rostarina plaćena u TI Zagreb«. 19. juna 19315. FoTeiltjv bro* Abesinces, problem školovanja i budućeg zaposlenja naše srednjoškolske i akademske omladine; problem državljanstva te omladine itd. itd. Problema je velik broj i svaki od njih posebice je barem toliko težak i važan koliko, recimo, problem židovske omladine o kojoj se najviše govorilo u Brislju. Ali Zidovi su znali da pošalju u Briselj najbolje pretstavnike svoje omladine, koji su izložili progone te omladine i njezine opravdane težnje, dok mi nismo poslali nikoga. Pripremni odbor za Svjetski omladinski kongres u Zagrebu pozvao je preko našeg lista, a i preko svojih delegata lično, našu omladinu na sarad-nju. Ne znamo što su naši akademski klubovi i naše omladinske sekcije do sada o tome rješile, pa neka nam dozvole da iznesemo par sugestija o tome. Da pretstavnici naše omladine m o-r a j u otići u Žcnevu i tamo izložiti stanje naše omladine i našeg naroda pod Italijom, to je van diskusije. Mislimo da sc s time slažu svi naši omladinci, i radnici i studenti, a i cijela emigracija. Badi se jedino o formi i načinu kako će se organizirati ti pretstavnici, i o nekoj platformi sa koje će govoriti. Mislimo da postoje četiri rješenja: 1) Naša omladina može otići u Ženeva u sklopu delegacije iz Jugoslavije., 2) Naša omladina može tamo otići i nastupiti potpuno samostalno kao omladina narodne manjine iz Julijske Krajine. 3) Treća mogućnost bi bila ta da naša omladina stupi u vezu sa Nijemcima iz Južnog Tirola f Dodekaneš-kom omladinom, pa da u Ženevi nastupe zajednički kao pretstavnici omladine narodnih manjina pod Italijom. 4) Budući da je naša emigrantska omladina ; olitički tek dio opće talijanske emigrantske omladine (skoro svi su talijanski državljani), naša omladina bi mogla u Ženevi nastupiti zajedno sa todjanskom antifašističkom omladinom. Po svoj prilici ima još koje rješenje pa bi trebalo pozvati na šire sastanke našu omladinu da o svem tomu pro- Trst, junija 1936. — (Agis). — Ob zaključku letošnjega šolskega leta so morali otroci v Julijski Krajini, kot navadno vsako leto, polagati izpite. Izpitna vprašanja pa so bila letos posebno poenostavljena. Tako poročajo iz nekaterih vasi, da so se vsa izpitna vprašanja nanašala le na politične dogodke vzadnjega leta, posebno pa na dogodke, ki so v zvezi z italijansko abesinsko vojno: o italijansko-abesinski vojni sami, o njenem napredovanju, prodiranju in zmagah, o Abesiniji in divjakih, ki tam prebivajo, zakaj je Anglija sovražnica Italije itd. Vprašanja, ki bi se nanašala na za šolski pouk predpisane in za življenje potrebne in važne predmete letos sploh v poštev niso prišla. Kdor je pa na dana vprašanja »povoljno« odgovoril, je izpit zdelal z dobrim uspehom ali celo odlično. Iz Gor na Idriji pa poročajo, da so imeli tamkaj učiteljico — ki je bila proti koncu šolskega leta premeščena v Zavratec, — ki ni zadnje tri mesece šolskega pouka drugega delala kot čitala otrokom iz italijanskega časopisja poročila o napredovanju italijanske vojske v Afriki in njenih zmagah. Od do- govori. Neka se izmjene mišljenja, pretresu razne sugestije, ali neka se, zaboga, već jednom počne. Ali ne ìcabi-netski, zakulisno i neiskreno, več neka se tim dogovorima dade najširi publicitet i neka se traži mišljenje raznih struja i raznih grupa. Sva omladina mora da progovori. I mladi radnici, i mladi iAbesinci* bez posla, i stariji srednjoškolci, a pogotovo svi akademičari. Pa i oni koji nisu članovi naših akademskih klubova, ali koji misle da bi mogli dati koju dobru sugestiju ili pridonijeti pročišćavanju pojmova. ma so morali otroci prinesti s seboj v šolo vsak svoj kos lesa, malo obdelanega, ki je nekako predstavljal puško. Otroci so v šoli s temi kosi lesa vežbali. Polovico otrok je učiteljica maskirala v črne Abesince, druga polovica pa je predstavljala italijanske vojake. Tako razdeljeni so napadali eni druge, kar je otrokom vsekakor bolj prijalo kot pa sedenje za šolskimi klopmi in učenje v tujem jeziku. Takega šolskega pouka in take vzgoje so naši otroci deležni v zadnjih letih. Opažati pa je, da nemarnost italijanskih učiteljev v tem pogledu vsako leto stopnjuje in bo končno prišlo res že tako daleč, da bodo naši otroci popolni analfabeti. Starši so seveda primorani, da svoje otroke pošiljajo v šolo, ki prav za prav ni več šola, ampak samo kraj za raznarodovanje naših najmlajših. Ne glede na vse to, pa morajo starši še plačevati za vsakega šoloobveznega otroka predvsem vsako leto znesek 5 lir za izkaznico in še za razne druge stvari stalno prispevati v denarju. So to sicer mali zneski, a za našega kmeta in delavca, Čast i dužnost inicijative pripada našim akademičarima. Jer oni su najpozvaniji da povedu tu akciju, da ka-nališu razna strujanja, da formulišu naša traženja i da iz svoje sredine dadu pretstavnike za kongres. Oni su u mogućnosti da se u ličnom kontaktu sa svojim kolegama iz Pripremnog odbora najbolje informiraju o raznim detaljima; oni su najpozvaniji da daju ton ne samo našem omladinskom, već općenito emigrantskom pokretu. Ovo par riječi je samo sugestija, a riječ imaju naši akademski klubovi. (t. p.) AKCIJA MARIBORSKIH DRUŠTEV ZA KONGRES MLADINE V ŽENEVI Mariborski »Večernik« od 16 t m. piše: Društvo narodov je dalo iniciativo za velik kongres v Ženevi, kjer se bodo sestali odposlanci vseh držav iz vrst mladine, da bi razpravljali o vprašanjih vojne in miru. Povabljena je tudi fašistična mladina iz Italije, Nemčije in Japonske. Cilj kongresa je: 1. Dati priliko mladini vseh dežel, da spozna medsebojne probleme in prevzame delovni program za organizacijo miru. 2. Najti sredstva in spoštovanje na osnovi razumevanja in spoštovanja različnih svetovnih nazorov. 3. Utrditi zveze med mladinskimi organizacijami poedinih držav in med Društvom narodov. Razpravljali bodo: 1. O narodih in Društvu narodov. 2. O ekonomski in socialni organizaciji sveta. 