Sfc.*&' V"' Gorici, v petek dne 45. januvarja 1915. Izhaja enkrat na teden, in sicer v petek: predpoldne. S ti* m* rta Ittto K 4* - :u .-,-,. . . . „ f- Posaniične šnvTlke sta-rfejo -8 vin. 'Sb "tfard^tia brez doposlane" uaročnine se ne oziram Telefon št. 83. *Vse za narod, Bvobodo in iiapredefc !< Dr. K. Lavrii. Tedaj X&tf. se nahaja v Gosposki ulic! 'si. > ' v Gorici v l./hadsir. na HeiŠo. tlpravnlštvo se nahaja v 'Oč^fittSk!1 ufia-SrL'7 v I. nadstr. ha J«vo v OtfriUd Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati iocp Oorica. . u , Oglasi in poslanice se facuriijo j3b Petit-vrst^h, če fišKatio 1-krat 16 vin., 2-krat 14 Vin«, <3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30,vin. vrsta.' — Za obliko in vsebino oglasov bdklanjafnb vskko ddgovomost. Kakšno bo leto 1915? Svetovna vojna je tako silnq pretresla vse naše življenje, da niti ne opažamo, kako teče čas in nam prinaša vsak dan novih dogodkov. Zlasti vpliva vojna na gospodarsko 'Življenje ne le cele Evrope, marveč več ah manj celega sveta. -- Narodi, ki so zapleteni v vojni metež, pa naj so bili že naši dodajalci ali odjemalci, so bili tiakrat kakor odrezani od nas; svetovni.trg je danes porušen in nič ne vemo, kak bo konec, kakšne bodo :io-ve razmere. Rusija, Anglija, Francija in Srbija .-.o od nas docela ločene, tje-ne moremo iz Avstrije ničesa prodati, od tam ni-česa kupiti. Prekomorska trgovina je silno otežkočena tudi z nevtralnimi zemljami. Toda po petih mesecih vojne ni še kdo ve kakih težav z ozirom na vsakdanji živež. Res so nekatere reči dražje, ali o kaki I a koti ne more biti govora ne doslej in, v to že smemo upati, niti v bodoče. Takoj ob pričetku je zavladal med ljudstvom velik strah, ker v kosti in mozek nam je prešia iz iitanij tista grozotna prošnja: Vojske, kuge in lakote --• reši nas o'"Gospod! Brezvestna špekulacija posamičnikov je bila takoj spočetka zadušena z modrim in odločnim nastopom državne oblasti; brez njenega nastopa bi bile danes cene živilom veliko groznejše — in marsikje bi res že vladala lakota, dočim bi špekulanti imeli- polne zaloge, računajo še na večji dobiček. Takoj ob začetku smo čitali pametne nasvete: Ne bojte se ničesar! Ako vas hočejo pritiskati s cenami, ne hitite nakupovati si za'oge za več mesecev, marveč — n e h a j t e k u p o v a t i in kmalu bodo cene zmernejše. V Nemčiji so na ta način zmagali. Špekulanti so dobili po nosu in cene so začele zopet padati. Vlade naloga j\.. da tudi letos posega vmes 1)0 potrebi Ki se pokaže od časa do časa. Te dni moralo citati celo po šolah nekaka" navodila, !a\o nam je \ rediti življenje, da vsi državljani, ubožci kakor bo- 25-letnica dveh zaslužnih mož. Že za zadnjo >Sočoi. je bil stavljen večji članek o 25-letnici glavnega urednika ^Edinosti« gospoda Maksa C o t i č a. Izostal je iz razlogov, ki jih tu ne morem navajati. Zato naj se danes bolj na kratko spominjam zares vsestranski vrlega -tovariša ob obali Adrije in se radujem ž njim, da je še tako čil na duhu in telesu dočakal petiiidvajsetletnico, odkar ?. urna svitiim mečem deluje za našo slovensko stvar na najvažniši in morda najtežavniši postojanki našega " narodnega življenja. Morda ne more.uikdo bolje kakor mi pri »Soči« oceniti po pravi vrednosti tisto neumorno, nesebično, požrtvovalno delo Cotičevo, ki je bilo tudi goriškim Slovencem cesto v veliko pomoč in tolažbo. Saj smo smatrali delovanje tržaških rodoljubov v mnogokakem oziru za razbremenitev našega delokroga in njihovi vspehi so bili vedno naša iskrena radost, ki ustn je |iiala novih moči in poguma za vspešno delovanje na Goriškem. —- V Trstu samem je neizmerno mnogo naših rojakov iz cele Goriške, zato je pač naravno, da so naši stiki s Trstom prav živahni, da se naša srca iu naše misli kal rade obračajo (je doli, kjer naj vsevete lepša bodočnost .vsemu slovenskemu narodu. In v ospredju •¦ narodnih delavcev in buditeljev v Tr- gataši, pri.jomoremo vsak od svoje strani, da vsi vkup razumno rabimo sredstva, ki so zdaj na razpolago. Navodila pravijo: hranimo še samo za potrebo, jejmo le toliko,-da nismo lačni; ostankov, ki bi se zamotali, ne sme biti. Priporočila o varčevanju gredo tako daleč, da se z vso resnostjo nasvefuje: ne strgati krompirja, marveč kuha naj se v oblicah, ker tako ga gre manj v zgubo. Varujte vsako sko-rjico kruha! Odrezajte od hleba le toliko, ko ikor neobhodno potrebujete! ----- Taka priporočila veljajo za vse, tudi za boga-tirec, ker ne gre za to, da bi si kdo ne m .je I kupiti niti krompirja po svoji volji, marveč za to, da se ne zameta brez prave potrebe sedanja koiičiua krompirja, ki je na razpolago do novega pridelka. Čitamo v strokovnih listih, da so pričeli na Nemškem kar tekmovati, kdo m i'ij porabi za vsakdanji živež. S tem so d< fegfi, da so cene padale vkljnb praznike :n pri nekaterih pridelkih in izdelkih. Ali istočasno čitamo modra svarila: Ne bodite potratni -- ali tudi ne preslco-pinki. Kupujte vse, kar res potrebujete, varčni bodite, a ne skoparite! To naj si zapomnijo posebno tisti, ki vsled vojne nimajo manjših dohodkov. Razumna upora-Wi dohodkov med državljani mora orno, V;čiti, da trgovina in obrt ne trpita, ker tu je mnogo eksistenc, ki bi bile sicer uničene vsled nerazumnega skoparenja tistih, ki imajo dovolj sredstev za dostojno življenje. B r e z p osel no s t je bila sprva velik bau-bau, ki se je pa že docela raz-ršT Mnoge obrti imajo še premalo delavcev, ker dobivajo veliko več naročil nego v mirnih časih. Kdaj je šlo toliko milijonov za najraziičniše izdelke kakor zdaj in še pojde precej dolgo časa? Kdor je sposoben za delo in za zaslužek, naj-se nikar ne boji. imel bo obojega dovolj! Tudi med ljudstvom v obče je denarja rej Za vse, kar je mogel kdo (j#iti, ie dobil le e denarce, ki bi jih n--1 dobil V ( biiki podpor pa prihaja rodbine vpoklicanih velik«) denarja, a'-o prziia zlasti na deželi. - Se- ¦Vi stoji že 25 let z železno vstrajuostjo, /ilavo delavnostjo iu izredno bistroumnostjo • Makso Cotič. Makso Cotič je prevzel glavno uredništvo .