PoStnlna plačana v gotovini.
8. februarja 1940
St. 6. Leto IV«
mžafmvda
GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA
Izhaja vsak četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, telef. St. 40-18. — Uprava: Knafljeva ulica 6, telet. At. 31-22
Delavska izdaja »DOMOVINE"
Naročnina polletno 18 In celoletno 36 din. — Posamezna Številka 1 din. — Račun Postne hranilnice, podružnica Ljubljana, St. 17.751
Poklicno svetovanje
In posredovanje
Vsako seme ni za vsako njivo, vsak ! kraj ni primeren za vsako drevo, vinska trta rodi samo v nekaterih
________ krajih. Narava ni povsod enako lepa,
tudi ni povsod enako bogata. Človek ni v vseh zemljah tega sveta enak, vemo, da po-sloia med narodi in ljudmi veliko razlik.
'i/udi med ljudmi v posameznem narodu vladajo velike razlike po značaju, po telesnih in duševnih sposobnostih, po zunanjem iz-gledu, po volji in odločnosti, po srčni kulturi, po izobrazbi duha in razuma.
Ta velika pestrost, ki med ljuami skoraj iz dneva v dan narašča, ima svoj velik in usoden vpliv tudi na gospodarsko, kulturno in pa tudi na politično življenje vsakega naroua. Posebno važno vlogo igra različnost ljudi po značaju in sposobnosti, v gospodarskem življenju. V gospodarskem življenju mora vladati načelo, da z najmanjšimi sredstvi in »iroški dosežemo kar največje uspehe. To načelo zahteva, da moramo naroano gospodarstvo in pa tudi gospodarstvo posameznika voditi po načelih največje štedljivosu, skrbnosti in gospodarnosti. Paziti moramo, da nobena sila, nobena dobrina, nobeno uveljavljenje, nobena storitev ne gre v zgubo, temveč izključno le v korist gospodarskega razmaha posameznika ali celote. Uvažujoč ta načela so v posameznih državah zgoduj spoznali, kako važno je, da vsak človek dobi le sebi primerno zaposlitev, tako zaposlitev, ki oagovarja njegovim duševnim in telesnim sposobnostim, njegovemu značaju in pa tudi luko zaposlitev, ki je za gospodarsko življenje v dotičnem kraju in v tistem času najbolj koristna in potrebna, dalje pa tudi tako zaposlitev, ki je v skladu z gospodarskimi možnostmi posameznika. Te gospodarske potrebe in ta osnovna načela gospodarstva so prisilile odgovorne osebe v kulturnih državah do tega, da so pričele razmišljati, kako urediti in uporabljati poklicno svetovanje in kako uspehe tega svetovanja praktično v življenje posredovati. Na ta način so nastale v državah poklicne svetovalnice in posredovalnice kot velcvažne državno gospodarske in naroj/.o gospodarske ustanove z izredno pomembnimi posledicami tudi za socialno in kulturno življenje narodov.
Pravilna izbira poklica in zaposlitev posameznika na pravem mestu je prisebno važna za mal narod, v katerem moramo paziti tudi na najmanjše narodne sile ter na ekonomično uporabo delovne sposobnosti vsakega posameznika. Taka politika je za mal narod važna ne samo iz gospodarskih, temveč v veliki meri tudi iz nacionalnih ozirov. Težko breme za naše nacionalno gospodarstvo je dejstvo, da v tem gospodarstvu vlada tuj kapital in pa tudi tuje delovne sile, ki iz delovnega trpa izpodrivajo našega domačega človeka. To je mogoče samo radi tega, ker dor’nčenm človeku nismo znali dati vsestransko zadostno
kvalifikacijo, ker smo premalo pazili na ekonomično uporabo telesnih in duševnih ter razumskih sposobnosti naših ljudi. Naš mlad človek je bil prepuščen že od otroških let dalje samemu sebi, slučajem naklonjene ali nenaklonjene usode, malokdaj se je zgodilo, da je dečka s krepko in skrbno roko vodila skozi življenje skušena roka očeta ali matere ali dobrih prijateljev. Nihče ni premišljeval ali izbrani poklic odgovarja telesnim in duševnim sposobnostim fantka, ali vlada v tem poklicu v gospodarskem življenju brezposelnost ali pomanjkanje delovnih sil. Nihče ni vodil računa, kakšno življenje se odpira kmečkemu fantu ali sinu delavca, kateremu so svetovali kar tjavendan obisk gimnazije ali celo univerze. Vsa ta neorganiziranost in slučajnost je seveda imela tako za posameznika kot za celoto zelo škodljive posledice. Radi pomanjkanja sredstev mladenič ni mogel v izbranem poklicu vztrajati; radi bolezni je moral izbrano obrt zapustiti. Radi dolgoletne brezposelnosti je moral bivši poklic zamenjati z drugim ali postati nekvalificiran ročni delavec. Med narodom so se širile najrazličnejše bolezni, ki so imele svoj izvor v napačni izbiri poklica. V tovarnah se je množilo število obratnih nezgod, ker so bili delavci neokretni, negibčni, ker so slabo videli ali slišali, ker niso imeli občutka za temo in svetlobo ali podobno.
Naša zakonodaja je teoretično priznala, da je poklicno svetovanje in tudi posredovanje zaposlitve v primernih poklicih za državno in narodno gospodarstvo izredno velike važnosti. V zakonu o borzah dela so dobile borze nalogo in dolžnost, da take svetovalnice in posredovalnice organizirajo. Borze dela do-sedaj za to velevažno stran svojih dolžnosti niso pokazale razumevanja. Denar je ležal v centralnih fondih, mesto, da bi služil organizaciji ekonomične uporabe naših narodnih delovnih sil. Gospodarske ustanove na ta problem. gledajo brezbrižno. Slovenska delavska zbornica je pod prejšnjo samoupravo zelo intenzivno pritiskala na rešitev tega problema. Po mnogih križih in težavah je bila ustanovljena v Ljubljani Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica. Ta zavod nima denarnih sredstev in ne more naprej. To dejstvo je nov dokaz, k?>ko malo smo sposobni svoie narodne probleme reševati pri korenini
Delavstvo ima na tem problemu izredno velik interes. O tej stvari moramo razpravljati in pisati. Strokovne organizacije morajo ta problem imeti v programu svojega uveljavljanja. Delavska zbornica pa bo za delavstvo storila več koristnega, ako sredstva uporabi za izpopolnitev poklicnega svetovanja kot za razne akcije, ki služijo le enostranskem potrebam. Napačno bo, ako bomo v /iscdnih časih krivce za svojo usodo iskali izven samega sebe. V nas samih leži naša lastna usoda.	—ec.
Volitve pri KID
V petek, dne 9. februarja se vrše volitve obratnih zaupnikov pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah in na Javorniku.
Narodno-strokovna zveza je za volitve obratnih zaupnikov postavila kandidatno listo, na kateri kandidirajo sami preizkušeni delavski zastopniki, ki znaio pravilno in odločno zastopati delavske interese. Na tej listi ima svojega zastopnika tudi Zveza strojnikov in strojevodij. Volitve, ki se vršijo, so tajne in lahko vsakdo odda svoj glas po svoiem svobodnem mišljenju, zavedajoč se delavske odgovornosti. Vsi poizkusi o kakršnemkoli pritisku na posamezne delavce, ki bi se vršili po obratih, naj se javijo volilnemu odboru NSZ.
Volišča za delavstvo KID bodo na Savi. V prostorih vajeniške šole (poslopje Kašta) volijo vsi, ki imajo začetno črko svojega priimka A, do K. Volilci z začetno črko L do R, volijo v prostorih meščanske šole, volilci z začetno črko S do 2 volijo tudi v prostorih meščanske šole. Dalje volijo s temi začetnimi črkami tudi vsi gažisti in oni delavci, ki so bili na novo sprejeti tekom meseca januarja t. 1. Volitve za obrat na Javorniku se bodo pa kot običajno izvršile pri vratarju.
Narodna strokovna zveza ima modro glasovnico.
Na volišču dobi vsak volilec 4 raznobarvne glasovnice. V posebni sobi odvrže vsak volilec v koš zeleno, rdečo in belo glasovnico, modro vloži v ovitek, ga zalepi in nato odda zaprto kuverto na volišču v zato določeni nabiralnik.
Delavci in delavke! Na volišče pojdemo vsi do zadnjega delavca in delavke. Volili bomo listo Narodne strokovne zveze z modro glasovnico!
K volitvam obratnih
zaupnikov
Kraljevska banska uprava odnosno Inšpekcija dela v Ljubljani nas je obvestila, da bo potrdila pravilnost izvoljenih delavskih zaupnikov za leto 1940 samo v onih podjetjih, kjer se je volivni postopek započel v mesecu januarju t. j. da so bili volivni odbori najpozneje do 31. januarja prijavljeni Inšpekciji de-' la. To velja tako za volitve po rednem, kakor tudi po skrajšanem volivnem postopku. Samo ob sebi se pa razume, da bo banska uprava potrdila volitve v onih podjetjih, ki so sezonskega značaja in ki se radi neobrato-vanja volitve v januarju ne morejo izvesti. V podjetjih, kjer se volitve iz kakršnega koli vzroka v zgoraj navedenem terminu niso započele in so dosedaj obstojali obratni zaupniki bo kr. banska uprava na prošnjo teh zaupnikov njihove mandate podaljšala za nadaljno leto. Rok za vlaganje tozadevnih prošenj na Inšpekcijo dela v Ljubljani je določen do konca februarja t. 1. in se pozneje predložene prošnje nikakor ne bodo upošte* vale.
Ne odnehamo!
Na konferenci v ministrstvu za šume in rude je zastopnik ministrstva ugotovil, da se je potrošnja premoga v naši državi zadnjih pet let povečala za 15 do 20 odstotkov. Porast potrošnje je nastal vsled povečane industrijske proizvodnje in v zadnjem času vsled ustavitve dobav premoga iz inozemstva in vsled izvoza velikih količin premoga v inozemstvo. Na konferenci je bilo ugotovljeno tudi, da porast potrošnje premoga ni trenutnega značaja, ampak da se bo potrošnja še stalno večala in to vsaj toliko časa, dokler bodo trajale vojne razmere.
Na merodajnejšem mestu je bilo torej ugotovljeno, da je za naše rudnike nastala doba konjunkture. Vsi premogokopi se pripravljajo, da povečajo kapaciteto in odpro nove rove. Država je v načelu pripravljena, da poviša ceno premogu, katerega dobavljajo privatni rudniki državnim železnicam. Privatni rudniki zahtevajo povišek za 15 do 20 odst. dosedanjih cen. S tem poviškom hočejo pokriti stroške, ki bi jih imeli z novimi investicijami v rudnikih.
Trboveljska premogokopna družba dela sedaj v treh šihtah in ob nedeljah in praznikih. Dnevno izvozi preko 100 vagonov premoga v Italijo, ostali premog pa odda na domači trg Povpraševanje po premogu je vedno večje, kot ga ima pa Trboveljska na razpolago Trboveljska se pripravlja, da odpre
Po najnovejši statistiki OUZD v Ljubljani je znašala v decembru povprečna zavarovana mezda 25.17 din na dan, to je za 0.15 din več nego v decembru prejšnjega leta. Če primerjamo porast draginje od decembra 1938 do decembra 1940 vidimo, da se je povečala za 20 ostotkov. Zahteva delavcev je, da se morajo mezde povišati za toliko, za kolikor je porastla draginja. Statistika OUZD kaže, da se to ni zgodilo. Kajti, če bi mezde pornstle tako kot draginja, potem bi morale biti za 5.05 din na dan višje in ne samo 0.15 din, kot Izkazuje statistika OUZD. Povoljnejša od porasta cen je statistika OUZD glede zaposlitve delavcev. Z izjemo septembra, oktobra in novembra izkazuje statistika znatno večjo zaposlitev delavstva, kot prejšnje leto. Tako n. pr. je bilo v oktobru 3542 zavarovancev manj nego v istem mesecu lanskega leta, v ffecembru smo imeli pa zopet 186 moških zavarovancev več nego v decembru preišnie-ga leta. Poleg tega je letos zaposlenih več delavcev v zimskem času pri delih, kier delavci niso socialno zavarovani. Zaposlitev je v letošnjih zimskih mesecih gotovo znatno večja kot prejšnje leto v istem času in je tudi
Od oktobra do sedaj je bilo izvoženih iz naše države okrog 250 vagonov govejega mesa Izvoz zadnje tedne stalno narašča. V velikih množinah se izvažajo tudi prašiči Povečan izvoz ima za posledico, da primanjkuje blaga za domačo potrošnjo in da so cene vsaki dan višje. Izključno pravico za izvoz mesa in zaklane živine je imela Zveza mesne industrije. Sedaj je minister za trgovino ukinil dovoljenje, da lahko samo mesna industrija izvaža meso in zaklano živino Namen je, da bodo lahko izvažali tudi drugi interesenti in da se bodo dosegle tudi boliše cene na domačem tržišču, katere je mesna industrija zavirala, ker je imela monopol za izvoz V redu je, da dosežemo čimvišje cene pri izvozu. kot je prav, da dobičkov pri izvozu ni deležen samo ozek krog izvoznikov. Glavnega dobička bi morali biti deležni po pravici le producenti-kmetovalci. Zato bi pa morali •
še nove rove. Vsaj za letos je gotovo, da bo Trboveljska prodala več premoga, kot ga je pa leta 1929, ko je znašala letna produkcija okrog 2 mil. ton. Slovensko delavstvo je zadovoljno, da se je Trboveljski posrečilo, da je odlično soudeležena pri prodaji premoga v državi in izven nje in da ni zapostavljena, kot je bil to slučaj v prejšnjih letih, ko je bila n. pr. posebno težko prikrajšana pri državnih dobavah. Kajti vsled tega zapostavljanja ni imela škode samo Trboveljska kot podjetje, predvsem je bilo oškodovano delavstvo, ki je bilo brez posla in je moralo živeti v razmerah, ki so bile strašne v socialnem in gospodarskem pogledu.
Sedaj, ko so se razmere za Trboveljsko odlično zboljšale, pričakuje tudi delavstvo, da bo deležno boljših mezd. Z osemodstotnim poviškom na mezde in tudi z borno enkratno draginjsko doklado delavstvo ni zadovoljno. Izgovor Trboveljske, da se pri poviških mezd ravna po kolektivni pogodbi, ne drži. Nastopile so čisto nove razmere, katerih kolektivna pogodba ni predvidevala. Zato kolektivna pogodba s svojimi določili ne velja več. Treba je sklicati nova mezdna pogajanja in mora Trboveljska vsaj del dobička izročiti s povišanimi mezdami delavstvu. Te zahteve rudarji ne bodo toliko časa prenehali ponavljati, dokler jim ne bo ustreženo, da dobe vse, kar jim po vsej pravici pripada.
j mnogo sezonskih delavcev, ki so bili druga leta brez zaslužka, dobilo delo. Osrednja uprava za posredovanje dela izkazuje, da je bilo v celi državi pri javnih Borzah dela 1. januarja prijavljenih 24.242 brezposelnih delavcev in to 17.947 moških in 6307 žensk. Samo po-sebi je to število majhno. Ni pa točno, ker je znano, da naše Borze dela ne vodijo popolne statistike o brezposelnih delavcih. Pri Borzah dela se vodi evidenca le o onih brezposelnih, ki prosijo za podporo, ali pa prosijo za posredovanje. Tega pa ne store vsi brezposelni delavci in jih ostane še vedno več tisoč, mogoče še več kot je pa priglašenih, ki niso nikjer v evidenci. Koristno bi bilo, da bi se moral pri nas javiti Borzam dela vsak, M je brez posla in naj potem prosi za podporo, ali ne. Le s prisilnim priglaševanjem bi imeli pravi pregled o brezposelnih delavcih. Borze dela bi morale v svojih izkazih vedno izrecno pripomniti, da se izkazi nanašajo izključno le na prostovoljno priglašene brezposelne delavce, dane bi nikogar motilo, da se mogoče njeni izkazi nanašajo na stanje brezposelnosti v državi sploh.
preskrbeti domači trg s cenejšim blagom, da ne bi vsled visokih cen na inozemskih tržiščih trpeli domači konsumenti. Poseči bi morala državna organizacija aprovizacije z mesom in mastjo vmes in urediti vprašanje tako, da zopet ne bi ostal dobiček dobre konjunkture le v rokah enega stanu, ampak da bi se moral porazdeliti na vse, ki so potrošniki mesa in masti. Kaj nam pomagajo vse kontrole cen in dragi administrativni aparati, če se bo pa z gospodarsko politiko dražilo živila na domačem trgu, med katera vsaj za velik del mestnega in industrijskega prebivalstva spada predvsem meso in mast. Zahteva konsu-mentov je, da se cene za meso in mast na domačem tržišču maksimirajo, dočim se naj za izvoženo meso in mast dosežejo najvišje cene, tako da bo končno od povprečja doseženega izkupička imel tudi kmet svoj pravičen in dobri delež.
Zaposlite? tujcev
V Zagr ebu se je ustanovilo društvo tekstilnih mojstrov, katerega namen je, da nadzira zaposlitev tujcev v tekstilni industriji in skrbi za zaposlitev domačih strokovnjakov. Društvo je že zbralo obširne statistične podatke. Tudi v Sloveniji bi bilo tako društvo potrebno. Vsaj imamo baš v tekstilni industriji zaposlenih vse polno inozemskih strokovnjakov, ki so baje »nepogrešljivi«, v resnici se bi pa že zdavnaj lahko nadomestili z domačimi močmi, če bi prizadeti podjetniki le hoteli zaposliti na vodilna mesta Slovence. Strokovnjaki, ki poznajo ustroj in delo v tekstilni industriji so ponovno izjavili, da so le redke izjeme med tujci, katere zaenkrat še tekstilna industrija potrebuje Veliko večino takozvanih »nepogrešljivh tujcev« bi se pa lahko odslovilo. Čudimo se. da oblast, ki izdaja dovoljenje za zaposlitev tujcev, tega- ne j uvidi. Skrajni čas je, da se v tem pogledu napravi red.
