu težka nesreča, ki je zahtevala 5 človeških žrtev in 16 ranjencev. 0 nesreči so se razširile po vsem Zagrebu, a od-tam tudi dalje v svet, zelo alarmantne vesti, ki so vedele povedati o stotinah človeških žrtev, a so se končno izkazale k sreči za zelo pretirane.
16. t. m. zvečer so namreč zažigali v Zagrebu ob priliki evharističnega kongresa na športnem prostoru »Concodije« velik umetni ogenj. Prireditev je privabila na športni prostor in v njegovo okolico na tisoče radovednega občinstva. Bilo jih je pa mnogo, ki so se vzpeli tudi na železniško progo, ki vodi tik ob športnem prostoru, da bi od tam lažje opazovali umetni ogenj.
V množico, ki se je zbrala na tiru, pa je ob 9. uri 15 minut zavozil tovorni vlak, ki se je pripeljal iz Siska. Vlak je vodil strojevodja Ivan Komar. Osobje, ki je spremljalo vlak, je sicer opazilo veliko množico ljudstva na tiru in je dajalo tudi predpisane znake že 400 metrov daljave. Ker pa je proga tam zelo nagnjena v pravcu kolodvora Sava, vlak sam pa je bil težak 900 ton, strojevodja vlaka ni mogel več pravočasno ustaviti, čeprav je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Radovedni ljudje pa tudi niso opazili prihajajočega vlaka in tako je moralo priti do nesreče. Vlak je zavozil v množico, med ljudmi pa je nastala divja panika. Nekateri ljudje so v svoji zmedi skakali naravnost pred vlak,
drugi pa so z mostička skakali precej globoko na cesto.
Kolikor je doslej ugotovljeno, je mrtvih 5 oseb in sicer: delavec Josip Kotarčič, delavec Franjo Čepin, Julija Bencetič, 8-letni deček Vinko Čeraj in še neka ženska, katere identitete pa še niso mogli ugotoviti, ker niso našli pri njej nobenih dokumentov, policija pa tudi še ni prejela nobene prijave, da kako žensko pogrešajo.
V	bolnišnicah pa leže sledeči ranjenci: kleparski pomočnik Bogdan Pavlica, Ivan Kocjan, čevljarski pomočnik Gjuro Druid, trgovski pomočnik Ivan Skupaj, Dragotin Kalčič, Roza Kocjan, Vica Mrša iz Šibenika, Ana Ceraj, služkinja Ružiča Kozjak, Marija Krušelj, Vinko Cerar, Bariča Zarab-čič, Josip Kustojčič, ključavničar Anton Ribič in kmetica Bara Valjenkovič.
Zaradi pokanja raket je na stotine ljudi, ki so gledali umetni ogenj na železniškem tiru, preslišalo in prezrlo znake, ki jih je dajalo osobje vlaka. Strojevodja je neprestano žvižgal, pa ni nič pomagalo.
Pogled na kraj nesreče je bil silno pretresljiv in žalosten. Vsepovsod je ležalo raztrgano človeško meso, med deli povoženih teles pa so ležale raztrgane in okrvavljene obleke. Policija je prostor takoj obstopila in zaprla.
Kolikor je preiskava nesrečnega slučaja doslej mogla ugotoviti, ne zadene osobja vlaka nobena krivda. Nesrečo je zakrivila pač le nediscipliniranosti samega občinstva, ki je zasedlo tir in se ni nič zmenilo za vse opomine in znake. Ko pa je vlak že zavozil v množico, je bilo prepozno. Preiskava še ni končana, podoba pa je, da bo osobje oproščeno vsake krivde.
Dvojni umor v silobranu
Ljutomer, 17. avgusta.
Dva, komaj od vojakov prišedša mladeniča sta postala žrtvi krvavega pretepa na praznik. Ze pri cerkvi sta mladeniča Fttrst in Veberič zmerjala fante, ki so prišli iz sosedne fare Iva-nec od Sv. Jurija na Ščavnici. Fantje so mirno odšli v gostilno Novak v Staro vas, kjer so sedeli pri mizi, dokler nista za njimi prispela Veberič in Ftirst, ki sta v omenjeni gostilni imela shranjena kolesa. Začela sta Novaka povpraševati, kdo jim je vzel sesalko, ki je baje s kolesa izginila. Napadala sta tudi ivanske fante. Beseda je dala besedo, grozila sta, da bosta ivanske fante pretepla, nakar jima je eden teh rekel, naj mirujeta, sicer bodo streljali. Prepir se je razvnel, Veberič je naskočil nekega fanta, prijel ga je za grlo in ga pritisnil ob steno. Poklical je tudi Ftirsta in druge fante, naj pridejo pomagat. V istem trenutku je vzel dvanski fant D. samokres lz žepa in ustrelil Veleniča in pomeril tudi proti Ftirstu, ki je stal v bližini. Nesrečnega Ftirsta je krogla zadela v srce in se je takoj zgrudil mrtev na tla. Veberič se je med tem težko ranjen vlekel do veže, kjer se je zgrudil in kmalu izdihnil.
Žalostna in pretresljiva slika je bila, ko sta v rodni hiši Furstovi ležali obe žrtvi, zraven njiju pa je glasno jokal nesrečni fant, ki je v silobranu ustrelil dva mlada krepka tovariša. Jokaje je rekel: »Vem, da sem kriv, toda ustrelil sem le, ker bi drugače mene umorili; udam se v svojo usodo.«
Žalostno je končal ta dan pri fari Sv. Križa pri Liutomeru. vest o umoru je pa pretresla vse.
Nesreče in nezgode
Avtobus ga je treščil ob tla. V nedeljo je bil zadnji dan »velikega žegnanja« v Dravljah, kjer so praznovali zaščitnika sv. Roka, ki je bil v starih časih velik svetnik, h kateremu so se zatekali ljudje v težkih nadlogah kuge. V Dravljah se je zbrala ogromna množica ljudi. Tja je šel s svojo družino tudi vpokojeni vlakovodja državne železnice, 56-letni Karel Bitenc, ki stanuje v Koleziji na Gosposvetski cesti. Ko se je vračal proti večeru domov, ga je v Zgornji šiški v bližini znamenite gostilne »Pri kameniti mizi« oplazil avtobus podjetja Čarman. Bila so odprta vrata avtobusa, ki so zadela z vso silo na stran se umikajočega Bitenca, tako, da so ga podrla ter je Bitenc dobil težjo poškodbo na desnem sencu. Težko ranjenega Bitenca je rešilni avto takoj prepeljal v javno bolnico, kjer so mu zdravniki kirurgičnega oddelka izprali rano in ga obvezali. Bitenc je včeraj dopoldne že zapustil bolnico.
Nesreča prosjaka. V soboto je 70-letni pros-jak Luka Čemažar prosjačil po malem selu Lipici pri Stari Loki. Ko je odhajal iz neke hiše, je tako nesrečno padel po stopnjicah, da si je zlomil levo nogo. V nedeljo zvečer so ga šele prepeljali v javno bolnico.
Motociklistična nesreča. V nedeljo dopoldne se je odpeljal s svojim motornim kolesom iz Ljubljane na Jesenice Janko Klinar, 26-letni uradnik pri lesni industriji dr. Rekar na Jesenicah. Z njim se je vozila tudi 22-letna uradnica gospodična Cirila Črnkova, nameščena pri tvrdki »Merkator« v Ljubljani. Ko je Klinar privozil do Sokolskega doma na Jesenicah, je zagledal na cesti ležečega nekega pijanca. Ko se mu je hotel izogniti, je pijani človek vstal in se zaletel v motorno kolo, da ga je prevrnil. Oba Klinar in Črnkova sta odletela v obcestni jarek in tam nezavestno obležala. Prvo pomoč je njima nudil jeseniški zdravnik dr. Kogoj, nakar so ju prepeljali v ljubljansko jaVno bolnico. Klinar je dobil pri padcu močan pretres možganov in se še do včeraj ni zavedel. Kljub temu upajo, da ga ohranijo pri življenju. Tudi njegova spremljevalka je dobila težke poškod-
be na glavi ter se do včeraj dopoldne ni za-vedla.
Krava ga je sunila z rogom. V ljubljansko bolnico so včeraj popoldne pripeljali 11-letnega posestnikovega sina Janeza Riharja iz Verda pri Vrhniki. Ze 13. t. m. je mladi Rihar šel v domači hlev ter se sukal okoli krave, ki ga je z ostrim rogom sunila v trebuh. Sprva so domači mislili, da poškodba ni nevarna in težka ter so dečka imeli v domači oskrbi. Ker so se pojavile nevarne komplikacije, so Riharja včeraj pripeljali v Ljubljano.
Voz mu je zmečkal roko. V restavraciji »Zvezda« zaposleni 24- letni točaj Alojzij Kostanjšek je na dvorišču Kazine pomagal pri vozu, ki se je pomikal z dvorišča na cesto. Bilo je včeraj okoli 17., ko je voz Kostanjška ob zidu prijel za desno roko ter mu močno zmečkal dlan tako, da so ga morali odpeljati v bolnico.
Kamrnih.
Sokolski praznik. Petkov nastop kamniškega Sokola je uspel nad vse pričakovanje. Udeležila so se ga skoro vsa bratska društva kamniške župe. Naše zavedno občinstvo je z obilno udeležbo dokazalo, da ve prav ceniti nesebično delo in vzvišene naloge Sokolstva. Na koncu je starosta kamniškega Sokola br. dr. Karba v lepo zasnovanem govoru predočil naloge Sokolstva v naši prerojeni državi in končal s trikratnim »Zdravo!« Nj. Vel. kralju. Po telovadbi se je vršila veselica.
Sleci
Neki slovenski dnevnik prinaša v svojem tedenskem dopisu iz Bleda statistiko tujskega prometa, ki pa ni točna. Bled je dosegel v letu 1929 v tujskem prometu rekord glede prenočevanj in zaostaja letos daleč za tem. Vzrok je jasen. Slabo vreme, splošna kriza v gospodarstvu itd. Gospodarji vil na periferiji Bleda so zastavili vse sile, da z udobnostjo in še bolj z pocenitvijo stanovanj in prehrane obdrže in povečajo dotok tujcev letoviščarjev. Gostom nudijo skoro isto, ko ta prelepi moderni centrum Bleda. Cene so pa skoro za 10 odstotkov nižje kot v letoviščih Boh. Bistrici, Kranjski gori in Mojstrani ali celo v Begunjah. Ali ne bi kazalo ustaviti prehitro brezmiselno gradbo novih hotelov (pri tem mislimo le večje gradbe) in modernizirati raje s tekočo vodo in drugimi potrebnimi udobnostmi že obstoječe objekte?
Slov. Sisfrica
Nezgoda. Večerni avtobus, last mariborske mestne občine, je imel včeraj majhno nezgodo. Na Vrholjah pred Slov. Bistrico se mu je zlomila os. Potniki so ob hudem dežju morali čakati na drug avtobus iz Maribora.
Koncert. Za danes napovedani koncert gospoda Alfonza Voduška se je moral radi nepredvidenih tehničnih ovir preložiti in se vrši prihodnjo soboto.
Deževje. Tudi pri nas kar naprej dežuje. Vrstijo se nevihte za. nevihtami s točo in hudimi nalivi. Vinogradnikom so že vzeli četrtino pridelka, a tudi kmetje že tarnajo.
60 letnica zaslužnega šolnika. Oče tuk. zdravnika, g. Ljudevit Černej, vpokojeni šolski nadzornik, ki živi na svojem posestvu v Makolah, je v krogu svoje rodbine proslavil 60-letnico. Priznanemu, neutrudljivemu vzornemu pedagogu kličemo: Na mnoga leta.
Št. Jernej na Dolenjskem
Kozolec je podrlo med nevihto kmetu Mla-skovču v Dol. Vrhpolju nad Št. Jernejem. Ležal je čez cesto, da ljudje niso mogli z vozovi od maše iz Št. Jerneja.