3. O verski, moralni in filozofski osnovi miru. V Zagrebu so že konstituirali odbor za pripravljanje kongresa v Ženevi. Istotako je Društvo narodov za gradnjo doma visokošolk prevzelo uspešno iniciativo za meddruštveno delo, a v Mariboru razpošilja te dni žensko društvo pod pokroviteljstvom gospe general Majstrove vabila vsem društvom, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil v četrtek v prostorih Jadranske straže in Narodne obrane. Tam bodo zastopniki vseh društev med seboj izvolili odbor za mariborsko okrožje. O delu bi sklepali sami, morda s pripravo javnega mitinga, kjer bi govorili nekateri zastopniki raznih društev. Delegat, ki se je udeležil pripravljalnega kongresa v Bruxellesu, je pripravljen priti v Maribor in nam poročati o delu, kakor je to storil v Ljubljani. Uspeh vse akcije pa zavisi samo od dobre volje in razumevanja mariborskih društev, ki naj zanesljivo odpošljejo za stvar vnetega zastopnika iz mlajših vrst. PO MATERIJALNI IZGUBI ŠE IZGUBA IMENA Proti imenu »Tržaški Lloyd« Po novi ureditvi morske plovbe se je delokrog tržaške luke močno skrčil. Od prej tako cvetočih družb: Tržaškega Lloyda, Cosulicha in Ubere Triestine, je ostal samo še Uoyd. Toda tudi temu je začrtan silno ozek delokrog, namreč zveze z ozemljem onstran sueškega prekopa. Pred dnevi pa je »Giornale dì Genova« objavil odprto pismo na prometnega ministra Bennija, s katerim se zahteva, naj se odpravi tudi ime edine še preostale tržaške družbe »Tržaškega Lloyda«. Predvsem inkriminira ime »Uoyd«, češ da je tujega izvora, in je samo izrodek grde navade brez vsebine in vrednosti. Omenjeni list pa se zaganja tudi proti označbi »Tržaški«, češ da je funkcija, ki jo bo odslej vršila tržaška družba, vsenarodna in da radi tega ni treba omenjati v tej obliki sedež družbe, ker bi se tako le po nepotrebnem poudarjal lokalni patriotizem. Proti temu izpadu genovskega lista je tržaško fašistično glasilo odgovorilo z vehemenco in besnostjo, ki jo poznajo pač samo italijanski in še posebej fašistični žurnalisti. ZOPET ARETACIJA NA MEJI Hotedršica, junija 1936. — (Agis.) Na cesti Hotedršica—Godovič so italijanski obmejni stražniki aretirali Franca Dolenca iz Hotedršice. Zaplenili so mu voz tramov in par volov pri prehodu čez mejo pod pretvezo, da je hotel vtiho-tapati jugoslovanski les v Italijo. »ČIŠČENJE « KRAJEVNIH IMEN V JULIJSKI KRAJINI »Čiščenje« krajevnih imen hočejo iz vršiti v J. Krajini, kjer so že itak večin krajevnih imen dali italijansko oblike Pravijo pa, da je treba še ostala imen: romanizirati in popraviti še mnogoteri druga, ki niso bila pravilno prevedena V to svrho so ustanovljene posebne ko misije, šempolaj je spremenjen v Sai Pelagio, Berkac pri Motovunu v Sai Pancrazio, vsi šmiheli v San Micheli itd. Toda sedaj hočejo tudi Ustje spre meniti v San Giusto, češ da je Ustj< nastalo iz San Giusto, to je Sv. Just Kraj Erzelj na Vipavskem nočejo od slej imenovati San Arcangelo, češ da ji Erzelj pokvarjeni nemški Erzengel t< je Sv.Nadangel (San Arcangelo). Tud vipavske šturje se bo odslej imenovale Borgo San Giorgo, ker je šturje nastale baje iz Sv. Jurij. Jurišiči bodo postal San Giorgio in znane Šembije na Krasi San Vito, to je Sv. Vid. Sv. Duh pri Materijah postane Spirito Santo. Sv Trojica in Sv. Margareta v postojnsken okraju Santa Trinità in Santa Margareta. Istotako bodo postale Šmarje Santi Maria itd. ITALIJANSKI DELAVCI V NAŠIH KRAJIH Št. Peter na Krasu, junija 193i Sredi maja je prišlo v št. Peter na Krs su nad 500 delavcev z inženirji. Polc vica jih je ostala v okolici, druga polo vica pa je bila baje poslana v Trnov in Ilirsko Bistrico. Zgleda, da bodo za posleni pri različnih delih in sicer ta kih, kjer domačin nima dostopa ki si jih mora od ust odtrgati, velika žrtev. Kdor se pravočasno ne odzove plačilu, je pa v nevarnosti, da zgubi delo, če je kje zaposlen, ali pa da ga doleti kakšna druga kazen. Po nekaterih krajih, to se pravi, kjer obstajajo otroški vrtci, morajo starši pošiljati vanje svoje otroke, ki jih takoj včlanijo v faš. mladinske organizacije in spet zahtevajo od roditeljev, da plačajo zanje članarine itd. Kakor hitro pa postanejo otroci člani teh organizacij, potem pa so absolutno odvisni od fašističnih kolovodij. To se je najbolj pokazalo na pr. ob raznih proslavah, ob faš. praznikih itd., na katerih morajo vsi člani brez izjeme sodelovati. Kdor se ne odzove temu ali onemu povabilu, mu zagrozijo, in če to nič ne zaleže, pokličejo starše na odgovornost in spet grozijo. Tako so malo pred zaključkom afriške vojne po nekaterih krajih to je, kjer so italijanski kaplani prirejali ob večerih molitve za zmago. In spet so bili člani mlad. faš. organizacij tisti, ki so morali cerkve napolniti. In kdor se ni odzval, so mu zagrozili z ricinovim oljem. — In to je način vzgoje v oni Italiji, ki se ponaša z večtisočletno kulturo. PRIPREMNI ODBOR ZA ŽENEVSKI KONGRES 0 ZAGREBU Na poticaj Udruženja za Ligu Naroda u Zagrebu sastali su se 12 o. mj. pretstavnici dolje potpisanih omladinski» društava i konstituirali odbor za prona-giranje i pripremanje Svjetskog omladinskog kongresa, koji će se održati od 31 kolovoza do 7 rujna o. g. u Ženevi-Svrha mu je da okupi sve omladinske organizacije kod nas u jedan pripremni odbor, koji će popularizirati ciljeve ženevskog kongresa i poslati delegate naše omladine u ženevu. U pripremni odbor mogu stupiti sve omladinske organizacije, bez obzira na političku, kulturnu ili vjersku pripadnost. Da obavijesti hrvatsku i ostalu omiadi nu naših krajeva o cilju tog kongresa ' da je potakne na rad, Pripremni odbof izdao je poziv omladini (kojega smo donijeli u posljednjem broju. Op. ur.) Pozivamo svu seljačku, radničku * intelektualnu omladinu da pristupi -pripremnom radu za ženevski omladinski kongres. Sveučilišna organizacija Hrvatske Seljačke stranke Samostalni akademski klub seljačke demokracije u osnivanju Omladina Ujedinjenog radničkog sindikalnog saveza u Zagrebu i priključeni» organizacija Omladinska podružnica ženskog pokreta Kulturno-prosvjetno društvo »Vardar4 Slovensko akademsko društvo »Triglav* Kulturno udruženje studenata pacifist» Opće akademsko kulturno udruženj« »Svjetlost« Junior, sekcija Udruž. univerzitetski obrazovanih žena Omladina učiteljskog društva »Jedi«' stvo« Radničko turističko društvo »Prijatel! Prirode« Klub studenata esperantista ^ Akademski filozofski klub Klub studenata prirodoslovnih nauk» Dr. Uđe in Mussolini V Grazu, v Ar stri ji živi znani boqoslv vec in učenjak dr. J Ude. ki ie hud nasprotnik političnega katolicizma, in tnendo tudi fašizma, kakor se da sklepati po t*1^ kar ga je nedavno doletelo. Pred nekaj ^ sed je namreč dr Ude naslovil na it. mi’'-predsednika Mussolinija odprto pismo. ^ katerem je na najostrejši način obsodil M' lijanski