Zaenkrat so zadovoljni
Okrog 1500 trgovskih pomočnikov v Sloveniji je dosedaj zaslužilo manj kot 720 din na mesec, ali pri deseturnem delu manj kot 2.88 din na uro. Zato so trgovski pomočniki z veseljem pozdravili bansko uredbo, ki določa za trgovske pomočnike minimalno plačo 900 din na mesec. Z novo bansko odredbo se bo moralo zboljšati plače vsem 1500 trgovskim pomočnikom, nekaterim več, drugim zopet manj Pripomniti je, da se Dri pomočnikih, ki žive v družinski skupnosti s trgovci* zaračuna hrana z 240 din mesečno in vrednost stanovanja pa s 60 din mesečno Znano je, da delajo v nekaterih trgovinah na deželi trgovski pomočniki tudi po 12, 14 in še celo več ur na dan Poleg tega so zaposleni še ob nedeljah. Trgovski pomočniki naj si zapomnijo, da znaša minimalna plača 900 din na mesec za zaposlitev 60 ur na teden. Če bi bil trgovski pomočnik zaposlen na teden pre ko 60 ur ( z nedeljo vred) potem mora dobiti nadurno delo plačano. V tem slučaju se minimalna plača zviša sorazmerno s številom odpravljenih nadur in za 50odstotni pribitek za nadure.
Rudarske pokojnine
Rudarske pokojnine, katere izplačujejo Bratovske skladnice so nizke. Posebno sedaj, ko se življenjske potrebščine dražje, so rudarski vpokojenci v težkem položaju Glavna bratovska skladnica, katere področje je Srbija, Južna Srbija in Črna gora je sklenila, da bo vsem rudarskim vpokojencem, vdovam, sirotam in vsem ostalim koristnikom zavarovanja zvišala pokojnine in invalidnine za 8 do 10 odst. Za ta povišek, ki je zamišljen kot draginjska doklada, bo Bratovska skladnica v Beogradu votirala letno okrog milijon dinarjev Prav bi bilo, da bi tudi Glavna bratovska skladnica v Ljubliani zvišala pokojnine svojim zavarovancem, vsaj je v naših! krajih porast draginje še večji, kot pa v. južnih delih naše države. Morebitni izgovor, da pri nas ne bi bilo mogoč®	rudar-
skih pokojnin zato ker je Bratovska skladnica pasivna, ne bo mogel biti merodajen. Vsaj finančne razmere pri Bratovski skladni-ci v Beogradu gotovo niso boljše. Če je tam bilo mogoče zvišati rudarske pokojnine, bo to mogoče tudi pri nas.
Vzgledno darilo
Zdravnik dr. Milan Popovič je daroval Glavni bratovski skladnici v Beogradu svojo vilo in zemljišče pri Kosovski Mitroviči z namenom, da bo posestvo na razpolago za zdravilišče rudarjev. Med Slovenci se še ni našel mecen, ki bi se spomnil rudarjev in jim poklonil zdravilišče. Pač je pa med Slovenci že marsikdo obogatel z delom, ki so ga izvršili rudarji.	___________
TOVARIŠI! Pridobivajte nove naročnihe za „Novo Pravdo“ I
Zavarovana mezda
In zaposlitev
Podražitev mesa
STAN 3 ^
■BDcssag
Politični pregled
Nal minister ~a trgovino in industrijo dr. Ivan Andris ie ^al posebno L;javo sofijsz*#-mu dnevniku »Utru«
glede na trgovinske zveze med Bolgarijo in Jugoslavijo in na svečano otvoritev jugoslovenskobolgarske gospodarske zbornice.
T Beogradu in Sofiji. Rekel je med drugim: V nedeljo 11. t. m bo v Beogradu slovesno ©tvorjena bolgarsko-jugoslovenska gospodarska zbornica. Teden dni pozneje. 18 t. m., bo v Sofiji podobna slovesnost ob priliki otvoritve jugoslovensko - bolgarske gospodarske zbornice. Mislim, da je med našima dvema narodoma mogoča trajnejša in zelo dobra iz-meniava blaga. Mi lahko dob’vamo od vas premog, razna olja in industrijske predmete. Bolgarija pa lahko dobiva industniske izdelke. ki se izdeluiejo v naši državi Mislim, da se more ne samo v okviru tesnega sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, temveč tudi v medbalkanskem sodelovaniu doseči velik uspeh Balkanske države morajo v gospodarskem pogledu druga drugo izpopolnjevati. a vsako medbalkansko sodelovanje bre* Bolgarije ne bi predstavljalo nobene sile. medtem ko bi se skupaj z Bolgariio lahko dosegla na Balkanu gospodarska neodvisnost.
T< ali lansko časopisje mnogo piše o posvetu Balkanske zveze in naglaša, da je potrdil nevtralnost evropskega jugovzhoda. Pri tem tudi navaja,
da se bodo vršila pogaianja RumuniJ* z Madžarsko in Bolgarijo.
Ta pogajanja naj skušajo rešiti sporne zadeve, ki jih ima Rumunija z Bolgarijo in Ma-džarsko. Italijansko časopisje naglaša, da »•-daj ni čas, da bi se spremembe mej uveljavile s silo, in izraža upanje, da se bo Rumunija s sosedi pobotala. Kakor znano vlad« spor Rumunije z Bolgarijo zaradi Dobrudža, katere južni del je čisto bolgarski.
Turški zunanji minister Saradžoglu je a
posveta Balkanske zveze ▼ Beogradu potoval v Sofijo, kjer je bolgarskim državnikom predlagal
načrt posebne črnomorske pogodbe med Turčijo, Bolgarijo in Rumunijo.
Črnomorska pogodba bi bila neodvisna od Balkanske zve?e in bi imela za smoter branik proti prodiranju Sovjetske Rusije na Balkan. Pravilo, da bi ta pogodba pomenila le utrditev miru, vendar pa Bolgarija in Rumunija pri tem ne bi zavzeli neprijateljske-ga stališča nasnroti Sovjetski Rusiji. Velika ovira za sklenitev pogodbe pa je v bolgar-skih zahtevah, naj Rumunija odstopi južno Dobrudžo. Mnogi tuii listi naglašajo, da bi Rumuniia storila moder čin. če bi vprašanje Dobnidže, ki ie življeniskega vorašania za BolffarMo. re£’1a na pravičen način. Pri tem izvajalo, da bi s tem bil mir v tem delu Evrope morda za zmerom rešen.
Po francoskih in nemških vesteh
na rapadnem bojišču dalje ni bilo posebnih dogodkov.
Kakior pravi poročilo francoskega generalnega štaba. Je bil v ponedeliek 5. 1 m. na}-mimeiši dan na zapadnem bojišču od začetka vojne.
Sovjetske čete so pred dnevi začele močneje napadati Fince, a niso usipele. Prej ko slej
ae finska vojska čvrsto drži
in odbija napade. Opaža se zibiranje sovjetskih čet na vzhodni obali Ladoškega jezera in je verjetno, da bodo sovjetske čete začele napadati finske otoke v tem jezeru. Sovjetska letala stalno bombardirajo različna finska mesta. V preteklem tednu so sovietska letala po vesti iz Helsinkov bombardirala skupno 150 mest in naselij ter vrgla nanje okrog 7000 bomb. Pri tem je bilo ubitih 145 civilistov, 150 pa ranjenih. Po neki francoski vesti hoče Moskva izsiliti odločitev na Finskem do 23. t m.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na sejmu v Kranju so se trgovali za kg žive teže: voli I po 6, II. po 5 50, III. po 5, telice I. po 6, II. po 5.50, III po 5, krave po 3.75 do 5, teleta po 7 do 8 din. V Konjicah so bili za kg žive teže: voli II. po 5 do 6, III po 4.50, telice II po 5 do 6, krave po 2.50 do 4, teleta po 4.50 do 5 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ptuju pršutarji po 7 25 do 7.75, debele svinje po 8 do 8 75, plemenske svinje no 6 do 6.50, v Konjicah: Špeharji po 9, pršutarii po 8, v Kranju: Špeharji po 9.50 do 10, pršutarji po 8 Ha R 50 din.
KRMA. V Kranju: lucerna in seno po 125, slama po 75, v Mariboru: seno po 150, slama po 75, v Konjicah: lucerna po 160, seno po 80 slama po 40 din za 100 kg.
VINO. V mariborskem okolišu se je dobilo pn vinogradnikih navadno mešano vino po 4 in finejše sortirano po 6 din za liter Pri vinogradnikih konjiškega okoliša je bilo navadno mešano vino po 3.50, finejše sortirano pr - o 4 din za liter.
VOLNA. V Kranju: neoprana po 26 do 28, oprana po 34 do 38, v Konjicah: neoprana po 80 oprana po 40 do 50 din kg.
SIROVE KOŽE. V Mariboru: goveje 18, ▼ Kranju: goveje po 14 do 16, telečje po 18, »vinjske po 9 do 12, v Konjicah: goveje po 11, telečje po 14, svinjske po 7 do 8 din kg.
SIROVO MASLO. V Konjicah po 41, ▼ Kranju po 34 do 36, v okolici Maribora po 82 din kg.
FIŽOL. V Kranju po 600 do 700, v mari-
borski okolici po 650, v Konjicah po 700 din za 100 kg.
DRVA V Kranju po 110 do 115, v Konjicah po 75. v mariborski okolici po 120 din kubični meter.
Vrednost denarfa
Na naših borzah smo dobili 6. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge ▼ oklepajih pa tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 176.35 do 179.55 (za 217.84 do 221.04) din;
100 francoskih frankov za 99.65 do 101.98 (za 123.15 do 125.45) din;
1 amerišlki dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55 20) din;
1 švicarski frank za 9.95 do 10.05 (za 12.28 do 12 38) din;
1 holandski goldinar za 23.49 do 23.87 (za 29.01 do 29.39) din;
1 belgiisko belgo za 7.49 do 7.61 (za 9.28 do 9 371 din.
Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Beograd« po 425 do 425.50 din.
Sejmi
12. februarja: Motnik, Radeče pri Zidane mostu Vrhnika (kramarski), št. ški srez).
mostu. Vrhnika (kramarski), št, Janž (kr-
13. februarja: Ljutomer, Kamnik;
14. februarja: Brežice, Dob pri Domžalah, Ponikva, Semič, Sevnica ob Savi, St Lambert, Žalec, Zerovnica;
15. februarja: Bogojina v Prekmurju, Velenje.
Po vse] Slcw£ni}i gre glas:
?;7-\
SCHICHTOV RADION
ie&aje
MILO!
dobro, blago Schichtovo milo, Iti med kuhanjem struji skupaj s kisikovimi mehurčki skozi tkanine in odpravi vso nesnago. P#-rilo se kar sveti tako je čisto in belo.
RADION BELINA!
pere sam!
o vice
* Volilne priprave Jugoslovenske nacionalne stranke. V zvezi s sestavo volilnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke za preučevanje volilnega zakona in za priprav* na morebitno vodilno borbo se je mudilo T Beogradu večje število strankinih voditelje* iz raznih krajev države. Prišli so po podrobna navodila za svoje delo.
* Roki za zamenjavo starih kovancev. Star* re srebrne kovance za 50 din je treba zamenjati do 16. t. m. Stari kovanci po dinarja morajo biti zamenjani do 20 aprila, srebrni kovanci po 20 din, dvodinarski novci ia 50 parski pa do 16. avgusta.
* Nov list Jugoslovenske nacionalne stranke. V Sarajevu je začel izdajati bivši narodr ni poslanec g. Milalič tednik »Principi jugoslovenske omladine«. Novi tednik zastopa politične smernice Jugoslovenske nacionalna stranke.
* Očitek dr. Mačka slovenskemu delu Jugoslovenske radikalne zajcdnice. »Hrvatski
dnevnik« ostro obračunava s politiko slovenskega dela Jugoslovenske radikalne zajedni-ce in s pisanjem »Slovenca« ter pravi med drugim: »Tudi tokrat so ti slovenski politiki šli ne samo preko pravic in koristi hrvatske-ga naroda, temveč so s svojim postopanjem poskušali škodovati Hrvatom. Hrvati doslej niso nikdar ničesar storili na Škodo Slovencev in se tudi niso protivili slovenski banovini. Toda na žalost niti tokrat niso bili deležni strpnosti s strani slovenskih poli tik or iz Jugoslovenske radikalne zajednice. List dalje obžaluje, da je slovenska zajednica podpirala vladavino, proti kateri so se morali Hrvati toliko boriti, ali navzlic temu so Hrovati to vladavino zrušili. »Hrvatski dnevnik« se postavlja na stališče, da se medsebojni od-nošaji Hrvatov in Srbov tičejo samo teh dveh in da Slovenci s svojim vmešavanjem ne mo-relo preprečiti rednega razvoja in ureditve teh vprašanj.« Končno pravi list: »Nihče na zanikuje slovenskega narodnega ozemlja. Razen nekoliko vasi, ki so bile pozneje priključene dravski banovini in ki se morajo vrniti Hrvatski, je vse ozemlje dravske banovina slovensko. Slovenci torej nimajo razloga, da bi si nakopali zamero Hrvatov.«	t
* Uredba o nadzorovanju cen. Prvotni BBnutek uredbe o nadzorovanju cen v trgovini na debelo je bil zavrnjen in Izdelan nov osnutek, ki ga je že odobril ministrski svet In bo v kratkem podpisan. Nadzorovanju bo podvrženo 25 najvažnejših življenskih potrebščin. Za osnovo bodo vzete sedanje cene, ki bodo pa tudi lahko popravljive. Nadzorovanje se bo nanašalo samo na trgovino na debelo, kar pa ne pomeni, da bo trgovina na drobno brez nadzorstva Za njo bodo še nadalje veliale določbe uredbe o pobijanju draginje In brezvestne špekulacije.
* Nova uredba o državnih upokojencih. Glede na posredovanje nekaterih upokojenskih društev na pristojnih mestih je prispela iz Beograda vest, da je ministrstvo za finance že izdelalo novo uredbo. Uredba bo stopila v veljavo 1. aprila.
* Nemci iščejo v naši državi ležišča nafte. Zadnje čase se mudi skupina Nemcev v Koprivnici, kjer raziskuje ležišča nafte Ugotovljeno je namreč, da so naj izdatnejša ležišča nafte v Jugoslaviji v črti od Selnice v Me-djimurju do Ludbrega in Koprivnice proti Vi rovi tiči. Nekateri si obetajo od tega raziskovanja zelo mnogo ter pričakujejo, da bo kmalu prišlo do izkoriščanja zemskih zakladov.
* Nova cesta skozi Nemški Rovt. Prebivalstvo gorske vasice Nemškega Rovta v Julijski krajini že vrsto let čaka, kdaj se bo uresničila njegova želja, da dobi cesto. Ni še tako dolgo, ko se Je tod mudila italijanska vojaška komisija in skušala ugotoviti, kje Je bila to cesto najkoristneje izpeljati. Komisija je sicer bolj gledala na to, da bi bila ta nova cesta v vojaškem oziru prikladna, pa vendar bi ljudje tega kraja vsaj delno prišli na svoj račun, če bi se ta cesta zgradila. Ker so vesti o tej cesti spet potihnile, ni gotovo, da se bo važna prometna zveza začela že pomladi igraditi.
* Francozi in Nemci kupujejo naše konje.
Nedavno so se mudili v Bački francoski in nemški kupd in nakupili več sto konj. Vse »o takoj natovorili v vagone In jih poslali. Kup-HJa Je bila dobra, saj so bile živali po 4000 »o (5000 din.
* »Planinka« na Pohorju je zgorela. V nedeljo zjutraj je iz nepojasnjenega vzroka za-Cela goreti na vrhu Pohorja koča »Planinka«. Stavba Je kmalu zgorela, ker je bila pretežno lesena. Last je bila podružnice Slo-
Panl FCellf>r	13
DOM S
Poslovenil B R
Toda tudi v tem naslonjaču ni bilo njegovega doma. Samo divje, boleče hrepenenje Je prišlo, ko se ie zunaj počasi mračilo.
Tam onstran ceste pa je medtem tonila neka mladost. Lotina mladost.
Kdo ve, kako dolgo traja mladost? Pri nekaterih se hitro izgubi, pri drugih traja vse življenje.
Kdor doživi spoznanje, ni več mlad, ni več otrok. Samo tisti so otroci, ki stoje pred zagrnjenimi slikami življenja brez želja in ničesar ne vprašajo.
Kdor je z dvomečo roko dvignil tenčico in tisti, ki Je vihar pred njim razgalil velike, blodne slike življenja, — ta Je Se daleč od mladosti.
In kdor Je daleč od mladosti, Je blizu smrti.
Loto Je bilo sram Ko Je v bratovih rokah videla svoj šopek, se je zavedela, da žive ljudje, ki znajo onečaščati ljubezen in zvestobo
Tri leta pozneje. Velikonočni zvonovi so peli prav tako kakor takrat, ko so spet po-zidavali Bukovnikovo domačijo •"Msto isti glasovi so bili. Čisto ista velikonočna pesem. Samo nov učitelj Je stopal pred pojočo množico; stari učitelj je bil med tihimi, številnimi poslušalci, ki so pod rušo prlsluško-irali pesmi vstajenja.
venskega planinskega društva v Rušah, ki j« bila postavila »Planinko« leta 1912., ker Rutka koča pri Arehu ni več zadoščala potrebam razvijajočega se pohorskega planinstva. »Planinka« je imela 11 sob s pritiklinami, kopalnicami in drugimi prostori. Skoda znala preko 300.000 din
* Pod težo snega se je podrla streha. V Spodnjih Račah ima domačijo kovač Franc Peršuh. Te dni Je šel po opravkih, doma pa Je ostala sama žena z otrokom. Nenadno go prihiteli v hišo sosed Alojzij Rečnik in drugi, češ da naj Peršuhova takoj zapusti hišo, ki se ruši. Posestnik Rečnik je namreč opazil iz svoje hiše, kako se je ostrešje Per-šuhove hiše, ki je že stara, zrušilo. Le takojšnjemu opozorilu soseda Alojzija Rečnika je pripisati, da je Peršuhova z otrokom v zadnjem trenutku ušla smrti.