Toča je v petek opoldne napravila po šen--jernejski okolici mnogo škode na mlatfi ajdi in po vinogradih.
Žegnanje pri sv. Roku na Tolstem vrhu je bilo v nedeljo zelo živahno. Iz šentjemejskega polja, orehovške in brusniške kotline je prihitelo vse polno ljudstva na ljubko gorico nad stoletnim Gracarjem Turnom, najljubšim bivališčem pokojnega pisatelja Trdine.
Utopila se je dveletna Slugova Anica iz Brezovice pri Št. Jerneju. Igrala se je ob naraslem potoku in nenadoma izginila staršem izpred oči. Po daljšem iskanju so jo našli pri mlinski zapori med vejevjem že nezavestno. Gregoričev Jože jo je potegnil iz vode. Srce ji je še utripalo in po napornem reševariju i umetnim dihanjem se je gospej Tereziji Gre^ goričevi posrečilo deklico spraviti k življenju Zdaj že spet veselo teka po vasi. njena mati p« je od strahu težko obolela.
Primorsfee vesli
p Premeščeni učitelji. Iz službenih razlogov so bili premeščeni -iz Julijske Benečije v italijanske pokrajine ti učitelji in učiteljice: v Kampanjo Benčič Ivan iz Dekanov, Ceč Ivana iz Postojne in Kumar Pavla iz Šmartnega pri Kojskem; v Benečijo Budal Albina iz Šmartnega pri Kojskem in Štefič Franc iz Velikega Lošinja; v Umbrijo Dovgan Ljudmila iz Vipave; v Lacij: Gorjup Ema iz Trnovega in San-c'n .Suzana iz Dekanov; v Emilijo: Čehovin Marija jz Št. Vida pri Vipavi in Kalin-Dekleva Julija iz Vipave; v Marche: Kas-Zorn Rika iz Dornberga, Baebler Emilija iz Črnega vrha nad Idrijo, Zamar Stana iz Črnič in Zor Emilija iz Šempasa; v Apulijo: Brajda Karmela z Gradišča; na Sardinijo Mikluž Gabrijela iz Pevme in Verbič Franc iz Slavine; v Ligurijo: Ručna Matilda iz Št. Vida pri Vipavi in Urbančič Stana iz Vremskega Britofa; v Lombardijo: Riimmler Gizela iz Lokev, Vižin Anton iz Lokev in Vuga Anton iz Lokovca; v Toskano: Si ver Franc iz Čezsoče; v Bazilicato Stihovič Leopold iz Pazina; v Pijemont pa Uršič Marija iz Višnjana.
p Na črnem vrini pri šentviški gori se je zgodila žalostna nesreča. Triletni Nelko, sinček posestnika Črva, je padel v vodnjak pred hišo in utonil.
Dnevne vesli
— Prihod Nj. Vel. kraljice na Bled. V nedeljo dopoldne je prispela Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu pobočnika podpolkovnika Pogačnika z daljšega potovanja po alpskih krajih na Bled. Kraljica ostane na Bledu več dni. Z Nj. Vel. kraljico sta prispeli tudi Nj. Vel. romunska kraljica-niati Marija ln princezinja Ileana. Visoki gostje so prispeli na Bled v avtomobilih
— Zunanji minister t avdijenci pri kralju.
Nj. Vel. kralj je v nedeljo dopoldne sprejel v daljši avdijenci zunanjega ministra dr. Vojislava Marinkoviča, ki je kralju v daljšem referatu poročal o vseh aktualnih zunanjepolitičnih problemih. Zunanji minister drugače biva
v	Begunjah ter dnevno prihaja na Bled.
— Visoka gosta v Bohinju. V Bohinj sta v nedeljo prispela grški knez Nikola in kneginja Elizabeta. Oba sta gosta kneza Pavla v vili ob Bohinjskem jezeru.
— Sprejemi pri banu danes odpadejo. Ban Dravske banovine g. inž. Dušan Sernec je službeno odsoten, zato odpadejo danes v torek 19. avgusta sprejemi pri njem.
— Grški poslanik na grobu neznanega junaka. V nedeljo ob 11-30 je novo imenovani grški poslanik Nelas v spremstvu polkovnika Ventirisa, tukajšnjega grškega vojnega atašeja, Argiropula, prvega tajnika grškega poslaništva, generala N. Jankoviča in šefa odseka ministrstva zunanjih zadev g. Milovanoviča položil venec na grob neznanega junaka na Avali.
— Pristojnost britskih konzulatov v državi. Britsko poslaništvo v Beogradu je izvršilo razdelitev teritorijalnih pristojnosti britskih konzulatov v Jugoslaviji takole: 1. Pod teritorijal-no pristojnost Zagreba spadajo banovine dravska, savska in primorska; 2. pod teritorijalno pristojnost Sarajeva spadajo banovine vrbaska, drinska in zetska in 3. pod teritorijalno pristojnost Beograda spadajo banovine dunavska, moravska in vardarska.
— Prod lOletnico jugoslovanskega učiteljstva. Dne 21. avgusta bo v Beogradu svečano proslavilo lOletnico obstoja Udruženje jugoslovanskih učiteljev. Pred to svečanostjo se bosta vršili skupščini beograjske in zagrebške sekcije. Skupščina beograjske sekcije UJU je začela že v nedeljo v Učiteljskem domu Udeležili so se je učitelji iz Srbije, Vojvodine in Crne gore. Ministra prosvete je zastopal gosp. Dragoslav Djordjevič, načelnik osnovnega šolstva. Prosvetno ministrstvo je zastopal S. Damjanovič, šef odseka za narodno prosveto, z vsemi referenti. Skupščino je otvoril predsednik beograjske sekcije Milan Popovič. Po njem je govoril g. D. Djordjevič, ki je v pozdravnem govoru objasnil tudi program ministrstva za prosveto glede pouka v osnovnih šolah. Govorili bo še Ljudevit Krajačač iz Zagreba, polkovnik Tomič za narodno obrano in M. Vujanav za izvršilni odbor UJU. Ko je referiral g. B. Stefanovič v problemu narodnega izobraževanja, *e je vršila o tem živahna debata.
— Prodaja sadja. Okrajni cestni odbor v Mariboru razglaša, da bo v nedeljo 24. avgusta 1030. prodaja sadja na Podravski cesti. Prodaja se vrši od kilometra do kilometra t. j. za vsak kilometer se bo sadje posebej dražbalo. Dražba bo po naslednjem redu: Ob 8. uri ijutraj v gostilni župana Martina Hernaha v Selnici ob Dravi za km 14 do km 19; ob 11. uri v gostilni Urbas (Feldbacher) v Slemenu za km 10 do km 14; ob 3. uri popoldne v gostilni Brudermann v Bresternici za km 4 do km 9.
— Odkritje 4000 let stare naselbine. Letos Imajo naši arheologi mnogo sreče pri iskanju prazgodovinskih izkopanin. Dr. Nikola Vulič je kopal z uspehom pri Ohridskem jezeru, Miloje Vasič v Vinči, beograjski muzej pa v Krivi Reki, kjer je te dni izkopal 4000 let staro naselje. Kopanje je vodil Kustos Narodnega muzeja dr. M. Grbič s 40 delavci.
— Beograjčani, ki bodo obšli z jadernico svet. Iz Beograda poročajo, da je 6 Beograjčanov sklenilo obiti s čolnom v 4 letih ves svet. To so brata Nikola in Aleksander Kovinčič, mesarja, 8 bratje Jakovljevič z ženo Jovana Jakovljeviča. Vsi trije so mizarji. Na pot se bodo odpravili Bredi septembra. Iz Črnega morja nameravajo odjadrati v Sredozemsko morje, preko Atlantskega oceana, panamskega kanala in Tihega Oceana se bodo vrnili domov.
— Prepovedani listi. S sklepom ministra notranjih zadev št. 1/24770 je prepovedano širjenje in prodajanje v naši državi madjarskih listov iz Budimpešte »Az Est«, »Pesti Naplo« in »Magyar Orszag«.
— Družba sv. Cirila in Metoda je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji.
Podpirajmo družbo po svojih močeh i
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	—166
— Razpisana dela za tehnično fakulteto ▼ Beogradu. Dne 27. avgusta 1930. bo v računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za javne gradbe, Masarykova ulica št. 2/1. ofertna licitacija za končna dela na novem poslopju tehnične fakultete v Beogradu. Proračunska vsota inaša 7,830.33868 Din. Kavcija znaša za domačine 442.000 Din, za inozemce 884.000 Din, in jo je položiti v blagajno ministrstva za javne gradnje na dan licitacije do 10. ure dopoldne po predpisih čl. 88 zakona o državnem računovodstvu. Načrti, proračuni in pogoji so na vpogled v računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za javne gradnje vsak dan od 8. do 12.
in od 4. do 6. uro popoldne. Ponudbe se bodo sprejemale le od oseb, ki predlože potrdilo o plačanih davkih za tekoče tromesečje in potrdilo g. ministra za javne gradnje o tem, da lahko sodelujejo na takih licitacijah, ln potrdilo pristojne strokovne zbornice o licitantovi sposobnosti. Ponudbe morajo biti opremljene s taksno znamko 100 Din in jih je treba vložiti v zapečateni kuverti z začetnicami licitanta na dan licitacije do 1. dopoldne. Naknadne in brzojavne ponudbe se odklanjajo.
— Vsem tovarišem — abiturijcntom mariborskega učiteljišča iz 1. 1910. Za proslavo 20-letnice naše mature se snidemo v pondeljek, 25. avgusta ob 9. uri predpoldne v Mariboru v hotelu »Pri orlu« (Zemljič) na Grajskem trgu, kjer sestavimo skupno nadaljnji program naše obletnice. Ušla nam je lBletnica, ne sme nam pa 201etnica. Zato na polnoštevilno svidenje 25. t. m. Tov. pozdrave! M. V.
— Pozor lovci! Slišimo, da kroži med lovci vest, da je odstrel prepelic in jerebic dovoljen letos še s 15. avgustom. To pa ne odgovarja resnici. Mi smo res na pristojnem mestu predlagali, naj bi se lovopusti v celi banovini izenačili; stvar je pa naletela na formelne težkoče. Vsled tega mora ostati za enkrat še vse pri starem, kakor lani, torej v vsej ljubljan. oblasti uredba od 4. junija 1929 št. 22. (Samouprava št. 5 od 13. junija 1929), v bivši mariborski oblasti pa uredba od 22. julija 1929 (Samouprava št. 7 od 23. avgusta 1929). Za Cabranski srez pa veljajo lovski predpisi Savske banovine. Slovensko lovsko društvo v Ljubljani.
— Pobijanje veneričnih bolezni. V Kučevu se je mudil te dni direktor Higijenskega zavoda v Nišu in konferiral s tamošnjimi zdravniki o potrebi ustanove pomočnih ambulant za venerične bolezni v teh krajih. Podprle bi akcijo za pobijanje veneričnih bolezni, zlasti pa sifilide, ki zahteva vedno več žrtev v krajih Zvižd in Ho-molje. Ambulante bodo pod nadzorstvom glavne ambulante v Petrovcu.
— Samomor železniškega blagajnika. V Velikem Bečkereku si je hotel končati življenje s sublimatom blagajnik železniške delavnice 37-letni Laslo Farago. Ko ga je komisija pozvala, naj razkaže knjige, je izročil ključe pisarne rekoč: Tu bo vam ključi, toda pojasnil vam ne bom dal nobenih. Nato je odšel iz pisarne in izpil strup. Komisija je ugotovila, da Je poneveril 180.000 dinarjev.