napad na Abesinijo. Mussolini je užaljenega radi tega pisma in ie zahteval od avstrijskih oblasti, da Ude-ia kaznujejo. In res je te dm policijsko ravnateljstvo obsodilo učenjaka na 1000 H.T) 0\oae in na povračilo stroškov v znesM W0 šilingov. Ker je bila dr. Ude-ja rad* drugih prestopkov že prej tako skrčena P°j Icojntna. da je komaj izhajal, bo moral nM' ar* odsedeti SO dni zapora, kakor je določeno v slučaju neizterljivosti. našega stoljeća" Na Duhove je u Kadru osveiena osr na škola kojoj ie dato me dalmatinsi »iredentiste« Antonia Čipika. Tom prt dom je blagoslovljena i zastava škole, svetu je izvršio za daski nadbiskup. I pnWcom. je održao djeci i prisutnima go iz kolsga donašomo prema zadarskom b »ban Marco« od 1 juna ovaj pasus: »Dva zastava pjevat 6e vam. djeco, si o pobjedi naše domovine. Pjevat te vam ‘ re pobjede rađa jute se Italije: pjevat skorašnje krvave pobjede ratnitke Italijs. Vittoria Veneta i one najnovije pobjede penjalne Italije. Pobjede Imperijalne Pa tog blještavog cilja, dostignutog željesn voljom najveteg Čovjeka našeg stoljefn ( tonta ferrea, del piu grande Uomo del 1 slro secolo). GLASOVI TALIJANSKE ANTIFAŠISTIČKE ŠTAMPE INTERNACIONALNI ANTIFAŠIZAM I DRUŠTVO NARODA Jedino pametno i pravedno rješenje koje preostaje Društvu naroda je slijedeće: Izbacivanje fašističke Italije iz Društva naroda na inicijativu Skupštine, a ne dobrovoljno napuštanje Društva naroda. Prekid trgovačkih sankcija ali rigorozno pridržavanje sankcija koje se tiču kredita i vojnog materijala. Neodoljivo se nameće izbacivanje fašističke Italije iz Ženeve na inicijativu Skupštine i uz jasnu principijelnu motivaciju, koja će biti sastavljena ne za «ravnike, već za narode. Ako je napadač pobijedio, ako Društvo naroda nema volje iU snage da uspostavi pogaženo pravo, neka barem učini to da napadača izbaci. Fašistička Italija, osudjena kao napadač i sankcionirana od 50 država, koja si je potpuno anektirala zemlju članicu Društva naroda, mora biti izba- AÌì ponavljamo: temeljna stvar je u tome da Društvo naroda izbaci Italiju, a ne da se fašizam sam povuče. U protivnom slučaju se još jednom tjera vodu na Mussolinijev mlin. Giustizia e Libertà LAŽI O VELIKOM PORASTU STANOVNIŠTVA U ITALIJI Još prije 'dolaska fašizma na vlast bilo je u Italiji rašireno mišljenje o ogromnom godišnjem priraštaju talijanskog stanovništva, i time se opravdavalo zahtjev za »mjestom pod suncem«. Fašizam, potpomognut neznanjem talijanskoga naroda i nemogućnošću da se u Italiji direktnom propagandom prikaže pravo stanje stvari, preuzeo je i na-puhao tu temu. Sa statistikama u ruci prikazao je fašizam jednostavnim mozgovima kako je demografski priraštaj talijanskog pučanstva veći nego u većini evropskih zemalja, i da je radi toga nužna politika teritorijalne ekspanzije, kako bi nove zemxje pružile mjesta Talijanima. (Slijede opširne komparativne statistike. Op. ur.) Zaključak: suprotno legendi rasprostranjenoj u Itali.)!. stanovništvo Italije uporedjeno s onim ostalih država raste vrlo polako. Uzevši u obzir cijeli period velikog priraštaja evropskog stanovništva, Italija Ta uzimlje jedno od posljednjih mjesta. A u posljednje vrijeme, usprkos fašističke demografske kampanje i skoro potpunog prestanska emigracije, stanovništvo Italije raste polaganije od preko polovice evropskih zemalja. Povesti sada rat za osvajanje novih zemalja narodu koji je već došao u demografsko opadanje, to je jedan od onih akata visoke politike za koju je jedino fašizam sposoban. Giustizia e Libertà AFRIKANIZACIJA EVROPE Mussolini ucjenjuje London i Pariz tobožnjim sporazumom sa Njemačkom, kako bi postigao ukidanje sankcija. Ako ta ucjena uspije, možemo reći da će fašizam odnijeti u Evropi veću, važniju i odlučniju pobjedu, nego što je bila vojnička pobjeda u Abesiniji. Vidjet ćemo da li će Evropa dozvoliti da se je afri-kanizira. Il Nuovo Avanti 48 DIVIZIJA POD ORUŽJEM Početkom juna fašistički »pacifizam« se očituje u slijedećim faktima: 48 divizija je pod oružjem. Od toga- su 32 u Italiji, a 16 u Istočnoj Africi (7 divizija vojske, 5 divizija fašističke milicije, 4 divizije urodjenika). Da se vidi što pretstavlja taj vojnički napor za našu zemlju, treba pomisliti, da je za vrijeme rata u Italiji bila mobilizirana 51 divizija. Il Nuovo Avanti BIJEDA JE SVE VEĆA... Kao što smo kazali, svijetla se u Talijanskom imperiju ne gase nikako. Ali bijeda postaje sve crni ja, jer umjetno stvorena ratna industrija iscrpljuje rad, I vanjska trgovina je u mnogim gradovima teško pogođena sankcijama. Provizorni lijekovi koje je režim poduzeo su do sada slijedeći: ostaviti u Africi 500 hiljada ljudi koji se tamo nalaze. Radi se o pola milijuna besposlenih manje. Zapravo su 1 tamo besposleni, ali tamo ne pretstavljaju opasnost za režim. Nastojat će se da se pošalje k njima i njihove familije da se smanji gomila gladnih u Italiji. Tamo dolje, neki svetac će već pomoći,. a ako i ne pomogne umrijet će tamo i njihovi jauci neće doći do domovine. Avanti. MIR JE NEDJELJIV Fašistički napadaj na Abesinlju nije “io ugušen, jer interesirane vlade nisu “ile jedinstvene u akciji protiv napadača. — Mir je nedjeljiv. Ne može se kazati: »Protiv jednog napadača ćemo nastupiti, a protiv drugoga ne«. Takova Politika koristi samo napadačima, svima napadačima. U Grido del Popolo. U JUŽNOM TIROLU VLADA TEROR KAO IU JULI JSKO J KRAJINI Talijani tjeraju i Južnotivolce sa zemlje 1 naseljuju Talijane Innsbruck, juna 1936. — SND javlja: Talijanska banka »Ente per la rimascita agraria delle tre Venezie« koja je od države pomagani zavod, u posljednje vrijeme u sve većem opsegu kupuje u cijelom južnom Tirolu seljačke i ostale posjede i nastoji da na nje smjesti talijanske zakupce na tom njemačkom zemljištu. Sadanji teški privredni položaj i bijeda čini se Talijanima kao najzgodniji momenat za ovakovo kupovanje. Pored toga dolazi k tome i to što je na temelju jednog naročitog zakona Nijemcima onemogućeno kupovanje zemljišta 1 posjeda, pa im uskraćuju dozvole. Tako je veliki benediktinski samostan u Muri u Griesu kupio posjed Rudolfa Franka u Siebeneichenu u Etsch-talu u opsegu od 15 hektara i zatražio je kupovnu dozvolu. No prefekt je ipak tu dozvolu uskratio 1 tako se samostan našao prinukanim da imanje dalje pro- da, pri čem je kao kupac fungirala spomenuta banka. Na temelju