* Smrtna žrtev dela. Pri postavljanju droga za električni vod v Poljanski dolini je bilo te dni zaposljenih 17 delavcev, med njimi
30-letni Anton Gladek iz Fužin. Medtem ko je bil drog že delno v jami, se je težki les, ki so ga potiskali navzgor z viličastimi drogovi, sprožil in padel. Vsi drugi delavci so srečno odskočili, le Gladek je imel nesrečo. Skočil Je v sneg do pasu in nesreča je hotela, da se je spotaknil ob majhne lesene količe, ki so pri dnu varovali na novo posajene smrečice. Zavoljo tega je padel v sneg in nanj se je zvrnil drog, ki ga je stisnil preko prsi, da so nastopile notranje krvavitve. Poleg tega mu je zlomilo tudi levo nogo. Ponesrečenca so takoj prenesli v bližno hišo in poklicali zdravnika, ki pa mu ni mogel več pomagati. Gladek je bil priden delavec.
* Truplo ponesrečenega strojnika so potegnili Iz potopljenega rušilca. Truplo narednika strojnega oddelka Griesbacherja, ki Je izgubil življenje v trenutku, ko se je potopil rušilec »Ljubljana«, so te dni potegnili na površje. Dejstvo, da so truplo pokojnega Griesbacherja našli poleg tanka za nafto, potriuje domnevo, da je rajnki odprl ventile nafte in s tem preprečil eksplozijo na ladji, s čimer jo je tudi rešil. Potkojnik Je itel šele 26 let in je bil zelo vesten mornar. Zdaj je tudi ugotovljeno, da znaša odprtina na ladji, ki jo je povzročila skala, v katero J« ladj« zadela, 8 m v dolžino in 2 m v širino.
* Led na Dravi odtrgal več mlinov. Ko je
nastopilo južnejše vreme, plavajo po Dravi
Za pevci je šla godba, potem duhoven s svojim spremstvom in nato verniki v vrstah po pet ali šest ljudi.
V eni teh vrst so bili Bukovnikov Henrik, njegova sestra Lenka, Matija Bernik, Lizika, oskrbnik Rogelj in njegov sin Janez.
Ljudje z Bukovnikovega doma so hodili zmerom zase Niso se mešali med druge.
Matija in Rogelj sta bila nekoč pri godbi, pa sta se potem tam sprla, ker sta bila užaljena.
»Prava reč,« je takrat rekel Matija, ko je prišel domov s svojo trobento, ki je drugače visela na koru pri orglah, »prava reč, saj so muzikanti najmanj pobožni ljudje v cerkvi. če igrajo, morajo ves čas samo paziti, da ne zgreše takta in ne morejo misliti na boga, ko je odmor, pa samo sopihajo. Pravim vam: če bi bog še enkrat prišel na zemljo, bi najbrž marsikateremu muzikantu razbil bas na glavi.«
»Res je,« je pritrdil Rogelj ln nič drugega ni dodal.
Ko pa je drugo nedeljo sedel z Bernikom v cerkvi, je med mašo zaspal. Tedaj mu je med potjo domov Matija hudobno rekel, da bi bilo zanj le bolje, če bi bil ostal pri godbi.
Po veliki maši so 811 vsi z Bukovnikovega doma skupaj domov
Dobre volje so bili, saj Jim je dobro Slo. Henrik se Je zdal za zmerom vrnil domov. Napravil je maturo in Je imel zdaj pravico do skrajšanega vojaškega roka. Matija je bil zadovoljen z njim Bil Je visok, nekoliko bled. a zastaven In leip fant.
Teč J« plošče ledu, ki so zlasti nevarne lesenim mostovom in mlinom ob bregu. Tako J« led v odseku Obrež — Ormož odtrgal velik mlin g. Zadravca iz Ormoža. V veliki nevarnosti je bil tudi leseni most pri Ormožu* Drava Je nosila s seboj še več drugih mlinov.
* Najdba od vlaka razkosanega trupla. Na železniški progi Karlovec — Ljubljana so našli med postajama Zorkovcem 1n Ozljem: razmrcvarjeno truplo 40rlet.nega Stjenana Krajnčeca iz Zorkovca. Uvedla se je preiskava, da se ugotovi, ali gre za nesrečo, za samomor ali morda celo za zločin
* Tudi ribe so zmrzovale. Nedavni mraz, kakršnega v Dalmaciii ne pomnijo, je napravil po vrtovih in sadovnjakih veliko škodo. Na Braču je uničeno na tisoče oljk Preveša so od mraza popokala in letos n? pričakovati plodu. Po planinah je zmrznilo mro?o drobnice, po gozdovih na mnogo divjadi Npna-vaden Pojav je bil. da ie mraz letos do«e<*eI celo ribe v moriu Na posameznih mestih, zlasti v Kanalu pod Velebitom so začele ribe zmrzovati. V Ltubačkem prolazu pri otnku Pagu so nalovili liudje dnevno no SO metrskih stotov sine, ki je omamliena od mraza plavala na površini vode Ribe so lovili kar z rokami, ker se niso mogle gibati
* Benrln n! šala. Nedavno noč je gorelo pri Sv. Križu nad Litiio gospodarsko poslopje Hranilnice in nosoiilnice pod rerkviio Vi poslomiu je bila garaža avtomobilskega nre-voznika g Dolinnria v kateri sta zsrorela dva avtomobila K sreči sta bila Hranilnica' in g. Dolinar vsaj delno zavarovana Vzrok požara preiskujejo orožniki Nsihrž da se ie komu zahotelo benema Splazil se ie v garažo in odvil petelina pri bencinskem kotličku,-pa se mn je vžgal bencin no neprevidnosti.-
* Starši v grob, otroci k sosedom. Nedavno je plaz na Kozjaku terjal živlienie vzornih zakoncev 441etnega posestnika Josipa Raner-ja in niegove 291etne žene Marije od Sv Urbana. Zaradi te nesrečp so štirie otroci ostali sami. So to lOletna Marija. 9Mna Elica. filet n a Anica in Sletni Tvanček Župan v Kamnici g. Lorenčič je sklenil zadevo urediti tako, da bodo po enega otroka prevzeli sorodniki, odnosno bližnii sosedje Sorodniki, ki bodo prevzeli domačijo, bodo obvezani za skrb ln dobro vzgojo nesrečnih otrok.
* Treovci! Uhoffrelce razpošilja vsako mno-
r'**r>	^ 1	»"v--
»Zdai naj se oa zgodi, kar se hoče,« mu je dejal Matija. »Ko imaš svoje šole, boš lahko dobil takoj službo, če bi se nam kaj ponesrečilo.«
Zaenkrat pa ni kazalo, da bi se moglo kaj ponesrečiti. Dom so čisto prenovili in prezidali. Skupno delo vseh je rodilo takšne sadove, da je Matija lahko redno plačeval obresti za dolgove in še je dosti ostalo za razne priboljške in nove reči.
Če pa ga je Henrik vprašal, ali si jemlje obresti tudi za svoj denar, ki ga je vložil, je bil Matija vselej slabe volje in je samo rekel:
»Ali bi rad še meni dajal mezdo kako* kakšnemu hlapcu? Kar molčil Jaz bom že dobil svoje peške, ko nam bo bolje šlo Takrat bova poračunala. Saj si vse zapisujem. Če kaj potrebujem, si že vzamem, sestri inl T.lzi pa dajem mleko in maslo, krompir ln mast. To je že dovolj obresti.«
Zdaj pa se Je Matija ukvarjal z velikimi načrti. V nekem griču, ki Je bil tudi Bukovnikov, je odkril ilovico. Zato je sklenili postaviti opekarno in si je od nje obetal dosti zaslužka. Samo pametno in previdno bo treba začeti. Kaže, da pojde opeka dobro v denar, ker ljudje v okolici toliko zidajo. Za začetno glavnico Je sklenil Matija poklicati na pomoč svojih poslednjih sedem tisočakov.
»Kaj bo pa z Liziko, če se delo ne bo obneslo? Ali pa če tl umreš?«
Bernikov obraz se je zmračil.
»Z Liziko? No, dal Delati bo pač morala! Kaj bi pa bilo, če bi bil Jaz brez denarja?! In da bi doživeli polom, — na to sploh mi-
STRAH B T
.    )
°eg° t°-,w\ien'e''
* Žrtev mraza. Nedaleč od ši-kol pri Cirkovcah so ljudje našli na cesti z mrzlega 80-letnega preužitkarja Ludvika Skriblerja.
* Žrtev plazu pri Zavrču. Pri Zavrču j« le dni plaz zasul viničarko Terezijo Bratuše-vo iz Korenjaka. Bratuševa je čistila od snega dohod k svoji hiši, ki je postavljena ob »trmem pobočju haloškega gričevja. Sredi dela pa se je s strmega brega utrgal velik plaz. ki je ubožico pokopal. Ko so domači pozneje zagledali v bližini hiše kup snega, so zaslutili, da se je zgodila nesreča. Začeli so razkopavati sneg. Domači in sosedje so morali kopati tri dni, da so prišli do trupla nesrečne viničarke.
* Vlak je povozil dekle. Delavke, zaposlene v kraniski tvornici Inteks. so šle nedavno po končanem delu v okrepčevališče v bližini železniške nostaie na malo južino Ko so se potem vračale na postajo. je privozil tržiški vlak Zaradi goste megle je 301etna Milka Avpičeva iz Tržiča prišla pod vlak. Sprevodnik, ki je stal na stopnici vapona, ie zaslišal njen obupni krik. Nesrečni Milki ie vlak odrezal obe nogi v stegnu Zaradi oremočne krvavitve je za poškodbami kmalu umrla.
* Smrt mladenke zaradi opeklin. Ko se je lflletna sobarica Angela Markova v Žalcu grela nedavno ori mečno zakurjeni neči, se .11 je vnela obleka. Markova je dobila hude opekline do hrbtu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kier ie te dni umrla.
* Med gostiio si je končal življenje. Žalostno se ie končala te dni vesela gostija na Gaberniktj pri Oornii Polskavi. Ženil se je •posestnikov sin Jožef Zlodei z viničarsko hčerko Frančiško Korenovo Za starešino je bil posestnik Alojzij Zamuda iz Spodnjih Hoč ■pri Mariboru Po poroki so prišli svatje na nevestin dom in začela se ie gostija, ki ie ■trajala ves dan do večera. Med svati je vladalo veselie najbolj vesel in razposajen pa je bil starešina sam Proti večeru rmi je zlezlo vino v glavo in je postal otožen. Ko ga ^e njegova žena. ki je bila z njim na gostiji, vprašala kaj mu je je planil kvišku in jo začel zmeriati. Nato pa se ie začel jokati, da so ga svatie komaj utolažili. Potem se je dvignil in odšel za ženo v kuhinjo Vsi so mislili, da se hoče Zamuda v kuhinji z ženo spraviti Ko na ie stopil v kuhinio, je prijel za dolg nož ter planil z njim proti Ženi. Hotel jo je zabosti toda žena je v zadnjem Trem if Vi.	rvHhOa	in ^bežr^a v cobo.
Z dvignjenim nožem v roki je planil mož za njo, na pragu pa ga je eden izmed svatov prijel za suknjič in ga zadržal. Tedaj pa se je j Zamuda obrnil ter z vso močjo sam sebi zasadil nož v prsi. Zadel se je v srce, nato pa | se je mrtev sesedel.
* Smrtna nesreča mariborskega železničarja. Nedavno je nemški potniški vlak na glavni postaji v Mariboru zgrabil 281et.nega železničarja premikača Antona Dajčmana. Ves vlak je šel nesrečnežu čez noge. Grozno razmesarjen je obležal Dajčman pri priči mrtev. Anton Dajčman je bil s Pragerskega, od koder se je dnevno vozil v službo. Zapustil je mlado ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Bil je vesten železničar.
* Smrt pod vlakom. Na postaji Grobelnem se je mlad fant vrgel pod vlak tako, da mu je odrezalo glavo Iz vojaške knjižice, Id *o jo našli v suknjiču, se je ugotovilo, da je 23-letni samomorilec mizarski pomočnik Janei Javornik iz St. Vida pri Grobelnem. Vzrok obupnega dejanja je baje nesrečna ljubezen.
* Smrtna nesreča dveh opekarniških delavcev. Pri opekami inž. Unger-Ullmanna na Gomii Ložnici nri Žalcu sta opekamiSk« delavca Franc Verdev s Plevne pri Žalcu in Pavel Mal on ra v s Polzele kopala blizu opekarne zemlio za izdelovanje ooeke. Ko je Verdev rodkopal zemljo v dolžini šestih metrov in je Maloprav odmetaval zemljo iz jarka. sta dva delax ra na vrhu v nium bližini
sekala zemljo. Zaradi stresljajev se je debela plast zemlje zrahliala, vsula na Ve’deva in Maloprava in ju pokopala pod seboj. DJavei so takoj priskočili na pomoč in po o.-eteku ene ure odkopan oba ponesrečena delavca. Oba pa sta bila že mrtva. Verdev zapušča ženo in sinčka, Maloorav pa ženo s oer.mi nepreskrbljenimi otroki. Prebivalstvo globoko sočustvuje s svoje1 ponesrečenih delavcev.
* Ure je popravljal. Ob koncu novembra lani se je v gostilni Jesiha Jakoba na Rudniku pojavil neznanec in se izdajal za urarja. Natakarica mu ie verjela in mu zaupala ▼ popravilo zapestno uro. Neznanec je obljubil. da bo v enem tednu uro popravil in jo vrnil. Po poteku enega tedna pa tudi pozneje se ni več oglasil. Mož je okoli 50 let star, visoke suhe postave, že nekoliko osivelih las, srednje dobro oblečen in ima dober nastop. Govoril je bolj ljubljansko narečje.
* Drzen vlom. Nedavno so neznanci vlomili v Loibnerjevo hišo v Rimskih Toplicah in odnesli razno blago trgovcu Loibnerju. Vlomilci so bili nedvomno kaki domačini, M so jim razmere dobro znane. Vedeli so, daj* hiša preko zime zapuščena, ker je njen lastnik pozimi v Celju, in da je bilo v hiši mnogo blaga, kakor perila, obleke, konzerv, likerja in drugega
* Z lažno občinsko štampiljko sl je hotel pomagati. Ernest Lutar je hotel kupiti mlin-fflee stroje v Mnidičevi veletrgovini v Celju.
eliti rn treba če se ne bo obneslo, bomo že ob nravem času nehali.«
Henrik je pomislil.
»Da. in iaz tudi Lizike ne bi pustil Vse bi storil zanjo — vse'«
Tedaj so se zaiskrile Matiieve oči. Pravi Velikonočni siiaj ie bil v njih. In molče je Sti snM Henriku roko.
Henrik na 4e že gledal stran, na cesto. —
Tam ie stopalo v svežem jutru mlado, lepo dekle Imela ie svetlo obleko in lep klo-bn^fc no novi modi
Zraven nie je šel mlad fant, pred njima pa se ie z’bal po cesti behec. —
»Ti,« ie dejal Janez Lenki, ki je prav te-8ai prišla k niemu, »prav za prav je Ber-cetova Lota postala kar zala.«
Lenka ni odgovorila.
»Saj si tudi ti Lenka čisto lepa, čeprav nisi tako imenitna in učena. In kar je poglavitno. — dosti močnejša si kakor Berce-tova.« —
Janez ie bil prepričan, da se bo Lenki s temi besedami prikupil Lenka ga je pa tako grdo pogledala, da mu je kar sapo zaprlo Zato se mu je zdelo pametneje, da se Je obrnil k Henriku.
»Kaj pa je? Ali sta se spet prepirala? Ali »1 morata res zmerom biti v laseh?«
»Lenka je preveč surova. Prav nikakšne ,Vzgoje nima. Sploh ne bom več z njo govoril.«
»Kaj pa ie sploh bilo?«
»Rekel sem ji. da mi je Lota všeč, pa J« bila menda ljubosumna ali kaj.«
Henrik je spet pogledal na cesto.
»Prijatelj, ali se še spominjaš, kako si takrat zagnal nien šopek na cesto. Vidiš, odtlej nisem več govoril z njo.«
»Da. Sicer pa je tako najbolje. Prijatelji * Bercetovimi ne moremo biti. — Mladega Hrastarja poglej! Mislim, da se kar preveč slini k njej. Zmerom je kuhan in pečen pri Bercetovih No. to bi bilo pa tako, kakor če bi slon kanarčka zasnubil.«
Prav tedaj pa se je Bencetov Gustav obrnil in zatulil po bregu navzdol:
»Novi gospod ima groša dva-a-a-a-vozek za cunje in lenega psa-a-a-a!«
Potem se je bebec zasmejal, Lota pa Je skočila k njemu in mu prigovarjala, naj molči. To ie pomagalo vsaj toliko, da je fant utihnil, vendar pa se je še večkrat obrnil proti Bukovnikom, zagrozil s pestjo ali pa pokazal iezik.