>EdinostK 1, I.S9U. Ali poznali smo ga že prej po tistih niladostuoognjenih. živahnih člankih in dopisih", ki jih je pošil-jil v slovenske časopise iz Palja pod šifro c-t-č. Kar skominah) se mi je po- takem MUrudniku in sanjal sem: ako bi >SoČa< potrebovala' 1Soči«.in kličemo: Vrli tovariš Makso Cotič naj še dolgo deluje čvrst :ia duši in telesu v blagor slovenskega naroda ob Adrijš! Ne morem si pa kaj, da ne bi omenil pri tej priliki še drugega moža, ki je omogočil, da je došel .Makso Cotič 1. 1890. v T:st in celih 25 let trudapolno deloval na vseh poljih našega narodnega življenja. Ta mož je — dr. Gustav G r e g o r i n. Pisec teh vrstic, ki je vedno iskal, kje bi našel kakega novega narodnega delavca iu ga privabil v Gorico, ,je_ iztaknil v jeseni 1. 1»89. tudi odvetniškega kandidata dr. Gustava G r e g o r i na v Sežani. In vabil ga je v Gorico* kjer naj b| otvoril odvetniško pisarno in obenem vstopil v ozek krog narodnih delavcev* .obetajo mu vso prihodnost, ki jo more komu nuditi hvaležno ljudstvo. Ali dr. Oregorin se je tro, čeprav ni res, da kdor hitro plača — dvakrat plača. Nam bi bilo pa jako vstre-ženo in tudi pomagano. In dasi imamo to^ liko zaupanja v boljše čase že v letu 1915., naše skromne že?je ne gredo tako daleč, da bi pridobila »Soča« 4000 novih naročnikov, kakor se je pohvalil mariborski »Slovenski Gospodar«, da jih -je toliko pridobil v treh mesecih. Tudi to priznanje štajerskega tovariša nam je dokaz-, da ni vzroka za tesnosrčnost in črno-gledstvo. marveč da nas lahko navdajajo najbolj J ii^i v lepšo bodočnost. DOHSi. Dol nad Ajdovščino. — Začetkom novega leta je šei v pokoj naš velezaslužni gospod nadučitelj nuiriuiul Cibej, ki je polnili 29 iet bivai v občini ter z največjim vspettom poučeval na tuk. šoti-. Prenaporno delo mu je nakopalo bolezen in ta pre-zgouni pokoj, i.eta iabi. je došel ha Dol-,, na takrat ravno uoziuauo novo šolo orat ledino. iNi biia šala, pričeti s poukom v kraju, kjer niso imeli otroci niti stariši pojma o Soli. Debelo shio gledali mladega gospoda, ki je s svojo prijaznostjo iu utjitd-nostjo krhalo pridobil srca takrat surove in podivjane mladine. Poleg vsakdanjega početnega pouka, j': učil ob nedeljah riad-petriajstletne mladeniče iu dekleta V" pisanju-in čitanju. — Koliko truda! —Kih&-!ti smo zapazili sadove šole. Ponosni šftio bili na Svojega učitelja. V šoli in žUHaj šole velikanski preobrat. Otroci so z veseljem obiskovali šolo in navadili se tudi lepemu, vedenju, kar je vplivalo tudi na starejše ljudi. Redkokje pozdravljajo Gtrb-ci kakor starejši ljudje dbhiačine in ptujce tako lepo/kakor na Dolu. To je zasluga g. Cibeja. — Verstvo je poučeval v šoli. V 29 letih njegovega bivanju med nami so se spremenili ljudje in kraj. Kdiiko se je mučil ta gospod v šolskem vrtu! — Iz kupa kamenja je nastal užoreil, krasen vrt, ki je ponos celi občini. Gorjahi nisrtio poznali sadnega drevja, a g. nadučitelj je pokazal, da raste in rodi tudi na tej gorski planoti sadilo drevje. V šblsKfcrrt Vrtu Sb zahvalil za prijazno,povabilo in odgovoril, da se je že odločil za T r s t, kjer je dobrih delavcev še bolj potreba nego v Gorici. In šel je v Trst! — Ali mj morda danes tu razpravljamo o velikanski važnosti in vrednosti tega dogodka? Ne! Vsakdo, kdor ni živel 25 let z glavo v žaklju, je videl, gledal, občudoval delovanje . tega moža v Trstu. Bil je tam prvi slovenski odvetnik — in koliko jih je tekom let privabil njegov izgled, koliko jih je našlo tam ugodna tla, ki jih je pripravil on — dr. Gustav Gregorin! Veliko let je slonel glavni del narodnega dela in — odg o -v o r n o s t i na njegovih ramenih. In tudi »Edinost« je moral prevzeti na svoja ledja in skrbeti, da ne propade* Kako je vršil svojo nalogo, kaže »Ed,« dandanes, kaže bilanca našega narodnega in gospo-garskega napredka v Trstih.-.Kaj ima dr. Gregorin od vsega tega? Sžim — rtič, a mnogokdo, ki je prišel za njim v že gor-ko gnezdeče, ki ga je on .