gorenje gorenje mm a gorenje informator is List za obveščanje delavcev Gorenja — Številka 53 — Leto XVII. — Titovo Velenje, 23.11.1983 Boljši jutri bomo ustvarili le z delom Pred štiridesetimi leti se je 29. novembra v Jajcu zbralo 142 odposlancev iz vseh pokrajin okupirane Jugoslavije in na drugem zasedanju razglasilo Avnoj za vrhovno izvršilno oblast in sprejelo izredno pomembne sklepe, s katerimi so ustanovili vrhovne državne organe nove Jugoslavije pod vodstvom KP in tovariša Tita. Ti dogodki so jasno začrtali pot naprej, pot, ki je vodila v samoupravni socializem. Borba, ki se je nadaljevala tudi o o osvoboditvi. V naši štiridesetletni zgodovini predstavlja pomemben mejnik tudi 27. junij 1950, ko je bil v skupščini Jugoslavije sprejet zakon o delavskih svetih. Tako se je v praksi uresničilo revolucionarno geslo organiziranega proletariata „tovarne delavcem". Samoupravljanje je vse bolj postajalo del našega življenja. Delavcem je bila dana neodtujljiva pravica, da sami od- ločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. Ob pogledu na prehojeno pot spoznavamo, da revolucija še vedno traja. Boljši jutri lahko ustvarimo le z delom po načelih samoupravljanja. Tega se še vedno ne zavedamo dovolj. Pogosto se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da so rezultati gospodarjenja odvisni od nas samih. Težak položaj, v katerem smo se znašli, zahteva od nas, da se korenito lotimo vseh problemov in da opredelimo skupne interese. Enotno doseganje zastavljenih ciljev z združevanjem našega dela m ustvarjalnosti je porok, da bomo praznik naše republike praznovali s spoštovanjem in ponosom. Ob dnevu republike čestitam vsem delavkam in delavcem Gorenja ter jim želim še veliko delovnih uspehov. Vlado Rančigaj, predsednik delavskega sveta Gorenje TGO Iskreno čestitamo za 29. november - rojstni dan nove Jugoslavije Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije Gorenje Vsem delavcem Gorenja ob dnevu republike — 29. novembru, iskreno čestitamo in želimo veliko delovnih uspehov! Učenci in delavci osnovne šole Miha Pintar — Toledo Titovo Velenje Tudi domovina ima rojstni dan Pionirka sem, s polnim stave, ki pošiljajo iz kraja srcem ljubezni, ljubezni do domovine. Ko se učim o domovini, ko sem ponosna, sem ponosna na domovino. Ko imam koga rada, imam rada tudi domovino. Domovina je velika, vendar gre prav v vsako srce. Domovino družita skupna sedanjost in preteklost. Pred nami je dan republike, rojstni dan domovine. To je dan, ki ga slavimo kot spomin na čas, ko se je v zgodovinskem mestecu Jajce rodila naša domovina. Ko ima domovina rojstni dan, je vse okrašeno, veter piha v za- v kraj pozdrave in čestitke. Domovini na čast recitiramo pesmi. Ker smo mi vsi domovina, je to tudi naš praznik. Ker domovino ljubimo, se učimo, delamo in veselimo. V teh najbolj svečanih trenutkih cicibani postanejo pionirji in vsi skupaj si prizadevamo za boljše življenje. Želimo še naprej živeti v soncu, sreči in svobodi! Domovino gradimo vsi in jo bomo še gradili in jo tudi vsi branili. Urša Delčnjak, 5.a osnovna šola Miha Pintar—Toledo Projekt „Obnova Gorenja” Za vnovično utrditev po-, slovnega sistema Gorenje in odpravo težav, ki so prisotne, je potrebna zraven že sprejetih kratkoročnih ukrepov tudi njegova celovita in dolgoročnejša preosnova. Zaradi velikosti in zapletenosti Gorenja je bilo odločeno, da se pristopi k obnovi sistemsko, to je na projektno — programski način, dolgoročno in s sodelovanjem