—Trikrat je poskusila samomor. Že pred dne-
vi	si je skušala vzeti dvakrat zaporedoma življenje soproga nekega Rakiča iz Sente, pa so jo pravočasno rešili. V soboto je bila sama doma. Sla je na podstrešje in se obesila. Njen 15-letni sin jo je našel že mrtvo. Rakičeva Je pred meseci oslepela na eno oko, od tedaj je imela samomorilne namene.
— Tatvina v vlaku. Sprevodniku drž. železnice J. Sitarju je v dolenjskem potniškem vlaku na progi Ljubljana—Novo mesto neznan tat ukradel iz III. razreda črn železniški plašč in službeno torbico, v kateri so bile razne potrebščine. Sitar trpi nad 1000 Din škode.
— Večja rsota izgubljena. Posestnik Jernej Papež iz Sel pri Hinjah, okraj Novo mesto, je pred dnevi v neki gostilni izgubil denarnico, v kateri je bilo 5.250 Din. Denarnico je našel neki hlapec, ki je nato zapustil Hinje, odšel v Kočevje in nato dalje v Ljubljano.
— Vreme. Po hudih nalivih je nastopilo lepo vreme. Dunajska napoved je že v soboto javila, da se bo v naših krajih vreme izboljšalo in da bo nastopilo gorkejše vreme. Pritiska sedaj takoimenovana »medmašna« vročina. Barometer je znatno poskočil ter je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 7658, Maribor 7646, Zagreb 7651, Beograd 7649, Skoplje 765-1, Sarajevo 765-5, Split 763-8, Rab 763-5, Vis 7638. Termometer je včeraj ob 7.uri kazal: Ljubljana 11, Maribor 11, Zagreb 16, Beograd 15, Skoplje
14,	Sarajevo 11, Split 19, Rab 19, Vis 17. V nedeljo je bilo povsod v državi lepo vreme, deževalo je samo v Beogradu, kjer je padlo za 5 mm dežja. Oblačnost je znašala: od 0 do
10. V Ljubljani je bila včeraj zjutraj gosta megla (10), v Beogradu je bila oblačnost 9, drugod povsod 0, tako tudi v Mariboru. — Splošno mirno, brezvetrovno. Relativna vlaga od 55% do 90%, v Ljubljani 90%, v Mariboru 75%, v Zagrebu 85%. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 23 C, najnižja 10-7.
£>iulil jama
Torek, 19. avgusta 1930, Ludovik. Pravoslavni
5.	avgusta, Ljudevit.
Nočno službo imata danes lekarni Piccoli, Dunajska cesta, in Bakarčič, Sv. Jakoba trg.
*
B Jugoslovansko društvo za proučavanje angleškega jezika v Ljubljani poziva svoje p. t. člane, da se udeleže sprejema angleških pevcev na glavnem kolodvoru v gredo ob tričetrt na 11. dopoldne in da se polnoštevilno udeleže njihovega koncerta istega dne ob pol 9. zvečer v Filharmonični dvorani (kino Matica). Odbor.
■	Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima danes v torek ob 20. uri važno pevsko vajo. — Vse ljubljanske pevce poživljamo, da se udeleže v sredo, 20. avgusta ob tričetrt na
11. dopoldne sprejema angleških pevcev na glavnem kolodvoru ter se polnoštevilno udeleže koncerta zvečer ob 21. uri v Filharmoniji. Pokažimo izrednim pevskim gostom ob njihovem prvem posetu v Ljubljani največjo pozornost. Sprejema na kolodvoru se udeleži tudi
muzika dravske divizijske oblasti. — Uprava Hubadove župe JPS.
■ Veterani ameriške armade iz svetovne vojne se morejo pod gotovimi pogoji pri Veteranskem uradu Zedinjnih držav v Washing-tonu ugodno zavarovati za življenje ali delane-zmožnost in do zneska 10.000 dolarjev. — Podrobnosti so razvidne iz opozorila, ki je javno nabito na magistratu.
■ Naprava telefonskega kabla v Simon Gregorčičevi ulici. Bleivveisova cesta in Simon Gregorčičeva ulica bosta sčasoma važen trgovski in javni del mesta, ki nujno rabi telefonski kabel. Kakor nam poročajo, bodo pričeli s polaganjem telefon, kabla po Simon Gregorčičevi ulici, čim bo gradbeno ministrstvo dovolilo poštni upravi zadevne kredite.
■ Stanovanjske odpovedi v Ljubljani. Pri okrajnem sodišču vlagajo stranke še vedno odpovedi stanovanj za prihodnje izselitvene termine, v prvi vrsti za oktober. Od 1. januarja do včeraj je bilo pri sodišču že 952 sodnih odpovedi registriranih.
■ Deložacije. Pri okrajnem sodišču je mestni magistrat zaprosil na podlagi pravomočnih sodnih odpovedi za 19 prisilnih izpraznitev stanovanj onih strank, ki niso plačale najemnine in se ž njimi ni mogel napraviti primeren aranžma za odplačilo zaostankov najemnine. Deložacije se imajo izvršiti koncem avgusta ali prve dni septembra.
■ Trgovski dom. Lepa moderna zgradba »Trgovski dom« v Simon Gregorčičevi ulici je na zunaj že popolnoma dovršena. Pričeli so že z notranjimi adaptacijskimi deli. V prvi vrsti gre za inštalacijo modernega telefona. Trgovski dom bo popolnoma dovršen koncem septembra ali v prvi polovici oktobra, tako da se bo svečana otvoritev tega reprezentativnega poslopja našega trgovstva vršila sredi meseca oktobra.
■ Dr. Perko ne ordinira od 23. do Incl. 31. avgusta 1930.	259
Med. univ.
Dr. France Logar
špecijalist za zobozdravništvo in ustne bolezni
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14
zopetf ordinira
■ Velike tatvine v tobačni tovarni. Začetkom letošnjega leta so prišli v tobačni tovarni v Ljubljani na sled večjim tatvinam tobaka. Organizirala se je bila že leta 1929 posebna družba, ki je lani spomladi najprej ukradla mal stroj za rezanje tobaka. Ta stroj ao spravili na stanovanje enega članov družbe. Tobak so začeli krasti še-le v jeseni in jim je posel od začetka prav dobro izplačal. Kradli so bale nerazrezanega tobaka. Tobak so doma razrezali in nato prodajali okrog po deželi, zlasti v polhovgrajski občini. Sodnokazenska preiskava je spravila marsikatero zanimivost na dan. Ugotovljeno je, da so tatovi napravili monopolski upravi za 25.000 Din škode. Preiskava je bila nedavno zaključena ter je državni tožilec dvignil proti 20 osebam obtožbo zaradi zločinstva tatvine odnosno potuhe in prikrivanja. Razprava se bo v najkrajšem času vršila pred malim senatom ljubljanskega deželnega sodišča.
■ Zanimivosti iz policijske kronike. Od nedelje do včeraj je ljubljanska policija prijela tri osebe, nekega brezposelnega zaradi beračenja in dve ženski zaradi postopanja in pijančevanja Ljudoviku Kantzu je bilo ukradeno 700 Din vredno kolo. — Prijavljeni sta bili 2 telesni poškodbi. Tako je Jernej Črtnac težje poškodoval Franceta Zadnikarja. — Anton Pezdir in Ivan Pance sta prijavljena zaradi pretepa v gostilni. — Policijski upravi sta bila prijavljena tudi dva znana ponočnjaka zaradi kaljenja nočnega miru. Prijavljeni sta dalje 2 trgovki zaradi kršitve banske naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov. Naposled sta prijavljena 2 prekrška avtopredpisov in 8 kolesarjev zaradi prekrška cestnopolicijskega reda.
Mfifpifeci5
m 35!etnico mature na moškem učiteljišču v Mariboru so slavili v soboto gg. Mirko Zinau-er, učitelj v pok., Leopold Čulk, šolski upravitelj v Cezanjevcih, Ivan Žolnir, upravitelj okoliške šole v Ptuju, Mirko Kožuh, mestni šolski nadzornik v Mariboru, Drago Kveder, ravnatelj meščanske šole v Ptuju, Valentin Kajnih, učitelj v Ptuju in Rado Brajndl, šolski upravitelj pri Veliki Nedelji. Odsotni so bili samo 4 tovariši iz Avstrije in šolski upravitelj Ivan Zimšek iz Rogaške Slatine. Prihodnji sestanek bo
1.	1935. ob proslavi 401etnice.
m Pogreb Viljema Rebernaka. K pogrebu tragično preminulega monterja Viljema Rebernaka se je v soboto popoldne zbrala velika množica občinstva. Mestno občino je zastopal gosp. svetnik Rodošek, sanitetno oblast g. dr. Wank-muller, Mestno električno podjetje pa skpraj celokupno uradništvo in nameščenstvo. Sodelovala je tudi godba »Drava«. Na grob so bili položeni številni venci.
m Gasilsko slavje v Studcncih. Studenški gasilci so v nedeljo blagoslovili svojo drugo brizgalno, na kar se je v tamkajšnjem gozdičku razvila animirana zabava, ki je trajala še pozno v noč.
m Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru za šol. leto 1930 /31. se začne v sredo, dne 20. avgusta t. 1. in traja do nedelje, dne 11.
septembra t. 1. Vrši se v mestni posvetovalnici na mestnem načelstvu vsak delavnik od 10. do
12.	ure in vsako nedeljo oz. praznik od 9. dc
11.	ure.
m Nove stojnice. Za higijeno je bilo na našem živilskem trgu doslej gotovo mnogo premalo preskrbljeno. Tudi stojnice niso bile primerne. Sedaj se pa, kakor doznavamo, dela na tem, da se stare nehigijenične stojnice zamenjajo z novimi, moderno urejenimi, ki bodo imele namesto košar predale.
m Pobijanje draginje. Mestno tržno nadzorstvo bo v soglasju z novo bansko odredbo o pobijanju draginje, o kateri smo že poročali, uvedlo strogo nadzorstvo na tukajšnjem trgu, po vseh trgovinah in obrtnih delavnicah. Vsi branjevci, trgovci in obrtniki se opozarjajo, da v svojih izložbenih lokalih pri vseh predmetih, ki niso luksuzni, točno označijo cene.
m Domov se je vrnil. Petnajstletni posinov-ljenec Helmut Vrčko, o katerem smo nedavno poročali, da je pobegnil od doma, se je na praznik v petek zopet vrnil. Kod je ves čas hodil, ni hotel povedati.
m Zastavljeno perilo. 531etna perica Frančiška M. si je te dni prisvojila poverjeno ji perilo neke naročnice, vredno okrog 2000 Din, ln ga potem zastavila v zastavljalnici. Z zadevo se bo bavilo sodišče.
m Karambol. Na Kralja Petra trgu sta v nedeljo popoldne trčila skupaj enovprežni voz mesarja Mirka Wutteja in nek dvovprežni vojaški voz. Večje nesreče ni bilo, le luč na Wut-tejevem vozu se je razbila.
m Nezgoda. Pri pogrebu sina je v soboto prijel srčni krč 421etno izdelovalko cvetlic Štefanijo Nagy. Prepeljali so jo v bolnico.
m Nesreča pri lovu. V nedeljo je v Scherbau-movem sovišču v Bohovi pri Hočah nek lovec po nesreči obstrelil 481etno posestnico Barbaro Toličičevo. S kroglo v prsih so jo prepeljali v tukajšnjo bolnico.
m Aretacija sleparja. V ponedeljek je policija aretirala nekega moškega, ki je z obveznicami »Ratne štete« osleparil več lahkovernih ljudi.
m Zgodba • aktovki z 18.792 dinarji. V soboto zvečer je uradnik Hugo V. javil policiji, da je v Liningerjevem avtobusu, ki vozi iz * ’ i ja v Maribor, med vožnjo s Tezna v mesto pozabil aktovko z 18.792 dinarji. Uvedena je bila obširna preiskava, ki je pa ostala brez rezultata, kajti aktovko je pozabljivi gospod pustil v hotelu Halbwidel, ne v avtobusu, kjer jo je v nedeljo zjutraj tudi zopet našel.
m Tatvina v vojašnici. Vojaku Bojanu Tosiju zaposlenemu v geografskem institutu- v vojašnici kralja Petra, je nekdo iz zaklenjenega kov-čega ukradel 700 Din. Preiskava v vojašnici je bila brez uspeha, zato je bilo nadaljnje zasledovanje prepuščeno policiji.
m Razburljiva vožnja. V nedeljo okrog 22. ure je izvošček Josip Tramšek peljal od neke gostilne na Koroški cesti v Kamnico večjo družbo. Na klancu pred Kamnico se je pa nenadoma strlo pri vozu kolo, kar je za pasaži rje ostalo brez zlih posledic, ne pa tudi za voznika katerega so napadli in pretepli ter mu naposled tudi odrekli plačilo.
m Nesreča v kopališču. V nedeljo popoldne je 12letni dijak Pavel Filipič hotel skočiti v kopališču na Mariborskem otoku za neko žogo v bazen, pri tem se mu je pa spodrsnilo, da je z nogo padel na železni oprijemalni drog in si jo v gležnju zlomil. Po prvi pomoči, katero mu je nudila rešilna postaja je bil prepeljan v bolnico.