»Zmerom bolj nori,« je dejal Janez. »Toda brivčevo pesmico zna še zmerom. To je edino, kar zna na pamet. No, in njegov oče kmalu ne bo dosti boliši.«
»Ne smeš tako govoriti, Janez!«
»Saj ne veš, Henrik, kako stari Berce pije! Vsak dan je pijan, časih že na vse zgodaj. In, veš kaj je najbolj čudno? Da pij* prav od tistega dne, ko je tvoja mati umrla.*
»Kako je to?«
»Prej Berce skoraj ni pokusil vina, tisti dan, ko je tvoja mati umrla, je bil pa opoldne tako pijan in je tako razgrajal v gostilni, da smo ga še pri nas slišali. VeA, kaj pravi Matija? Da je to slaba vest, ki jo aku-ia v žganju utopiti.«
»Tega ne more nihče trditi.«
»Trdil tega Matija ne bo, ker ne mara 5* enkrat sedeti. Veš, zdaj so že tri leta odtlej. Takrat je bila žalostna velika noč. Matija marsikaj prenese, le tega ne more, da j* takrat sedel. Zato tudi nikogar na vasi n* mara videti.«
»Prav za prav ni prav, da smo sprti i vsemi, upam, pa, da se bo že vse izpreme-nilo.«
»To boš pa lahko še dolgo upal. Ce nam bo zdaj še onekarna dobro šla, nas bodo hoteli od nevoščljivosti snesti. Saj nam v glavnem zamerjajo samo to, da nas ni vrag vzeL Če bi bili tvojega očeta zaprli, če bi bil Berce dobil naš dom in bi bil moral ti iti za hlapca, bi nas ljudje kar radi imeli. Tako pa ne!«
Henrik je zastokal. Janez pa je nadaljeval:
»In kaj so vse govorili! Da je tvoj oče zažgal ali pa ti! Da, da, tako je bilo! To š* zmerom govore. Sicer ne na glas, ker se boje, da ne bi šli sedet, govore pa le. Ti ali tvoj oče ali pa oba In potem, da se je sam ustrelil. In o tvoji materi in Matiji govoure.«
»Nehaj, Janez, nehajl Ne maram več tega slišati.« —
Tam na klancu pa je prav tedaj rekla Lota mlademu Hrastarju:
»To pa ni leno, da so ljudje tako hudobni z Bukovnikovimi.« —
»Da ni lepo? S takimi požigalci in samoa morilci?«
»Kdo more to dokazati? Nihče!«
Ker ni Imel dovolj gotovine, si je pomagal g rvtjačo. Doma Je imel Štampiljko bivše obilne Krplivnika, ki je zdaj vključena v sosedno veliko občino. Naipravil je potrdilo, s katerim se je občina Krplivnik obvezala, da bo Majdičev! tvrdki plačala celotno kupnino
18.000	din v mesečnih obrokih. Seveda Je podpisal tudi župana. Ko 1e zapadel prvi ebrok in Lutar ni imel gotovine, je spet potekal pečat bivše občine tn prosil v Imenu •bčine za odlog Dlačila. Prevara pa je prišla na dan in mali senat okrožnega sodišča v Murski Soboti je obsodil Lutaria na Štiri mesece strogega zapora in na plačilo 500 din povprečnine.
* Za mrtvega ga je naredil. K posestniku In lesnemu trgovcu Antonu Skerbinku v Selnici ob Dravi je prišel mlajši moški in mu izročil oismo, v katerem prosi sin pocestnika Tvana Jarca iz Selnice Skerbinka za posojilo 2000 din, češ da mu je umrl oče. Skerbinek mu je v dobri veri, da je stari Jarc res umrl. Izročil vsoto. Po nekaj urah pa se je Skerbinek prepričal, da Je stari Jarc še živ in da njegov sin ni zaprosil za posolilo. Za sleparjem poizvedujejo orožniki.
* Zaradi kriveča pričevanja je mariborsko okrožno sodišče obsodilo 33-letnega ko-Barja Jurija Pacigo iz Janžkovega vrha in
31-letnega posestnikovega sina Ivana Ka-menška vsakega na mesec dni zapora, ker Hta pri neki sodni razpravi lažno pričala. 02-letna oosestnica Marija Pislokova pa je bila obsoiena na mesec dni zapora in 300 din
6obe. ker 1e Pacigo in Kamenška nagovar-la h krivemu pričevanju.
* Ponoči g samokresom na pokopališču. Svolci umrlih v Ljubljani imajo navado na »veti večer prižigati sveče in krasiti grobove I božičnimi drevesci. Ko sveče dogorijo, pridejo ubožni Hudie in poberejo ostanke voska. Pobiranje voska je dovoljeno, toda nekateri to zlorabljajo in odnašajo z grobov ne jmmo vosek, temveč cele sveče. Dva mlada fanta, ki sta se morala zaradi nabiranja volka na Dokopališču pri Sv Križu zagovarjati pred sodniki, sta na sveti večer lani na prav pustolovski način Izkoristila priliko. Pobirala sta tudi sveče. Ko so ju zasledili, je od en izmed nlilu celo streljal na pokopališkega paznika. Fanta, ki sta starejša mladoletnika. sta se zagovarjala, da sta hotela nabirati samo vosek, toda v vreči, ki so jo nalit. so bile debele voščene sveče Fant ki je pr? Sol n n Iv ra t vnsp»V oborože-p s samnkvpsnm
kakor razbojnik, ni povedal ničesar določenega, ko ga je predsednik vprašal, zakal se je oborožil. Senat )e upošteval vse ol a j šil ne okolnosti In je fantu prisodil tri mesce strogega zapora pogojno za tri leta, njegovemu pomagaču pa en mesec strogega zapora pogojno za tri leta.
• Kovačnica dinarjev na Mimi. Zadnji čas •o šušljali po Mimi, da se v njeni okolici kujejo dvodinarski kovanci. Ko je uvedel to vodja orožniške postaje g. France Poženel, je takoj obvestil vse gostilne in trgovine, naj mu sporoče. ali je kdo opazil kak ponareien kovanec. ?.e istega dne oonoldne je prišel občinski siromak Janez Kmet iz Mirne kuno-vat v trgovino Matije Marina slanino Plačal 1e s tremi ponareienimi in tremi dvodi-narskimi kovanci. Domača hčerka Je takoj opazila, da so kovanci ponarejeni. Ko le dejala, da za ponareiene kovance ne proda slanine, je Kmet plačal za vse prave kovance. Ko je Kmet odšel, ie takoj obvestila o dogodku vodjo orožniškp d ostale Poženela, ki je hitel s tovarišema čontalom in Čeplakom v stanovanje Kmeta, ki je takoj povedal, da ima 19 kovancev, katere mu je dal njegov sin Nace. Pri sinu Nacetu so našli orožniki 24 kovancev in tudi model iz ilovice. Baieie ponarejal kovance že poleti, ker pa *o bili slabo Izdelani, jih ni dal v promet Podari jih je 19 očetu, ki je 86 let star in Se ni bil kaznovan. Nace ie malo omejen in vse skupaj ni resna zadeva Sreča je le, da so orožniki tako hitro Izsledili kovačnico. Oče bržkone ni vedel, da ima opraviti s ponarejenim denarjem.
• Kazen zaradi predragega petroleja. Te dni so dobili nekateri radeški trgovci kazenske naloge oo 500 din. ker so prodajali petrolej po 9 din liter Trgovci so se Dri tožili in dokazali, da 90 plačali petrolej v »odu do 8 din 75 nar liter, zaradi česar jim je tedaj nemogoče prodajati ga po 7 din liter.
• Sumljiv možak. Orožniki v Šoštanju so Mii te dni opozorjeni na sumljivega moškega, ki se ie nekaj časa zadržaval v neki gostilni v Topolšici kjer Je zapravljal denar. Tujec je govoril, da je doma iz okolice Trbovelj in Je pokazal tudi legitimacijo na ime Alojzija Zlavsa iz Celja, za katero oa 1e ugotovljeno, da je bila 2lavsu ukradena. Preden so orožniki prišli v gostilno. Jo Je te popihal Baje gre za vlomilca, ki Je dobil velik plen pri vlomu v stanovanje Helene Kru-Sičeve v Celiu
• Natakar je poneveril 12 tisočakov. V Oi'* možu Je bil uslužben v kavarni in restavraciji Slavice Vrbnjakove 231etni Filip Horvat kot glavni natakar. V teku svojega službovanja od Julija 1. 1938 do marca 1. 1939. pa je poneveril izkupiček za pijačo v znesku 12.919 din. Zaradi tega je prišel Horvat pred mariborski mali kazenski senat, ki ga je obsodil na tri mesece strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let pogoino za dobo treh let.
• Nad lastno hčerko se je spozabil 551etnt viničar Josip v Črešnjevcu. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča ga ie zaradi tega obsodil na osem mesece'/ strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let.
• V tatinskem brlogu zaplenjeno blago. Pred dnevi ie bil na Domobranski cesti ▼ Liubl'ani aretiran znani vlomilec 351etni Jakob Cimžar. doma iz okolice Kranla. ker *e nesel v vreči nekaj zadavljenih kokoši Na policiji 1e priznal tatvino kokoši Policija je napravila v njeeovem stanovanju v Dalni vasi ori Laverci preiskavo in našla zalogo nakradenega blaga Vse to blago je zdaj na policiji. kjer nai se oškodovanci zglasijo v kriminalnem oddelku.
• Kazen zaradi uboja. Pred senatom celjskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 37-letni posestnik Franc Ogorevc iz Malega vrhu ori Glrvbokem pri Brežicah, ker 1e z nožem zaklal posestnika Antona Skofca. Ogorevc se ie ored sodiščem zagovarjal, da ie dejanje storil v vinjenosti in silobranu Sodišče e?a ie obsodilo na štiri leta robije
• Nepoboljšljiv zlikovec za zapahi. V Bev-*kem ori Zagoriu so orožniki prijeli mlade-r* zlikovca .Tanka, ki Je izvršil vrsto tatvin. Tanka že prav dobro poznajo na sodišču. Ka> )• bil zaradi neke zadeve v litijskih zaporih, i« ukradel iz omare sodniku pisalni stroj in Ta prodal na Jesenicah. Izvršil Je bil Se tudi
sleparstev kot zastopnik raznih tvrdk. •T«nka »o snravili v litijske zapore.
• Gostilničar kot vodja vlomilske tolpe. TT sadnlem času le bilo v Somboru Izvršenih ve£ tatvin in Hornov Po golem nakllučju pa so orišla oblastva na sled vodji vlomilske toloe v osebi znanega gostilničaria Imbra Papa. Pri Panu so našli ukradenega blaga v vrednosti okrog 50 000 din Pap ie priznal vlome. Policila Se išče njegove pajdaše.
• Rekruti, rezervisti In niih starSl, pozorf f. fipc+1-nVnfm tnSVn **?irr¥emn nrr>$nio sta 'Z—
»Dokazati! He! Sodnija seveda ne. toda mi vsi to vemo. In Bernik! Odkod ima on denar’ Navaden cunjar, pa kar razmetava a tisočaki! Odkod ima denar?«
»Tega ne vem.«
»Hm, tega ne ve nihče razen njega samega. Sodišče bi se pa moralo za to pobrigati. Komaj da jih Je takrat dobil po gobcu, ko Je tvojemu očetu hotel podtakniti, da Je on zažgal čeprav so vsi vedeli, da se ni ■Iti Iz hiše premaknil. To so ljudje, kaj?«
Lota je molčala.
»No, in potem — Bukovnico je poliubo-Tal Oreharica je to na lastne oči videla. In to takrat, ko Je njen dom gorel! Imenitni Mudie!«
»Hrastar, prosim te — ne govori — «
»Zakaj pa tudi tako zelo skrbi za Henrika’ Zakai ne vzame ne plačila ne obresti?«
»Ne vem.«
»Stari Bukovnik se ni z nikomer na vasi pogledal, zdaj pa menda Bukovnikovi mi-•lijo da jih bo vsa vas prišla prosit odpuščanja Vrag nai vzame to oholo drhal.«
»Hrastar, takšnih besed ne trpim.«
»Ne trpiš jih? No. če je tako, da Berce-tova hči drži z Bukovnikovimi. je pa najbolje da kar grem Ali ti je morda študirani Henrik všeč. kaj?«
^»Hrastar, molči Take besede se ne spodobijo posebno ne na poti v cerkev! Kar pojdi rajši!«
Fant ie mračno pogledal v tla. Se dvajset korakov je šel vštric z Loto. potem pa Je zavil na polje Lota je resno šla dalje, •ebec se je pa zmuznil za Hrastarjevim.
»Ti.« je zahrbtno rekel, »ali Ji bova vrgla oo tleh?«
Hrastar ni odgovoril obstal pa Je le. Med tem sta se približala Henrik in Janez, predel daleč za ni’ma pa sta stooala Matila In Lenka. Mladi Hrastar je Izzivalno pogledal Henrika. Potem se Je surovo zasmejal in zakričal:
»Bercetova Lota prav lepo pozdravila gospoda Bukovnika in pravi, da bi bila rada njegova punca!«
Henrik Je nreplašen obstal ln zardel kakor kuhan rak.
»Da,« je spet začel mladi Hrastar, »in prav ničesar mu ne zameri, ne požara, ne ničesar.«
»Hrastar! Jaz — jaz!« —
Henrik Je stopil nekaj korakov proti surovemu fantu in je potem obstal. Sram ga je bilo, da bi se s kom spoprijemal. Hrastar pa ie mislil, da se le boji.
»No, le pojdi sem in začni! Komaj te čakam!«
Tedaj je prišel stari Rogelj. Molče je zavil proti Hrastarju Ta pa je v zadregi obstal ker se je orjaškega oskrbnika bal.
»Z vami nimam ničesar,« je dejal na pol uporno, na pol v zadregi. Odgovora pa na svoje besede ni dobil
Oskrbnik ga je prijel za ramo in ga obrniL
»Marš!«
Mladi, močni kmet se je kar kuhal od Jeze, upreti se pa ni upal Orjaku ni bi! dorasel in moral ie popustiti, če ni hotel doživeti česa hujšega. Tako je žel počasi nazaj, Rogelj pa za njim.
Kadar se ie hotel ustaviti ali se upreti, mu > Rogelj s prijaznim glasom obljubil pošten telpž s pestio
Tako Je moral Iti In 1e smel samo zabavljati. kaiti če bi bil tepen, bi bila to prehu-Ha sramota	{
Ko sta prišla že precej daleč, Je dejal Rogelj:
»Danes le svet dan! Na tak dan človek ne sme kričati, zabavljati In Izzivati!«
S tem opominom je zapustil pobožni oskrbnik mladega Hrastarja tn se molče obrnil.
Janez Je med tem iz samega veselja nad tunaštvom svojega očeta po nerodnosti storil v Jarek ob cestt ln dobil cel kup grdih’ madežev na svojo novo obleko Toda te nesreče ni toliko občutil ob zavesti, da nihče ne sme brez kazni izzivati njegovih ljudi* !n zato Je odšel dalje v upanju na učinelč bencina tn v upanju na bodočnost.
Pet dni po tem velikonočnem Jutru Je zai-
6el Henrik kmetovati.
O. kakšni križi in težave!
Dobro bi bilo, če bi si vsakdo zapomnil tole opozorilo: Ce znaš dobro prevajati latinske stavke in še bolje reševati algebraj-tke račune, se ne loti vpreganja konj, drugače se ti bodo najbolj neumni ljudje sme-lalt.
Janez Je stal kot učitelj zraven Henrika, tl se ie trudil, da bi bil konja zapregel. Mla-il učenik je bil slabe volje.	j
(DALJE)
Ebljena	in denar. Zato ne nasedajte vea-
mur a tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pi-emo kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica »t 14), ki vam pove, ali Je p role ja sploh izvedljiva ali ne. Ce Je Izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in »redi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z Zadevo 1 Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjevi
PopalniKoM torHa
Sokolske smučarske tekme v Selnici
Selnica ob Dravi, februarja.
Pred dnevi eo se na strmini Janževega vr-fem zbrali sokolski smučarji in drug za drugim pohiteli do strmini navzdol. Tzurjeni so •norall biti, da so zmagali vse zapreke Za iz-Bremembo so vozili samo z eno oalico no
Krem slovenskem načinu kakor pred stoli naši domači drvarji Poleg Norvežanov ■no menda samo že Slovenci, ki smo iz lastnih ootreb doumeli napraviti sami smuči in vešče smučati. Ni nam bilo treba lzposoje-Veti sl »ski« od severnjakov. Ako so pra-#ed1e mali sami napraviti smuči, so znali »atovo tudi dobro voziti in delati razne smu-*ke like. Iz spoštovanla do svoje rodne preteklosti »mo preimenovali znana smuška li->a »telemark« v »pohorje« ali »pohorca« in »kristilanilo« v »bloke« Slovenci-Jugoslove-
^pač Vnamo pravico označiti omenieni smu-soretnosti ■ krajema, Id ata dala Slova-om smuči.
Naši Sani tn naraščaj so strmino dobro _rajsali« « eno palico Najboljši smučar »lovrenškega načina )• bil br. KBnig Tože.
Na strmini so prijatelji sokolstva občudovali gibčne Sokoli če, kako so delali v zazna-jnovanl progi »pohorca« in »bloke«. Razumljivo je. da Je zemlja hotela tudi »vole pike. ihko je ta ali oni tako treznil, da je sneženi Btdak za nekaj časa zakril žrtev, a koj nato )• veselo smuknil naprej Sreča Je izbrala fca prvaka br Juršiča Stanka.
Začasne skakalnice je napravila naša mla-Sež sama. Napravila ie majhen pragec za l>reg»ni»n1e strahu srednio skakalnico ra
tiste, ki hočejo napredovati, in naposled naj-večjl sneženi kup za prave bele Junake. Br. Trabe Miha Je švignil kar celih osem metrov daleč skozi zračni prostor. Po končanem rimskem prazniku Je povedel br. Žunko bodoče velike bele junake prav vesele proti domu.
Smrt požrtvovalnega naprednega učitelja
■|
Vodice za Šmarno goro, februarja
Prejšnji četrtek je umrl v Ljubljani upokojeni učitelj g. Fran Trost. Dočakal |e lepo starost nad 82 let. S pokojnikom lega v grob eden izmed tistih starih učiteljev, katerim je bilo treba orati Se kaj trdo ledino.