zunanjih strokovnih institucij. Tovrstne napore bomo združili in uresničili v okviru projekta "Obnova Gorenja". Osnovni namen projektnega pristopa preosnove Gorenj je izdelati izhodišča z natančno opredeljenimi cilji posameznih podprojektov, omogočiti kratkoročne učinke v skladu s sistemskimi rešitvami, zagotoviti sistemske rešitve, dvigniti znanje in usposobljenost, uveljaviti stalno preosnovo Gorenja, združiti kadrovske potenciale za obnovo ter osvojiti najprimernejše metode dela in motivacije. Za preoblikovanje Gorenja je bilo pripravljeno tudi celovito gradivo, ki pomeni zbir izhodišč za akci-jo. Ker se morajo zaradi velikosti in kompleksnosti v projekt "Obnova Gorenja" zraven strokovnjakov Gorenja vključiti tudi strokovne institucije, je bilo dogovorjeno, da bo Poslovna skupnost za svetovanje Ljubljana strokovno usmerjala, usklajevala in spremljala delo zunanjih svetovalnih organizacij na posameznih segmentih poslovanja, predvsem kar zadeva programsko usmeritev sozda Gorenje, raziskave in razvoj, planiranje in analize z računovodstvi in ekonomiko, finance, marketing, integralno upravljanje kakovosti in zanesljivosti, proizvodnjo, informatiko in avtomatsko obdelavo podatkov, vse poslovne aktivnosti s tujino in v tujini, družbenoekonomske odnose in samoupravljanje, sociološki vidik preosnove Gorenja, dvig tehnološkega znanja in organiziranost. Za omenjena poslovna področja bomo v okviru Gorenja oblikovali posebne delovne skupine. Da bi zagotovili kontinuiteto nadaljnjega dela,naj bi se te organizacijske skupine po sprejetju projekta "Obnova Gorenja" preoblikovale v nove organizacijske enote oziroma bodo njihovo delo prevzele obstoječe organizacijske enote. Projekt "Obnova Gorenja" bodo v okviru Skupnosti za svetovanje Ljubljana uresničevali Ekonomski center Maribor, InstitutJožef Štefan Ljubljana, Zavod za organizacijo poslovanja Ljubljana, Institut za organizacijo, ekonomiko in tržne raziskave Ljubljana, Visoka tehniška šola Maribor, Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, Razvojni center Celje, Zavod za produktivnost Ljubljana in po potrebi še drugi. Pri uresničevanju projekta bodo, po potrebi, sodelovale tudi svetovalne organizacije iz tujine. SISTEMATIČNO REŠEVANJE PROBLEMOV Sodobno reševanje industrijskih problemov postavlja vse bolj zahtevne naloge. V Gorenju je bilo nedavno predavanje o metodologiji sistematičnega reševanja inženirskih problemov. Časovna stiska in krajšanje vseh faz nastajanja izdelkov zahtevata tudi vse več znanja s področja inženirske metodologije reševanja nalog. Na predavanju, ki ga je pred kratkim organiziral naš Izobraževalni center, je skušal dr. Julij Bertoncelj osvetliti večplastnost današnjih problemov v industrijski proizvodnji izdelkov, ki jih klasično ne moremo več uspešno reševati. Avtor je predstavil osnovni princip reševanja problemov ter opozoril na uporabnost nekaterih metod, ki nas bolj sistematično in seveda tudi hitreje vodijo k rešitvi problemov. Poudariti velja, da je projekt "Obnova Gorenja" prvi primer, da bo slovensko svetovalno znanje združeno na določenem projektu. Do konca leta bo potrebno opraviti vsa pripravljalna dela v zvezi z začetkom uresničevanja projekta. Dopolniti bo treba analizo stanja tako poslovnega sistema Gorenje kot posameznih njegovih področij, pripraviti koncept projekta "Obnova Gorenja", izhajajoč iz opredeljenih problemov in ciljev preosnove Gorenja ter njihovega vrednotenja, pripraviti okvirni časovni plan ter