velikih finansijskih poteškoća Rafaisenove štedionice u Theisu kod Klausena već su četiri imanja dospjela u talijanske ruke i već se talijanski zakupe! spremaju da se ondje nasele. Na 20 aprila prekrasno imanje Wiesenhof kod Kaldlscha u Unterlandu na Feimstalskoj cesti došlo je u ruka spomenute banke. Novi južnotirolski konfiniranei Innsbruck, 9 juna 1936. — Siid-tiroler Nachrichtendienst javlja: U srijedu 27 maja opet su otpremljeni iz Božena novi konfiniranei medju njima 1 seljačka djevojka Marta Mair iz Pensa u Sarnthalu i student Blasi us Heiss koji su osudjeni na godinu da- na progonstva i to prva zbog jednog pisima kojega je uputila u Njemačku. Ovaj student pak zbog toga što je za božične blagdane proveo darivanje. Imena još dvojice konfiniranaca nisu se mogla ustanoviti Borba protiv južnotirolske narodne nošnje Innsbruck, juna 1936. (SND). — Narodna nošnja je izraz stanovitog načina života i umjetničkog stvaranja pučanstva u jednom stanovitom kraju, u raznolikosti južnotirolske narodne nošnje održavala se šarolikost i diferenciranje puka u toj zemlji. Od skromne nošnje u Pustertalu sve do snažne šarolikosti pučanstva u Grodnu i Meranu odjeća je uvijek bila izraz krajine i ljudi u pojedinim dolinama. Dok je u ostalim alpinskim zemljama narodna nošnja ostala samo kao nedjeljna nošnja, dotle se je narodna nošnja kod Južnotirolaca u svoj svojoj interesantnosti zadržala i kod upotrebe u radni dan. Omladina je tu znala poštivati ono što su joj očevi ostavili u amanet. Ko je jednom posjetio sajmove u Meranu ili pak u Sarskoj dolini taj ne će tako lako zaboraviti šaroliku sliku koju je tu vidio. Medjutim talijanskim vlastima to nije po ćudi, pa oni sada svim mogućim besmislenim odredbama i općinskim odlukama nastoje ne samo ograničiti nošenje narodne nošnje, nego je što više i sasma onemogućiti Tako je na primjer mladićima i djevojkama seljačke glazbe u selu Tirol zabranjeno nošenje narodne nošnje kod svih crkvenih svečanosti, pa se prekršaji strogo kažnjavaju. To se dogodilo i u mnogo drugih mjesta. Isto tako postoje besmisleni progoni ako se mladići za izlete i djevojke kod drugih prilika u gradovima odjenu u kaputić ili pak tz. Dirndl odjeću. U Eppanu je dapače i trgovinama zabranjeno prodavanje sukna za dirndl haljine. U maju su žan-darmi i policijski organi u blizini Božena i Merana hapsili izletnike na-račito one koji su bili odjeveni u »costume tirolese« ili pak u kožnate hlačice! Ovaj progon osjeća se to gorčim što se iječilišna uprava u Meranu napreže kako bi makar uz najveće napore i troškove onamo dopremila talijanske grupe odjevene u talijanske narodne nošnje i da ih strancima pokazuje — kao okolišno stanovništvo! Omladina južnotirolska silom se primorava da dragocjenu očevinu odbaci pa tako propada pomalo nenadoknadivi nakit južnotirolske zemlje zajedno sa uništenjem narodne nošnje. TALIJANSKI TEROR NA DODEKANEZU Proia, od 11 juna, kao i drugi grčki listovi donose vijejst da je u Pirej stiglo nekoliko Grka, koji su bili primorani da pobjegnu sa Dodekaneza zbog sve većeg dva mjeseca Izvršile popis tanovništva sa ciljem da dodekaneške Grke mobilišu. Zatim talijanske vlasti kažnjavaju sa velikim novčanim kaznama sve one koji bi se terora^ koji vrše Talijani nad grčkim sta-1 smjeli izjasniti protiv talijanske pobjede u novništvom. Pomenute Grke Talijani su htjeli da nasilnim putem verbuju za svoju vojsku i oni ističu nemoguće stanje na Do-dekanezu, koie se još pogoršalo poslije talijanske pobjede u Abesiniji. Izmedju ostalih mjera, talijanske vlasti su prije Abesiniji. Talijani ne kriju u javnim razgovorima da namjeravaju preduzeti napad 1 u Maloj Aziji i da za to intenzivno rade na utvrdjivanju svojih vojnih 1 pomorskih baza. TEŠKA AUTOMOBILSKA NESREĆA U VRBOVU Nastradale žena i kćerka renegata Uljana iz Vrbovog Vrbovo, juna 1936. Dne 28 maja dovezao se je renegatu Uljanu Josipu u Vrbovo u goste gosp. Karlo Onibene, veliki naš zlotvor, sa jednim sergentom koji je u obavještajnoj službi. Došli su sa autom Onibeneja. Kada je bilo okolo 1 sat poslije podne od vezli su ova dvojica na jedan mali izlet ženu i kćerku Uljana. Išli su prema selu Prebčane. Vozili su silnom brzinom. Kada su dospjeli na novosagradjeni most udario je auto u kamene stupove, te se prevrnuo. Uslijed udarca žena Uljana i kćerka izletjele su iz automobila i pale pod auto gdje su polomile udove na tijelu, a žena si je još razbila lubanju, a i onaj podoficir teško se povrijedio, dočim je Onibene ostao sa manjim ogrebotinama. Nakon ove nesreće bio je pozvan auto Crvenog krsta iz Bistrice, te je ranjene odveo u bolnicu. Prve vijesti koje su stigle iz bolnice glase da se majka i kćerka bore sa smrću. Uljan nakon ove teške nesreće luta po našem selu i pokazuje znakove ludila. Mi žalimo i teško nas je potresao ovaj nesretni slučaj, sasvim tim da je Uljan Josip zajedno sa komesarom Karlom Onibene učinio dosta zla našem narodu. ćić. f MARIJA UD. MARČELJA U Sv. Mateju-Marčelji, opć. Kastav preminula je danas gospodja Marija ud. Marčelja u 78 godini života, poznata i od svih ljubljena. Gospodinu arhitektu Ivi Marčelja, profesoru srednje tehničke škole u Zagrebu i ostaloj rodbini naše saučešće. OD KOD TOLIKO OVADB ? Postojna, junija 1936. — (Agis.)-Naš list je že poročal, da je bilo v zadnjem času zlasti v reških zaporih vse-polno ljudi, osumljenih tihotapstva. Kljub temu, da je vzdolž meje res tihotapstvo precej razvito, se je le marsikomu čudno zdelo, kajti tihotapstva so osumili tudi ljudi, ki se niso nikoli z zadevo pečali. Tako je v kratkem prišlo ob lepe denarce nekaj ljudi popolnoma nedolžnih, nakar se je ugotovilo, da imajo finančni stražniki postavljene svoje, dobro plačane vohune, ki se prav pridno udejstvujejo v svojem poslu. In ko jim zmanjka menda potrebnega materiala, si ga izposlujejo na ta način, da osumijo tudi popolnoma nedolžne ljudi, ki se sicer prej ali slej suma otresejo, vendar pa jim je s tem nakopano precej nepri-lik, zlasti pa so gmotno znatno oškodovani. NOVO OBČINSKO» BREME Taksa za proslavo zmage v Afriki Reka, junija 1936. — (Agis). — Proslave zmage so se vršile po vseh naših vaseh na ta in oni način, kot je pač že v navadi. Nekatere občine so žrtvovale velike vsote ob tej priliki, kot na pr. ilirsko-bistriška, ki je postavila nekje pri trnovski cerkvi, menda na platno naslikano