-.pogreli je bogato žel, česar ni sejal, -r, dr. Gregorinu pa ostaja le gorka zavest, da je dedščina, ki jo je prejel I. 18vS9. od tedanjih voditeljev, rastla in se množila od leta do leta tako vstrajno in mogočno-, da je danes bogat delež celotne imovine vsega slovenskega maroda. Gregorin-Cotič sta neločljivi imeni v zgodovini slovenskega narodnega življenja ob Adriji. Čast in hvala jima! G. daues krasne jablane, hruške in češnje. Od tukaj smo prijeli občinarji velikjD požlaht-, njenih dreves, ter jih nasadili ob svojih hišah. Po njegovi zaslugi se je razširila tuk. ljud. šola in ker je biJa na Ollici šola za silo, deloval in pripomogel je tam. domačinom, da se je i tam sezidala šola in nastavil učitelj. Gosp. Čibej je neumorni podpirateli c. k, čipkarske šole, ki posluje za celo občino in daje našemu ženstvu lepih dohodkov. Ker je domača občina uboga in ne more rediti svojih ljudi doma, nam je pokazal pot do kruha v zunanjem svetu. Danes slove naši cestni in gozdni delavci po vsem cesarstvu. Bil je soustanovitelj in tajnik gospodarskega sveta. Samostojno županstvo in orožniška postaja je njegovo delo. Kot vrl tajnik in desna roka županova je izdeloval temeljite prošnje, ki so bile po večini uslišane. Deloval in vplival je s pomočjo domačiuov na gozdni erar, da se je zgradila nova, lepa cesta iz Dola v Lokavec. Zato je bil javno in očitno pohvaljen po odposlancu c. k. minister-stva. Tudi prošnja na ministerstvo za brezplačno pobiranje suhih drvi po gozdu, je njegovo delo. Vsako priliko je vporabil, samo da koristi domači občini. Za Dol-Otlico je vstanov.il Hranil, in posojil., ki dobro posluje. V šoli in zunaj šole je opisoval lepoto naše gorske planote. Neumorno je deloval za hišno snago. Hiše so se kar preureje-vale. Veliko stavbenih načrtov izdelal je sam. Tako se je spremenila pod njegovim vplivom naša krajina iz zanemarjene, nesnažne občine, v lepo čedno srenjo. Za zdravstvo občine in higijeno je pa g. Ci-bej toliko napravil, da mu je le čestitati na velikanskem vspehu. — Samo mi vemo, kaj izgubimo z g. nadučiteJjem! — Bil nam je vedno dober prijatelj, izvrsten svetovalec ter najboljši pomočnik v nesreči. V občini ostane neumrljiv. Naše spoštovanje, naša zahvala za dobrote naj ga spremlja tudi v zasluženem pokoju. Vsemogočni naj ga ohrani zdravega in čilega do skrajnih mej človeškega življenja. I Iz Kanala. — Veselica, ki jo je priredila ^Narodna Čitalnica« v Kanalu zadnji dan starega in ponovitev iste prvi dan novega leta, se je obnesla v vsakem oziru rdobro. Ugajale so posebno žive slike in predigra k njim ter ljubke pesnice pri predigri. Posebno pa ona, ko odhajajo fantje na bojišče, katero so prav ljubko pele gdč. Justi, Zorka, Mirni in M. Tudi o ostalem delu sporeda so se udeleženci pohvalno izražali. Hvala vsem, kateri so pri veselice sodelovali. Posebna hvala pa našim narodnim dekletom, katere so se vse jako potrudile in dobro izvršile svoje naloge. Čisti dohodek obeh prireditev znaša po odbitku stroškov 170 kron in se porabi za podporo ubogim družinam kanalske občine, kojih očetje so padli na bojišču. Onim cenjenim udeležencem, kateri so preplačali vstopnino in tako znatno po-mogli k goriimenovani svoti, izrekamo s tem v imenu človekoljubja: Srčna hvala in bog plati! PodmeJec. — V petek 8. jan. 1.1. smo spremili k zadnjemu počitku zelo priljubljeno in blago gospo Ano, soprogo gosp. Petra Kokošarja, slovitega trgovca in c. k. poštarja v Podmelcu. Kako je bila draga pokojnica priljubljena v domači fari in drugod, je dokazal veličasten pogreb, katerega se je udeležilo, kljub slabemu vremenu, staro in mlado iz vseh krajev obširne iare. Domači pevci so ji zapeli tri ginljive posmrtnice. Malone sleherno oko je porosilo, ko smo v cerkvi v duhu s pevci podali ji v pozdrav — zadnji z Bogom I — Preostalim odkritosrčno naše sožalje. Pliskovica. — Dne 4 t. m. je umrla sirom znana gospa Ana Š u c r. Škrk v 69. letu svoje starosti, zapustivša 3 sinove in eno hčerko. Starejši sin Franc je župan, srednji Alojzij je posestnik, mlajši Avguštin je učitelj, vsi trije vojaki. Pokojna je bolehala več let; bila je razumna in spoštovana žena od vseh strani, usmiljena, takorekoč mati ubogih in marsikdo jo bo bridke pogrešal. Lahka ji bodi Kraška žemljica, ostalim naše sožalje, naj počiva .. - Na zadnji dan leta je izdihnil svojo dušo obče spoštovani in priljubljeni železniški uslužbenec Karol Petejan (Bil) v najlepši svoji dobi, žapustivši udo-vo z več mladoletnimi otroci. Bil je žrtev svojega poklica. Pri delu se je spotil, po- ,tem prehladil, obolel na pljučnici, kateri je tudi podlegel. Značilno je, da so tekom zadnjih 4 let na postaji kar trije uslužbenci zaporedoma umrli na tej bolezni in sicer vsi v decembru. Vsi' tožijo o napornem delu pri nakladanju kož, katero jih spravlja v prezgodnji grob. Postaja Rubije ima tako nesrečno lego, da vso zimo ne vidi solnca, zato je v tem času tam tudi zrak vlažen in mrzličen, kar gotovo ne pospešuje zdravja. Železniška uprava, kateri je gotovo znana velika umrljivost svojih uslužbencev v najkrepkejši dobi življenja na tej postaji, bi morala vzroke ugotoviti in jih potem odstraniti. Svetovna vojna. Severno bojišče. Dunaj 12. Poizkusi sovražnika, da t>i šel čez Nido, so se ponovili tudi včeraj. IVied silnim artiieriskim bojem na vsej iroiiti je prešla dopoldne v južnem delil neka annadna skupina nasprotnika z^pet v napad, ki pa se je v kratkem času raz-tal v našem artilerijskem ognju, nakar se je sovražnik umaknil, pustivsi pred našo pozicijo na stotine mrtvili in ranjenih. istočasno je trajal artilerijski boj tudi južno od Visle, pri čemer se je neki naši bateriji posrečilo, dobiti neko od sovražnika zasedeno pristavo tako dobro pod ogenj, ua so bui od zadnjih dni tamkaj vgnezdeni Kusi prisiljeni, da so se z b,e-gom umaknili iz svojih pozicij, V Karpatih otežujejo neugodne vremenske razmere vsako večjo akcijo. V po-dolju zgornjega Unga se je nasprotnik umaknil bližje proti Užoškemu prelazu. Po ruskih časopisih razširjene vesti, da je poslala posadka v Przemyslu dne 10. decembra k sovražniku svojega parla-mentarja; je