Cel
* Sestanek sokolskih delavcev iz žup Dravske banovine se vrši v sredo 20. t. m. v Ljubljani. Na dnevnem redu so važne tehnične, idejne m finančne sokolske zadeve, tičoče se predvsem Dravske banovine. Za Sokolsko žu-po Celje se udeležijo tega sestanka br. Čepin Franjo, dr. E. Mejak in Vltavski Berti.
Brez evidenčne številke ter brez šoferske legitimacije je vozil po mestu neki Franc R. Policija ga je ustavila in bo moral nositi posledice.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je 17. t m. umrla v 72. letu starosti ga. Antonjia Lenko, posestnica iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Pokojnica je iz znane rodbine Wolf—Lenko v Savinjski dolini. — Na Glavnem trgu je včeraj umrla ga. Neža Skrutnik posestnica iz Nove Crkve. Zadnja leta je živela pri svojem zetu, pekovskemu mojstru g. Kašu na Glavnem trgu. Dosegla je starost 76 let.
* Vsakodnevna tatvina kolesa se je topot zgodila v mestnem parku. Ko so v soboto zjutraj ljudje ogledovali kraj, kjer se je ponoči končal življenje mladi dijak, je Josip Rajniš pustil svoje kolo v drevoredu ter je šel z njimi. Ko je prišel nazaj, kolesa ni bilo več-Kolo je znamke »Puch«, vredno 1000 Din.
* Najdba. V četrtek se je v Samostanski ulici našla srebrna ženska zapestnica. Izgubitelj jo dobi na policiji.
* Poskusno kuhanje s plinom se bo vršilo v sredo 20. in četrtek 21. avgusta ob 20. zvečer v gospodinjski šoli na meščanski šoli v Vodnikovi ulici. Vršila se bodo predavanja s praktičnimi poskusi kuhanja in pečenja na plin
"Ribnica
Kap ga je zadela. V soboto 16. t. m. se je
hotel posestnik in mlinar Pakiž iz Sodražice odpeljati z opoldanskim vlakom iz Ribnice v Žlebič. Kupil je vozni listek in odšel na peron, kjer pa se je nenadoma zgrudil na tla, nato se je vzdignil na kolena in zopet padel. Ko je prišel zdravnik, je inogel ugotoviti le smrt.
Fantje so se stepli v soboto zvečer v gostilni »pri Klunu«. Eden njih je obležal pred vrati v mlaki krvi.	Imeli so ga	baje že dalj časa	na
piki« in bi	ga bili	radi	stepli žr	prejšn;n	ne-
deljo, pa_si	ga niso	radi	številni >	gust-.vv u,	!i.
Tovariši 'so	poiskal'	zdravnika, ki	je uudil	ue-
are&uežu prve uornoč.
Banke v Dravski banovini v ledu 1929
Prejeli sm,o poročilo društva bančnih zavodov v Dravska banovini za leto 1929., ki v izčrpni obliki analizira delovanje naših bančnih zavodov v pretečeni poslovni dobi. Društvo bančnih zavodov je zastopnik našega denarništva v Dravski banovini in nam vsled tega njegovo poročilo upravičeno služi v oceno in merilo vsega našega denarnega prometa. V društvu »o včlanjena sledeči naši denarni zavodi: Celjska posojilnica, Češka industrijalna banka, podr. Ljubljana, Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic, Jadransko-podunavska banka, podr. Ljubljana, Jugoslavenska banka, podr. Ljubljana, Kreditni zavod za trgovino '.n industrijo, Jugoslavemska udružena banka, podr. Maribor, Komercijalna banka, podr. Ljubljana, Ljubljanska kreditna banka, Obrtna banka, prva hrvatska štedionica, podr. Ljubljana, Zadružna banka, Zadružna gospodarska banka.
Poročilo obravnava stanje denarnih zavodov, ki je nastalo v novi dobi našega gospodarskega življenja od 6. januarja dalje in ugotavlja z zadoščenjem obilico gadov, ki ga ta kratka doba zaznamuje v našem narodnem gospodarstvu. Posebno je ta doba važna radi uvedbe izenačenja zakonodaje na ozemlju naše države, ki jo vodi krilatica: »En narod, en zakon«.
Nadalje analizira porodilo uvedbo rentnega davka, katerega smatra za enostranskega ker favorizira denarne zavode, ki so osnovani na zadružni podlagi, povdarja nadalje, da bi moral biti ta davek objektiven, oziroma bi se moral z ozirom na pospeševanje varčnosti za vse hranilne vloge sploh opustiti Ravno tako se poročilo izjavlja proti uvedbi davika na obresti in rente za fizične in pravne osebe, ki jih dobivajo iz teritorija naše kraljevine in ki stanujejo ali pa imajo svoj sedež v inozemstvu.
•m »i
Kreditno gospodarstvo se je v pretekli dobi gibalo v normalnih mejah. Poslovanje Privilegirane agrarne banke, ki je najmočnejši denarni zavod naše kraljevine, je odlično in njene funkcije v južnih krajih države so ogromnega pomena za povzdigo blagostanja ondotnih krajev.
Poročilo se nadalje peča z ustanovitvijo bančnih komor in se zavzema za ustanovitev več komor. Načelno vprašanje novih bančnih komor naj bi vodilo k opustitvi dosedanjega obveznega sodelovanja denarnih zavodov v področju dosedanjih komor. Nasprotno pa poročilo priporoča naj se ne izključuje obstoj današnjih zvez, ki so prostovoljne organizacije, ustanovljene v okrilju društvenega zakona. V ostalem so razgovori o ustanovitvi bančnih komor vsebovali sledeča načela: 1. bančne komore naj se ustanovijo čim prej, 2. sedež bančnih komor naj določi ministrstvo v sporazumu z obstoječimi udruženji, 3. predvidena naj bo možnosti ustanovitve odsekov bančnih komor na krajih, kjer niso ustanovljene komore, ako se za to pokaže potreba, 4. vprašanje postopanja s podružnicami, ki imajo svoj sedež izven območja komorne centrale, je ostalo nerešeno, 5. način pobiranja doklad in prispevkov za komore je ostal i stot ako nerešen.
Zanimiva je statistika o stanju bančnih zavodov, ki imajo centrale na področju Dravske banovine. Najvažnejše so sledeče postavke:
Aktiva: Gotovina 835, denarni zavodi 206-8, devize in valute 10-4, menioe 270-3, vrednostni papirji 56'3, dolžniki 1,080-0, nepremičnine 36-8.
Pasiva: glavnica 101-2, rezerve 42-2, vloge 764-3, upniki 826-8, dobiček 16*1.
Skupna bilanca včlanjenih denarnih zavodov prikazuje napredek našega denarništva v vseh bančnih poslih.
Gospodarske Testi
X Stanje posevkov koncem meseca julija. Na podlagi poročil poljedelskih odsekov po-samoznih banovin je bila žetev v teku druge polovice meseca julija skoro po vsej državi večinoma končana. Po predhodni oceni se računa, da bo žetev doprinesla sledeče donose: pšenica 24,223.371 q; ječmen 4,187.009 q; rž: 2,428.958 q; oves: 2,414.978 q. Donos letošnje žetve napram lanski izkazuje sledeče razlike: rž: + 15.65%; ječmen + 1.65%; oves —
—	31.15%; pšenica — 6.31%. Napram povprečni srednji letini (1925—1929) pa so te razlike sledeče:rž: + 46.08%; ječmen + 10.68%; pšenica + 9.90%; oves — 29.46%. Stanje ostalih kultur koncem meseca julija se ocenjuje za našo banovino sledeče: Koruza • dobro; fižol, grah, sočivje: dobro; krompir dobro; pesa in repa: dobro; lan: dobro; hmelj: dobro; vinogradi: dobro; češplje: dobro; jaboljka: slabo; hruške: dobro; seno: slabo. — Zdravstveno stanje domače živine v državi je povoljno. V drugi polovici meseca julija je bilo v Dravski banovini mnogo neviht in deževja, posebno so bili oškodovani srezi: Kranj, Logatec, Ljubljana, Ptuj, Ljutomer, Maribor, Gornji grad, Laško, Slovenjgradec Kočevje, Novo mesto. Skupna škoda je cenjena na 6,000.000 Din.
X Italijanska trgovinska bilanca. V prvih sedmih mesecih je Italija uvozila blaga za Lit 10.530,926.425— (1. 1929 13.528,602.608-—), izvozila pa je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta blaga za Lit 7.272,407.711-— (leta 1929 Lit 8.613,938.576’—). Primanjkljaj letošnje trgovinske bilance za prvih sedem mesecev znaša torej Lit 3.258,458.654-—, med tem ko je ta primanjkljaj znašal lansko leto Lit 4.914,664.032. Ta vsporedba sicer pokazuje znatno zmanjšanje primanjkljaja, vendar pa obenem izraža veliko redukcijo gospodarskega snovanja v letu 1930. Občutno se je znižal uvoz, kar znači, da se je kupovna sila naroda silno skrčila, omejila pa se je tudi nacijonalna produkcija, kar se jasno kristalizira v zmanjšanem izvozu.
Borzna poročila
dno 18. avgusta 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 18. avg. Amsterdam 22-70, Berlin
13-445-13-475, Bruselj 7’8763, Budimpešta 9-8840, Curih 1094-40-1097-40, Dunaj 7.9618, London 274’44, Ne\vyork 56-13—56-33, Pariz 220-59,-222-59, Praga 167-13, Trst 294-296.
Zagreb, 18. avgusta. Amsterdam 22-70 bi., Dunaj 794-68—797-68, Berlin 13-445—13-475, Bruselj 787-63 bi, Budimpešta 986-90—989-90, Milan 294-045—296.045, London 274-04—274-84, Newyork ček 56-13—56.33, Pariz 220-59—222-59, Praga 166-67—167.47, Curih 1094’40—1097-40.
Beograd, 18. avg. Amsterdam 22-67—22-73, Berlin 13-4450—13-4750, Dunaj 794-68—797-68, Bruselj 786-13—689-13, Budimpešta 986-13— 989-13, Bukarešta 33-47-33-97, Curih 1094-40— 1097-40, London 274-04—274-84, Milan 293-90— 295-90, Newyork 56-13—56-33, Pariz 220-59— 222-59, Praga 166-73—167-53.