Musollnijevo glavo, ki ni bua nič manjša kot 7 m visoka in 3 m široka in jo je bilo videti daleč naokoli. V juniju pa so dobili občani obvestilo o novem obdavčenju. Srednji posestniki od 75 do 100 lir, večji posestniki, obrtniki in trgovci pa preko 100 in tudi preko več sto lir. Ta naknadna taksa je bila baje nastavljena za pokritje stroškov občine ob proslavi zmage Italije v Abesiniji. MALE VESTI — U Milanu je u svima tvornicama raširen antifašistički letak, koji počinje: Internacionalnoj radničkoj klasi. Svim bijelim i obojenim narodima. Slobodnim intelektualcima. Krikovi bola dopiru iz mučeničke Abesinije. Ti letci su bili dijeljeni i na ulici. Tako javlja »L’ informateur italien«. * — Iz Italije je poslat pozdrav u obliku spomenice francuskom Pučkom frontu. Spomenicu su potpisali: Ilegalna komunistička i socijalistička stranka, demokratske, liberalne i republikanske grupe i Borci u Italiji. • — Prigodom prikazivanja ruskog filma »Cijeli svijet se smije« u Milanu u kinu »Supercinema« došlo je do velikih nereda. Gledaoci su oduševljeno pljeskali, pa su došli u sukob sa faSistima. Nastala je tučnjava u kojoj je bilo više ranjenih. ♦ — Ulica Matteotti krštena je ovih dana uz veliko slavlje u mjestu Houilles kod Pariza. Talijanski antifašisti su u velikom broju sudjelovali toj svečanosti, a Modigliani je održao velik govor o Matteotti ju i talijanskom antifašizmu. ♦ — U Nizzi je održan veliki antifašistički miting prigodom proslave Garibaldija. Miting i komemoraciju je priredio francuski Pučki front u zajednici sa talijanskim antifašistima. ♦ — Veliki miting protiv fašizma i za oslobodjenje političkih kažnjenika u Italiji i ukidanje terorističkog Specijalnog tribunala, održava se danas 19 o. mj. u Parizu. Miting prlredjuje Komitet za pomoć žrtvama talijanskog fašizma. * — »Teorija ustanka« zove se nova knjiga Emilija Lussu-a, koja izlazi doskora iz štampe u izdanju »Giustizia e Libertà«. Lussa Je bio u svoje vrijeme uz dramatičke okolnosti utekao sa Upari zajedno sa Nittijem i Rosselijem. * — Demokratsko udruženje jugosloven-skih, rumunjskih, češkoslovačkih i madžarskih studenata na Sorboni izdalo je zajednički manifest u kome je naglašeno da omladina svih podunavskih država željno očekuje, da se narodi podunavskih zemalja medju sobom sporazume. Pitanje prava samoopredjeljenja narodnih manjina treba da se riješi u demokratskom duhu. ♦ — Prema izvještaju talijanskog ministra poljoprivrede Rossonia ovogodišnja žetva u Italiji bit će mnogo lošija nego prošle godine. ___ Novi »potkrali« Abeslnlle maršal Oraziani naredio je zaplijeun cijelog pokretnog i nepokretnog imetka Haile Sela-sia i svih rasova koji su pobjegli iz zemlje. * — »Potkralj« Abesinije Badoglio predao je navodno ostavku na svom položaju jer se ne slaže sa Mussolinijem o velikim kolonijalnim mogućnostima u Abesiniji. * — Brat engleskog kralja, vojvoda od Glouchestera posjetio je Negusa u Londonu. Ovaj posjet je vrlo zapažen u diplomatskim krugovima. ♦ — Talijanski finansier Guatino još uvijek nastoji da sondira teren u Vel. Britaniji i Americi za jedan veliki zajam Italiji. ★ — Prema informacijama iz Rijeke vlada namjerava uvesti žitni monopol i raspisati novi zajam da bi pokrila razne troškove u Abesiniji. ♦ — Otok Cipar bit će utvrdjen i odred jen kao nova engleska pomorska baza na mjesto Malte koja će biti na-puštena. _______________ POSLJEDNJI BROJ NAŠEGA LISTA BIO JE ZAPLIJENJEN Traže se pletan Pletari (emigranti) dobit će stalno zaposlenje kod domaće pletarske tvrtke u Zagrebu; mjesto može dobiti ta-kodjer i pletar goričkih stolica (iz Marjana ili Krmina) za bojadisana sjedala i sjedala iz slame. Može se javiti i starija žena za samostalno vodjenje kućanstva. Ponude slati na upravu Usta KAŠA KULTURNA KRONIKA »DVI DASKE« MATE BALOTE Posljednji broj »Savremenih pogleda« donaša pjesmu »Dvi daske« Mate Balote, koja je prvi put izašla u našem listu. Uz pjesmu donaša i slijedeći uvod: »Ova pjesma Mate Balote bila je posljednji put oštampana zajedno s objašnjenjem riječi u »Letopisu Matice Srpske« za mart-april 1936 (To smo registrirali u »Istri«. Op. ur.). Mi je prenosimo zato jer mislimo da je veoma znatna. Snažan i neposredan doživljaj. VIJESTI IZ ORGANIZACIJA DVODNEVNE „NANOSOVE” SLOVESNOSTI V MARIBORU Maribor, 15 Juna. 1936. Sobotne In včerajšnje slovesnosti, ki jih je priredil neutrudno agilni mariborski »Nanos«, so bile močan izraz vročega domoljubja, ki je svetlo zakoreninjeno v srcih Primorcev. V soboto in včeraj v nedeljo je bil naš Maribor priča žive, zgovorne manifestacije vseh onih cuvstev, ki so v zavesti vsakega zavednega pripadnika naroda, katerega živi člen je. — Uvod v te dvodnevne slovesnosti je bil sobotni koncert pevcev in pevk »Tabora«, ki so želi krasen uspeh. Po sobotnem koncertu pa se je razvil v matičnih prostorih iskren prijateljski večer, kjer so se trpko zbuiali spo- punoća ritma, melodija riječi, novosti mini" na rodno žemljo, ki je danes onstran akcentskih mogućnosti prema mogućno-1 meja. stima u štokavštini, nenametljivost i skromnost popzije Mate Balote, izdižu njegove pjesme daleko nad većinu onoga što se kod nas daje u poeziji. Njegove čakavske pjesme model su prave socijalne poezije iako njihova »socijalnost« nije tražena. Stvar je neobično značajna. Krleža danas piše kajkavske stihove, nekoliko desetaka Balotinih pjesama sadrže više lirskih doživljaja nego desetci knjiga pjesnika našeg književnog narječja... O stogodišnjici hrvatskog preporoda i primanja zajedničkog štokavskog književnog narječja, ta konstatacija dobiva tragični prizvuk«. M. MIRKOVIČ U »SAVREMENIM POGLEDIMA« Posljednji broj »Savremenih pogleda« donaša nekoliko odličnih priloga dr. Mije Mirkoviča: »Ekonomska struktura Francuske« je uvodni članak. Osim toga je jedan iscrpan članak o talijanskim financijama. Pri koncu donaša odlomak iz njegove knjige: »Ekonomska politika« (1936 — Geca Kon — Beograd). E. RADETIĆ: ZA GOLI ŽIVOT Izašla je iz štampe »savremena drama iz života hrvatskoga naroda u Istri« Ernesta Radetića pod naslovom »Za goli život«. Knjiga je izašla u nakladi Matice hrvatskih kazališnih dobrovoljaca sa predgovorom Aleksandra Freu-denreicha. Knjigu je auktor posvetio svojoj majci jednom čakavskom pjesmom na početku. Na koncu je informativan članak o zapadnoj Istri i dvije kompozicije Slavka Zlatića (Naricaljka majke za sinom i Oj divojko jabuko rumena). Osim toga je u prilogu i karta istarskih dijalekata u bojama po M. Maleckom. O toj knjizi ćemo doskora opširnije pisati. NIKOLA ŽIC O KNJIZI DR, SKOKA Nikola žic piše u »Hrvatskoj Straži« dužu kritiku o knjizi dr. P. Skoka »Dolazak Slavena na Mediteran«. Uz to se osvrće i na etničku kartu u Spomen knjizi »Obzora« uz članak dr. šime Žu-žića. V središču dvodnevnih slovesnosti pa je bila slavnostna predaja tolminskega simbola mariborskemu »Nanosu«. K tej pomembni narodni svečanosti so prispeli delegati emigrantskih organizacij iz najrazličnejših krajev naše domovine od Ljubljane in Celja, Ptuja in Trbovelj pa iz Zagreba in Sušaka. Sprejem in pozdrav na kolodvoru pri: kih društev, ki so Pri sprejemu primorskih rojakov in dele- pr Ljubljane, Kranja, Zagreba in Beo- >rišli iz IZLET IN TABOR V KAMNIŠKI BISTRICI Kakor lani tudi letos organizira emigr. društvo »TABOR« v Kamniku v zvezi z Organ. Pronag. Odsekom v Ljubljani skupen izlet tn tabor Primorskih rojakov v Kamniški Bistrici, ki se vrši dne 5 julija t. 1. Ze sedaj vabimo vsa bratska društva, da se tega tabora udeleže sigurno in v le] številu ter z event. svojim programom! gram obeta, da bo zanimiv ter obširnejši od lanskega, ker upamo, da bodemo imeli v svoji sredi ta dan tudi našega zveznega predsednika. Rojaki! Udeležite se tega tabora v mogočnem število, da si v med sebojnem snidenju v prosti naravi okrepimo naše sile za novo borbo, in nadaljno delo. Zatorej »NASVIDANJE« dne 5 Julija v prelepi naši Kam. Bistrici! ODBOR. epem Pro- IDRIJČANI IN PRIJATELJI Izlet k sv. Trem kraljem, kt je bil napovedan za 7. t. m. in je bil tiradi nestalnega vremena preložen nepreklicno v nedeljo 21. t .m. Z izletom bo združena tudi proslava obletnice odkritja rudnika in postanka Idrije ter največjega domačega praznika sv. Ahaclja. Program in navodila, ki smo Jih sporočili ostanejo neizpremenjeni. BOŽIČ LADO: NAŠ IDRIJSKI KOT Ob petintridesetlelnlcl ustanovitve in deset-•etnici nasilne ukinitve prve slovenske srednje šole — idrijske realke XIV društveno življenje. Stara je težnja idrijskega rudarja po izobrazbi. Kar mu ni dala šola, to si je hotel pridobiti s samoizobrazbo in v društvih. Večina idrijskih prosvetnih in gospodarskih društev je imela v času razpusta, to je okrog. 1. 1927. za seboj desetletja uspešnega delovanja, najstarejša pa so segala daleč tja v dobo slovenskega preporoda. Čeprav so se društva cepila po strankah, je bilo med njimi vedno prav odkrito, pošteno in uspešno tekmovanje. Vsa so izborno delovala, uspevala in po svojih močeh nudila širokim delavskim slojem izobrazbo in napredek. Ros je bilo v Idriji kot rudarskem mestu veliko število gostiln, na drugi strani pa tudi veliko število društev, ki so uspešno uničevala vpliv alkohola in navajala rudarja v prostem času k izobraževalnemu delu. Podati točno sliko, zgodovino in delovanje posameznih društev je danes nemogoče, zato se moramo zadovoljiti le s splošnim pregledom. Idrijčani so se zbirali v sedemdesetih letih preteklega stoletja v »Narodni čital- gatov emigrantsk: Celja, LJUb:_ grada, se je zbrala množica rodoljubnega občinstva. Ko je pripeljal drage goste ljubljanski osebni vlak. Jim je v pozdrav zaigrala železničarska godba. Pri sprejemu pa so bili navzočni tudi predstavniki mariborskih nacionalnih in kulturnih organizacij. V imenu društva »Nanos« je prispele rojake In delegate prisrčno pozdravil podpredsednik učitelj g. Leopold Reja z željo, naj bi se počutili v obmejnem Mariboru kar najboljše In naj bi odnesli s severne meje čim dražje spomine in čim lepše vtise. Gostje in občinstvo se je po sprejemu In pozdravu formiralo v slavnosten sprevod, ki je krenil s kolodvora po Aleksandrovi cesti Slovenski in Gospodski ulici preko Glavnega trga v Narodni dom. Na čelu slavnostnega sprevoda je korakala železničarska godba »Drava«. Za njo so se vrstili trije prapori, prekrasne številne narodne noše, gostje in domače občinstvo. Povdarltl moramo, da je krasne istrske, čičke, goriške in tržaške narodne noše vsakdo naravnost občudoval. Po ulicah, kjer se je sprevod pomikal, so bili primorski rojaki deležni toplih simpatij obmejnega Maribora. Slavnostno zborovanje v Narodnem domu Prostorno veliko dvorano in galerijo v Narodnem domu so zasedli emigranti in domačini. Oder je bil okrašen z narodnimi barvami, v ospredju pa je bila Sirkova, v črnino ovita »Bazovica«. Uvodoma je železničarska godba zaigrala državno himno, nakar je prvi spregovoril predsednik »Nanosa« g. Marino Kralj. V jedrnatih izvajanjih je podčrtal pomen slavnosti, zlasti pa tolminskega dogodka pred 30 leti in iskreno pozdravil predstavnike domačih In emigrantskih društev, med njimi botrico go. Antonijo Plnterjevo, zastopnika Saveza emigrantskih društev Ivana Starega, zastopnika Jadrana dr. Cerkve- ni č a, predsednika propagandnega odseka Saveza Višnjevca zastopnika zagrebške Istre dr. Frllča, predstavnici mariborskega ženskega društva go. Maistrovo i go. Lipo 1 d o v o, predsednika pred nedavnim ustanovljenega Društva koroških in primorskih emigrantov v Ptuju g. Periča, zastopnika Društva primorskih akademikov g. Obada, predstavnika ljubljanske Soče g. dr. Prodana, zastopnika mariborske Sokolske župe g. L e n a r d a, zastopnika Sokola Matice g. g. Rajha, predsednika mariborske NO in Maistrovih borcev g. prof. dr. Dolarja, predstavnici Kluba Primork go. Bullčevo In go. Zajčevo, ter zastopnika Jadranske Straže g. Karlsa In Lavrenčiča. Tudi je predsednik g. Marino Kralj posebej pozdravil g. dr. Ivana Šorlija kod zastopnika upokojenega dvornega svetnika dr. Gabrijelčiča v čigar imenu je izročil tolminski simbol v varstvo mariborskemu »Nanosu«. Besedo je povzel nato g. dr. Ivan Šorli. V svojih jedrnatih izvajanjih je omenjal najprej pomen simbola, nato pa delovanje narodnih društev in narodnih mož v zasužnjeni domovini. S posebnim nagovorom, ki je ganil vse navzoče občinstvo, zlasti pa primorske rojake, je izročil simbol predsedniku g. Kralju z naročilom, naj ga skrbno In vestno čuva. — Predsednik g. Marino Kralj je v imenu društva prisegel, da bo zvesto izpolnjeval dano naročilo. Ovacije zgodovinskemu simbolu Zbrani emigranti in občinstvo je priredilo viharne ovacije tolminskemu simbolu. V očeh primorskih rojakov pa so zaiskrile solze spominov in ganotja, ko je