sprejeti samoupravni sporazum za delo v okviru projekta "Obnova Gorenja". Dolgoročni učinki predlaganih in sprejetih odločitev bodo, razumljivo, znani šele čez čas. Gotovo pa je, da bo potrebno nekatera vprašanja začeti razreševati takoj, zlasti še tista, ki naj bi bila podlaga za takojšnje odločanje. Trije novi prodajni prostori Gorenja Za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih v maloprodaji in popolnejšo ponudbo izdelkov Gorenja bodo delavci Maloprodaje še v tem letu pridobili tri nove prodajalne v Zagrebu, Ljubljani in Titovem Velenju. Prodajalni v Zagrebu in Ljubljani bodo predvidoma odprli sredi decembra, v Titovem Velenju pa konec decembra. Otvoritev prodajalne v Titovem Velenju jim pomeni še posebej veliko in pomembno pridobitev, saj je dosedanji prostor krnil naš ugled in zaviral njihova prizadevanja za uspešnejšo predstavitev Gorenja. DOPISUJTE V »INFORMATOR' ... . -r. Prejšnji teden so obiskali Gorenje predstavniki Gospodarske zbornice Jugoslavije in zvezne skupnosti za cene. Niko Filipovič, podpredsednik GZJ, Ante Zmijarevič, predsednik zvezne skupnosti za cene, predstavnika združenja kovinske industrije Zekovič in Perič ter svetnik v predsedstvu GZJ Derič, so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo štedilnikov, hladilnikov, pralnih strojev, zamrzovalnih skrinj in omar ter tozd Galvana. Med obiskom so predstavniki Gorenja goste opozorili na razliko med cenami reprodukcijskih materialov in sestavnih delov, ki jih uporabljamo, in cenami končnih izdelkov Gorenja. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani:Du-šan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974. Vse sile za izpolnitev proizvodnih in izvoznih načrtov Kljub veliki zavzetosti delavcev Gorenje Promet Servis pri pripravi sanacijskega programa planov za leto 1934 in drugih pomembnih dokumentov za povečanje izvoza in izvrševanju sprejetih obveznosti na domačem trgu, je tekoča oskrba proizvodnje venomer v središču njihove pozornosti in vsakdanje dejavnosti, V Gorenju poteka vrsta aktivnosti za dokončno oblikovanje razvojno programskih usmeritev, preosnovo poslovnega sistema in urejanje ekonomskih, organizacijskih in samoupravnih vprašanj. O aktivnostih, ki v GPS potekajo predvsem na pod- Joško Vučemilo ročju nalog skupnega pome-na, največ pa o oskrbi, smo se pogovarjali s predsednikom ZKPO Gorenje Promet Servis Joškom Vučemilom. Delavci GPS namenjajo trenutno največjo pozornost izdelavi sanacijskega programa, planov za naslednje leto in dokončnim dogovorom s poslovnimi partnerji na področju prodaje, izvoza in oskrbe, prav vse aktivnosti pa so usmerjene k zagotavljanju kar najbolj uspešnega poslovanja v tem in naslednjem letu. ..Čakajo nas velike naloge tudi na področju servisne dejavnosti, predvsem za boljšo oskrbo z rezervnimi deli in izboljšanjem odnosa do kupcev. Za boljšo ponudbo na domačem trgu predvidevamo še v tem letu tudi otvoritev novih prodajnih prostorov Gorenja. Prav tako posvečamo veliko skrb urejanju razmer v naših poslovnih enotah v tujini. zlasti v Italiji in Grčiji. V pripravi so plani in nova poslovna filozofija vseh poslovnih enot Gorenja v tujini. Osrednje težišče našega vsakdanjega dela je, seveda, kar najboljša oskrbljenost proizvodnje vseh članic. Z zelo pospešeno dejavnostjo delavcev nabave si prizadevamo delavcem zagotoviti nemoteno proizvodnjo in s tem tudi uresničitev našega temeljnega cilja - nenehno rast proizvodnje. Probleme oskrbe rešujemo žal še vedno