naravno popolnoma izmišljena in ima- najbrže samo namen, prikriti popolno onemoglost nasproti tej trdnjavi. Dunaj 13. Napadi, ki jih nasprotnik redno ponavlja ob dolnjem Dunajcu, so naperjeni predvsem proti nekemu kraju v naši odporni liniji. Podpirana od silovitega artilerijskega ognja, ki je divjal na vsej fronti, je poskušala sovražna infanterija spredaj pridobiti na ozemlju in udreti v do-tični kraj, kar se je pa vedno ponesrečilo z velikimi izgubami. Pred našimi pozicijami v Galiciji in v Karpatih vlada večjidel mir. Megla in snežni viharji pospešujejo manjše akcije . naših čet, ki so dovedle na raznih krajih do posrečenih napadov in drugih prask. D u n a j 14. (Kor.) V zapadni Galiciji in na Rusko-Poljskem je potekel včerajšnji dan v splošnem-mirno. Na naši rnoeni fronti ob Nidi so se ponesrečili vsi sovražni napadi zadnjih dni. V vzhodnih Karpatih in južni Bukovini v noči nepomembni poizvedovalni boji. Berolin, 12. dec. — V. Vzhodni Prusiji ničesar novega. Ruski napadi na severnem Poljskem niso imeli nobenega uspeha. Naši napadi v ozemlju zapadno od Visle so napredovali na nekaterih mestih kljub slabemu vremenu. Berlin 14. (Kor.) Jugovzhodno od Gumbinnena in vzhodno od Lotzna so bili odbiti ruski napadi, pri čemer je bilo ujetih več sto Rusov. Na severnem Poljskem je položaj neizpremenjen. Na Poljskem, zapadno od Visle, so bili nadaljevani naši napadi. Na vzhodnem bregu Pilice se ni zgodilo ničesar novega. ' s Berolin, 13. decembra. (Kor.) — V okolici Nieuporta se je vršil srdit artilerijski boj, katerega posledica je bila, da je sovražnik zapustil srelske jarke pri Palingebrougu (predmestje Nieuporta). Sovražni napadi ob prekopu La Bas-see so bili definitivno odbiti. Francoski napadi na La Boisselle in na, višine Neuvreen so bili odbiti. Včerajšnjim brezuspešnim francoskim napadom na višine Croay je sledil nemški protinapad, ki se je končal s popolnim porazom Francozov in očiščenjem višin severovzhodno od Cuffiesa in severno od Crouv. Naši graničarji so zavzeli dve francoski poziciji, ujeli 1700 vojakov in osvojili 4 topove in več strojnih pušk. Napad francoskih saperjev v ozemlju St. Mihiela je bil uspešno odbit. Naše čete so zasedle višine severno in severovzhodno od Nemenyja. I V Vogezih je položaj neizpremenjen. Berlin 14. (Kor.) V sipinah pri Nieportu in jugovzhodno od Yperna artilerijski boji. Sovražnik je nameril posebno hud ogenj na kopališče Westende, ki je bo kmalu razrušil popolnoma. Sovražne torpedovke so izginile, kakor hitro so bile pozdravljene z ognjem. V nadaljevanju napada z dne 12. januarja, severovzhodno od Soissonsa, so naše čete vnovič napadle višine pri Vrengy in očistile tudi te višine sovražnika. Med hudo ploho in kljub močno omehčani ilovnati zemlji smo zavzeli v temi v naskoku jarek za jarkom in potisnili sovražnika do roba planine. 14 oficirjev in 1130 mož je bilo ujetih, 4 topovi, 4 strojne puške in 1 reflektor zaplenjen: sijajen čin naših čet pred očmi najvišjega vojskovodje. Celokupni plen iz bojev dne 12. in 13. januarja, severovzhodno od Soissonsa, se je po natančnejših konstatacijah zvišal na 3150 ujetnikov,. 8 težkih topov, 1 revol-verski top, 6 strojnih pušk "in mnogo drugega materijala. Severovzhodno od Chalonsa so napadli včeraj dopoldne in popoldne Francozi z močnimi silami vzhodno od Perthesa. Na nekaterih mestih sa prodrli v naše jarke, a so bili z močnimi protinapadi pregnani in pognani nazaj v njihove pozicije. Ujeli smo 160 vojakov. V Argonih in Vogezih ničesar pomembnega. Nemško zračno brodovje nad Themso. Berolin, 11. januarja. (Kor. ur.) Kakor poroča »Lokalanzeiger« iz Kopenhagna, se je pojavilo včeraj dopoldne veliko, najmanj iz 16 letal obstoječe nemško zračno brodovje v bližini izliva reke Thernse, najbrže z namenom napasti London. Vreme pa je bilo neugodno, nad obrežjem je ležala gosta megla, Brodovje je na to letelo ob angleški obali, kjer je vrglo nekaj bomb, takoj na to pa se je oddaljilo v smeri proti Dunkergue, kjer je pričelo Iju-to bombardirati one mestne dele, ki so jih zasedli Angleži. V celem so vrgli 40 do 50 bomb, ki so povzročile znatno škodo ter ranile ali ubile več oseb. Angleški zrakoplovi niso nadlegovali nemških letalcev, ki so se vrnili nepoškodovani v svoj pristan. Mesto so obkrožali pol ure. London, 11.. januarja (Kor. ur.) »Daily Cronicle« javlja: Dne 9. t. m. je letal neki zrakoplov, ki je prišel iz notranjosti Belgije preko fourneisa in Dunkerque, v spremstvu treh letal v precejšnji višini preko • .alaisa v smeri proti Do\veru. Pri Calaisu so namestili topove, ki pa niso povzročili nobene škode nemškim zračnim ladjam. Naznanila in razglasi. Naknadni pregled črnovojniških zevezancev. Ces. kr. primorsko namestništvo je izdalo sledeči razglas: Naknadni pregled v letih od 1878 do 1890 rojenih črnovojnih zavezancev se bo vršil: 1. Za politične okraje dežehtobrarnb-nega dopolnilnega okraja Trst dne 15. in 30. januarja 1915 na Opčinah pri Trstu. 2. Za politične okraje deželnobramb-nega dopolnilnega okraj* Ljubljana, dne 20. in 21. januarja 1915 v Ljubljani. Trst, dne 11. januarja 1915. C. kr. namestnik: HOHENLOHE, 1. r. Vpoklicni oglas. — C. kr. okrajno glavarstvo razglaša: Osebe pristojne v kakšno občino Bosne in Hercegovine, rojene v letih 1887, 1888, 1889 in 1890 in pripadajoče evidenci druge reserve, ki so bile spoznane sposobnim za črnovojniško službo z orožjem na pregledovanju v dobi med 16. novembrom in 31. decembrom 1914. I. in ki niso že vpoklicane v službovanje ali pa ki so oproščene te službe na določen ali nedoločen čas, se morajo predstaviti v službovanje dne 16. januarja 1915. I. na onem c. i. k. okrajnem dopolni Inem poveljstvu, h kateremu pripada kraj njihovega bivališča. fzprememba zakona o vojnih dajatvah. — Državni zakonik in uradna »Wie-iier Zeitung« priobčujeta cesarsko nared-bo, ki vsebuje dopolnilne določbe k zako-mi o vojnih služnostih ali dajatvah v tej smeri, da se lahko sedaj od posestnikov vozil in živali zahteva, da le-te definitivno prepuste, a ne samo, kakor je bilo prvotno, da jih izroče te v vporabo. Ta dopolnilna naredba ima namen, da se lastniki vozil in živali čim najpreje popolnoma ocl-škodujejo in ne šele po izvršeni demobili-zaciji in da se jim nudi prilika, da si takoj preskrbe mesto transportnih sredstev, ki so jih prepustili vojaški upravi, druga. C. kr. finančno ravnateljstvo razglaša: Vsvrho odmerjenja dohodnine nadalje davka na plače pri prejemkih nad 6400 kron in rentnega davka za leto 1915, se na podlagi §§ 202. oziroma 138 postave z dne 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220 poživljajo one osebe,, katere so po § 153 citirane postave v obliki novele z dnu 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13 oziroma po § 124 na Primorskem dohodnini ali rent-riemu davku podvržene, da vložijo pismene napovedi pri pristojni c. kr. davčni administraciji oziroma pri c. kr. okrajnem glavarstvu (oziroma pri onem c. kr. davčnem uradu, kateri se ne nahaja, na sedežu kakega glavarstva) do 31. januarija 1915 ali pa da dajo iste na zapisnik. Osebe, katerih dohodki ne presegajo svote 2.000 kron, so sicer k dohodninski napovedi upravičene, vendar pa toliko časa ne primorane, dokler niso v to od davčne oblasti posebej pozvane. . Ako kak davkoobvezanec napovedi pravočasno ne vloži, se zamore odmerjen-jt' po prejšnjem pozivu uradnim potom izvršiti. ! Istočasno se opozarja službodajalce, | ki izplačujejo plače navedene v § 167 za- i Z novim letom nova sreča! » C. kr avstr. razredna loterija PrihodnlE žrebanje II. razreda dtae 10. In 21, lan. 1915. Glavni dobitki: in 1 premija 80.000 kron oo.ooo „ $hxpm iznos vseh dobitkov 100.000 200.000 300.000 700.000 22 milijonov 268 000 L CENE: I t « I K 80- Vi srečka I K 10'~W 1 I K 20.- I 1 K 40— I !,'9 areč'r- I I % srečke | | '/<, srečke | Za obnovitev prihodnjih rairedov se plača samo K 5*~ za % srečke, K 10-- za \ srečke, K 20*- za '/, srečke K 40- za Vi srečko. Naročila, najboljše po poštni nakaznici, sprejema Ljubljanska kreditna banka podružnica o Gorici. kona o osebnih davkih v letnem znesku nad 1600 kron, da vložijo predpisane prijave služebnih prejemkov do 31. januarja 1915- pri pristojni davčni oblasti. .Kazenske določbe za ,slučaje neresničnih in opuščenih napovedi se nahajajo v §§ 239—244 postave glede dohodnine. 'odvitniferiz^rSe Osebne vesti. napravil preteklo soboto v Trstu g. dr, Vladimir Orel, odvetniški kandidat pri dr. Novaku v Uorici, rodom iz Prvačine.. Na graškem vseučilišču^, ie, bij^povj-šan za doktorja filozofije 12. t. m. g. Josip Lovrencič, profesor v Gorici, rodom iz Kreda pri Kobaridu. Na češkem vseučilišču v Pragi je bil povišan za doktorja prava g. Vladimir Knaflič, znani pisatelj, urednik »Ve-d e« in odvetniški kandidat v Gorici. Vojaška odlikovanja in imenovanja. — Gosp. Fran f^igoj, praporščak pri domobranskem polku št. 36., c. kr. sodnik iz znaue rodoljubne rodbine v Gorici, je bil ranjen na severnem btjišču in leži v ur-šulinski bolnišnici v Oiomucu. Odlikovan je bil« hrabrostno svetinjo I. reda in imenovan poročnikom. Nadporočnikom je bil imenovan čr-novoj. poroč dr. Karol P o d g o r n i k, odvetnik v Gorici. Stotnik Oskar vitez T o n k 1 i, sin pokojnega goriškega politika in voditelja, je dobil signum laudis z vojno dekoracijo. Iz politične službe. — Okrajni komisar dr. Livio Ličen v Tržiču je premeščen v notranje ministerstvo; na njegovo mesto pride namestuiški tajnik baron Karol pl. riohenbiihel. f Franjo Ferfila. — V sredo opoldne je umrl v Gorici g. Franjo Ferfila, ravnatelj goriške plinarne, v 70. letu starosti. Pogreb je bil danes ob 2. popoldne. Kdo ni poznal vedno veselega Fran-jota, te tipične postave iz dobe Lavriče-ve? Zaveden in navdušen Slovenec že od mladeniških let je stal vedno v prvih vrstah narodnega gibanja. Bil je odkrit Lav-ričev častilec, ki mu je stal v življenju vedno zvesto na strani, po smrti pa je skrbel s sinovsko ljubeznijo, da mu je bil grob še na starem pokopališču vedno lepo oskrbovan. Ko je bilo pokopališče popolnoma opuščeno, ie poskrbel, da so.se prenesli Lavričevi ostanki / nov grob na sedanjem pokopališču, kjer je tudi vedno skrbel zanj. Ob prenosu je skrbno preiskoval v starem grobu, da bi našel in ohranil v ginljiv spomin krogljo, ki je bila vzrok Lavričevi smrti, ali ni je mogel najti. Pokojnik je bil rojen v Senožečah, toda v letih šestdesetih se je preselil njegov oče Jurij s celo rodbino v Gorico, kjer je dobil službo pri takratni trgovski tvrd-ki Comploier & Zettel na Komu. Franjo se je šolal v Gorici, a prvo službo je imel pri neki trgovski tvrdki v Vidmu. Ko je vodja imenovane tvrdke T r ip p ustanovil plinarno pod tvrdko Furlaui & Tripp, je poklical Franjota in mu izročil vodstvo, -~ in na istem mestu je ostal do svoje smrti tudi pod novimi gospodarji. V Gorici mu živi edina sestra, vdova pokojnega proresor-a in pisatelja Frana Erjavca. Brat "Ione, svoječasni družabnik trgovca g. Ivana Kaučiča, je umrl na Krškem, kjer je bil v družbi svaka ustanovil trgovino. Pokojni Franjo je bil tudi med ustanovitelji »Goriške ljudske posojilnice«, kateri je bil \ c!iko let preglednik in sestavljajoč letnih računov. Za vse narodne potrebe in ustanove je imel vedno odprto srce in radodarno roko; Po vsem Slovenskem je imel znancev in prijateljev. Kamor je prišel, je bil prijateljski sprejet in dobro došel gost. — Zapustil je mlado vdovo in dva nedoletna otroka, dečka in deklico v starost1 8 in S let. Naj počiva v miru! Žalostni rodbinici naše odkrito sožalje! V Gorici je umrl?. \2. t. m. gospa Terezija Kokole, vdova po c. kr. višjem davčnem nadzorniku, po kratki bolezni v 75. letu starosti. Edina hči Z i n a je poročena z g. profesorjem Vazzazem na ženskem učiteljišču. Pogreb je bil včeraj ob 2. popoldne ob veliki udeležbi. — Pokojni Kokole je bil naš rojak iz Kobarida. N. p. v m.! Preostalim naše scalje. V Borjani v kobariškem Kotu je umrl 6. t. m. gostilničar in posestnik g. Valentin H r ai$ t, znan rodoljub in vseskozi razumen mož, ki je užival spi.jno spoštovanje v celem okraju. — Pogreb je bil 8. t. m. N. p. v m.! V Trstu je umrl virtuoz na glasovirju g. Anton Foerster, sin znanega slov. skladatelja v Ljubljani. Pokojnik se je proslavil že po vsej Evropi in tudi v Ameriki! Star je bil 40 let. — N. p. v m.! |w^"#Sa*Qo$ahf*Je- urm4*84» let stari g. Jožef Ferjančič iz široko znane in ugledne rodbine. Pokojnik je bil jako blaga duša. N. p. v m.! V boju padli. — V Gorico je došla v torek rodbinama" Gregorhi - Kačič žalostna vest, da je padel 8. dec. pri Lazarevcu v Srbiji g. Bogumil Kačič, c. kr. nad-poročnik domobranskega pešpolka št. 6. v Hebu, odlikovan s »Signum laudis« na traku vojaškega križca. Mati g. Ivanka Kačič živi v Gorici pri sinu Ivanu, dirigentu podružnice Ljubljanske Kreditne Banke, ki je tudi v vojaški službi od začetka vojne. Sestra Jela je poročena z profesorjem dr. Gregorinom v Gorici. Sestra. Vera je uradnica pri goriški podružnici imenovane banke. — Preostalim naše sožalje! Iz Solkana nam poročajo, da je padel na bojišču pravnik Srebernič. V »Ed.« je pripomba, da je bil socijalni demokrat. V Karpatih je padel 20. decembra 21-letni načelnik »Sokola« v Sežani brat Ivan M a h o r č i č. Bil je navdušen »Sokol« in nadarjen mladenič, ki je obetal, da postane trden steber v narodnem gibanju na Krasu. Počivaj v miru vrla sokolska duša! Šesti vojaški pogreb v Gorici. -Umrl je četovodja Ivan T r e b š e, doma s Srpenice na Bovškem. Bil je na bojišču, odkoder je prišel v Gorico ranjen; ko je ozdravel, je ostal v vojaški službi v Gorici. Dobil je pljučnico in jej podlegel. Pokojnik je bil vratar v hotelu »Pri pošti« v Gorici. Imel je 32 let. Zapustil je 21 let- I no vdovo s tremi otroki. Dr. Anton Gregorčič. -- Iz včerajšnjega »Goriškega Lista« ponatiskujemo: Štiridesetletnico mašništva je praznoval preteklo nedeljo preč. g. dr. A n-t o n Gregorčič, profesor bogoslovja v pokoju. Cerkvico sv. Antona pod Kostanjevico, kjer mašuje že 34. leto, so v ta namen okrasili in sijajno razsvetlili. S pri-trkovanjem zvonov so naznanjali redko slavnost in vabili k sv. maši, katere so se udeležili sosedje v izredno obilnem številu. Peli so gojenci tukajšnjega c. kr. moškega učiteljišča, stregla pa dva bogoslov-ca. Dasi je bila svečanost namenjena le v ožjem krogu, došlo je jubilantu od raznih strani ustnih in pismenih čestitk. Prevzvi šeni gospod knez in nadškof dr. Sedej ga je počastil z jako laskavim listom. — Učni zavodi »Šolskega Doma« bodo praznovali štiridesetletnico društvenega predsednika v soboto 16. t. m. (namesto v nedeljo) ob 8. in pol uri v cerkvi čč. oo. ka-pucinov ss v. mašo, katero bo jubilant daroval. Dr. Gregorčič je bil namreč v maš-nika posvečen 10. januarja 1875, a novo mašo je pel na Libušnjem 17. januarja, na praznik Imena Jezusovega in na svoj go-dovni dan. Vzgled požrtvovalnosti. — V »Pic-coltt smo čitaii, da je daroval gosp. rezervni stotnik Anton J a c o b i, ki zelo požrtvovalno deluje v goriški bolnišnici Rdečega Križa, neko plačilo v znesku K 217*60 istemu društvu. Za slov. »Sirotišče« je daroval 20 K. — Vemo, da mu je bil tak zavod Cesto v mislih že pred 20 leti, ko je celo slov. voditelje opozarjal na potrebo takega zavoda. Naš Članek o sporazumljenju Slovencev in Italijanov je našel v vodilnih krogih laških polno odobravanje. Vršilo se je tudi neko posvetovanje, kako pred vsem popolnoma odpraviti vsako sovražnost na ulicah in v vsem domačem življenju, kar je prvi korak do zaželjenega miru. — Radovedni smo, ali je res kaj resnosti na italijanski strani za resničen in trajen mir med nami. To se pokaže kmalu! — »Slovenski Narod« od torka je ponatisnil na uvodnem mestu ta članek v celoti. To nam je znak, da ga odobruje tudi v središču Slovenije. Proračun goriškega mesta za leto 1915 izkazuje: za prvo poluletje 1915 potrebščin K 715.809, kritja je na rednih dohodkih K 296.309, primajkljaje K 419,500 J izrednih dohodkov K 413.200; ostane torej primanjkljaja K 6.300. Za upravno leto' 1915-1916 je preračunjeuo K 1,508.681 potrebščin, rednih dohodkov kron 610.029, izrednih K 856.400, ostane primanjkljaja K 42.252, Vojna In občinske volitve. Prejeli smo to-le uradno obvestilo: Obveza k aktivni, vojni službi izključuje velik del moškega prebivalstva, poklicanega k sodelovanju na volitvah v občiriškefastope, od izvrševanja volilne pravice za'čas vpoklica. Po odpadku tako. izdatnega števila volilcev ne bi moglo ob gotovih okornostih ostati brez vpliva na volilni rezultat ter dovesti do volilnih vspehov, ki ne bi nikakor odgovarjali redni strukturi volilstva. Ako bi se v vseh občinah, kjer se funkcijska doba občinskih zastopstev bliža sedaj koncu, brez ozira na sedanji izredni položaj izvršile nove ali dopolnilne volitve, bi se bilo bati, da bi po nastopu normalnih razmer mnpgokje večina prebivalstva bila na-, sprotna novemu občinskemu zastopu ter d^",K\ prišlo, do sporov, iz katerih bi se izločila trajna nasprotja med členi občin. Nadalje pa so aktivno služeče vojaške osebe izvzete tudi od pasivne volilne pravice, tako, da mnogo členov občinskih zastopstev, ki so že sodelovali na polju občinske uprave, ne bi moglo biti zopet pozvanih, k njihovim prejšnjim funkcijam. To potrebno odreko sodelovanja starejih članov občinskih zastopov bi bilo pa obžalovati tembolj, ko je predvidjati, da po vojnih zmešnjavah pridejo občinam mnogo-katere naloge, ki jih bo moglo naglo in primerno rešiti edino le bogato izkustvo v javnem življenju. Pa tudi v volilno-tehničnern pogledu bi izvajanje volitev med vojno naletalo na resne težave. Spričo tega stanja stvari se je vlada — uvažujoč, da je izvedba volitev stvar delokroga, ki ga država prenaša občini —- čutila primorano, da je v soglasju z željami izmed prebivalstva samega dala v vpoštev prihajajočim deželnim oblastim primerna navodila glede odložitve občinskih volitev, ki se imajo po občinskem redu morda vršiti, in to tem bolj, ker imajo po določbah dotičnih občinskih redov stari občinski zastopi itak dalje voditi občinske posle, dokler ni nameščen novi občinski zastop. Ne pogoščajte preko mere ranjenih vojakov. — Prebivalstvo se z bogatimi darili, ki jih naklanjajo tudi manj imoviti sloji, udeležuje preskrbovalne akcije za ranjene in bolne vojake, ki prihajajo z bojišča. Za to plemenito potezo dobrega srca je lahko zagotovljeno najtoplejše hvaležnosti vojaških krogov. Treba pa je z obžalovanjem konstatirati, da so opetovano povabili ranjene ali bolne vojake v pivnice in, gostilne, kjer jih pogoste posamniki, cesto pa kar vsi navzoči gostje. Posledica tega je, da se povabljeni vojak vpijani. Splošno pa je znano, da obilno uživanje alkohola bistveno zmanjšuje sposobnost in ttjdi odporno silo, takisto pa tudi povzroča, da Zapade tako pogoščeni vojak strogi disciplinarni kazni, zavira njegovo okrevanje in škodujejo s tem naravnost armadi. Prosimo torej nujno vse prebivalstvo, naj v bodoče takšne pogostitve brez izjeme opušča. Letalni tečaj v Gorici. — •' ' ' ker zopet prične letalni tečaj, kakor vsako leto. Ljudstvo jč bilo že opozorjeno na ta vežbanja, da bi se nepričakovano kdo preveč ne prestrašit — V Gorici smo že vajeni aeroplanom visoko gori pod nebom, ni torej nič novega. —- Tržaški listi poročajo, da sta krožila nad mestom dva hidroplana (aeroplan, ki se spusti tudi na morje, odkjer se lahko zopet dvigne) avstrijske mornarice. V Sv. Križu v Vipavski dolini je izdala tamošnja »Meščanska garda« pozivna vse moške*od 18. leta dalje, ki niso vojaki, naj pristopijo gardi. Vežbali se bodo doma. a enkrat na mesec pridejo v Gorico. Vojaške bolnišnice v Gorici. — Poleg velikega semenišča in vojašnice na Travniku porabijo za bolnišnico tudi ono lepo in veliko novo pošlo"*"' redovnic »Provi-dentia« ob cesti v Stračice. Iz Podgore smo prejeli dopis, ki trdi, da vojaki ne prejmejo poslanega jim blaga itd. — Take pritožbe so pogoste, ali vojna uprava ie tudi že ponovno omenjala težkoče, ki so silno velike in cesto nepremagljive. Izključeno je, da vsak zavoj pride srečno v roke naslovljencu. — Zato treba previdnosti pri pošiljanju, brez nujne potrebe pa nikar pošiljati blaga na bojno polje. Razne vesti. Berehtodlova demišija. — Burian zunanji minister. Dunaj 13. (Kor.) Današnji »Frem-denblatt« objavlja v večerni izdaji sledeče naznanilo: Minister cesarske in kraljeve hiše in zunanji minister, grof Berchtold1,' ki je Njegovo Veličanstvo že.pred daljšim časom prosil za milostni odpust iz njegove službe, je sedaj obnovil to prošnjo na Najvišjem mestu. Njeg,. Veličanstvo je važne osebne razloge, ki so privedle zunanjega ministra do njegovega odstopa, upaštevalo in blagovolilo ugoditi njegovi prošnji. , Kot naslednik grofa Berchtolda bo imenovan za ministra zunanjih zadev in ministr^ cesarske'in kraljeve hiše kraljevski'ogrski minister na. Najvišjem dvoru,; baron Štefan Burian. Potres v Italiji. — V sredo je bil sko-ro po vsej Italiji potres, ki je napravil poleg strahu in zmešnjav tudi veliko'škode. V nekaterih mestih južne U-uiije je porušil mnogo hiš, še več je hnuo .poškodovanih, in veliko ljudij je na?,io nenadno smrt pod ruševinami. —- Tudi cerkev sv. Petra v Rimu je poškodovana na raznih mestih. — Po zadnj".i poročilih doznajemo, da je več mest in.vasi popolnoma porušenih in na tisoče mrtvih in ranjenih. • Odgovorni urednik Ivan Jamšek v Oorid. Tlaku in zalaga: »Goriška Tiskarna« A. Oabriček (odgov. J. Fabčič). Kaua peri iz tnalih Soja-slročji. nadomestek za ka-uo u slročju. 5 kg u platneni »rečici K 5 50 po poozetju. SfluTOSfl Kr.lOino-gradij 1573.—Sprejme se zastopnikejproli uisoki prouiziji. Tvrdka JOSIP BRATTINA, ki se je preselila v UliCO TOirenle Št. S (tvornica mila) sprejema tudi nadalje električne vpeljave po K 7*~ za sobo. Nadalje sprejema vpeljavo vode, plina, kopalnih naprav, klosetov, raznih električnih zvončkov itd. Potrebni materijal se računa po lastni nakupni ceni. Električne žarnice iz trafil žice po K 1*20 mrežice Auer iu GraTžin „ — *40 Le v ulici Torrente 5. Telefon št. 22 KONTORISTINJO, ki je izvežbana v stenografiji, v strojepisju in ki ima lepo pisavo sprejme takoj papirnica In fooarna celuloze o Podgorfi. Zahteva se popolno znanje nemškega jezika in eventualno tudi italijanskega in slovenskega v govoru in pisavi. Znanje zadnjih dveh se ne zahteva izrecno. Prednost imajo one, ki so bile že zaposlene v kaki pisarni in imajo družino v Gorici. Lastnoročno pisano prošnjo, prepise izpričeval in napoved vstopa je poslati na ravnateljstvo zgorajomenje-nega podjetja. Zrnata kava po ukusu in dl*a»I taka kakor kava v strolju. 5 kg v platneni vreflel slano le K 4*50 franko po povzatlu«-SANTOSA, Kr. Vlnogrady «73i-Sprojmo s« sprotne zastopnike.' Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in «ftnttm,- da mm je Hšla žalostna vesVda je naš nepozabni,iskreno ljubljeni sin, brat, svak, nečak in stric, gospod v v BOGUM1L KACIC, •<*J **MWips>tomm dwobr.pe§!MSllca št6 v Hebu, odlikovan ¦m >,SiGnum laudis" na traku vojaškega r.aslužnega kmea, jonske smrti padel za domovino dne 8. decembra pri LazarevacM v Srbiji. GORICA, dne 12. januarja 1915. iJhranka' Kačič, roj. Susnik, Ivan Kačič, Jela dr. Gregorinova, roj. Kačič, mati bančni dirigent, brat Vera Kačič, sestri. Tužnim srcem naznanjam vsem sorddnikom in znancem, da je Vsegamogočnemu dopadlo mojega ljubljenega soproga UHLEHTINH HRHST, gostilničarja in posestnika, po dolgi, mučni bolezni, previdenega s svetotajstvi za umirajoče, v .50. letu njegove starosti, dne 6. t. m. ob 6. uri zjutraj poklicati v lepšo bodočnost. Pogreb predragega rajnkega se je vršil v petek, dne S' _ ,,..,. f. BATJFL GORICA Stolna ulica št. 2-4. Pro"a}a na afsrofre. Ceniki franko. Odiikovcna pekarija in slatiL5arna Kirol Oraščik v Boricu na Kornu v (tasni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, to te, kolače za birma nee in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobiojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Hffir- po,joka zmernih cestah "!'^3 Zubozdravniški in zobotebniški atelje Dr. I. Eržen GORIC H Jos. Uerdi tekaSišče Sten. 37, Umetne zobe, 7.1h I o zobovje, zlate krone, zlate mostove, zvini uukaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsak^ vrste, Ordlnira o soolem ateljeju od 9. ure tiop. do 5. are pop. praktične flTfiGKo ki gorč 6 S ur, Cena od K 160 naprej Dobivajo s<» pri t ritki. Jakob Šiiligoi, urar Gorica, Gosposka ulica 19. Anton Fotatzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. Na sredi RaiSteTja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. , Najceneje kupovališče nimbcrSkega in drobnega' blaga ter tkanin preje in nitij, POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadiioe in popotnike, Najboljše šivanke za šivalne stroje, i POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letno čase. Posebnost: S?nrana za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. ¦¦¦¦.ji—...... ' ¦ --mmmmmrmmmm^- A n i on BreS-čak lor-ina - gosposka ul. (6. Earducci) 14, v lastni l|iS. Proa in naivečia slooenskg zalaga In tonama pohfSfiia —- na Primorskem — f zalogi ima vedno nad 50 modernih jedilnih in spalnih sob. Cene od 300 do 3000 K soba. 9 Edina slovenska delavnica tapefarij. 9 Velika išm slik, stolie tar tudi Meznega pohištva Sprejema naročila za opreme osi, hotelov itd. it PRESELITEV TRGOVINE Ker se koncem februarja 1915. mora izprazniti sedanja modna trgovina štev. 26, se je pričela razprodala dne 30. decembra 1914. Prodajalo se bode vse modno blago, perilo za možke in ženske, pletenine, maje, nogovice, čipke in mnogo drobnih predmetov kakor je razvidno iz posebnih naznanil. Z ozirom na to, da v tej kratki dobi kakor tudi v sedanjih kritičnih časih ni mogoče tolike množine modnega blaga razpečati po normalnih cenah, sva izjemno odredila 20\ do 50°0 Popusta seveda pri predmetih, kateri so izven sezije. Priporočava se za obilen obisk Pregrad $ Ce?ffeifL. Gorica. IZIDOR NANUT autorizouana staubena turdka $ jopici ulica Atelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena deia. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in koiavdacije p' najnižjih cenah. | Keservni *oim1 : I 2t 120.1, *4'G0 Vplačani deleži: K #8.043 Zadružnikov: 1707. \ »Goriška liudlska posojilnica vpisana zadruga z omejenim jamstuom Telefon štev. 79. 11 iorici Ustan. 1. 1883. (v lastni hiši: Gosposka nlica štev. 7, 1. nadstr.)^ sprejema hranilne llloge od vsakogar in jih obrestuje po 5>°|o čistih. ^VeLje stalne vloge proti enoletni odpovedi po, ^dogovoru. — Vlagateljem so na razpolago < ^hlini hranilniki. (Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni kredit. k Položnice poštne hranilnice .A na razpolago brezplačno. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici. Centra'a Zjubljatut, podružnice' Celje, Celovee, Sarajevo, Split, Trsi' _________________ Delniška glavnica K 8,