Curih, 18. avg. Beograd 9-125, Pariz 20-2175, London 25-0425, Newyork 514-075, Bruselj 71’90, Milan 26-935, Madrid 54, Amsterdam 207-125, Berlin 122-80, Dunaj 72-64, Sofija 3-725, Praga 15-2475, Varšava 57-70, Budimpešta 90-29.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 18. avg. Drž. papirji: 7% Inv. pos. 88—89, Vojna škoda 438—438-75, avg., sept., okt., dec. 437-50—438’75, 4% agr. obv. 55-55-75, 7% Bler. 86-50-86-75, 8% Bler. 97-25—97-75, 7% pos. hip. b. 85-75—86 (85-75), Banke : Hrvatska 50 d., Praštediona 910 do 915, Udružena 191—192, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 63 d., Narodna banka 7700—8000, Industrije:	Šečerana Osijek 311—313,
Trboveljska 399—403, Slavonija 200—202, Vevče 124 d,
Beograd, 18. avg. 7% inv. pos. 91-50, 4% agr. obv. 56-56-75, 7% pos. drž. Hipot. b. 89-25, 7% Bler. 89-25, Tobačne srečke 35, Rdeči križ 55, Vojna škoda 453, ultimo dec. 462—462-50, Narodna banka 7600—7700.
2itna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpre-menjena, brez prometa.
Novi Sad, 18. avg. Oves: baški, sremski 140 do 145. Koruza: baška, sremska 127-5—132-5, baška, sremska, ladja Dunav 132-5—137-5, banatska 120—125, banatska ladja Dunav, Bega 132-5—137"5. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 57 vagonov, moka 11, otrobi 6.
Tendenca: komaj stalna. — Jutri, dne 19. avg. 1930 borza v Novem Sadu zaprta..
Budimpešta, 18. avgusta. Tendenca mlačna, promet živahen. Pšenica: okt. 17-50—17-68, (17-51-17-52), marc 19-18-19-37 (19-20-19-21), maj 19-68-19-97 (19-68-19-69). Rž: oktob. 11-50—11-72 (11-50-11-53), marec 12-76-12-95 (12-75—12-77). Koruza:	avg.	16-10—16-25
(16-16-05), sept. 16, maj 15-85-16-05, trs. maj
14-15. .
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca mlačna. Promet: 9 vagonov hrastovih drv, rezanih, 1 vagon bukovih okroglic, 10 vagonov hrastovih drv.
Sah
Bliž. Ji mednarodni mojstrski turnirji.
Letošnje poletje na večjih šahovskih prireditvah ni tako bogato kakor pretekla leta. Večjega velemojstrskega turnirja, kakor leta 1928. v Kissingenu in leta 1929. v Karlovih varih, sploh ni na vidiku. V posebno velikem obsegu izvedena olimpijada v Hamburgu je imela seveda samo propagandno-sportni značaj, zalo pa zadnja dva meseca nismo imeli sploh nobenega pomembnejšega mednarodnega mojstrskega turnirja. Šele druga polovica avgusta in september nam prineseta nekaj takih prireditev, dva večja turnirja v Ličge-u in Frankfurtu am Main, in enega manjšega v Štubnian-skih Toplicah na Slovaškem. Na vseh treh bo imela tudi Jugoslavija svoje zastopnike.
Turnir v Lifege-u se vrši v okviru velike razstave ob priliki lOOletmice belgijske neodvisnosti, od 18.—30. avgusta. Udeleže se ga: Almes, Becker, Collo, Njemcovič, Pleči, Przepiorka, Rubinstein, Sultanbcjev, dr. Tartakower, Sir Thomas, dr. Vidmar in Weenink. Po upehih zadnjih let imata tukaj Njemooviič in Rubinstein najboljše izglede na zmago, verjetno pa je, da razen obeh tudi dr. Vidmar poseže v borbo za prvo mesto.
Istočasno (od 17.—29. avgusta) se vrši tudi turnir v štubnianskih Teplicah, ki ga prireja slovaška župa češkoslovaške šahovske zveze. Igrali bodo češki mojstri Engel, Flohr, Gilg, May, Opočensky in dr. Zobel, dalje Eliskascs (kot zastopnik Avstrije), Pirc (Jugoslavija), Szekcly (Madžarska), dr: Seit* (Nemčija), Fryd-mann (Poljska) in Erdcly (Rumunska). Turnir seveda ni tako dobro zaseden kakor oni v Life-geu, zanimiv pa je zato, ker se prvič srečajo na skupnem turnirju naj mlajši evropski mojstri Eliskases, Flohn in Pirc. Flohn in Eliskases sta nedavno na olimpijadi dosegla jako lepe uspehe.
Od 6.—20. septembra končno bo turnir v Frankfurtu. Popolna lista udeležencev še ni znana, sigurni so do sedaj sledeči: Njemcovič, Ahues, Samisch, Sir Thomas, Pirc, dalje nemški mojstri dr. List, prof. Mannheimer In Or-bach. 09tala štiri mesta bodo zasedli predvd-dioma po en amerikanskl, belgijski, nizozem-
ski in italijanski mojster. Nagrade so 1000, 700, 500, 400 in 300 Mark, nezmagovalci 30 M od točke.	V. Pirc.
IX. kolo šahovskega turnirja v Vel. Bečkereku.
Današnje kolo ni prineslo nikake spremembe vodstvu. Gabrovšek je po kratki borbi prisilil Herbatina, da preda. Nedeljkovič je sigurno dobil proti ing. Šipraku. Schreiber je presenetil Petroviča z matom. Hegediš se je iz slabše pozicije izvlekel proti Puškašu. V končnici je s kmetom več dobil. Ačunovič in Ba-loghy sta odložila partijo. Heklay je v precej dobrem stilu potolkel rojaka dr. Aleksiča. Partija ing. Strauss—Putnik bo prišla radi nesporazuma pred razsodišče. Prekinjena oartiia Ačimovič—Hegediš je remis.
Stanje po 9. kolu:
Nedeljkovič, Gabrovšek 8, Hegediš 7 in pol, Schreiber 7, Ačunovič 5 in pol (1), Heklay 5 in pol, Dr. Aleksič 5, dng. Sipralc 3 in pol, Herbatin ing. Strauss 3. Baloghy 2 in pol, Pu-škaš, Putnik, Petrovič pol.
X. kolo nacionalnega šahovskega turnirja v Vel. Bečkereku.
Vel. Bečkerek, 16. avgusta.
Najvažnejša partija 10. kola je bila med Ne-deljkovičem in Schreiberjem. Nedeljkoviču gre za prvo, Schreiberju za drugo mesto. Nedeljkovič je igral Retijevo otvoritev. Schreiber Re je vso partijo dobro branil, tako da je ostala partija remis. Ačimovič je v daminem gambitu prevari! Puškaša, nakar je ta kmalu izgubil. Petrovič je z inž. Straussom po zanimivi borbi remisiral. Putnik je izgubil proti Baloghy-ju. Gabrovšek je kot črni v indijski otvoritvi pritisnil dr. Aleksiča popolnoma ob tla. V 27. potezi je partija končala z matom. Herbatin je z Max Lange-jevim napaclom porazil Šipraha, Proti pričakovanju je Heklay porazil Hegediša.
Stanje po X. kolu.
Gabrovšek 9, Nedeljkovič 8Vi Schreiber, He-gediš 7H, Ačimovič (1), Heklay 6>2, dr. Aleksič 5, Herbatin 4, Šiprak, Baloghy, inž. Strauss 3 34, Putnik, Petrovič, Puškaš 1.
<$p© Z?I
Tekmovanje za pokal JNS
ILIRIJA : MARIBOR 2:0 (1:0)
V Mariboru se je v nedeljo vršila med ISSK Mariborom in prvakom Dravske banovine SK Ilirijo tekma za pokal JNS.
Veliko število gledalcev je zasledovalo ogorčeno borbo, v kateri je zasluženo zmagala Ilirija, ki je nastopila v postavi: Malič - Krašovec, Berglez - Volkar, Varšek - Pogačnik - Ice, Oman, Kneževič, Košak, Doberlet. Poraz domačinov z 2:0 je iznenadil, ker je vsakdo pričakoval sigurno zmago.
Igra je bila zelo ostra, mestoma nefair in je imel sodnik g. Ochs iz Celja jako težko stališče. Grajati je treba nešportno obnašanje publike, ki je sodniku znatno otežkočila poslovanje. Sodnik Ochs je radi ostre igre izključil v 24. minuti prvega polčasa Korena (M.) in Košaka (Ilir.).
Ilirija ni imela slabe točke, najboljša sta bila Berglez in Kneževič, slednji je dosegel oba gola za Ilirijo. Ilirija je iz kota dosegla še tretji gol, katerega pa sodnik ni priznal, ker je menil, da je šla žoga v gol skozi stransko mrežo. Po tekmi je izjavil vratar Maribora, da je bil gol popolnoma regularen.
Najboljši mož Maribora je bil vratar Koren, ki je rešil svoje moštvo hujšega poraza, pri tem so mu precej pomagali napadalci Ilirije, ki so zastrelili nebroj sigurnih šans.
V predtekmi so juniorji Ilirije porazili junior-je Železničarjev v prvi finalni tekmi za pokal SK Ilirije. Tekma se je končala s 3:2 (3:0). Ilirija je zabila vseh pet golov, oba gola katera je prejela, sta bila avtogola backa Zormana.
OSTALE TEKME.
Novo mesto: Elan : Javornik (6:3 (5:2). Elan si je s tem že tretjič priboril prvenstvo province LNP.
Bled: Svoboda (Ljublj.) : SK Bled 6:2 (4:2).
Zagreb: Wacker (Munchen) : Gradjanski 1:4 (0:4).
Beograd: Vienna (Dunaj) : Jugoslavija 4:3 (2:0).
Subotica: Sand : Obilič (Beograd) 2:1. Tekma za pokal JNS.
Skoplje: Soko (Beograd) : Skopski SK 6:2. Tekma za pokal JNS.
Osjek: Kispest (Budimpešta) : Slavija 4:1
Gradec: Gak : Floridsdorf 6:2 (1:1).
Dunaj: Sportklub : Slovan 1:1, Nicholson : Hertha 3:1, Wacker : Simmering 6:0.
Hazena: Vel. Kikinda: SK Ilirija (Ljubljana) proti SK Kosovo 7:0 (4:0).
Državno plavalno prvenstvo
Od 15. do 17. t. m. se je vršilo v Dubrovnika seniorsko državno prvenstvo v plavanju in wa-terpolu. Prvenstvo v plavanju je odnesel Jadran (Split), v vvaterpolu pa Jug (Dubrovnik). Doseženih je bilo več novih jugosl. rekordov.
Rezultati finalnih tekem:
1500 m prosto seniorji: 1. Bonačič (Jadran) 24:03, 2. Roje (Jad.), 3. Panjkovič (Viktorija), 4. Čilič (Jug), 5. Otruba (Ilirija), 6. Turnšek (II.). Roje je dosegel v semifinalu 23:28-8.
3X100 m mešano seniorji: 1. Jug (Jelič, Gr bič, Matič) 3:55-5, 2. Jadran II. 3:57-1, 3. Viktorija 4:03-5, 4. Jug II., 5. Jadran I., 6. Ilirija.
3X100 m mešano seniorke: 1. Jadran II (Mr-kušič, Kaliterna, Roje) 4:47-4, 2. Jug, 3. Viktorija II., 4. Ilirija, 5. Jadran III., Na tretje mesto se je plasiral Jadran I., ki je pa bil diskvalificiran radi preranega starta.
100 m hrbtno seniorji: 1. Grbič (Jug) 1:20-4, 2. Drobnič (Jug) 1:25-9, 3. Mini (V.), 4. Žirovnik (II.) in Mirkovič (Jad.), ki sta prispela na cilj istočasno; 6. Matkovič (V.).