sproti. Z občutnim povečanjem proizvodnih planov, in s tem potreb po Funkcija Interne banke mora izhajati iz osnovnih ciljev sozda Gorenje 0 vlogi, pomenu in namenu Interne banke v Gorenju ljudje, ki se pri svojem vsakdanjem delu ne srečujemo neposredno s področjem financ, likvidnosti in še česa podobnega, običajno ne vemo ali pa ne razmišljamo dosti. Pa je njena naloga, prav v sedanjem času, ko se otepamo s hudimi izgubami in je naša osnovna bitka, bitka za dosego proizvodnje, še kako pomembna. V preteklosti smo se vsega tega mogoče premalo zavedali. Začasni ukrep družbenega varstva je zajel tudi Interno banko, kjer pa ob tem, ko razrešujejo probleme iz preteklosti, že oblikujejo tudi nov način dela. 0 tem smo se pogovarjali z začasnim individualnim organom Interne banke Ivanom Vitežnikom. ..Funkcija Interne banke bi morala izhajati iz dogovorjenih tekočih in razvojnih ciljev sozda Gorenje, se pravi iz tekoče in razširjene reprodukcije. Oboje pa mora biti seveda usklajeno v planskih usmeritvah in dokumentih finančne politike. Tako je orisana in v grobem zasnovana tudi Interna banka v prvih tezah predvidene reorganizacije velenjskega dela sozda Gorenje. To pa ne pome- materialih, smo naložili našim dobaviteljem veliko breme, na katerega niso bili pripravljeni. Tako čestokrat ne vemo ali bomo dogovorjene materiale dobili pravočasno. Da bi se izognili negotovosti za pravočasno oskrbo, smo z nekaterimi pomembnimi dobavitelji začeli z dolgoročnejšim oblikovanjem medsebojnih odnosov, kar se že odraža v boljši oskrbljenosti s strateškimi materiali. Gre za izdelke črne in barvne metalurgije, elektromotorje in druge sestavne dele. Dokajšnjemu izboljšanju oskrbe so nedvomno prispevali izred- ni, da so temeljne in delovne organizacije razbremenjene osnovne finančne funkcije, se pravi skrbi za svojo lastno likvidnost. Interna banka lahko zanje opravlja le določene skupno dogovorjene naloge. V preteklosti Interna banka ni mogla čvrsto povezovati članic sozda, ker ni bilo do- • govorjenih skupnih usmeritev. Finančno funkcijo je tako opravljala le za velenjski del sozda Gorenje. Verjetno je bila ena največjih slabosti, ki se pri takšnem načinu dela pojavlja ta, da se je finančna funkcija oddaljila od tozdov in delovnih organizacij. Pri tem pa Interna banka ni mogla spremljati gibanja obratnih sredstev in zalog in ni imela neposrednega vpliva na njihovo finančno politiko. Prav zato bi morala v novi -organiziranosti Gorenje TGO in Gorenje Promet Ser- Ivan Vitežnik ni napori delavcev nabave, izboljšan način planiranja, in nenazadnje, veliko razumevanje naših dobaviteljev, saj so nekateri začeli uvajati tro-izmensko delo, delo ob sobotah in nedeljah. Delavci naše nabave in uvoza pa se vključujejo tudi v nabavo surovin za proizvodnjo pri dobaviteljih, da bi tako zagotovili pravočasno dobavo materialov za našo proizvodnjo. Na učinkovitost naše oskrbe pa vpliva tudi vrsta okoliščin. Predvsem so to veliki energetski problemi in izredno povečane zahteve po devizni soudeležbi, ki smo jo kljub težavam uspešno reševali. Energetski problemi zmanjšujejo proizvodnjo pri naših dobaviteljih, kar nas prisiljuje v intervencijske nakupe v uvozu. To dodatno slabša naš devizni položaj". (Dalje na 4.strani) vis ustanoviti posebne finančne službe, preko katerih bi bila v okviru Interne banke zagotovljena skupno dogovorjena politika, združevanje sredstev, likvidnost ipd. V takšnem sistemu bi Interna banka v resnici predstavljala nekakšno