Pokojnik je bil mož, ki je ■ svojo požrtvovalnostjo in vnemo premagoval vse te težave, ko ie bil še učitelj v Vodicah za Smamo goro. Tu se je razen Soli ves posvečal vrtnarstvu in sadjarstvu. Kot rojak Vipavske doline Je tudi tu zasadil žlahtno drevie In s svojim zgledom druge vnemal k sadjarstvu. Kot odličen sadjar je bil odlikovan na raznih sadnih razstavah. Kot sposoben risar je delal načrte za vrtove in za stavbe. Kot dober glasbenik in pevec je gojil lepo petje v cerkvi in v pevskih društvih kot pevovodja.
Zaradi njegovega požrtvovalnega dela so mu občani prepustili vodstvo občine, katero Je vodil s vso vestnostjo v zadovoljstvo vseh občanov.
Ko je dobil po 18 letih učiteljsko službo v Ljubljani, ni prenehal z delom, ki ga je nadaljeval še, ko je stopil v pokoj po 48 letih vestne sužbe. Poleg svoje lepe hiše st je uredil tudi vzoren vrt, na katerem je do zadnjega z mladeniško pridnostjo gojil najlep-še cvetice in žlahtno sadje. Pokojnik je bil vzor učitelja v šoli in izven nje. Njegov spomin bo ostal trajen!
Smrt pridne gospodinje
Gomilsko, februarja Te dni Je ▼ Smatevžu preminila ga. Julka Rančigajevm, rojena Habjanova 1* črnega vrha pri St. Jurju ob Taboru, posestnica mane kmetije po domače Na bregu. Rajnka je bila vzor pridne gospodinje. S svojim možem Francem je vzgojila šest otrok, ki »o *e vsi doma In v*i marljivo delajo na velikem posestvu
Na zadnji poti je rajnko spremljala velika množica ljudi, kar Je pričalo, da je bila splošno priljubljena. Naj v miru počiva, žalujočim pa izrekamo iskreno sožalje!
Iz Prekmurja
Žalostna smrt železničarja. Celer Frane, kurjač, dama iz Most pri Ljubljani, bi moral v ponedeljek ob 3. zjutraj na murskosoboški postaji nastopiti službo. Ker ga ni bilo, je šel njegov tovariš gledat na njegovo stanovanj*. Ko Je odprl vrata, se mu je nudil strašen prizor. Celer Franc je visel na kljuki obešen « prav drobno vrvico. Pomoči ni bilo več, ke* Je bil že mrtev. Celer je štel komaj malo če* trideset let. Kaj ga je privedlo do tega koraka. ni znano. Zapušča ženo in sinčka, ki st« bila na ta dan v Ljubljani.
Nevaren strel lovskega tatu. Trije kmečki fantje iz Motvarjevcev v Prekmurju so šli n« lov v obmejni gozd. Bili so to Adolf Janko, Stefan Lenarčič in Ludvik Geči. Kmalu st« padli dve srni. Pa je prihitel lovski paznik Stefan Perša In presenetil lovce. Prva dva st« pustila plen in pobegnila, Geči pa se je postavil pazniku Do robu in ustrelil vanj Ranil ga je ▼ obraz in v roko. Za svoje nepremišljeno dejanje je bil obsojen na eno leto in Det dni robije, Lenarčič in Janko pa n« teoen dni zapora.
Maži na tujem
Francosko pismo
St Etienne, januarja Tukaj naa Je precej Slovencev, ki vsi prav radi beremo »Domovino«, vendar niso vsi naročeni nanjo. Zato se vsak teden, ko pnstp« priljubljeni list, kar trgamo zanj, kdo ga bo prej prebral. Posebno nam Je všeč roman »Srce v okovih«, ki je čedalje bolj zanimiv. List »Domovina« Je vreden, da bi si ga vsa-kdo sam naročil, saj je glede na obsežno«! tn vsebino zelo, zelo poceni.
Naj le omenim, da je pribežalo v St. Etienne In okolico več kakor tisoč Slovencev 1* okolice Metza. Stanujejo zdaj v slabih stanovanjih. zato na dobivalo na občini kar le-
— -	p0	Scottu:
t)
C8MI BRATJE
K RI1VUNALNI ROMAN
»Zakaj, da, seveda«, Je Jecljal krojač za-Eudeno. »Imamo dve Kingovi obleki tu. Eno kakor morate vedeti, nam j« poslal včeraj « »Tega niaem vedel«, se je opravičil Moravec. »Milostljivi gospod mi je gotovo pozabil povedati. Ali je prva obleka že zlikana?«
»Da — to ae pravi, v nekaj minutah bo Ralo storjeno.«
»Mislim, da bo gospod King zelo zadovoljen, če lahko nemudno dobi svojo obleko«,
L rekel Moravec vesela »Poslal bom k vam ttka, recimo, čez eno uro.«
»Prosim, prosim, vse bo v redu.«
Moravec Je smehljaje se pomislil, kaj bo fcng rekel, ko bo tako na lepem ob obleko. Joda Moravec si ni vedel drugače pomagati. Elo mu je za čas, ki je pomenil zanj vse. Hitro mora delati, da se ogne nevarnostim. Viktor King je imel, tega se je Moravec še »atančno spominial, čisto enako postavo kakor on sam Bržkone se v tem času ni bistveno spremenil
Njegov lepi načrt ne bo uspel samo v primeru, če krojač sam telefonski pokliče Kinga in mu javi. naj pošlie po obleko. Verjetno pa se tako vprašanie Moravcu ni zdelo Zdaj potrebuje še perilo, površnik in klobuk Te reči si lahko kunj z denarjem, ki in” era je dala Dornteia Ftaplesnva , Čudili se sicer bodo, ko bo mož s tako zu-
nanjostjo kupoval take reči, toda ne gre drugače. Da bi si c stodolarskim bankovcem kupil elegantno oblačilo, *e mu je zdelo še zmeraj prenevarno.
V neki preprosti krčmi Je zajtrkoval. Ko je stopil iz gostilne, je naletel na malega uličnega prodajalca časopisov.
»Čuješ, dečko, ali bi hotel r pol ure zaslužiti pet dolarjev?«
»Seveda. Kako pa?«
»Nekaj mi boš prinesel.«
»Bom, gospod.«
»Lepo. Najprej Izroči svoje časopise nekomu drugemu, da jih bo prodajal. Počakaj, en list prodaj meni. Tako, zdaj pa pojdi v Martinovo krojačnico na dvaintrideseti cesti — saj veš, kje je to? — in vprašaj po obleki za gospoda Viktorja Kinga. Ne pozabi imena Viktor King se piše gospod. Glej, da prideš čez pol ure. Nato dobiš pet dolarjev.«
Dečko je planil v tek.
Naenkrat se je Moravec začel bati. Kaj pa, če dečka tam zadrže in ga začno izpraševati? Vsaj 30 minut bo to trajalo. Torej bo čakal toliko časa če se v tem času deček ne vrne. mora naglo izginiti.
V njegovo največje olajšanje in zadovoljstvo se ie mali mož vrnil že čez dvajset minut in prinesel obleko v veliki rjavi škatli.
Nato Je Moravec nakupil še druge potrebne stvari in se peljal v ubožnejši del mesta, kjer je začel Iskati opremljeno sobo. V neki zamazani hiši je naposled dobil tesen in zatohel prostor.
Štirideset minut pozneje se je Peter Ben-ton, nočni monter, spremenil v potnika Wal-terja Coleja, oblečenega v elegantno sivo obleko. Le plašč njegov je bil zamazan in rokavice ao bile stare, kar pa je napravilo vtis. da Je imel mnogo opraviti z avtomobilom
Cisto nedvomno Je bil ta Walter Cole bolj-II človek. Tudi dejstvo, da njegov bledi obraz ni bil obrit, ni izpreminjalo tega vtisa.
Previdno se je Moravec splazil iz hiše, d« ga umazana gospodinja ni videla. Plačal j« bil stanovanje že vnaprej. Zdaj je šele odpeljal avto Doroteje Staplesove v garažo
Pred garažo ea ie vratar sprejel kot odlič-nega gosta z neštetimi pokloni. Odlični gost Je nač moral biti. ker se je pripelial s tako razkošnim avtom. Moravec se je zdaj spomnil. da ni več Peter Benton. temveč gospod Cole
»To Je avto gospodične Doroteje Staplo-sove,« je pojasnil »Prosila me je za prijaznost. da ji ga pripeliem semkaj.«
»Prav prav. gospod «
Moravec je popeljal vozilo na določeni prostor ter odložil šnfersski plašč in rokavice Na desni in lev sta stala velika, elegantna avtomobila Vozilo na levi. krasno limuzino, je pravkar čistil šofer v svojem modrem oblačilu Moravcu se je zdelo, d* ga ie šofer v modrem oblačilu skrajno začudeno motril.
pe podpore. Drugače se nam tu ne godi še nifi slabše kakor pred vojno. Samo deveturni delavnik so uvedli, kar je pač posledica vojne. Srečni bi seveda bili vsi, če bi mogli dobiti delo v svoji ljubi domovini.
Pred dnevi je umrl po dolgotrajni bolezni naš rojak g. Švent Avgust, star šele 37 let. Doma je bil iz Velenja, kjer zapušča sestre in brate Naj mu bo lahka tuja gruda!
Ženski vestnik
Tr-------i—rmwwwanm«T—i—w mi in imii—
Za kuhinjo
Mesni zavitek. Umesi testo za zavitek. Iztegni ga in pusti, da se iztegnjeno testo malo posuši, nato ga nadevaj z mesom. Pol kile telečjega mesa zmelji na strojčku z eno čebulo. K mesu primešaj eno jajce in dve trdo kuhani jajci, soli in malo popra. Z metom pomaži po telesu, zvij in speci.
Nadevana cvetača. Cvetačo daš kuhati v slan krop Vre naj samo 10 minut, nato jo očedi in pusti, da se malo shladi. Razdeli posamezne cvete in jih zloži na dno z maslom pomazane koze. Po cvetači potresi sesekljane gnjati in koščke sirovega masla. Na gnjat položi snet cvetačo. Četrt litra sladke smetane, žličico moke in dva rumenjaka dobro raztepi, nato na primešaj še sneg dveh beljakov. Vse skupaj polij po cvetači in peci pol ure.
Jezik z rižem. Goveji jezik daj kuhat z vso zelenjavo Posebej pa skuhaj na vodi 20 dek riža. Riž sme biti samo na col kuhan. Medtem ko se vse kuha, na mešai. da nara-se, tri rumenjake in šest dek s;rovega masla. Ko je riž kuhan in se je že shladil, primešaj k maslu riž in nato še sneg treh bolia-kov. Posodo za puding dobro namaži z mast-o ali sirovim maslom, noter stresi prinrav-jeni riž, razravnaj, posodo zapri ;n kuhaj v kTopu pol ure. Kuhani jezik očedi, oTupi in zreži na tenke kose. V kozi segrej malo masti in prepraži dve veliki glavi drobno sesekljane čebule. Čebulo duši toliko časa, da fcisto razpade. Med dušenjem nrilivai po malem juho od jezika. V to omako zloži zrezani jezik in ga še nekaj časa duši. Ko ie rižev puding kuhan, ga zvrni v tonlo skledo, okolu zloži dušeni jezik in ga polij z omako Tako nrinravli°n riž z iezikom 'e ze1o
Tz garaže ie šel Moravec naravnost v boli-li hotel, kier si je najel sobo v četrtem nadstropju. Soha ie imela okna na cesto. Poleg enega izmed oken je bila požarna lestva, kar iJe Moravec z zadovoljstvom ugotovil. Po tej lestvi bo v primeru nevarnosti morda lahko pobegnil. V hotelu se je vnisal v orijavno knjigo kot Walter Cole iz Clevelanda ler ie Izjavil hotelskemu vratarju, da bo njegova prtljaga še prispela za njim. Plačal je sobo v naprej.
Zdai pa mora stopiti v stik z Walterjpm Stonejem. Kakor je bil že prei sklenil, ga bo skušal poklicati po telefonu. V hotelu je bila javna telefonska govorilnica. Iz te je poklical Stoneia.
Ko je zaslišal globoki glas prijatelja Sto-neja. se mu je storilo milo pri srcu. Oči so se mu orosile.
»Ali je tam gospod Sneli?;« je vprašal, [Moravec s popačenim glasom.
»Ne. tu govori Stone,« se je oglasilo v telefonu.
»Kaj ni tam gospod Sneli od tvrdke Ga-telv in Cromweli?«
»Ne, rekel sem vam že, da ne... Oprostile! Katero tvrdko ste hoteli poklicati?«
»Z gospodom Snellom od tvrdke Gately ln CrormveU bi rad govoril!«
»Kaj!« Moravec je slišal prestrašeni vzklik
»Da, pravim, nikar se ne čudite,« je rekel Moravec. »Razume se, da me niste pričakovali. Tu namreč govori Thompson od tvrdke Brown.«
»Za božjo voljo!« je zamrmral Stone.
1 »Moram se z vami pogovoriti zaradi važ-
primema jed za svatbo aH kak« drugo svečanost.
Ocvrt riž. Na mleku skuha] 10 dek Hlada bo zelo gost. Ko se ril shladi (ne ame bra pa razkuhan, temveč samo napol kuhan), primešaj pet dek sirovega masla, eno jajca, dva rumenjaka in žlico naribanega parmezana ali suhega bohinjskega sira. Ko si vse skupaj dobro zmešala, osoli in dodaj še malo sesekljanega zelenega peteršilja Ii te zmesi oblikuj drobne kroglice ali tenke klobasice, jih povaljaj v raztepenem jajcu in nato v drobtinah ter na vroči masti ocvrL Daš s pečenko na mizo. Tudi ta jed je primerna za kako svečanost.
Nadevana pečenka. Kos govejega mesa (pol kile), najbolje od pljučne pečenke, stolči v velik zrezek. Istotako pol kile teletine in svinjine. Vsak kos zase posoli in namaži z gorčico. Na goveji kos položi svinjski kos in na svinjino teletino. Nato naloži trdo kuhana in olupljena jajca (koliko<r jih gre pač noter), zvij v obliki klobase, poveži z močnim sukancem in položi na razbeljeno mast. Obli j še povrhu z mastjo. Dodaj še eno drobno zrezano čebulo in pokrito duši do mehkega. Med dušeniem po potrebi prilivaj po malem vodo in tudi meso večkrat in previdno obrni, da se po vseh plateh lepo zapeče. Ko je pečenka mehka, jo deni na krožnik, v sok pa zlij mešaje četrt litra kisle smetane in pusti, da malo povre. Med tem pa oečen-ko zreži na lene kose. zloži v tonlo skledo in obli j s sokom. Zraven daš dušeni riž, va-Ijance in slično.
Praktiki nasveti
Porcelanasta posoda počasi posivi in dobi motne madeže, ki se z navadnim pomivanjem ne dado pomiti. Plutovinast zamašek zmoči v vroči vodi, nato vtakni v drobno sol in zdrgni s solio ves krožnik. Vsi madeži bodo izginili in krožnik bo spet čist, ko ga boš um;la v topli vodi
Ce so čopiči postali od oljnate barve trdi, tedaj iih namoči v slani vodi. Na pol litra vode daš štiri žlice soli. Namakajo naj se vsai tri dni. Sol bo razkrojila olje, da boš čopič lahko oprala Najbol jše ie pa. čopič takoj po unorabi onrati z milom v tooii vodi. ga osušit’ zaviti. v paoir in shraniti na suhem prostoru. Očisti čooič vedno takoj po uporabi, da ga ne bo treba takrat, ko čopič snet rabiš, šele umivati in čakati, da se zmehča
ne kucčiie Ali naiinemu no^ovoru lahko prisli'škuiejo nepoklicana u?esa’«
Sekundo časa ie traiala tišina. Zdelo se ie, da ie Stone od presenečenja izgubil glas. Nato pa rekel:
»N-e. nnHim. da ne. Mislim — da vas razumem Davi — da — davi sem slišal, da mi bo vaša tvrdka najbrž stavila tak predlog, gosipod Thompson Povedati mi morate kaj več o tej zadevi. Kie pa ste?«
Moravec ni odgovoril na vprašanje, temveč je menil: »Treba na se je hitro pogovoriti. Ali lahko pridete za nekaj trenutkov k meni in mi pomagate?«
»Nepotrebno vprašanie!« je skoro zakričal Stone. »Za vas storim vse, kar je v moji moči. Toda kje ste?«
»Pazite!« Skoro nejevoljno je rekel Moravec to besedo. »Morate biti pazljivejši. Saj sl lahko predstavljate, da za podrobnosti te kupčije ne sme javnost izvedeti: Mislim,« Moravec je zdaj govoril bolj tiho v telefon, »da vas že omazuiejo. Ali še niste ničesar podrobnega opazili?«
»Ne vem. Toda zdaj, ko ste me na to opozorili, razumem nekatere nenavadne reči, ki so se mi pripetile.«
»Seveda, seveda. Mislim, da se boste le • težavo otresli opazovalcev. Otresti pa se Jih morate. Bilo bi usodno, če bi vam tak možak sledil. To bi imelo za posledico velika nevšečnosti za vas ...«
»Nikakih nevšečnosti se ne bojim,« ga Je prekinil Stone. »Zdaj, ko ste me na to opozorili, se bom opazovalcev Se otresel Nikar si zaradi tega ne delajte skrbi. Na vsak na-
pleskane pohištvo, če je dobilo razne deie, najlepše očistil, če si pripravil gost« kalo i* soli in vode. Madeže nadrgni z mehko krpo in aoljo in ko so tl Izginili, umij a toplo vodo in potem do suhega zbriši z mehko krpo. — Ce je pleskano pohištvo izgubilo prvotni blesk, tedaj zmešaj (vsakega polj olivno olje in olkohol (špirit). V mehko krpico položi kos vate in zaveži, da dobiS podobo čebule. Vtakni potem krpo v olje la zdrgni pohištvo. Ravnaj pa previdno, da ne bofi na eno mesto predebelo namazala. Maži čisto na tenko in povsod enako. Nato lošči Se s čisto in mehko krpo, da se prične pohištvo spet svetiti.