100 m hrbtno seniorke: 1. Bulat (Beograd) 1:36-9, 2. Prekuh (Primorje) 1:38-7,‘3. Kaliterna (Jadran), 4. Wohlfart (Ilir.), 5. Šurič (Jadr.), 0. Paumeartner (Ilir.),
400 m prosto seniorji: 1. Senjanovič (Jadr.) 5:34-5, 2. Marovič (Jadr.) 5:39"3, 3. Dabrovič (Jug) 5:43-6, 4. Roje (Jadr.), 5. Bonačič (Jadr.), 6. Ivaniševič (Jadr.).
400 m prosto seniorke: 1. Roje (Jadr.). 6:28, 2. Godina (Jadr.) 6:56-8, 3. Bulat (B.) 7:02-2, 4. Wohlfart (I.), 5. Šurič (Jadr.), 6. Sever (I.).
100 m prosto seniorke: 1. Roje (Jadr.) 1:20-6,
2.	Bulat (B.) 1:25-4, 3. Godina (Jadr.) 1:29-2, 4. Wohlfart (I.), 5. Jakaša, 6. Senjanovič (obe Jadran).
100 m prosto seniorji: 1. Matič (Jug) 1:03-3 jug. rek., 2. Senjanovič (Jadran) 1:03-8, 3. Marovič (Jadr.) 1:05, 4. Kasari (V.), 5. Dabrovič, 6. Radovan (oba Jug).
200 m prsno seniorke: 1. Kaliterna (Jadr.) 3:34-8, 2. Prekuh (P.) 3:36-2, 3. Mrkušič (Jadr.) 3:39-4, 4. Bulat (B.).
200 m prsno seniorji: 1. Frankovič (Concor-dia) 3:09, 2. Midžor (Jadr.) 3:10-3, 3. Fabria (Jug) 3:12, 4. Nikolajevič (B.), 5. Julič (Jadr.),
6.	Brozičevič (Jadr.).
4X100 m prosto seniorke: 1. Jadran I. 5:51-7 jug. rek.., 2. Jug. I. 6:13*8, 3. Jadran II., 4. Viktorija, 5. Jadran III.
4X200 m prosto seniorji: 1. Jadran I. 10:20-6, jug. rek., 2.	Viktorija 10:38,	3.	Jadran	II.
10:56-4, 4. Jug	I., 5. Jadran III.,	6. Jug II.
V waterpolu	je v odločilni tekmi	zmagal Jug
nad Jadranom	s 5:0.
Končno stanje točk: 1. Jadran 273’5, 2. Jug 124, 3. Viktorija 55, 4. Beograd 32, 5. Ilirija 23-5, 6. Primorje 16, 7. Concordia 13.
Waterpolo: 1. Jug, 2. Jadran, 3. Primorje, 4. Viktorija.
Prvenstvo Dravske banovine v tenisu
Od 15. do 17. avgusta se je vršil v Mariboru tenis turnir za prvenstvo Dravske banovine, katerega so se udeležili najboljši igralci Maribora, Ljubljane, Celja, Ptuja in Murske Sobote. Turnir je potekel brezhibno in je bil obilno obiskan.
Prvenstvo so si priborili: gospodje posamezno: 1. Hitz, 2. Leyrer (oba Rapid); dame posamezno: 1. Hitzl Karla (Rapid), 2. Ravnihar Ksenija (Atena); gospodje v dvoje: se mora še odigrati finale Leyrer-Gasparin : Hitzl-Hol-zinger; mešani pari: 1. par Hitzl-Hitzl (Rapid),
2.	Gasparin-Schweighardt; juniorji posamezno: 1. Zajc Drago (Ilirija), 2. Kardoš (Mura).
Zvezdna dirka v Celje.
V nedeljo se je vršila tradicijonalna zvezdna dirka s ciljem v Celju. Rezultati so sledeči:
Pododbor Celje.
I. Klub slov. koles. Celje (proga Celje—Grobelno—Celje 32 km) 1. Zupanc Albin 56:06-5, Izven konkurence Zorman (Perun) 56:06.
II. Koles, klub Vransko (25 km) 1. Planino Anton 48:20-2.
III. Koles, klub Sava v Sevnici (48 km) 1. Pereč Jakob 2:07, 2. Jesenšek 2:07-02.
Pododbor Maribor (64 km) 1. Lah 2:04, 2. Struclin 2:04:01, 3. Nikolič 2:04:02 (Vsi Perun).
Triglavski pododbor Ljubljana (74 km) 1. Er-dely Deneš (Velocip. bataljon) 2:23:28-2, 2. Prodan Edi (Ilirija (2:23:28-4, 3. Zgur Aleksander (Ilirija) 2:23:28-6.
II. Koles, klub Ribnica (Turje-Celje 100 km)
1.	Petek 3:44:27, 2. Pust 3:54:27.
III. Kolesarski odsek SK Disk Domžale (60 km) 1. Gregorič 3:04:46-4.
Pododbor Ljubljana (74 km) 1. Smrekar (Kol. ki. Ljubljanica) 2:22:46-4, 2. Juh (Kol. ki. Sava.) 2:29:25-2, 3. Bricelj (Ljubljanica) 2:29:25-6.
AMATER : SVOBODA 7:1.
15.	avgusta 1930 je bila prijateljska nogomet* na tekma med SK Amater (Trbovlje) in SK Svoboda (Ljubljana). Tekma se je pričela ob 4. popoldne. Spočetka so lepo zaigrali Svobodaši, a kmalu prevzame vodstvo SK Amater in ga drži skoro do konca igre. Tempo je bil 03ter, podajanje in štart precizno in vse je šlo sijajno in mirno do konca, ker se je publika zadržala mirno in športsko. Prvi polčas 2:0 za SK Amater, a drugi polčas 5:1 za SK Amater. Častni gol je zabil za goste (Svobodaše) g. Janežič efektno in razantno. Amater je pokazal napredek, čeprav ima večno borbo za igrišče. Sedaj se namreč igra in trenira na Tereziji na »Kipi«, to je pol ure od trga in publika, ki ima sicer precej smisla za šport, ne gre preveč rada pol ure v hrib — tu je tudi financijelni minus, vzrok, da vsi trboveljski klubi slabo financijelno stoje. Na tem mestu vljudno apeliramo trboveljski športaši na našo napredno občino, da nam dd, da dd mladini sportsko igrišče v dolini, kar je v teku, a se zadeva počasi razvija. Občina naša je uvidevna, ona vč, da le v zdravem telesu je zdrav duh in ona bo sigurno podelila igrišče trboveljskim sportašem pod ugodieiml pogojil
Tvornica
štampiljk
Teodor Rabič
Ljubljana Kolodvorska ul. št. 24 Štampiljke v moderni Izdelavi
Družabnika
s 100—150.000 Din
iščem za izrabo moja iznajdbe z miljonskiml dobički ali posojilo 1 garancijo. — Ponudbe pod „Cas je zlato".
. Hlebš
družba z o. z.
Ljubljana, Sv. Petfra cesda 3 3 pleskarstvo in 155 sobosBikarsivo
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje točno, solidno ln po konkurenčnih cenah pod garancijo
Službene objetve
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Cg la 183/29-15.	1913
Oklic.
Dvorak Jožefa, roj. Gabrijl, posestnica na Dobovcu pri Trbovljah, po dr. Cesniku, odvetniku v Novem mestu toži tusodno Dvorak Jožeta, polirja na Dobovcu, sedaj neznanega bivališča, radi nesporazum-ne ločitve zakona od mize in postelje in se določa narok za ustno sporno razpravo na dan 20. oktobra 1930. ob poldevetih tusodno v sobi št. 58.
Tožencu se postavi kot skrbnik Rezelj Jožef, sodni pripravnik v Novem mestu, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ali sam ne zglasi ali pa imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče Novo metso, dne 14. avgusta 1930.
Nc I 130/30—3.	”	1911—3—1
Amrrtizacija.
Na prošnjo dr. Glatnčnik Josipa, zdravnika v Murski Soboti, se uvaja postopanje v svrho amortizacije hranilne knjižice Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti štev. 5306/IVa/70, glaseče se na ime >Dr. Glančnik Josip, zdravnik z vlogo 1.804-25 Din, ki jo je:prosilec baje izgubil.
Imetnik te hranilne knjižice se poziv-1 je, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne razglasitve tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 25. julija 1930.
E 294/3—10.	1909
Dražbeni oklic.
Dne 30. avgusta 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba polovice nepremičnin: travnik, vinograd in pašnik, zemljiška knjiga Vitja vas, vi. št. 367.
Cenilna vrednost: 1547-50 Din; najmanjši ponudek 1032 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Brežicah.
Okrajno sodišče Brežice, odd. II., dne 14. julija 1930.
E 361/30-5.	1910
Dražbeni oklic.
Dne 16. septembra 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 21 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Dobrovnik, vi. št. 92, 479, 202, 626, 729, 923, 924, 802, 951, 1151 in 1497.
Cenilna vrednost: 88.059 Din; vrednost pritikline: 2890 Din; najmanjši ponudek: 58.704 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dol. Lendava,
dne 13. avgusta 1930.
E 16/30-20.	1908
Dražbeni oklic.
Dne 15. oktobra 1930. dopoldne ob sedmih bo pri podpisanem sodišču na licu mesta na Savi št. 25, Jesenice na Gorenjskem, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jesenice, vi. št. 113, 29, 114, 150, 159, 174, 281, 308, 534 (ideelna šestin-ka), 422, 446, 513, 525 (ideelna četrtinka), 579, 580 in 581, ter zemljiška knjiga Planina, vi. št. 83.
Cenilna vrednost: Din 1,649.628-14.
Glavni predmet je vi. št. 113 d. o. Jesenice, k kateremu so pripisana: stavbišče, hiša št. 25 na Savi, gospod, poslopje, žaga, polnojarmenik, šupa za lesne odpadke, sadni vrt itd.
Cenilna vrednost samo nepremičnin vi. št. 113 g. o. Jesenice je Din 1,171.600’—.
Najmanjši ponudek za vse gori navedene nepremičnine znaša Din 1,099.541-86.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d razbeži em naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podr. se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori. dne 12. avgusta 1930.
Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisalista senastopniftrml:
436.
Sedež: Maribor, Koroška cesta št. 21. Dan vpisa: 7. avgusta 1930.
Besedilo :Braun Terezija.
Obratni predmet: Trgovina z deželnimi pridelki in surovimi kožami.
Imetnik: Braun Terezija, trgovka v Mariboru, Koroška cesta št. 21.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 7. avgusta 1930.
(Firm. 719/30. — Rg A III 152/1).
*
437. Sedež: Vodranci štev. 32.
Dan vpisa: 14. avgusta 1930.
Besedilo: Borko Josip.
Obratni predmet: Trgovina s sadjem. Imetnik: Borko Josip, trgovec s sadjem v Vodranci št. 32.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 14. avgusta 1930.
(Firm. 673/30. — Rg A III 153/1).
II.	Vpisali so se dodatki in 1 z -membe pri nastopni firmi:
438.	Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 7. avgusta 1930.
Besedilo: Mariborska tekstilna tvornica, d. z o. z.
Družba temelji odslej na družabni pogodbi z dne 31. julija 1924., spremenjeni z notarskimi pismi z dne 21. januarja 1925. posl. št. 490, z dne 10. maja 1928., opr. št. 1587 in z dne 19. julija 1930., opr. št. 4121.
Pravico, zastopati družbo, imata po dva poslovodja ali en poslovodja z enim prokuristom kolektivno. -Podpisovanje tvrdke se vrši na ta način, da po dva poslovodja ali en poslovodja z enim prokuristom kolektivno pristavita pod od kogarkoli pisano, štampili-rano ali natisnjeno besedilo tvrdke svoja podpisa. Prokurist vselej s pristavkom p. pa (per prokura).
Prokura se je podelila Alfredu Bai-tschek, priv. uradniku v Mariboru, Koroščeva ulica št. 7.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 7. avgusta 1930.