nadgradnjo v vsej verigi finančne funkcije, kot takšna pa bi lahko enotna nastopala v odnosu do drugih bank. Naš trenutno najbolj pereč problem je seveda zagotavljanje sredstev, potrebnih za povečano proizvodnjo, ki mora potekati tekoče in nemoteno. Ob tem pa nenehno iščemo vire za pokrivanje izgub iz prejšnjih let in razreševanje zadolžitev. Prav tako se intenzivno vključujemo tudi v izdelavo sanacijskega programa. V okviru likvidnostne komisije, ustanovljene ob uvedbi ukrepa družbenega varstva, skušamo reševati to problematiko tako, da dnevno spremljamo dinarsko in devizno likvidnost. S takšnim načinom gradimo tudi tisto novo obliko dela v Interni banki, ki naj bi postala naša praksa. Poenotiti skušamo namreč naše interese in možnosti. Pri delovanju navzven pa si veliko obetamo od organiziranja bančnega konzorcija za spremljavo Gorenja, katerega osnutek sporazuma je že pripravljen." Nova vloga Interne banke Novice iz tozdov in dsss Letos 1,050.000 m2 keramičnih ploščic V 207-članskem delovnem kolektivu tozda Gradbeni elementi predvidevajo, da bodo kljub številnim težavam uspeli doseči letošnji plan, to je, izdelati 1,050.000 m2 keramičnih ploščic. Avgusta in septembra je bila proizvodnja pod načrtovano, in to zaradi pomanjkanja kaset ter nepla-niranih remontov. letu pa na konvertibini trg že preko 200.000 m2 keramičnih ploščic, kar je petina proizvodnje. Pred nedavnim so podpisali pogodbo o prodaji izdelkov zahodno-nemškemu kupcu za leto 1984. Zaposleni v tozdu so pokazali veliko pripravljenost za reševanje težav, ki ovirajo normalno proizvodnjo. V mesecu septembru in oktobru so delali tudi ob nedeljah, na pomoč pa so prišli še režijski delavci. Dogovarjajo se o novi investiciji, s katero bi posodobili tehnologijo, zmanjšali število zaposlenih, iz-" boljšali kvaliteto izdelkov ter zmanjšali porabo plina. V tozdu Gradbeni elementi so doslej proizvedli že blizu 7 milijonov m2 keramičnih ploščic. Te dni pa so v sejni sobi uredili lepo zbirko novih vzorcev teh iskanih izdelkov. Samozaščiti namenjamo veliko pozornosti tudi v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja. V tozdu Pohištvo so te dni opravili preizkus znanja. Delavci so se ob tej priliki seznanili z novostmi na področju požarne varnosti. Pri samozaščitnem ravnanju namreč veliko pomeni odnos delavca in njegova zavest.. Vse sile za izpolnitev proizvodnih in izvoznih načrtov Zadnja dva meseca so izvozili od 40 do 50 % proizvedenih izdelkov, v letošnjem (Nadaljevanje s 3. strani) jenja v naslednjem letu. Menimo, da se bodo težave z oskrbo v naslednjem letu nadaljevale, vendar poudarjamo, da imamo že pripravljene okvirne plane in se z dobavitelji že lahko pogovarjamo. To obenem pomeni, da bodo odnosi z našimi dobavitelji glede planov v prihodnje usklajeni. Zato lahko pričakujemo, da bo oskrba v prihodnjem letu bolj tekoča in bolj zanesljiva". „V času hišnega sejma smo imeli razgovore z našimi najpomembnejšimi dobavitelji, tako domačimi kot iz tujine, in imamo že prve napovedi za leto 1984, čeprav še niso znani pogoji gospodar-Čeprav je nehvaležno daja- ti napovedi, zlasti za tako težavno področje kot je oskrba, smo vendarle vprašali predsednika Vučemila, kaj meni o oskrbi v naslednjem letu? Vesti za rubriko Iz tozdov in DSSS lahko sporočite tudi na telefonsko številko 113. CIRILU V SLOVO Nenadna prerana smrt je jz naše sredine iztrgala Cirila Železnika. Ciril se je rodil 2. aprila 1931 v Gornji Savinjski dolini, med gozdovi, kjer