Školjko lijaka aH umivalne sklede je treba vsak dan sproti dobro pomiti in očistiti nesnage. V ta namen vzameš kos časopisnega papirja, ga zmečkaš v kepo, zliješ nanj nekaj kapljic petroleja in zdrgneš umivalnik. Papir potem posušiš in ga uDorabiš za podkurjenje. Školjko ali umivalnik pa umi-ješ še z milom in toplo vodo, kateri si primešala malo salmiaka. Sploh je dobro s sal-miakom školiko večkrat umiti, ker odstrani neprijeten duh. ki rad prihaja iz školjke.
X V Laponski pride na 40fl0 kvadratnih ki lometrov le en prebivalec. Pelsamo. o katerem govore poročila s sovjetsko-finskega bojišča, je najznačilnejši del finske Laponske. Finska Laponska meri 80 000 kvadratnih kilometrov in je približno tako velika kakor Bavarska. To velikansko ozemlje je skoraj neobljudeno, saj pride na 4000 kvadratnih kilometrov samo en prebivalec. Laponska je gosto pogozdena. Pokriva 10 delno čisto severno rastlinstvo: plazeča se drevesa in grmovje. Tu ie mnogo golih grebenov, ki prehajajo na norveški meji v gorovja, vidna daleč naokrog. Tudi jezer je v Laponski kakor sploh v vsej Finski polno Laponska je zanimiva po svojih svetlobnih razmerah Poleti Laponci noči sploh ne poznajo: njihov dan traia 50 dni od pomladi do jeseni Noč pa traja nepretrgano od novembra do začetka januarja. V notranji Laponski je najhuiši mraz v februarju. Leta 1861. so namerili tam 50 stopinj mraza. Nh obali Ledenega morja pa pade pod volivom zalivskega toka redko pod tri stopinie Laponci bi brez severnih jelenov ne mogli živet . Pri zadniem št»tiu so našteli na Laponskem
TOOOOO covprrv^ ipfpDov
čin pridem k vam le v orimeru, če bom pred sitneži varen Torei kam?«
»Hm. rad vam tega ne povem. Ali zanesljivo n!hčp ne nrislu^kuie naiinemu pogovoru’ Sicer na n<^ gre drugače. Ali imate papir in svinčnik ori roki’ Pišite, prosim. «
Sledilo je dali$r> besedilo o Dodrobnostih kupčiie. ki ga ie Stone zapisal, napoved pa je Moravec deial: »Naj torej v kratkem ponovim: Važno ie. da se držite natančno predvsem četrte dobave, naglašam, četrte dobave! Preberite še enkrat, kar ste napisali!«
Stone je ponovil nato pa ie zaprosil Moravca. nai malo nočaka Moravec ie zatem slišal nekai trenutkov škripati Stonejev svinčnik Stone ie hitro razumel, kai mu ie hotel povedati Moravec, in je iz vsakega stavka, ki mu ga ie Moravec narekoval, zapisal četrti zlog. Dobil je tele sloge: ho, tel, as, tor. val, ter. co, le, so, ba, šti, ri. šti, ri.
To ie pomenilo: Hotel Astor, Wolter Cole, soba 44.«
»2e imam,« je veselo vzkliknil Stone. »AH naj prinesem kaj s seboj?«
»Da. Kakšne so gledališke zadeve, vest«. Pa plavolasega Molla in doktorja Robertsa s« spomnite.«
Stone se je nasmehnil, saj je takoj razumel, kaj je' želel Moravec. Z gledališkim! zadevami je mislil seveda šminko. Ker sta nosila Moll in dr. Roberts velike naočnike, Je Stone vedel, da bi Moravec imel rad tudi takftne naočnike.
»Vse bom uredil,« Je dejal Stone. »Ca« kakšno uro pridem.«
Kako gledajo Američani
na evropske dogodke
V Ameriki imajo ra vod za preučevanje lavnega mnenja, ki se pogosto obrača do prebivalstva, da izve, kakšno je njegovo razpoloženje ali javno mnenje o raznih pomembnejših dogodkih in pojavih. Ob koncu leta je ta zavod poizvedoval pri Američanih, za kaj so se najbolj zanimali v preteklem letu. Zavod se je obrnil na pripadnike raznih slojev, da bi tako dobil povprečje ameriškega javnega mnenja. Ob koncu lanskega leta se le obrnil nanie z vprašanjem, kakšno pozornost so Američani posvečali na primer atentatu v Miinchenu ali potopitvi ?.adje »Admiral Graf Spee«. nemškemu pohodu na Poljsko. Izkazalo se je. da povprečen Američan ni posvetil posebne pozornosti nekaterim dogodkom, ki so zelo razgiba1' evropsko lavno mnenje.
orvem mestu pa ie bilo vendar zani-
manj« za vojno napoved Anglije in Francije. Na drugem mestu so posvečali Američani veliko pozornost ukinjenju prepovedi izvoza orožja iz Amerike Sele na tretjem mestu je bil atentat v Miinchenu, a na četrtem mestu pomorska bitka med Angleži In Nemci pri Montevideu in potopitev ladje »Admiral Graf Spee«. Posebno značilno za Američane je. da tako pomembnemu svetovnemu dogodku, kakršen je bil sklenitev pogodbe med Nemčijo in Rusijo, niso posvečali skoraj nobene pozornosti. Zavod nam tega ne ve razložiti, lahko pa si razložimo sami, kajti povprečni Američan ima zelo nejasne poj-tako neskončno daleč, da se ne morejo zanimati za takšne reči. Zato si ne morejo mirne o zemljepisju. Rusija je za Američane sliti, da bi imelo zbližanje med Rusijo in Nemčijo kakšen poseben pomen.
Kakor ljudje imajo
tndl živali volite
če že človeK pozna brezobzirno vojno, recimo celo evropski človek, ki se baha z veliko prosveti jenostio, se ne smemo čuditi, da se tudi med živalmi vrše krute vojne Živali se bore med seboj zato da si zavaniiejo obstanek, zagotove nadoblast ali pa si pribore tisti živlieniski prostor, ki ie potreben za niihov obstanek Človek in žival se torej v tem nogledu ne razlikuieta Prav za prav le Človek še slabši od živali, ker človek napada večkrat tudi brez vzroka
V živalskem svetu se vojne razvijajo med živalmi raznih vrst. V bistvu mora vsako bitje v naravi iskati zase in zarod najprej dovolj prehrane. Živali si priskrbijo živež na ta način, da napadajo često tak plen ki si ga ne morejo priboriti brez borbe Prav tako »e morajo istočasno že same braniti proti temu, da ne bi postale plen druge moč-neiše vrste živali Ti razlogi za borbo so tore’ nerx»’htv H^si so	nniv^čkraf relo
neusmiljene. Glad lahko pritira žival in zver do skrajne drznosti. V tem pogledu so najbolj poučen vzgled tolpe volkov, ki v zimskih mesecih v severnih deželah vdirajo v ljudska bivališča in tam napadajo ne samo domače živali, temveč tudi ljudi. Glad jih lahko privede celo tako daleč, da se volkovi po brezuspešni gonji spravijo nad prvega volka ki opeša, in ga raztrgajo.
Med žuželkami je borba za obstanek sko-ro nevidna. Slabše bitje	je obsojeno	na	nečasten konec brez prave	borbe.	Toda	mnogo
hulša je borba med živalmi, ki so na najvišji stopnji živalske lestvice. Borbe med temi orjaki spremlia samo zateglo ječanje tistega, ki postala žrtev, in smrtni boj traja včasih zelo dolgo. Planinski orel si mora dnevno prinesti v gnezdo živo žrtev, ki jo nato raztrga s svojim strašnim kljunom: dejanje, ki je neogibno potrebno za	obstoj	Obvelja	ve-
dno tisti ki ie močnejši
Toda med živalmi niso samo take, ki branijo »voj življenjski obstanek. Med njimi Je tudi mnogo takih, ki žive na ta način, da si urede življenjski obstanek na stroške drugih živali. Do takih borb pride često pri čebelah, ko se nad roj pridnih čebelic vsuje sosedni izstradani roj. Kadar napada tak roj svojega soseda, se med obema rojema razvije prava bitka, često se zgodi, da zmaga napadeni roj.
Tudi mravlje se koljejo med seboj. Cesto se zgodi, da mravlje iz enega mravljišča napadejo sosedno mravljišče samo zato, da bi ga zadušile. Tak napad se izvede po načelih »bliskovite vojne«. Zmagovalke odvedejo ujete mravlje kot plen in sužnje v svoje domovanje.
Znane so tudi borbe med srnjaki na jesen. Borba med dvema tekmecema se odigra navadno ob navzočnosti srne-neveste, ki mimo čaka na tistega ženina, ki bo zmagovalec v strašni borbi.
Vse te borbe se razvijajo pod plaščem narave. S takimi borbami se v naravi često dosega ravnotežje, kajti s prevelikim številom živali ene vrste bi trpele pomanjkanje živali druge vrste. S takimi borbami se med živalmi ohrani neko stalno enako številčno stanje.
X Okoli severnega tečaja traja noč šest mesecev. Kakor znano, vlada v tem času v krajih okoli severnega tečaja stalna tema, ki traja od 23. septembra do 21. marca. Ta tako zvana polarna noč traja tako rekoč šest mesecev in jo potem za pol leta zamenja polarni dan. Vzrok temu dejstvu je v tem, da je zemlja pri gibanju okrog sonca tako nagnjena, da dosežejo sončni žarki ozemlje okoli severnega tečaja šele 21. marca in potem pol leta stalno svetijo na to ozemlje. V juž-notečajnih krajih pa je narobe. Medtem ko ima severni tečaj svoj šestmesečni dan, vlada tam isto tako dolga noč in narobe. Temu pa ni bilo vedno tako, kajti obe tečajni točk£ nista nekaj stalnega Se dandanes za malenkost potujeta, a v teku zemske zgodovine sta znatno spremenili svojo lego. Pred kakšnimi 350 milijoni let je bil severni tečaj na sedanji 30 stopinji severne širine in 45. za-padne dolžine, v terciarni dobi pa na 70. stopinji severne širine 1n 60 stopinji zapadne dolžine
Proti tretii uri popoldne sta si že oba prijatelja sedela v hotelski sobi nasproti Stone. miren in zanesljiv človek nekaj let starejši od Moravca sf 1e prizadeval, da bi skril razburjenje in ginienje zaradi svidenia s prijateljem ob tako nenavadnih okolnostih.
Moravec mu je v kratkih besedah povedal, kaj vse se je bilo zgodilo. Dolgo sta sedela prijatelja molče za mizo in premišljala. kaj naj storita
Naposled je vzel Stone v roke neki bostonski časopis, ki je zelo obširno poročal o Moravčevem begu iz ječe. Opis pa je očitno slonel le na domnevah, zakaj na koncu je Članek ostro napadal jetniškega ravnatelja iLarkina, češ da je to čuden mož, ker ni dal časopisom nikakih podrobnejših podatkov o begu.
V istem časopisu Je bila tudi drobna vest o zdravstvenem stanju jetniškega paznika t>awisa. Njegovo stanje da je- zelo resno.
Stone je gubančil čelo. Dolgo časa je premišljal. »Kaj pa zdaj?« je zdajci prekinil tnolk. »Kakšne načrte imaš?«
Moravec Je okleval.
>'Mislim namreč, kaj nameravaS najprej Brtoriti,« je nadaljeval Stone. »Saj vendar ho-fceš ostati svoboden, če bo šlo?«
»Da, vsaj nekaj časa.«
»Samo nekaj časa?«
To se pravi,« je popravil Moravec hitro, »rad bi bil svoboden kolikor mogoče dolgo Kasa.«
»Kaj nameravaS najprej storiti: Ali boš ostal v tej sobi?«
Moravec ni odgovoril.
»Povej mi vendar, dragi Rihard, saj ti ho-
čem pomagati«
Moravec se je hripavo zasmejal.
»Kar povej «
»Ne. Walter,« se je branil Moravec odločno. »Boljše je, če ne veš za moje načrte.«
Stone ga je zaskrbljen opazoval.
»No, prav,« ie menil naposled Stone »če misliš, da je tako prav, pa naj bo. Toda eno mi povej: ali še kdo drugi pozna tvoje namene?«	1
»Nihče!« Je odgovoril Moravec, a Je takoj preklical svojo trditev »To se pravi, jetniški ravnatelj Larkin ve nekaj o tem.«
»Kako pa prav ta?«
»To je bilo takole: V ječi sem se sprl z Jakobom Dorganom. Saj se spominjaš tega zahrbtnega lažnivci? Bil sem že pripravljen na hudo kazen, toda ravnatelj Larkin se je nepričakovano Izkazal za velikodušnega moža. Res, prav človeški je bil z menoj. Nato pa me je Se vprašal, kaj bi storil, če bi prišel lz ječe. No, in tedaj sem mu povedal, kaj Je moj smotčr.«
Stone je molčal ves zamišljen.
»Zdaj pa še meni povej, kaj hočeš storiti,« Je Stone prekinil molk.
»Ali moraš vedeti?«
»Moram,« je skoro svečano poudaril Stone, »ker ti hočem pomagati, da dosežeš svoj smoter, pa naj bo že kakršenkoli.«
Moravčeve oči so se zasvetile. Ko na je odgovarjal, ni bilo več bleska v njegovih očeh.
»Iz Zedinjenih držav hočem zbežati. To je vse.«
»Za ime božje, to je pač nemogoče.«
»O. imam poseben načrt.«
»Ali ti lahko pri tem pomagam?« Moravec je vstal. »Da, Walter, lahko mi pomagaš. Najprej se moram na zunaj čisto spremeniti «
»To je lahka reč,« je vedro rekel Stane. »Prav rad ti pomagam.«
»Vedel sem, da mi boš v pomoč.«
Stone je odvezal zavoj, ki ga je bil prinesel s seboj, in je povedel Moravca k ogledalu
»Sedi, Rihard.«
Prijatelj je ubogal. »Bodi pa previden,« Je prosil. »Ne vzemi preveč živih barv. Na moji sivi koži bi se takoj opazilo, da sem se »našminkal«.
»Ne, ne,« ga je potolažil Stone. »Dodal bom tudi sivkasto barvo, kakršno dobijo ljudje, ki bivajo dalje časa na deželi ali pa ob morju. Saj veS, da nekateri ljudje od »olnca ne zarjavijo, temveč se jih prime neke vrste siva barva. Takšen boš torej ti.« Stone je začel mešati šminko
»Toda ne boš si smel umivati obraz, dokler ne boš na varnem,« ga je opozoril. Ko se Je Moravec nekaj minut pozneje gledal v ogledalu, ni več poznal samega sebe.
»Kaj ni dobro narejeno?« se je veselil Stone. »Zdaj še lasuljo in naočnike, pa te noben človek ne bo več spoznal. Kakor si mi telefoniral, želiš rjavo lasuljo, kaj ne? Tu so tri; izberi si eno Naj ti jo pomerim. Pravijo. da sem mojster v tej stroki Ali še veš, kako smo takrat na dobrodelni prireditvi Rdečega križa igrali »Skrivnostno sobo«7 Frizer ni prišel in naš klub si ni vedel pomagati ...«	I
flDALJE) 1
f BTRAN10
Požar, ki traja
V rumunskem kraju Moreni, kjer so glav^-na ležišča nafte, divja že enajsto leto silen požar Tam so 1. 1929. iskali nafta Vrtali so že dolgo in dosegli dlobino 1000 m, o nafti p« ni bilo še nobenega sledu. Sveder se je zajedal Se dalje v globino, a brez uspeha. Tod« vztrajali so. Nadalievali so vrtanje in dosegli z vrtalno napravo globino 1453 m. Tedaj pa se je vrtalni stroj nenadno stresel, tramovje je zaškripalo in naprava v teži 2100 metrskih stotov je zletela v zrak. Vrgel Jo je močan tok nafte, ki je nenadno z veliko silo udarila iz globokega rova. Nafta Je pljusknila iz zemlje kakor velikanski vodomet in se hkratu vnela. Mogočen ognjeni jezi/k je siknil do višine 100 m.
Razumljivo ie, da je zaradi tega nastal v prvem trenutku velik poplah in ni nihče niti mislil na gašenje požara. Velikanski ognjeni jezik je razsvetljeval ponoči ves kraj, vročina pa je bila takšna, da so bili ogroženi sosedni izviri nafte. Nekatere so morali naglo zavarovati. Da bi požar ukrotili, so povabili strokovnjake iz vseh koncev sveta, naj bi jim pomagali. Podjetje ni gledalo na stroške, kajti največji izdatki za gašenje požara bi bili melankostni proti bogastvu, ki ga uničuje ogenj.
X Dve tretjini človeštva sta v vojni. V evropski in azijski vojni ie udeleženih skupno 1500 milijonov ljudi. Torej je na svetu samo okoli 700 milijonov ljudi, ki niso v vojnem stanju. To se pravi, da samo oičla tretjina vseh zemljanov še živi v miru. Na Kitajskem se bori 280 mili ionov Japoncev in Mandžurcev proti 330 milijonov Kitajcev V Evropi je v vojni 80 milijonov Nemcev, 180 milijonov Rusov in okoli 4 miliione Fincev. Imperija Velike Britaniie in Francoske pa predstavljata človeško silo preko 630 milijonov.
X Slovaški politik pobegnil iz Slovaške. Reuter poroča iz Pariza: Slovaški politik duhovnik Mahaček, ki se mu je posrečilo pobegniti preko meje, je dosnel v Pariz. Novinarjem ie izjavil, da Nemci iz Slovaške na avtomobilih odvažajo živila in vse surovine, ki so potrebne za vojaške svrhe. 50.000 slovaških delavcev je bilo poslanih v Nemčijo na delo Ko so se vrnili, niso prinesli s seboj nobenega zaslužka.