botrlca g. Antonija Pinterjeva pripenjala na simbol krasen trak z besedami, ki so rezale globoko v vsa srca in vse duše. V imenu društva »Nanos« Je pripel na častitljivi simbol krasen trak podpredsednik »Nanosa« učitelj g. Leopold Reja. Toplo se je obema, zlasti pa g. bo-trlcl zahvalil predsednik g. Marino Kralj in izročil nato častitljivi simbol viharnim pozdravljanjem In ovacijami praporščaku g. Ml-roslavr Novaku. Zanosna je bila prisega praporščaka, da bo verno in zvesto čuval Izročeni simbol. Nato je Imel slavnostni govor prof. g. Alojzij Bizjak, kt je v svojih krepkih in učinkovitih izvajanjih zlasti povdarjal etične vrednote in rasno zavest našega naroda, v prepričanju, da mu bo kot celoti napočil dan svobode in pravice, ki mu po božjih in človeških zakonih pripada. Prav tako učinkovita pa je bila tudi priložnostna deklamacija gdč. Zvonke Komparov e. V imenu Saveza emigrantskih društev je pozdravil slavnostni zbor g. Ivan Stari, v imenu Jadrana g. dr. C e r k v e n 1 č, za zagrebško Istro dr. Prlič, za ljubljansko Sočo dr. Prodan, za ptujsko Društvo koroških In primorskih emigrantov g. Perič, za Narodno obrano in Maistrove borce g. prof. dr. D o-1 a r, za Primorske akademske starešine g. dr. Vrčon, za Narodno strokovno svezo g Vojska za celjsko Sočo pa g. Pili. Kot tolminski »poba« se je poklonil častitljivemu simbolu še g. B a t j e 1. Pevsko društvo »Jadran« je zapelo »Soči« in »Povejte ve planine«, stoje pa je ves zbor Iz glasnih grl zapel himno »Hej Slovani«. V frančiškanski cerkvi je bila ob pol dvanajstih maša zadušnica za žrtve, padle pod sovražnim nasiljem v neo-svobojenl domovini. Narodni tabor v Unionu Ker so se vse »Nanosove« včerajšnje slovesnosti vršile v okrnjenem obsegu, se je tudi popoldanski narodni Tabor vršil v prostorih Uniona. Tu se je zbrala množica rodo-Ijubnega občinstva In mnogoštevilni emigranti, sodelovala pa so razna pevska društva. O pomenu narodnih taborov je spregovoril prof. Lojze Bizjak. Omenjal je med drugim zgodovinske narodne tabore v neosvobojenl domovini, ki so Imeli mogočen vpliv na narod m ga krepili v izpodbujanju v boju za narodne pravice in svetinje. Po nagovoru In po pevskih nastopih se je razvila v prostorih Uniona prisrčna narodna zabava. INFORMATIVNA AGENCIJA »AGIS« U BEOGRADU PRVI BILJTENI SU IZAŠLI NA NJEMAČKOM I FRANCUSKOM JEZIKU Primili smo prvi broj njemačkog i francuskog biljtena kojega je počela izdavati novoosnovana agencija »Agis« u Beogradu. Svrha agencije je da informira stranu štampu o stanju našega naroda pod Italijom. Biljten potpisuje kao vlasnik, izdavač i urednik g. Dušan O. Rybar (Beograd — Kralja Ferdinanda 8 — Telefon 20-575). Prvi broj donaša slijedeće vijesti: 1) Vojničke pripreme na jugosloven-sko-talijanskoj granici; 2) Radovi na utvrdjivanju granice se nastavljaju; 3) Amnestije nema; 4) Nova mobilizacija u Italiji; 5) U Italiji se progone jugo-slovenski listovi; 6) Upotreba slovenskog jezika zabranjena je u crkvama u Trstu; 7) Nova kočenja prosperiteta Trsta. Prvi broj donosi slijedeći uvod: »Godine 1930 su talijanske vlasti ugušile svu štampu slavenske manjine u Italiji. Toga radi nije javno mnijenje bilo u mogućnosti da se objektivno informira o stanju u Julijskoj Krajini. Ta zemlja koja se nalazi na raskršću raznih utjecajnih zona je najosjetljivija tačka poslijeratne Evrope. Agencija »Agis« će izdavati periodič-ne biljtene kako bi udovoljila potrebi za objektivnim obavještenjima. Te biljte-ne će staviti na raspolaganje svima onima koji se zanimaju sa stanjem jugo-slovenskih manjina u Italiji«. IZREDNI OBČNI ZBOR Primorskega akademskega starešinstva v Ljtibljanii V petek, dne 12 . Junija t. 1. je odbor Primorskega akademskega starešinstva v Ljubljani povabil svoje članstvo na Izredni občni zbor, katerega sklicanje je utemeljil s tem da je bil na zadnjem (6.) rednem občnem zboru Izvoljen ob premajhni udeležbi članstva. Zato je prevzel svoje funkcije le z namenom, da prepreči razpad društva In da spravi društveno delo, ki je zaradi nezanimanja članstva že močno pojemalo, spet v normalen tir, nakar bi bila njegova funkcija končana. Ker se je to po mnenju odbora že zgodilo, je sklical Izredni občni zbor, da predloži članstvu bilanco svojega dosedanjega dela in da mu nudi priliko, da postavi na čelo društva ljudi svojega zaupanja. Iz obširnega tajniškega poročila posnemamo, da je društvo spet navezalo tesne stike z akademiki, katerim je šlo v vsakem pogledu na roko, bodisi s predavanji nekaterih članov, bodisi s sodelovanjem pri Izdajanju njihovih »Naših problemov«, bodisi z drugimi stiki, ki so se letos pokazali zlasti z ustanovitvijo meddruštvenega odbora za podeljevanje podpor revnim akademl- . kom In srednješolcem, ki je sestavljen Iz za- | našem stopnikov treh organizacij. In sicer Kluba primorskih akademikov. Kluba Primork In Primorskega akademskega starešinstva. Prav tako so se tudi akademiki v velikem številu udeleževali sestankov Primorskega starešinstva. Odbor je nadalje obnovil društvene sestanke s predavanji, katerih je bilo do sedaj troje. Referirali so gg. dr. Čermelj, dr. čok In književnik Grahor. Sestanki so bili lepo obiskani. Posebno pozornost pa je odbor posvetil stikom z nedavno ustanovljenim Rollandovlm komitejem v Parizu (Comité International d’alde aux Emprlson-nés et Déportés Antifasclstes Itallens), ki kaže veliko zanimanje za naše vprašanje In ki je zadnje čase razvil slino protifašistično propagando v Franclji. Odbor mu je poslal več primernega materijala o položaju naše manl- !KgiP«l.Pa se * ta namen £ akClJ’ kl JIh P Odvzel do-sedanji odbor, moramo omeniti akcijo pri notranjem ministrstvu glede podeljevanja državljanstva naš»m emigrantom. Odbor je v ta na-men izdelal poseben memorandum, ki ga je predložil na pristojno mesto. Prav tako oe je zanimal z aakcljo za priznanje služ-b e n i h let onim našim državnim' uradnikom, ki so del svojega službovanja izvršili v Primorju. J Odbor je nadalje podvzel inicijativo za razpis »svetosavskih nagrad« na ljubljanski univerzi, ki naj bi velja le tako za akademike kakor za absolvente naše univerze in ki naj bi bile podeljene za dve najboljši temi o našem vprašanji!, katerih ena naj bi bila določena iz pravne, drur ga pa iz filozofske stroke. Odbor bo sedaj proučil finančno stran tega vprašanja. Stiki z ostalimi emigrantskimi