je preživljal svoj prosti čas. V Gorenju se je zaposlil pred desetimi leti in v vratarski službi opravljal svoje delo, dokler ni zbolel. Vsi sodelavci v tozdu MGA Nazarje smo ga cenili in ga imeli radi, tako kot je imel rad nas in svoje delo tudi Ciril. Kljub zahrbtni bolezni, ki ga je spremljala, si je vedno prizadeval pri delu. Za Cirilom bo ostala praznina. spomin nanj pa bo še dolgo živel med nami. Sodelavci tozda MGA Nazarje STRELCI V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE osnovne organizacije iz velenjskega dela Gorenja. Med organizatorji je tudi Franc Omladič, predsednik mladinske organizacije. O tekmovanju je povedal: "V počastitev dneva republike želimo prirediti tekmovanje v streljanju z zračno puško. Naša želja je, da bi tekmovanje postalo tradicionalno. Želimo, da bi se mladi pomerili med seboj, se spoznali ter izmenjali izkušnje pri delu." Tekmovanje bo 25. novembra ob 15. uri, na strelišču v Mozirju. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta se zahvaljujem sindikatu in delavcem tozda Hladilna tehnika za darovani venec. Žalujoča hčerka Silva Koren Ob dnevu republike bo osnovna organizacija ŽSMS v tozdu MGA Nazarje priredila strelsko tekmovanje, na katerega so povabili vse ANICA FU2IR, TOZD MGA NAZARJE Občinski sindikalni svet občine Mozirje je 12. septembra, ob občinskem prazniku, podaril Ivici Fužir občinsko priznanje. Odkar se je Ivica zaposlila v tozdu MGA Nazarje, to je bilo leta 1974, ves čas aktivno dela v družbenopolitičnih organizacijah. Za aktivno delo pri mladini je bila predlagana za enomesečno sindikalno politično šolo v Radovljici, sodelovala je na mladinskih seminarjih v Mežici in Šoštanju. Končala je tudi administrativno šolo, pa ne zato, da bi dobila delo v pisarni, temveč iz želje po dodatnem znanju. Kot nekdanja predsednica ZSMS in predsednica komisije za družbeno varstvo pravic ter kot umirjevalec II v končni kontroli, kjer pregleduje mirujoči del elektromotorja, ocenjuje delo režijskih delavcev v proizvodnji takole: "Mislim, da bo akcija veliko pomagala k doseganju plana, ker udeleženci pridno delajo. Vendar pa popolnoma naših problemov ne bomo rešili, ker so reprodukcijski materiali, ki jih dobivamo od naših kooperantov, slabe kvalitete". V tozdu MGA je zaposlenih 366 delavcev, od tega je samo 78 moških. Ženske opravljajo pretežno enolična dela, ker takšna dela moškim ne ustrezajo. Ima pa Ivica, doma je izTar-navč, tudi svoje konjičke. Rada hodi v hribe, kjer daleč od vsakodnevnega vrveža stopa po našem prelepem gorskem svetu in zre na svojo tovarno, ki že 12 let daje domačinom in tudi njej delo. LJUBICA ZIDARN, TOZD ELEKTRONIKA TITOVO VELENJE „V Gorenju delam že šestnajsto leto. Začela sem v surovinskem skladišču v prvi hali. Ko smo zgradili tovarno hladilnikov, sem bila premeščena v lakirnico. Delala sem s tekočim kitom in zaradi težjega dela se mi je začela kvariti hrbtenica. Začela sem se zdraviti v ambulanti. Po šestih letih sem bila premeščena v tozd Elektronika, kjer delam sedaj že osmo leto v žičnem oddelku. Tu je delo veliko lažje, vendar je po svoje tudi utrujajoče. Norme so visoke, vendar jih z vztrajnim delom dosegamo. V Gorenju so bili sprejeti ukrepi potrebni, kajti moramo delati, če želimo nekaj doseči. Še najtežje pa je v naši proizvodnji, ki je vezana na večji uvoz materiala. Zato pa bi morali čimprej sprejeti odločitev o naših nadaljnjih možnostih dela. Delo ob sobotah smo sprejeli z razumevanjem, delamo tudi v nadurah, če