X Eksplozivna raketa z vžigalno tekočino. Po angleških vesteh iz Švice se tam mudi neki dir. Rudolf Werder. ki je prej zavzemal visok položaj v nemškem zunanjem ministrstvu. Svoj čas je bil tudi posredovalec med Ribbentropom in Angleži. Po njego/ih zatrditvah razpolagajo Nemci z nekim skrivnim orožjem. To naj bi bila nekaka raketa z velikanskim eksplozivnim učinkom. Raketa naj bi se poganjala s posebnim strojem z velikansko brzino v ozračje in naj bi izpuščala tekočino, ki bi se ob dotiku s kakim predmetom bliskovito užgala in povzročila požar.
X Strup iz kač dobivajo s ščegetanjem. V sadnjem času so odkrili nov način pridobivanja kačjega strupa, ki ga potrebujejo za razna zdravila. S ščegetanjem ga spravljajo iz kač. To se pravi: dotikajo se kačjih strupenih žlez z električno žico. Električni udarec prisili kače, da izbrizgavajo strup. Tekočino strežejo v posebne posode.
X Nemci imajo na bojišču ps«. Med (darili, ki jih Nemd pošiljajo vojakom na fronto, niso samo jestvine, obleka in knjige, ampak večkrat tudi kaka žival, zlasti psi Manj so zaželene mačke. Tudi nemški radio }e razglasil, da more biti dober pes vojakom na bojišču v veliko veselje in zvest tovariš. Neki vojaški zdravnik, ki se j« udeleževal vojne med Nemčijo in Avstrijo v letih 1866. In 1870.-71., pripoveduje v svojih spominih o nekem kodu, ki je spremljal peto gardno baterijo. Bil je izredno velik in močen. Pri-tepel se je bil od nekod k topničarjem in je pri njih ostal. Topničarji in konjeniki so nekdaj sploh radi redili ob svojih kotlih kaka*
že enajsto leto
Tako so začeli krotiti ogenj na razne načine. Najprej so strokovnjaki predlagali, da bi izkopali poševen predor do izvrtane luknje ter po njem odvajali podzemske pline. Ogenj, ki bi potem ne dobival več dovolj netiva, bi se počasi unesel, toda pritisk plinov je bil prevelik. Razrušil je predor in pri delu se le ponesrečilo več delavcev.
Potem so začeli vrtati drugi predor pod nadzorstvom drugih strokovnjakov. Posluževati so se začeli tudi posebnega gasilnega praška in ogenj je začel v resnici pojemati. Ker s samim gasilnim praškom niso mogli zadušiti ognja, so strokovnjaki predlagali, na1 bi livarna vlila veliko ploščo, s katero bi zaprli luknjo in tako zadušili ogenj. Ko so po velikem trudu zavalili ploščo na odprtino, io je goreča nafta vrgla v zrak.
Poslej so strokovnjaki opustili gašenje. Visok ognjeni jezik plapola še zmerom. Sosedne izvirke nafte morajo opuščati, da bi se požar ne razširil. Družba je razpisala veliko nagrado, ki znaša v naši valuti okrog 14 milijonov dinarjev za tistega, ki bi se mu posrečilo pogasiti požar. Mnogo ljudi si že beli glavo s tem vprašanjem, vendar pa je težavno reči, ali bo nagrada kdaj izplačana ali ne.
ga kozla, ker je veljala prazna vera, da prinaša srečo in da prevzema nase koniske bolezni. Vojaki so se tako navadili nanj, da so ga vodili s seboj na vseh svojih vojnih pohodih. Spremljal je topniško baterijo in vedno hodil spredaj. V neposredni bližini sovražnika je ta njegova častihlepnost povzročila tudi dokaj neprilik, ker nobene čete ali voza ni mogel trpeti pred seboj Slednjič ga vojaki niso mogli drugače ukrotiti, kakor da so ga zaprli v voz za prtljago in ga tako vozili s seboj. V taborišču pa je bil spet prepuščen samemu sebi. Najljubša jed so mu bile cigare Če je le mogel, ie vdrl v kake sobe ali kleti in poiskal zaboje s cigarami Požrl jih je ve'’ke množine Kadar je trobenta sklicala vojake, se je tudi ta kozel postavil pred zbor. Civilistov ni mogel in gorie mu, kdor bi se mu v civilni obleki približal. Tudi v bitkah se je sukal med vojaki ali pa si je poiskal kak zaboj, na katerega se ie vstopil in moško opazoval vrvež. Tako je živel z baterijo več let. Uničila ga je njegova strast do cigar in piva. Nekoč je prišel do cigar in se jih ie prveč nažrl. nato pa je našel vedro Piva, kier se je napil 5n po nekai minutah je padel na tla in poginil.
* V Nemčiij ne sme nihče poslušati tujih radijskih poročil. Nemške radiiske postaje so nedavno oddajale predavanje z novim svarilom občinstvu, naj ne posluša tujih radijskih postaj. Svarilo navaja ugotovljenie, da so se celo cele skupine zbirale in poslušale tuje postaje. To je prepovedano za vsakogar, tudi za pripadnike vojske in člane nacionalno-socialistične stranke. Niti v Nemčiji živeči tujci ne smejo poslušati tujih postaj. Celo ne onih svoje lastne države. Vsakdo, ki sliši iz katerekoli hiše, da je odprta tuja radijska postaja, ima pravico stopiti v hišo in takoj zapreti aparat. Hkratu pa mora vsak primer prijaviti policiji. Uradno svarilo označuje poslušanje tujih postaj, tudi nevtralnih, za zločin in določa za posebno hude primere celo smrtno kazen.
X 600 krat zaročena in 50 krat omožena. Višek v ženitovanjskih sleparstvih je dosegla bivša cirkuška plesalka Adriena Sleanova, hči belgijskega delavca, ki se je doslej 600-krat zaročila in 50krat omožila. Kot 141et-no dekle Je pobegnila iz očetove hiše in postala cirkuška plesalka. Izredna lepota ji je pozneje pripomogla, da so jo sprejeli v neko slovito newyorško plesno skupino. Tam se je zagledal ▼ njo ameriški milijonar Slean in se z njo poročil Lepa Adriena je pa če* nekaj tednov Izginila iz njegove palače in i njo tudi več dragocenosti in tisočakov. V San Francisca si je pozneje preskrbela ve# lažnih potnih listov in ■ tem je nastal pra-
okret v njenem življenju. Plesu je dala slovo in se lotila ženitovanjskih sleparstev. Naj. prej je sleparila po ameriških mestih, kjer ti Je izbirala same bogate ženine. Ko so ji pa postala tam tla pod nogami prevroča, se j« napotila v Mehiko. Usodna ji je postala nja-na domovina, kamor se je vrnila leto*. Ko je sklepala v Bruslju petdeseto zakonsko zve~ zo, je bil po naključju moževa priča eden ia-med njenih bivših mož. Posledica tega usod-nega naključja je bila, da so prišla njena sleparstva na dan. Namesto na ženitovanJske potovanje, je morala Andriena v zapor.
X Anglija kliče spet štiri letnike pod orožje. Angleško ministrstvo za vojsko ja razposlalo pozive letnikom od J 920. do 1923. Pričakujejo, da bo ta poziv zajel
250.000	vojaških novincev, ki bodo takoj nastopili vojaško službo.
X Kako so stari Grki izpraznili Atene zavoljo perzijske nevarnosti. Neki atenski lisi opozarja na pripovedovanje starega Herodota, po katerem je Temistoklej 1. 480. pred našim štetjem dal izprazniti Atene, ko so sa perzijske čete po predoru pri Termopilah bližale temu mestu. Medtem ko je pripravljal znamenito pomorsko bitko pri Salamini« kjer je uničil perzijsko brodovje, je odredil« da so ženske, otroci in starci Atene zapustili. Pozneje so morali iz Aten tudi sužnji, ker sa je bal, da bi mogli ti sovražniku pomagati. Izseljeno prebivalstvo so spravili v Trecen, Egino in delno na Salamino.
X Letalski izumitelj Messerschinidt se ni 5c ni nikdar peljal z letalom. Nemški topniški podoficir Walter Messerschmidt se je po vojni 1. 1918 vrnil domov in z milijoni drugih brezposelnih iskal zaposlitve. Po poklicu je bil mehanik Dobil je službo tehničnega pomočnika v kemični delavnici velikega nemškega podjetja. Toda kmalu nato ja Messerschmidt pustil kemijo. Stopil je v Kruppove tvomice v Essenu kot mehaniškl konstruktor Kljub obilnemu delu je našei vedno dovolj časa baviti se s tehničnimi vprašanji. Noč in dan je mladi mehanik risal in si ubijal glavo s to ali ono novo zamislijo To je delal iz zabave, ker ga je veselilo. ne pa morda iz svoje življenjske potrebe. Leta 1930. je da patentirati nov izum letalskega motorja pri berlinskem pristojnem uradu. Messerschmidtu pa ni bilo na tem* da bi imel od vsega tega gmotno korist. Nikdar ni nikomur pripovedoval o svojih zamislih in načrtih. Ves svoj prosti čas je porabil za to. da je iskal nove dovršenosti in popolnosti pri svojih ugotovitvah N1 egov ustvarjalni duh ni bil nikdar miren in zadovoljen. temveč ie hotel vedno le naprej k novim ugotovitvam, novim izumom. Leta 1934. ko je prišel v Nemčiji na oblast narodni socializem, je Messerschmidta poklicala k sebi nemška državna tajna policija ter ga takole opozorila: »Vi ste pred svojimi delavskimi tovariši delali opazke proti vladi Držite jezik! Če se še kdaj to zgodi, vas bomo aretirali.« Ko se je Messerschmidt vrnil za svojo delovno mizo v Kruppove tvomice, je dobil od ravnatelja pismo s sporočilom, dal je izgubil službo. Toda ni dosti premišljal, kako bi dobil novo službo. Dvignil je iz hranilnice svoj denar in se napotil v svoje rojstno mesto Stuttgart. Vzel je v najem hangar na letališču v Boeblingenu. To je bil začetek Messerschmidtovih tvornic. Štiri tedne pozneje je neki polkovnik v letalskem ministrstvu v Berlinu že preučeval načrt novega lovskega letala, ki bi lahko dosegel hitrost 500 km na uro, letala vrste »Messerschmidt I«. Po šestih mesecih je začel Messerschmidt s svojimi delavci delati s polno paro. V Stuttgartu je bila postavljena nova delavnica ia potem še druga. Z novim letom 1937 je družba Messerschmidt že imela toliko denarja, da je brez posojila zgradila nadvse moderno tvomico v Augsburgu. Najzanimivejša zadeva pri vsem tem pa je, da ta izumitelj še nikdar v svojem življenju ni stopil v nobeno letala
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
DOMOVINA St 6
STRAN 11
NAPISAL M I B K O BRODNIK
rce v okovih
ROMAN
t6
čeprav je Branko moral pričakovati, da se 'je v dolgih letih, ko ga ni bilo doma, moralo dosti izpremeniti, na tak udarec vendar ni bil pripravljen. Da je Zora žena onega, o katerem le sumil, o katerem je bil skoraj prepričan, da ie kriv vsega njegovega gorja, ta misel ga je tako pretresla, da je prebledel kakor smrt
'Ne. sai ni mogoče.« so neslišno zajecljale T)’"i?ove ustnice »Kako ie m opla to storiti? K^Vo se ie mogla rani odločiti?«
~>etektiv. ki ie na Brankovem obrazu opazi1 kako so na mladega moža vnlivaV nie-gove besede, ie obetal sred? stavka Sele ko ?e videl, da se ie Branko premagal, ie nadaljeval s pripovedovanjem in omenil o Kregarju nekai reči ki so bile takrat splošno znane. In ko ie Branko čul. kakšen je mož Žene. ki jo ie liubil kakor more človek Iju-bi+i samo enkrat, se je zgrozil
»Tn ona to ve?« ie vprašal z drhtečim glasom
»Vedeti mora. Zvedeti ie morala,« ie odvrnil detektiv »Takrat ko sem vse to odkril možu niene oriiateljice. ki me le v nie-n^m imenu naprosil, se je, kakor sem čul, Jo*:ta nd niega.«
»bočila?«
»Da — ali bolie. šla ie z njegovega doma, z »raš^ine kier ie bivala.
Tn potem ie vorašal še to. kar mu je neprestano težilo srce O svoiem otroku.
»Ali ie šla sama?« ie vprašal kolikor je mo«el mirno, da se ne bi izdal . »Ne. tudi svojega sinčka ie vzela s seboj.«
»Sinčka’« ie zadrgetsl. kakor ne bi mogel ve^ieti Toda tedai mu je nova misel prešini glavo Ali ie ta sin njegov?
Komai je izdavil:
»Koliko let ie temu otroku7«
»Ne vem.« je odvrnil cletek+iv in oogledal v tla kakor ne bi rcnral v;deti Brankovega tmečega obraza, »če vas zanima, lahko •poizvem. Jutri ali pojutrišnjem vas obvestim ..«
"Ne, več bi hotel od vas,« ga je Branko prr-kinil. »Ali niste preveč zaposleni?« »Precei dela imam .. toda če želite .. .c »Potreboval bi vas,« mu je deial Branko; »naibrž za dalj časa. Ali bi mi mogli biti na razpolago?«
»Če želite...«
Določite ceno,« je kratko rekel Branko. »Recimo za dva meseca. Koliko bi hoteli? Plačam vam v naprej.«
Detektiv je povedal vsoto.
•»Toliko vam dam na mestu,« je rekel Branko in položil na mizo nekai velikih bankovcev. »Stvar ni kriminalna, kar vam moram že vnaorei povedati. Če se posreči, dobite po dveh mesecih dvojni znesek. Velja?«
»Velja,« ie veselo udaril detektiv. »Takemu gospodariu rad služim Zdaj mi pa povejte, v čem bo moje delo?«
»Precei ga bo.« je odvrnil Branko. »Najprej morate zvedeti vse, kar se tiče Kregar-jeve žene, potem pa bo treba, če je mogoče, vse reči, ki ste mi jih povedali o Kregarju, podpreti z dokazi. In — morali mi boste vsak večer sproti poročati. Tu v hotelu me dobite. Jaz bom med tem poizvedoval še na lastno pest. Če ne bi dobili mene. se dogovorite z mojim tovarišem.« Pokazal ie na Mitjo, ki je ves čas brez besede poslušal njun pogovor »Torej iutri zvečer do svidenja.«
Dal mu je roko in ga spremil do vrat.
Ko sta bila z Mitjo sama. Branko dolgo ni spregovoril. Kakor bi bil v mislih ponovil vse, kar je pravkar čul, kakor bi se nenadoma spomnil neštetih drugih reči. ki jih še mora opraviti, je skoraj pozabil, da sedi zraven njega njegov prijatelj Sele čez dolgo
je segel z roko v svoje goste lase, kakor bi se bil prebudil iz sanj in jih hotel pregnati. Potem pa se je obrnil k Mitji:
»Mislil sem, da se ne bo vse tako strašno izpremenilo. Sanjal sem, da bom lahko pohitel k njej, toda zvedeti sem moral, da je žena drugega...«
Premolknil je. Potem je vstal in jel hoditi po sobi gor in dol. Nenadoma se je ustavil in zamrmral:
»Jutri obiščem očeta... Če je še živ...«
Po tolikih razočaranjih, ki jih je doživel, po besedah, ki jih je pravkar slišal, se mu je zdelo, da se ne b? smel čuditi, tudi če bi zvedel. da je oče umrl. Toda to misel si je pregnal iz glave. Saj ni mogoče, ne. to ne sme biti! Njegov oče še živi. morda obupuje, toda čaka ga, svojega sina, kakor ga čaka zemlja. ki jo je tako ljubil.
»Da. jutri Doidem k oče^u.« ie dejal še enkrat. Drugega stavka ni ponovil.
Se dolgo sta se nogo^Hala. Na polnoč ie Sla ura. ko sta legla MHia ie takoi 7acr>al, Branko Da navzlic utrujenosti ni mogel zatisniti očesa. Sele jutrnje ure so mu prinesle počitek.
Deseto poglavje PRI OČETU
Pozno dopoldne se je Branko prebudil. Mitja je bil že davno nrej pokoncu in si dajal onravka v svoii sobi.
Pozajtrkala sta in vzela avto ter se odpeljala proti Goreniski
Dolgo se je vila pot kakor kača po ravnini, potem pa se ie zož;la v kotlino, kier je ležal Brankov roistni kraj. Kopica belih hiš s cerkviio na sredi, vse okoli polja in travniki po«eiani z domovi vsemi novimi, kakor bi bili praznično oblečeni.
Branko je le bežno pogledal v dolino. Njegov pogled je pohitel na hribček, ki se ie pravkar pokazal izza ovinka, na hribček, kjer ie bila njegova domačija. Videl jo je, vso mlado lepo. kakor nevesto.
»Vidiš, tamle je moj dom.« je dekel Mitji in z roko pokazal na hribček »Tam živi moj oče... « je tiho dodal in nenadoma obstal sredi besed Snet se je v njegovi duši zbudil isti strah. Prve hiše so ubežale mimo niega. Potem jih je bilo čedalje več Na obeh straneh. druga k drugi so se stiskale Sredi vasi. pri cerkvi, je Branko velel ustaviti. Se zmeraj je bila tam pod košato lipo gostilna, kakor takrat, ko je bil poslednjič tu Koliko let je bilo že odtlej. S sunkovito kretnjo je odprl vratca in skočil iz avta.