organizacijami, kakor tudi s Savezom so bili povoit-J?a.r dokazuje tudi obširna ko risponde n ca. Tekom dosedanje poslovne dobe je prišlo do majhne rekonstrukcije odbora ker je dosedanji podpredsednik g. Saša Stre-ke*J podal deor.s jo na svoje mesto. pet;- predsednika je oli nato izvoljen g. dr. Josip Prodan, dosedanji blagajnikov namestnik, za blagajnikovega namesnika pa g farm Bolko, blagajnikovega namestnika pa je bil namesto odsotnega g. Medveščeka izvoljen g. dipl jur. Laharnar. j » ki se 'e Izrednega občnega zbo- th&a n;: daljši debati in živahni polemiki se je ostane nT * flanEtvo zedinilo da o rti?!! vČ1V društva ves dosedanji ?zdvboH’»l sicer tako, kakor je bil nZpVm ^ kQ na zadnjem rednem obč-ni^imb tcr?' skupno z odsto- SiTf1 i^oclPredsednikom g. S t r e-iii,;-6J® sedaj tako — le sestav-'a predsednik dr. č er m e i j, poaoredsed- nS ah1«®,?6 11' ta,inik 1 dr- Vrčon*, tajnik “■paliarnat. blagajnik dr Božič, bla-gajnikov namestnik dr. Prodan, odbornik „H 1 aJ a 1 namestnika Bolso in L o-gar, nadzorstvo po ostane v rokah gg Iva Sancina, dr, Breclja in dr. Pur la pa. Občni zbor »Tabor« v Kamniku nejryA?nL^a IV' retIni «bčni zbor Prosvet-Podpornega društva »TABOR« v Kamniku, ki se bo vršil dne 2. junija t 1 P° & ^**prostorihed gostilne ^Ì'oÌiV Ì Grabnu v Kamniku, 8Z sl^imX'vS £ za Rd&0rtvaPmdSednlka ’n k<»«emon,el.|a 31 Vnlf/e!3 inn^c'jonrrjev društva si 7, lte,v novega odbora. 4) Slučajnosti (izlet v Kam. Bistrico). _______________________ ODBOR. niči«, ki je bila ustanovljena 1.866. Imela je svojo knjižnico in čitalnico. Petje je poučeval v prvih letih Jožef Gnezda. Ko je bila v devetdesetih letih izvršena ločitev duhov je postala Čitalnica zatočišče liberalnih ali naprednih meščanov. Poleg raznih prireditev je po vojni ustanovila tudi svoj »Salonski orkester«, ki je zelo uspešno nastopal. Ostalo delo je po vojni večinoma spalo, dokler ni napol mrtvo pokopal uradni dekret o razpustu. Rudarji in ostali srednji sloji, ki niso spadali v Čitalnico, so imeli svoje »Delavsko bralno društvo«, ustanovljeno 1884., z veliko knjižnico in čitalnico. Pred vojno’ je društvo imelo svoj pevski in tamburaški zbor. Zadnji predsednik je bil Matija Seljak, tajnik pa Anton Karčnik. Strokovnih organizacij napredni sloji niso poznali. Velik vpliv pa so imeli na »Okrajno hranilnico in posojilnico« iz j 1895, ki še danes obstaja. Politično so se pred vojno zbirali v svojih liberalnih organizacijah, po vojni pa v krajevni organizaciji političnega društva »Edinost« v Trstu. V zadnjih letih sta vodila posle Franc Poljanec, kot predsednik in Franc Eržen kot tajnik. Na nacijonalnem polju je vršilo uspešno delo tudi telovadno društvo »Sokol«, ustanovljeno 1. 1897, prapor je razvilo 1902 leta, ki se je pod Italijo prekrstilo v »Telovadno’ društvo«. Ime je sicer izginilo, ostal pa je -1 ■ ■ ■■■■.■U 1^»—~ -| sokolski duh in telovadba. Društvo je bilo na višku svojih moči 1. 1920, ko je priredilo narascajski dan, pri katerem je nastopilo nad 250 naraščajnikov. Pozneje je društvo zaradi pritiska s strani oblasti vedno bolj hiralo, imelo še tu pa tam kako prireditev in se v letih I9i15 in 26 ponovno dvignilo na zelo visoko stopnjo. Pod vplivom omladinskoga gibanja v J. K. je idrijska mladina zavzela društvo, hoteč ga notranje preroditi in preusmeriti v duhu časa. V zimi 1925-26 je bilo delovanje nad vse živahno. Poleg redne telovadbe so se vršila predavamo, iz” leti in vaditeljski tečaj, ki je trajal od 16 maja do 30_ septembra 1926 in zaključil z izpiti. Zadnja telovadna nastopa sta se vršila 26. julija 1925 in julija 1926. Pri zadnjem telovadci niso smeli nastopiti v nekdanjih sokolskih majicah in hlačah, pač pa v belih hlačah s črnim šivom ine belih majicah, obrobljenih s črnim trakom. Dano je bilo znamenje in smrtni strel je kmalu sledil. Zadnji občni zbor se je vršil 9. januarja 1926. Zadnji starosta je bil Alojzij Kavčič, tajnik Lado Božič, načelnik France Karčnik. Društvo je bilo razpuščeno 15. oktobra 1926. z dekretom z dne 1 oktobra istega leta. Vzrok razpusta je bilo »proti-državno in protinarodno delovanje«. Letos se bo obema obletnicama realke pridružila tudi desetletnica razpusta T. D. Društvo je bilo eno najagilnejših sokolskih društev Iz njega so izšli odlični sokolski delavci kakor je današnji prvi namesnik SKJ En- U FOND „ISTRE” Marec Smiljan, rudnik »Dre- nica«, Vučitrn.......................gg__ Cok Albert, Zagorje p. Pilštanj ................................ r Odref Sirak, Maribor .... n t,/i U prošlom broju objavljeno _____________________UKUPNO gelbert Gangl. Središče idrijske dramatike je bilo naše ITVnlX0 ,gledallšče- Nastalo je v feti h calilnn'^0 tS° Prezid^vali shrambo za gasilne orodje. L. 1780 je v njem gostovala neka slavna nemška igralska družina. djanTerZerz°iia0 tT™’ da ga sezidala Ma' i« 1 v resnici ne drži- Gleda- dohi nrn vetu zasebno del° in j® nastalo v rfnErnJel l-3ene§a abSolutizma. Služilo je vatnih t"fin zaba^ PO smrti pri- niSiist kik?7 3e Prešl° Sleda Hšče v rud-?R79 it - 1 a. se zan! ni dosti brigala. L. •i i ^ Zanimal za notranio opremo ioniev'il1?8: ,JuriÌ Tavfar' Rednik popravil gledališče, za notranjo opremo pa so prispevaH obiskovalci sami. S.avba je S m š,roka 12-5 m- oder je bil dolg v nJ-vom k VA 11 m V pritličju je bilo 17, tilt It a(vfdstr°P^ 19 lož> Prostora je 1-'lldi 0dor ip imel svoj izhod, dve stopnjišči sla vodili v prvo nad-stropje, dva vboda v garderobo in v pro-f5 z.a Sodbo Oder je bil brez stropa. Stojišče je bilo zadaj, sedeži spredaj. L. 1892 so napravili nov in ličen vbod. -tta, 60 igrali “redniki, diletanti iz meščanskih krogov in potujoče družbe. Pozneje je bil pr, rudnika poseben gledališčni ravnatelj jn gledališki odsek, sestavljen iz rudniških uradnikov. Izmed domačinov se je posebno zanimal za gledališče trgovec Cene Lapajne, ki je I. 1889. ustanovil »Dramatično društvo«. »ISTRA. Ulaz! Bvakoe «tedna o Delak. _ Eroi 6ekovnoe računa 36.789. _ Pretplata: Za ciieln eodinu 50- Din „ ,, ~ JT----------—-------------——-------- _____ godinu. - Oglael .. računalu no cienlkn - Vlasnik i Izdavač: Konzorcij »ISTRA. MasarykiJva V 28 n 'kat, - : n^nisfvo od^ora- brVan'« Ameriko s dot«, ni čajnlne Jugoelovonske Stampe d. d.; Zagreb. Masarykova allea 28«. - Za ta „T....." 6- -,dTOltat _Var*av.ka B. - Tiaakj St*- Za «eka™ odgoda, Rado« Pofa^T zVgtttniei ,V