je treba. Prav tako pa smo opravili tudi udarniški dan." MILAN VIDAKOVIČ, TOZD MGA NAZARJE Milan Vidakovič, strojnik gradbene mehanizacije v tozdu MGA Nazarje, se je takole predstavil: "Doma sem iz Banjaluke, leta 1966 pa sem se preselil v Slovenijo. Najprej sem delal pri Vegradu, takratnem Gradbeniku, in se leta 1971 zaposlil v Gorenju. V MGA pa sem od 1972 leta. Delam v vhodni kontroli, kjer pregledujem kvaliteto reprodukcijskega materiala." V tozdu MGA delajo režijci trikrat na mesec v proizvodnji. Meni, da je akcija dala zaželen učinek, saj delo poteka po predvidevanjih. "Z delom v proizvodnji nadomeščamo tiste, ki so na dopustu ali v bolniškem sta-ležu. S to akcijo bomo lahko uresničili izvozne obveznosti, seveda pod pogojem, da bo akcija tekla dalje ter ob zadovoljivi kvaliteti reprodukcijskega materiala". Milan pa je aktiven tudi na družbenopolitičnem področju. Bil je poverjenik v sindikalni skupini, je tudi delegat v SIS za požarno varnost občine Mozirje. Rad je opravljal to funkcijo, saj je bil na ta način z vsem bolje seznanjen in če delegati prizadevno delajo, je lahko ustrezno upoštevano marsikatero mnenje delavcev. Svoje delo opravlja vestno in prizadevno in pravi, da ga ne bi zamenjal. Pripoved pa je končal o delu v prostem času, ki ga porabi za gradnjo hiše in o tem, da je bil že od vsega začetka v kolektivu lepo sprejet in da se že dolgo ima za pravega "Savinjčana." Brez dvoma so ga tudi domačini radi sprejeli za svojega. ANČKA ŠKRLIN, TOZD PLASTIKA TITOVO VELENJE Že 21 let dela v Gorenju, vsa ta leta hodi na delo v treh izmenah. Rada se srečuje z ljudmi, sodeluje v delu sindikata, aktivna je v svoji krajevni skupnosti. Svoje delo opravlja z veseljem, kljub temu, da je naporno, je tudi raznoliko. Ne, ne bi hotela ostati kar doma, čeprav se ji tudi pri hiši ne manjka dela. Škoda le, da imamo ljudje vse manj časa drug za drugega, malo več tovarištva pogreša, sicer pa je zadovoljna. EMA KREJAN, TOZD ELEKTRONIKA TITOVO VELENJE V Gorenju se je zaposlila pred 18 leti, v tozdu Elektronika pa dela že trinajsto leto kot vodja žičnega oddelka. Seveda je sedaj delo lažje, pogoji drugačni, pa vendar se z veseljem spominja tudi tistih začetniških dni, ko so udarniško gradili prve tovarniške hale. „Brez dela", pravi, „ne bi mogla živeti". Nasmejana odgovarja na vprašanja, sicer pa, če hočeš v redu sodelovati s sodelavci, moraš biti predvsem prijazen. Ni ji vseeno, kako delamo, skrbi jo, kako bo z njihovim tozdom, čeprav so sedaj težave z repro-materialom manjše. Pravzaprav nasploh raje govori o Gorenju kot o sebi. To, da sta s sodelavko prejšnji teden naredili kar štiri „šihte" skupaj, izvemo šele na koncu, ko se že poslavljamo. „Pa kaj to," pravi, „saj je vendar treba delati, če bo zato nam in vsem skupaj lažje in bolje." NASLEDNJA ŠTEVILKA INFORMATORJA BO IZŠLA V SREDO, 7. DECEMBRA Izpolnjevanje proizvodnega načrta TGO Nad 3000 štedilnikov 100% September 1983 Oktober 1983 ficvember 1983 95% 94% 90% ; 93.% i 85% 84% T I I OOl » CJ1 cS''" . i i i i GO OC 80% ! r83% i i i i I ' I I „ 78% T ! —1 T— ' 1 ! j I l l i I l | i i i 70% I | 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i : i i 66%. \ I ' ! ! ' i i _L i i i 60% \ [ —i r— i ' l -J ' l i l | | 10.9. 20.9. 30.9. 10.10. 20.10. 31.10. 10.11. 20.11. 