(Firm. 738/30. — Rg C I 97/29).  ------------------------
Razglasi raznih uradov in oblastev
Stev. 1829.	1904—3—2
Razpis.
Mestna občina Ljutomer razpisuje na osnovi direkcije državnih železnic Ljubljana, štev. 5836/1—III—29 z dne 6. decembra 1929., napravo načrta in tehničnega poročila in proračuna za zgradbo propu-sta na železniški progi Ormož — Murska Sobota km 19-5—19 6.
Podrobni pogoji in natančnejši podatki so razvidni ob uradnih urah pri podpisanem uradu.
Ponudbe je predložiti do vštetega 30. avgusta 1930. podpisanemu uradu.
Mestni občinski urad Ljutomer,
dne 14. avgusta 1930.
Stev. 1830.	1905—3—2
Razpis.
Mestna občina Ljutomer razpisuje na osnovi sklepa občinskega odbora z dne 13. avgusta 1930. oddajo zidarskih, tesarskih, mizarskih, ključavničarskih in kleparskih del pri adaptaciji prejšnj eelektrarne v klavnico. Podrobni podatki so razvidni pri podpisanem uradu ob uradnih urah.
Občina si pridržuje pravioo, da odda vsa dela skupno ali pa posamezno, in to ne glede na najnižjo ponudbo.
Ponudbe je predložiti do vštetega 5. septembra 1930. podpisanemu uradu.
Mestni občinski urad Ljutomer, dne 14. avgusta 1930.
Stev. 1831.	1903—3—2
Razpis.
Mestna občina Ljutomer razpisuje na osnovi sklepa občinskega odbora z dne 13. avgusta 1930. oddajo naprave regulacijskega načrta in katastrske mape za mesto Ljutomer.
Podrobni podatki so razvidni ob uradnib urah pri podpisanem uradu.
Ponudbe je predložti podpisanemu uradu do 30. avgusta 1930.
Mestni občinski urad Ljutomer, dne 14. avgusta 1930.
Razne objave
Razglas.
1896
Kmetijsko društvo za dekanijo Novo mesto in okolico v Novem mestu, r. z. z o. z., je stopilo v likvidacijo. Upnike se poživlja, da prijavijo v zakonitem roku svoje terjatve.
Novo mesto, 14. avgusta 1930.
Likvidatorja:
Ing. Matko Absec, I. r. Josip Munda, 1. r.
POZlV. 1907-3-1
Elelrtrostrojna zadruga v Dolu pri Ljubljani je stopila v likvidacijo in poživijo upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
Likvidatorji.
1905
Objava.
Izgubil sem odhodno izpričevalo obrtno-nadaljevalne šole I. mestne deške osnovne šole v Ljubljani na ime: Klopčič Alojzij iz Ljubljane.
Proglašam ga za neveljavno.
Klopčič Alojzij, s. r.
1914
Objava.
Izgubil sem odpustnico osnovne šole pri Sv. Rupertu, Izstavljeno ima ime Vogrin Rudolf dne 9. marca 1915. Proglašam jo za neveljavno.
Vogrin Rudolf s. r.
1906
Objava.
Izgubil sem izpričevalo obrtno-nadalje-valne šole na realki iz leta 1899.—1900.— 1901. na ime: Sovine Andrej iz Ljubljane in ga proglašam za neveljavno
Sovine Andrej, s. r.
1918
Objava.
Izgubil sem odpustnico petrazredne osnovne šole na Ledini v Ljubljani, na ime Wilfan Franc iz Kranja, iztavljeao 25. aprila 1910 št. 44, ter jo progalšam za neveljavno.
Maribor, 16. avgusta 1930.
Wilfan Franc e. r.
ANATOLE FRANCE:
BOGOVI
solom
Gamelin ji je prinesel umivalnik.
In med tem ko si je umivala roke, je znova vse tajila.
Ponovil je zopet, da ve, in nato je molčala.
Ni ji bilo jasno, kam meri vprašanje njenega ljubimca in niti od daleč se ji ni sanjalo, da mora ta Mau-bel, o katerem ni nikdar slišala govoriti, priti pred revolucijsko sodišče; ničesar ni razumela o sumničenjih, s katerimi jo je nadlegoval, vedela pa je, da niso utemeljena. Prestala je braniti se, da bi bila poznala nekega Maubela, ker se ji je zdelo bolje, da ljubosumnež blodi po napačni sledi, ko ga je mogel vsak hip najmanjši dogodek spraviti na pravo pot. Njen nekdanji pisarček, ki se je prelevil v ljubkega domoljubnega dragonca, je bil sedaj sprt s svojo aristokratsko ljubico. Kadar je srečal ElodijO na ulici, jo je pogledal z očesom, ki je hotelo reči: »No, krasotica moja! Čutim, predobro, da vam kmalu odpustim, da sem vas izdal, in da sem že skoro na tem, da vas začnem zopet čislati.« Ni se torej več trudila, da bi pregnala svojemu prijatelju muhe, kakor je to imenovala; Gamelin pa je ostal
pri prepričanju,' da je Jakob Maubel Elodijin pohuj-šljivec.
ft «	«
Naslednje dni je bil Tribunal brez odmora na delu, da zruši federalizem, ki je kakor hidra grozil, da pogoltne svobodo. Bili so naporni dnevi; in porotniki, izčrpani in utrujeni, so gledali, da čim prej spravijo s poti gospo Rolandovo,1 duševno mater ali vsaj sokrivko zločinov brisotinske stranke.
Med tem se je Gamelin mudil vsak dopoldan na sodniji, da bi pospešil Maubelovo zadevo. Važni spisi so bili še v Bordeauxu: dosegel je, da je šel nek komisar s pošto ponje. Slednjič so dospeli.
Namestnik javnega tožilca jih je prečital, nato pa se je namrdnil ter dejal Evaristu:
»Kaj prda res niso, ti spisi! Saj ni ničesar v njih! Prazne čenče!... Ko bi bilo vsaj to dognano, da se je bivši grof Maubel izselil!...«
Slednjič pa je Gamelin le dosegel svoj smoter. Mladi Maubel je dobil obtožnico in je bil pripeljan pred revolucijsko sodišče devetnajstega meglenika.*
Že takoj ob pričetku obravnave je delal predsednik tisti mrki in grozeči obraz, ki se ga je trudil kazati,
1 Gospa Rolandova (1854—1793), soproga ministra Rolanda; v njenem salonu so se shajali žirondisti, ki jim je bila prijateljica in duševna voditeljica; op. prev.
* Meglenik (brumaire), drugi republikanski mesec, od 23. oktobra do 21. novembra; op. prev.
kadar je vodil kako slabo proučeno zadevo. Tožilčev namestnik si je žgečkal brado s ščetinami svojega peresa ter hlinil vedrost čiste vesti. Zapisnikar je prečital obtožnico: še nikoli ni slišala sodna dvorana tako plitve.
Predsednik je vprašal obtoženca, ali mu niso bili znani zakoni, ki so bili izdani proti emigrantom.
»Poznam jh in se po njih ravnam,« je odvrnil Maubel, »in zapustil sem Francijo s pravilno izstavljenimi potnimi listinami.«
O vzrokih svojega potovanja na Angleško in povratka v Francijo je dal zadovoljiva pojasnila. Njegov obraz je bil prikupljiv, imel je izraz odkritosti in ponosa, ki je ugajal. Zenske so ga gledale raz tribune z naklonjenim očesom. Obtožnica je trdila, da se je mudil nekaj časa v Španiji, v trenotku, ko je bil ta narod že v vojni s Francijo: izjavil je, da v tistem času ni ostavil Bayonne-a. Samo ena točka je ostala temna. Med papirji, ki jih je bil pri svoji aretaciji vrgel v kamin in od katerih so se našli samo drobci, je bilo čitati španske besede in ime »Nieves«.
Jakob Maubel se je branil dati o tej stvrai pojasnila, ki so jih zahtevali od njega. In ko ga je predsednik opozoril, da je v obtoženčevem interesu, da to pojasni, je odgovoril, da človek ne sme imeti pred očmi vedno lc svojega interesa.
Gamelin je želel dokazati Maubelu samo eno krivdo; trikrat je pozval predsednika, naj vpraša obtoženca, če more dati kako pojasnilo o nageljnu, čigar izsušene listke je tako skrbno hranil v svoii listnici.
mm	—s
mmš > ^9% ]
■ ■
Teh nične tajnosti
Mi moderni ljudje radi prezirljivo gledamo na stare čase, ko sta tičali znanost in tehnika 8e v povojih. Toda čeprav sta v moderni dobi znanost in tehnika silno napredovali, vendar mi pri vsem svojem napredku in pri vai inte-ligenoi ne moremo odkriti nekih tehničnih in zlasti ne kemičnih tajnosti, ki jih je pa dobro poznala stara doba.
V	razvalinah starih mest v Mehiki so našli krasne skodelice, ki izgledajo tako, kakor da so izdelane iz najlepše poliranega železa. Skodelice so trde kakor železne, eo pa tako lahke, da je nemogoče, da bi bile železne. Kemična preiskava teh skodelic je dognala, da obstoje te posode deloma iz železa, deloma pa iz neke jako lahke tvarine, ki je mi več ne poznamo. Mnogo strokovnjakov se je že trudilo, da bi prišli na sled sestavam te lahke tvarine, ampak do danes se to še ni posrečilo, čeprav bi imelo kovinarstvo od odkritja te tajne ogromno korist. Leta 1897. je razpisala neka angleška fabrika 3000 funtov nagrade za onega, ki bi odkril skrivnost mehikanskega železa, do danes se pa za to lepo nagrado ni še nihče javil.
Ravno tako še danes ne vemo, iz česa in kako so izdelovali stari Rimljani svoje nezlomljivo steklo. Za časa cesarja Tiberija je namreč iznašel neki rimski steklar steklo, ki ga ni bilo mogoče zlomiti ali zdrobiti, pa tudi topiti se ni dalo niti v največji vročimi.
Inženirji dobro vedo, kako težko je varovati v tropičnih krajih kovinske dele pri stavbah in stroje in orodje pred rjo. Barve in maže, ki naj bi varovale v mokrovročem zraku kovine pred rjo, le malo časa drže. V stari Indiji pa eo poznali že pred tisoč in tisoč leti sredstvo, ki kovine trajno drži brez rje. V velikem mestu v Indiji, v Deliju, stoji mogočen železen
steber ki so ga postavili 1000 let pr. Kr. Ta steber je za vse vremenske izpremembe kar neobčutljiv. Dolgo so mislili, da obstoji ta steber iz kemično čistega železa, ki se ga rja sploh ne prime. Kemično čistega železa pa v naravi nikjer ni, pridobivamo ga pa v malih množinah s pomočjo elektrike. Kako so mogli torej Indijci izdelati ekoraj 6000 kg težak steber iz železa, ki ne rtjavi? Koščke tega stebra so kemično preiskali in ugotovili so, da se nahajajo v tvarini neke snovi, ki jih z vsemi našimi preiskovalnimi metodami niso mogli odkriti.
V	staroegiptovskih piramidah so odkrili kose platna, v katero so bile zavite mumije. Ti platneni kosi so stari najmanj 3000 let, pa še do danes niso sprhneli in strohneli. Tkanina je še danes mehka in voljna, njena barva pa je še vedno živa. Ni dvoma, da so stari Egipčani to platno izdelovali na poseben način. Toda kako? Tega mi ne vemo več.
Moderna kemija barv je sestavila že krasne barve in naše barve daleko presegajo barve, s katerimi so slikali srednjeveški slikarji svoja nesmrtna dela. Kljub vsej njihovi lepoti pa naše moderne barve še zdaleka niso tako trpežne kakor so barve, s katerimi so delali stari mojstri. Barve na modernih slikah razmeroma naglo poblede, stare slike pa imajo še danes svojo živost. To se pravi, da so znali v starem in srednjem veku barve sestavljati na tak način, ki ga ml več ne poznamo. Stari mojstri so imeli za mešanje berv svoje posebne recepte, ti pa so se izgubili.