To je bila gostilna, kamor je njegov oče zahajal ob nedeljah popoldne. Tudi danes je bila nedelja Bog ve. morda ga dobi v gostilni .. Kako se bosta sešla? Kako se bosta pozdravila? Ali ga bo oče spoznal? V teh dolgih letih se je bil tako izpremenil, da Je bil čisto drugi. Prej je bil še mlad fant, vesel, malce vihrav, dober. Zdaj je bil mož. Leta so ga izklesala, utrdila, in samemu sebi si je moral priznati, da so ga napravila trdega. V teh letih, ko se je moral vsak dan boriti za življenje, za obstanek, kakor preganjana žival, je izgubil marsikaj. Pol svojega bitja, boljšo polovico.
Nekoč ie bil sanjač. Zdaj ni bil več...
Noga se mu kar ni hotela premakniti, ko je hotel stopiti v gostilno. Kaj mu bo povedal naslednii trenutek? Kakšna vest bo? Vesela? Žalostna? ..
In vendar ie stopil naprej. Na pragu mu je zastavil pot gostilničar Skoraj nič se ni izpremenil v teh dolgih letih Prav tako močan in zajeten mož je bil kakor takrat.
»Le noter, gospod.« ga je prijajmo povabil, toda Branko se ni zganil.
»Nekaj bi rad zvedel,« je z muko izpre-govoril. »Saj poznate gospoda Slavca... «
Vprašujoče ga je pogledal, kakor ’>i hotel
videti vsako najmanjšo izpremembo na krčmarjevem obrazu. Kaj bo bral na njem?
Toda krčmarjev obraz se ni prav nič izpremenil. Prav tako miren je bil, kakor po njegovih prvih besedah, kakor zmeraj. In na glas mu je rekel:
»I, tam gori na hribu samotari. Zdaj bolj poredko prihaja k meni. Menda ga že tri tedne ni bilo.«
Branku se je odvalil kamen s srca.
»Hvala,« je zajecljal. S silo se je moral premagati, da ni stopil h krčmarju in ga objel.
»Ali ste k njemu namenjeni? Pa ga pozdravite in mu recite, naj se spet kaj prikaže v dolino.«
»Rekel mu bom,« je veselo odvrnil Branko in skočil nazaj v avto.
In ko je šofer spet pognal, se je zamislil vase. Pomislil je. kako dobro je, da ga ni krčmar spoznal. Če ga on ni, ga tudi drugi ne bodo. In njegovo maščevanje, ki ga je bil namenil vsem, ki so bili krivi njegovega trplienja, bo lahko. V temi bo delal, nihče ne bo vedel zanj, nihče ga ne bo spoznal. In ko bo okrog njih ovil mrežo, takrat stopi, prednje in se jim predstavi. Da, predstavi se jim, da jih bo strah. In takrat pride šele pravi trenutek maščevanja!
Avto je zavil v hrib. V nekaj trenutkih bo obstal pred njegovim domom. Kaj pride potem?...
Ni si razbijal glave. Naj pride karkoli.
Zaškripale so zavore, domača vrata je zagledal pred sabo, široko odprta, kakor bi ga klicala, vabila, naj vstopi.
In vstopil je.
V veži ni bilo nikogar. Z bežnim pogled dom se je ozrl okrog sebe. Prav tako je bi-? lo še. kakor takrat, ko je odhajal, prav tako domače, čeprav skoraj prazno. Sleherni kotiček mu je zbujal tisoče spominov. Na ste-? ni ie zagledal slike, ki jih je risal, ko je še hodil v mestne šole. Otročje so bile, nerodne, in vendar so se mu zdele tako lepe.
In šel je od druge do druge. Potem se je nenadoma zagledal pred vrati v 'zbo. Podzavestno mu ie segla roka naprej in pritisnil ie na kljuko.
Vrata so zaškripala, kakor bi se hotela upirati, da jih nekdo moti. Soj solnca, ki je sililo skozi dvoriščno okno. mu je udaril v obraz in ga skoraj oslepil. Skozenj je videl za mizo. kier je sedel starček in si z roko podpiral glavo. Ko je začul škripanje vrat, se je zdrznil in pogledal, kdo ga moti.
POT V ŽIVLJENJE
Branko je obstal na pragu, kakor prikovan. Ni mogel naprej, čeprav je hotel skočiti k očetu, ga objeti, mu povedati, da je prišel. da nikdar več ne pojde od njega.
»Oče!« je hotel vzklikniti, toda beseda mu ni šla iz grla.
Teda je njegov oče vstal, počasen, truden, ubit je bil njegov korak, stopil je po sobi, proti vratom, obstal tik pred njim.
»Ali mene... «
Beseda mu je zastala. S svojimi slabimi očmi je pogledal mlademu možu v obraz, in tedai so se mu razširile zenice —
»Moj Bog ... « je šepnil.
Koga gleda pred seboj? Ali je to mogoče? Ali ni samo podoba iz sanj?
»Branko!« je potem udarilo iz njega. Njegove roke, ki so dotlej kakor mrtve visela ob njem, so nenadoma oživele, zgrabile moža. ki je nemo. brez besed stal na pragu, za ramo. ga potegnil k sebi in se ga oklenile.
»Branko!«
Ni mogel naprej. Solze so se vlite ubogemu starčku in razjokal se je na 'rinovih prsih. In čutil je. kako so se ga oklenile njegove roke. kako so ga stisnile k sebi in kako mu ie velel pridušen glas:
»Oče vrnil sem se . . «
Dolgo sta ostal objeta. Potem so starčeve roke popustile, zdrknile nazaj, stari Slavec se je obrnil, potegnil Branka za roke.
(Dalje) i
✓
r STRAN 12
Iz naših delavskih krajev
Podpore Delavske zbornice
delavska zbornica je objavila v dnevnikih, da je na zadnji seji upravnega odbora razdelila med strokovne organizacjie večje zneske, katere naj bi organizacije razdelile brezposelnim delavcem. Narodno strokovna zve-k-a je dobila od svojih podružnic in od posameznih članov vprašanja, kdaj se bodo sedaj pričele deliti podpore. Narodno strokovna y\reza mora na vsa ta vprašanja odgovoriti, ta do danes še ni prejela od Delavske zbornice nobenega zneska in ji tudi ni znano, da bi ne ji na seji upravnega odbora Delavske zbornice priznala sredstva, da jih razdeli med brezposelne delavce. Ce že smatra Delavska j zbornica za potrebno, da po dnevnikih razglaša, da je organizacijam razdelila denar, naj tudi objavi, kdo je ta denar prejel.
Narodno-strokovna zveza.
Jesenice-Javornik
V nedeljo, One 4. t. m. se je vršil članski sestanek, ki sta ga sklicali podružnici NSZ Jesenice — Javornik. Dnevni led sestanka je bilo poročilo o akciji organizacij za priznanje araginjskih dokiad delavstvu v KID in von-tev obratnih zaupnikov. Na sestanku sta poročala tov. Zupan Tine in tov. La j nor Adoif, ki sta obenem opravičila zaradi bolezni odsotnega tov. dr. Bohinjca. V glavnem se je obravnavala zapoceta akcija za priznanje rednih draginjskih doklad delavstvu pri KlO. Delavstvo vedno težje prenaša naraščajočo podražitev življenjskih potrebščin. Upamo, da bo podjetje svoje stališče spremenilo in da bo pristopilo k obravnavi draginj sk .h doklad, ki naj bi bile mesečne in ne četrtletne, kakor pravi uprava KID v svojih dopisih. Zahteve delavstva so upravičene, kar je velik del delavstva primoran kupovati svoje potrebščine radi oddaljenosti v privatnih trgovinah. Zastopnikom NSZ so bila na tem sestanku podana striktna navodila, kako naj nastopajo pri razgovorih in zagovarjajo upravičene zahteve organiziranega delavstva.
Na sestanku so se obravnavale tudi predvidene volitve obratnih zaupnikov, ki se bodo vršile dne 9. t. m. za podjetje KID. Narodna strokovna zveza ncstopa pri teh volitvah s svojo listo, in je odstopila eno mesto tudi Zvezi strojnikov in strojevodij, ki bodo po sklepu svojega sestanka glasovali za to listo. Vsi navzoči tovariši pa so zagotovili, da bodo storili svojo dolžnost s tem, da bodo agitirali za listo kandidatov NSZ.
Volitve delavskih obratnih zaupnikov za leto 1940 se vršijo za obrate KID v petek, dne 9. t. m. Za zaupanje delavstva se potegujejo 4 delavske organizacije, ki so tudi predložile svoie kandidatne l’ste. Te organizacije se delijo v dva dela: V podp;snice in ne^odpisnice kolektivne pogodbe delavstva ~<Tr>. P"i	volitvrb	7^urr’’kov ’’e bil še
precejšen del delavstva, ki je oddal glasove za tako listo kandidatov, ki ni bila sopodpisnica kolektivne pogodbe. Zato je razumljivo, r a ta del delavstva ni mogel prednašati svodih teženj predstavnikom onih organizacij, ki so bile poapismce koiektivne pogodbe, posebno, ker je ta del delavstva ponovno odklonil podpis kolektivne pogodbe. Vse naše delo je in bo usmerjeno vedno pozitivno in ne bomo omalovaževali nobene pridobitve, ker bi s tem delali nerazpoloženje med delavstvom tudi tam, kjer ni za to nobenega vzroka. Narodna strokovna zveza pa je izpolnila svojo dano besedo delavstvu o priliki zadnjih volitev s tem, da je šla samozavestno na delo za odpravo krivic in za splošno zboljšanje položaja celokupnega delavstva. To naše delo -e v precejšni meri uspelo, vendar bi bil uspeh še boljši, ko bi imel del delavstva več smisla za skupnost, kakor pa za razne intrige, ki delavske vrste razdvajajo in slabšajo njihov vpliv. Pri vsem našem prizadevanju
za izbolišanje položaja so sodelovale tudi os-tplp delavske organizacije, ki pa nekatere za- , radi svojega šibkega vodstva in vplivov, ki J jih dobivajo iz gosposkih krogov, ne razume- | jo in ne morejo poznati praktičnega delav- i skega življenja; zato tudi ne morejo tako energično zastopati delavskih interesov, kakor naša svobodna in neodvisna strokovna organizacija.
Že pri zadnjih volitvah obratnih zaupnikov smo dobivali očitke o hibah in napakah kolektivne pogodbe, češ, da je vzela novovsto-p’všrm delavcem 20 odst. celotnega zaslužka. To smo popravili in ima danes novovstopivši pomožni delavec pri 8 urnem dnevnem delu 42.d;narja zaslužka, delnvka pa 29 60 dinarja brez akordnih pribitkov in osebne i usposobljenostne doklade, kar je prav gotovo lep uspeh Odkar vodi NSZ vprašanja delavstva pri KID je razlika ta, da se je vedno zavzemala v prvi vrsti za one delavce in de-lpvke ki fo naislabše plačani. Pred leti, ko ni imela NSZ še tako velikega vpliva kakor sedaj, se je vse to vodiio popolnoma druga-] če. NSZ si prilašča še celo vrsto zaslug, ki so 1 objektivnemu delavstvu že itak znane.
Delavske strokovne organizacije so pričele borbo za vpeljavo redne draginiske doklade delavstva pri KID vsled porasta cen življenjskih potrebščin. Ta akcija se je pričela že pred 6 tedni in so jo podprle vse delavske organizacije. Zadnji odgovor KID pa se gla- j si, da je pripravljena pristopiti k razgovorom, j vendar pa izraža žel’o, da naj se ti razgovori j prično po opravljenih volitvah obratnih za- , upmkov. Zato so volitve obratnih zaupnikov j tudi zaradi tega vprašania posebno važne. Od I večjega števila izvolienih zaupnikov je tudi odv:sen uspeh, ki ga bo cosegla NSZ pri sklepanju o tako važnih življenjskih vprašanjih.
Javornik
V petek, dne 9. februarja t. 1. se vršijo od 5. ure zjutraj do 11. ure zv. v vratarnici KID na Javorniku volitve delavskih obratnih zaupnikov. Zanimanje za iz;d volitev delavskih obratnih zaupnikov je precejšnje in je nacionalno delavstvo prav pridno na delu. Ude-ležuie se volilne borbe in želi da bi bila dostojna, ker so časi preresni za kakršne koli nelojalne napade od katerih pa delavci nimajo ničesar. Pričakujemo, da bo delavstvo znalo ceniti delo NSZ, ki se s tako vnemo zavzema za delavčeve težnje v obratih.
Upamo, da bodo delavci razumeli pomen volitev obratnih zaupnikov in da stojimo i vsled tega pred važno odločitvijo, kako se bo-; do vpoitevale naše zahteve pri vodstvu v obratih. Izvolitev nacionalnih zaupnikov pome- , ni ne samo napredek za NSZ, temveč tudi ! večji vpliv NSZ, ki zastopa interese celokupnega delavstva.
Novoizvoljene delavske zaupnike čaka de-i lo, ki ga more opraviti le močna delavska organizacija s sodelovanjem delavskih zaupnikov.
Delavci! V petek, dne 9. t. m. boste zopet soodločali o svoji usodi; zato napravite svojo dolžnost, da boste glasovali z modro glasovnico za listo NSZ.
V soboto, dne 10. t. m. se vrši ob pol 8. uri zvečer v dvorani Sokolskega doma na Kor.
| Beli javno predavanje o temi: »Finska, dežela tisočih jezer«. Predaval bo prosvetni referent g. Pirnat Viktor iz Ljubljane, ki si je med nami pridobil splošne simpatije. Omenjeno predavanje bo spremljalo 88 skioptičnih slik in je vstopnine prosto; zato želimo, da se ga udeležite vsi tovariši s svojci, ki sta-nu>ejo v bližini in okolici.
Dalje sporočamo, da se prično zopet redna predavanja ljudske univerze. Predavanja bodo brezplačna.
Prosvetni odsek NSZ sporoča, da vprizori v nedeljo, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer češko narodno dramo »Dramo izza štirih sten«, šti—
rideianko igrajo najboljši igralci, ki jih je 30. Sodelujejo tudi tamburaši bratske podružnice z Jesenic. Delavska drama je gotovo prav primerna času, v katerih živimo. Delavci si bodo lahko ogledali delo, v k».r-»csm je pokazana vztrajnost delavstva, ki sleanjič konča z lastno žrtvijo za biagor zapo*.! mh delavcev. Nikogar izmed tovarišev in prijateljev ne sme manjkati in naj nagradi delo posvetnega odseka s svojo udeležbo in s priznanjem za trud, ki ga imajo igralci. Vsebina drame, je za vzgojo mladih delavskih zaup-1 nikov in bodočih zastopnikov delavstva zelo aktualna.
Ljubljana
Odbor društva zidarjev v Ljubljani sporoča i vsem tovarišem, da se bo vršil v nedeljo, dne j 11. t. m. od pol 10. uri dop. redni letni občni zbor v prostorih tajništva NSZ na Miklošičevi cesti. Vse tovariše prosimo, da se tega občnega zbora udeležite in da pripeljete s seboj nove tovariše.
Podružnica NSZ Ljubljana vabi vse članstvo na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih tajništva NSZ. Na dnevnem redu so poročna društvenih funkcionarjev. Vse tovariše in tovarišice vljudno vabimo, da se rednega občnega zbora udeleže.
Podružnica NSZ Ljubljana priredi dne 11. t m. ob 4. uri pop. v dvorani Delavske zbornice akademijo, na katero vabi delavstvo m vse ostale somišljenike Na dnevnem redu bo med drugim tudi opereta »Kovačev studems ki jo bo spremljal tamburaški zbor NSZ. Zaradi zanimivega sporeda pričakujemo obilne udeležbe. Vstopnice so v predprodaji v ta.-ništvu Narodne strokovne zveze in na dan prireditve v Delavski zbornici od 3. ure dalje.	ODBOR
St. Vid nad Ljubljano
V nedeljo, dne 11. t. m. ob 10. uri dop. se bo vršilo javno zborovanje Narodne strokovne zveze v dvorani gostilne g. Kratky-a v S';. Vidu nad Ljubljano. Na tem zborovanju se bodo obravnavala vsa aktualna delavska
| vprašanja in bo imel tov. dr. Alujevič pro-' gramski govor o pomenu NSZ. Opozarjamo ! na to zborovanje vse tovariše — delavce. Da-j lje prosimo, da se zborovanja udeleži tudi vse ono delavstvo iz St. Vida in okolice, ki je prejelo vabila.
Videm Krško
V nedeljo, dne 11. t. m. se bo zbralo delavstvo celulozne tovarne ob 3. uri pop. v gostilni g. Vaniča v Krškem. Na to zborovanje bo prišel zastopnik centrale NSZ in obratni zaupnik ter predsednik podružnice NSZ v Medvodah, ki bo poročal o mezdnih akcijah, delu in uspehu papirnega delavstva v Vevčah-Goričanah. Drug zastopnik pa bo podal splošno sliko težkega delavskega položaja ter govoril tudi o pomenu organizacije
Upamo, da se bodo vsi delavci celulozne tovarne polnoštevilno udeležili tega sestanka, saj se bodo na tem sestanku razpravljala zelo važna delavska vprašanja.
Trbovlje
V soboto, dne 3. februarja t. 1. se je vršila v Trbovljah širša seja podružnice NSZ, ki je bila zadovoljivo obiskana in se vidi, da so
I delavci v Trbovljah izpregledali in končno spoznali prave zastopnike delavstva. To sejo je obiskalo precejšnje število simpatizerjev; in naših tovarišev, kar priča, da bo podružnica pričela z živahnim delovanjem. Pogoji za to delovanje so dani in upamo, da bodo odbov. ter tudi ostali tovariši in somišljeniki storili vse, da se delo v podružnici NSZ poziv., članstvo pa poveča tako, da bomo lahko pri prihodnjih pogajanjih zpstopani povsem drugače, kot smo bili do sedaj.
Na tej seji se je razpravljalo o mezdnem gibanju pri TPD, o volitvah obratnih zaupnikov ter o splošnem organizacijskem delovanju.	•	/-	/
Izdaja za konzorcij »Nove Pravde«: dr. Joža Bohinjec — Urednik: Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Vsi v Ljubljani.