30.11 17. novembra 3887 malih aparatov Delavci tozda MGA Nazarje v zadnjem času dosegajo izredno lepe uspehe v proizvodnji malih gospodinjskih aparatov, ki jih večino namenjajo za izvoz. Pretekli teden so dnevni plan presegli v povprečju za več kot 10 odstotkov. Tako so 17. novembra izdelali kar 3887 malih aparatov in s tem presegli dnevni načrt za 16 %. V tozdu Štedilniki v zadnjem času izredno prizadevno delajo. Dnevna proizvodnja je več kot 3.000 štedilnikov, med njimi tudi plinski štedilniki za izvoz v ZRN. Dobre rezultate so dosegli delavci na tretjem in četrtem montažnem traku. Delavci drugih dveh trakov pa bodo še ta teden storili vse, da bi nadoknadili zastoje, nastale v tem mesecu. 479 TV sprejemnikov Poročali smo že o večjih uspehih v proizvodnji elektronike in biro opreme v našem tozdu na Ptuju. Dnevni plan predvideva 318 črnobelih televizijskih sprejemnikov. Če je oskrba z materialom nemotena, potem naloge tudi uresničujejo. Še več: 17. novembra so izdelali kar 479 sprejemnikov, kar je 150 % predvidene dnevne proizvodnje. PROIZVODNO IN UDARNIŠKO DELO V času od 14. do 19. novembra je v proizvodnji delalo 593 režijskih delavcev, udarniško pa 175 delavcev. Prav tako je bilo v tem času na delu v proizvodnji 106 učencev CSŠ in 40 štipendistov. MALI NOGOMET Prejšnji teden se je v Rdeči dvorani začela A liga Gorenja v malem nogometu. Prvi izidi: SOP: Elektronika 7:0, Galvana : Servis 6:2, Odprema : Pralna teh. 7:2, Tehnologi : Plastika 4:4. Jutri, v četrtek, pa bo prvi krog zimske nogometne B lige Gorenja. Igrali bodo naslednji pari. Ob 18. uri Priprave ih transport : Profesionalna elektronika, ob 19. uri Vzdrževanje : Orodjarna, ob 20. uri Kadrovski sektor : Štedilniki in ob 21. uri Sektor kakovosti AOP. KEGLJANJE Organiziramo ekipno in posamezno prvenstvo Gorenja v kegljanju za tri moške in dve ženski starostni kategoriji. Pričetek bo v ponedeljek, 5. de- cembra ob 15. uri, na kegljišču v TE Šoštanj. Prijave oddajte do petka, 25. novembra, v službo za rekreativno in kulturno dejavnost. ODBOJKARSKA LIGA V ponedeljek se je s tekmo med ekipo tozda Gradbeni elementi in ekipo DSSS Gorenje TGO v osnovni šoli Bratov Mravljak začela odbojkarska liga Gorenja za letošnje leto. V petih krogih se bo tako do 9. januarja naslednje leto pomerilo 6 ekip različnih tozdov. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Prejšnji mesec se je končalo prvenstvo Gorenja v streljanju z zračno puško. Objavljamo le pr-vouvrščene v posameznih katego- rijah, saj je bilo tekmovalcev kar 65. Ženske do 30 let: 1. Julijana Valenci, RRS, 2. Zekija Jašarevič, PT, 3. Velinka Lakič, Galvana. Ženske nad 30 let: 1. Marija Re-bevšek, Plastika, 2. Ivica Svečko, Galvana, 3. Rezika Hojan, Galvana. Moški do 30 let: 1. Zlatko Rošer, Orodjarna, 2. Bogomir Romih, Sektor prof. elektronike, 3. Oto Perše, RRS. Moški od 31 do 40 let: 1. Branko Blagotinšek, RRS, Ivan Godec, Galvana, 3. Marjan Krajnc, Sektor kakovosti. Moški nad 40 let: 1. Jure Mogil-nicki, SOP, 2. Franc Oštir, Plastika, 3. Janez Žlender, SOP. Ženske ekipno: 1. Galvana I (Lakič, Majhenšek, Svečko), 2. Galvana II, 3. Galvana III. Moški_ ekipno: 1. SOP (Mogilni-cki, Žlender, Rančigaj, Ourovič, Pristovšek), 2. RRS DSSS, 3. Galvana I, 4. RRS DSSS II, 5. Plastika, 6. Sektor kakovosti, 7. SOP II, 8. Galvana II. KOLESARJI Prosimo vas, da seštejete letošnje prevožene kilometre in zaključene kolesarske dnevnike oddate v službi za rekreativno in kulturno dejavnost. ODBOJKARSKA LIGA GORENJA V prvem krogu odbojkarske lige se je pomerilo 6 ekip. Izidi: Gradbeni elementi : DSSS Gorenje TGO 1 : 2, Galvana : Profesionalna elektronika 3 : 0. Moštvo Pohištva je bilo prosto.