Tudi tako lepo pojočih gosli ne znamo več izdelovati kakor so jih prej izdelovali sloviti laški umetniki Amati, St radi vari in drugi. Zato pa imajo stare gosli še danes mnogo višjo vrednost kakor naši moderni izdelki.
Stoletnica rojstva cesarja Franca Jožefa.
18. avgusta so v mestecu Hall na Tinolskemslovesno praznovali 100-letnioo rojstva pokojnega cesarja Franca Jožefa. Slavnostni govor je govoril škof iz Innsbrucka dr. Weitz (na
sredi slike).
»Crno žrelo«
Predstavite si ogromno — do 20 tisoč kvadratnih km veliko ponev. To, kar se v njej praži, se ne ogreva od spodaj, ampak od zgoraj, s paleSimi solnčnimi žarki. Tudi pečenina ne prihaja v to ponev na običajen način, marveč po 7 km dolgem rokavu.
Vročina je strašna, iz ponve se v drhtečih oblakih vali para, pečenina se pa ne žge, ampak dela močno debelo skorjo, ki se nabira na dnu. Ta ponev je Kara-Bu-gazski zaliv ali Adži-Darja, kakor ga imenujejo domačini, kar pomeni — slana voda. Praži pa se v njem voda Kaspija, ki neprestano teče po kanalu v Kara-Bugaz, kar pomeni »črno žrelo«, s tako silo, da je v rokave, ki veže morje z zalivom, buren •tok, ki trga in dolbe bregove. Vsako leto odcedi Kaspij v zaliv 18 kub. kilometrov vode, ki jo zaliv prekuha in v obliki pare vrže v ozračje, prepuščajoč ventilacijo vročim puščavskim- vetrovom, ki deloma še v prelivu‘spreminjajo vodo v gosto maso — »rapo«. Kara-Bugazska voda je tako nasičena s solmi (največ z Glauberjevo in kuhinjsko), da je onemogočeno vsako življenje. Pozimi, to je pi>i tamošnjih razmerah pod temperaturo 5-5° se soli v gostih plasteh usedajo na dno, po računih Akademije znanosti letno v masi treh milijard ton. Silni viharji, ki so ob gotovih letnih časih zelo pogosti, vržejo del teh usedlin na bregove. Ti izmečki so znameniti mirabilit.
Mirabilit je bil že dolgo pred vojno predmet mnogoterih načrtov izkoriščanja in je od nekdaj interesiral svetovni kapital. Izkoriščanje je preprečevala periferijska politika ruskih vlad, ki niso dopuščale industrializacije inorodnih pokrajin. Zadnji resni poskus je bil napravljen po prizadevanju Akademije v letu 1916., pa je vse možnosti zavrela revolucija.
Mirabilit je ogromnega pomena za steklarsko in kemično industrijo in se v drugih državah izdeluje umetnim potom s kristalizacijo natrija iz sulfatnih raztopin, pri čemur se pa tudi natrij pridobiva na umeten način. V srednje-azijskih puščavah pa leže na prostem silne množine mirabilita.
Leta 1929. se je organiziral Kara-Bugaz-sulfat-trust, ki prideluje letno 100 tisoč ton mirabilita, kar je pa z ozirom na prometne težave sila težavno. Transport opravljajo velblodi. Vsled pomanjkanja pitne vode, ki stane 12 kop. vedro, in kuriva morejo tam živeti samo nomadi, dokler se ne napravi vodovod za vodo in električno energijo od Sulakske postaje v Dagestanu.
To novo polje in vir surovine za industrijo je z ozirom na izključne razmere, v katerih se izkorišča, vsekakor zanimivo in bo v par letih ubila »romantika« zakaspij-skih puščav.
VeSikega pustolovca žalosten konec
Pustolovci vsega sveta se zbirajo najrajši tam, kjer se jim obeta lahek in velik »zaslužek«. Pustolovce najdemo povsod, kjer ee zbira tisti bogati svet, ki se nikdar ne dolgočasi, v igralnicah, v imenitnih mednarodnih hotelih in v svetovnih letoviščih in kopališčih. Zbirajo pa se tudi tam, kjer leži v zemlji zlato ali pa drago kamenje, kajti nič ne mika pravega pustolovca tako kakor nagel dobiček in bogastvo. Ko so odkrili v Kaliforniji in pozneje na Alaski zlato, je tja drvelo na tisoče pustolovskih narav.
Prav posebne vrste pustolovec pa je bil romunski inžener Julij Popper. Ta mož je namreč zvedel, da so odkrili na takozvanih »ognjenih otokih« (čisto na jugu Amerike) precejšnja ležišča zlata. Popper je znal za ita ležišča zanimati nekaj argentinskih 'bogatašev in 2 njihovo pomočjo je organiziral 1. 1885 veliko ekspedicijo v tiste kraje. Njegovi ljudje so bili .čisto po vojaško opremljeni in tudi po vojaško organizirani. Kjer so se lotili dela, so napravili vojaško taborišče, ki so ga tudi po vojaško zavarovali. Popper je bil vsemogočni poveljnik te armade. On je določil vse, delo in hrano in deleže na čistem dobičku, kajti bil je mož silne energije in neupogljive volje. On je znal ljudem govorita tako, da ga je vse ubogalo na besedo. Domačine, ki so ga enkrat motili na delu, je dal pobiti vse do zadnjega. Za svoje ljudi pa je skrbel, da jim ni manjkalo ne jedi, ne pijače
in sploh nič; imeli so vse, kar jim je zaželelo srce. Kdor pa ee mu je ustavil, s tem je neusmiljeno obračunal. Dal je tiskati tudi marke in kovati cekine s svojo podobo. Naravno je, da so hiteli v njegovo blaženo deželo pustolovci iz vsega sveta. Toda Popper je bil strog — kdor ni hotel postati član njegove bande, temu je prepovedal vstop v svoje kraljestvo.
Ko pa je bil že dovolj premožen, je zapustil
s svojim velikim premoženjem puste otoke ta se je preselil v lepo mesto Buenos-Aires. Tam pa ga je začela preganjati nesreča zn nesrečo, da je kmalu popolnoma obubožal. Nekaj časa je živel tem še od svojega skromnega zaslužka kot časnikar, kasneje pa se je izselil in od tedaj ni več sledu za njim.
Angleške vojaške letalske vaje.
Pri zadnjih vojaških vajah z letalt so v Angliji poskušali nova slu-šala, ki naznanjajo že od daleč, da se neko letalo bliža. Naša slika nam kaže vojake ob takem elušalu.
Nesreča na cestni železnici.
V	Long Island Oity je skočila garnitura cestne železnice s tira in se prevrnila v globoko jamo. Vsled nesreče je poškodovanih 12 oseb.
Ljudfe so vedno bolj zdravi
Francoska vlada je nedavno izdala obširno uradno statistiko o naraščanju in padanju prebivalstva v 90 okrožjih Francije. Ta statistika kaže, da je bilo i. 1929 rojenih 26.776 otrok manj kakor prejšnje leto.
V	velikem nazadovanju porodov v Franciji je napisal na podlagi zgoraj omenjene statistike neki znameniti francoski zdravnik obširno študijo, kjer pravi med drugimi:
»Če primerjamo število porodov v raznih evropskih državah od 1. 1900 do 1. 1928, vidimo povsod tendenco k tistemu razvoju, ki so ga najbolj civilizirani narodi že dosegli. Število porodov je v Franciji padlo v zadnjih 70 letih za 84 odstotkov, v Nemčiji za 52, v Angliji za 42 in v skandinavskih deželah za 40 odstotkov. Iz te statistike je izvzeta Italija, kjer je vlada začela volil«) propagando za povečanje števila porodov, vendar pa je bilo tudi v Italiji kljub propagandi število porodov za 100.000 nižje kakor prejšnja leta. Število porodov pada celo v Španiji in sicer je padlo tam za 4 odstotke. Nove, po vojni nastale države še nimajo dobrih statistik, vendar pa je znano, da se je prebivalstvo Poljske pomnožilo v zadnjih 10 letih vsako letp za 200.000.
Padanje število porodov se da pa izenačiti z manjšo umrljivostjo ljudi. Od 1. 1900 dalje umrje v Nemčiji po 460.000 oseb na leto manj kakor pred vojno, v Franciji 300.00, v Italiji
130.000	in v Angliji 120.000. To se pravi, da se ljudje mnogo bolj prizadevajo svoje življenje ohraniti kakor pa nova življenja ustvarjati. Zaradi skrbi za ohranitev življenja opazujemo, da število evropskega prebivalstva ne pada, ampak raste.
Štiri ženske — pocestne roparice
Redek roparski napad, kakor jih kriminalna zgodovina malo pozna, se je te dni dogodil v Berlinu. Na oglu neke ulice so namreč 4 ženske napadle nekega trgovca ob dveh ponoči, ga pobile na tla in mu vzele njegovo denarnico, v kateri je bilo nekaj nad 100 mark denarja. Nato so ženske zbežale.
Napadeni trgovec se je mudil zvečer v neki gostilni, kjer ga je obkrožilo 6 žensk in neki možak, zahtevajoč od njega, naj jim plača »krožek« piva. Trgoveo jim je zahtevano pivo plačal, kmalu nato pa je zapustil gostilno. Komaj pa je hil nekaj korakov daleč od gostilne, je opazil, da mu sled6 4 ženske. Trgovec jim je hotel uiti In je pospešil svoj korak, a ženske so ga vedno bolj dohitevale. Ko pa je bil že blizu svojega stanovanj«, so se ženske zaletele nanj, ga zrinile v neko vežo, tam pa so ga tako tolkle e pestmi, da »o ga pobile na tla. Predno se je mož še prav zavedel, je bil že ob de-narnioo.
Stražnik kot borec.
Pri zadnjih komunističnih nemirih v Lo* Angelesu je prišlo do hudih spopadov med policijo in delavci. Mnogo delavcev eo zaprli. Slika kaže, kako se bori stražnik z delavcem, ki se brani pokoriti se.
Kaj je toplota?
Tudi toplota je že marsikomu delala pregla* vice. Odkod izvira. Naša zemlja je dandanes sama, vsaj na površini več nima veliko. Če Je solnce ne bi obsevalo, bi pri nas vse pokril večni led in sneg. Tako je tedaj tisto kar nam dandanes daje toploto, le solnce. Toda solnce nam ne daje toplote le neposredno, temveč tudi posredno. Drva, premog itd., vse s čimer kurimo naše peči ni čisto nič drugega kakor solnč-na toplota, ki se je nabrala v drevesih, rastlinah itd. Samo spremenila se je in jo moramo šele umetno zopet vzbuditi, da se pojavi, sprosti in greje. Toplota je tedaj tudi snov, ki pa kaže svojo lastnost, to je toploto, zopet le z gibanjem.
Kaj je najlepše na svetu?
Kaj je lepo, ni vselej mogoče določiti, ker so mnenja različna. Še težje je splošno izreči, kaj je najlepše na svetu. Pred leti je švedski časopis »Dagens Nyheter« razpisal nagrado za onega, ki bo najbolj pogodil, kaj je na svetu najlepše. Prišlo je mnogo odgovorov. V 1025. odgovorih Je bilo rečeno, da je najlepše »solnce«, za solncem se je pa omenjala priroda v različnih barvah, kakor večerna zarja itd. Prvo nagrado je pa dobil mladenič, ki Je odgovoril, da so najlepše na svetu »materine oči«. Druga je bila podeljena onemu, ki Je napisal, da so najlepše »sanje o onem, česar ne moremo doseči«.
Izdaja tisk irna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mich&lek. — Drednik Janez Debeveo. — Za lnseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani