PROSVETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote ■iwii mí p orrtaeef NIT B». U •v. Te ltptos« i UviteU «tU. LETO-YEAR XV1L u. ms. »i tu ne »m— Omcivm W Mink t. ist«. Chicago, IU., pondeljok, 1$. maj« (May 10), 1924. *** STEV.—NUMBER 118. na •! h» i« liai. An •( Oiu itiT. laiUiM m Jsm m. tata. WALL STREET PRITISKA Z VSO SILO NA SENAT. Broker j i «i priiadevajo na \ pretege, da W pridobili senat sa predsednikov rato, U ga ja Ure-kel nad vojaika predlogo. ZBORNICA JX GLASOVALA ZA BONUS 8 50 O LAK) VI MAD dvetrstjxmsko veOimo. Washington, D. 0. — V sobotnem glasovanju je poelanska rborn ira v veliki večini pokazala, da je nasprotna predsednikovemu vetu. Proti vetu, torej za bonus doslulenim vojakom je glasovalo 50 kongreanlkov več kakor jc potrebna dvotretjinska večina, da je veto spoznan za neveljavnega. New York, M. Y. — Uslužbcn-eem vseh brokerskih his jo Wall Street ukazal, naj brzojavnim potom poro vejo svoje zaatopnika v Washingtonu, da podpro pred aednikov veto glede predloge za vojački bonus, kadar pride ta zadeva na glasovanje. Mnogi uslužbenci utegnejo izgubiti avojo službo, če ac ne bodo ravnali po ukazu newyorških denarnih mogotcevr^|SH To je prišlo na dan, ko jc dr-žavni poveljnik A morilke legije Edward E. Spafftfrd povedal, ka ko mu je neki ualužbeneo neke newyorfike brokerake tvrdke dejal, da je naročeno njemu in tisočerim drugim delavcem na Wall Streotu, naj pošljejo brzojavke svojim kongresnikom in senatorjem ter zahtevajo od njih, naj glasujejo za predaedaikov veto • vojaiket predloge. Ukasano vojafiket predloge. Ukazano jim jc Konut» Je nesp»- poslati brzojavke kotami mc^ to ^odljivfc delava^ atva- «ma senatorjema Copelandu in rl\3e kl ,Wadaworthu. Po informaciji poveljnika Spaf. forda so bila slična navodila raz poslana tisočerim in tiaočerim wallatreetakim delavcem izven mesta po najetih brzojavnih ži cah brokerskih tvrdk. . Da izniči učinek teh vailjenih brzojavk, je poveljnik Spafford nemudoma breojavil aenatorju Copelandu ter mu pojasnil, kako «toje stvari. Vrhtega ga jc po-«val, naj stoji na atrani Ameriške ♦gije ter glasuje za vojaško pred Jogo. Kmalu potem, ko ja poveljnik «pafford povedal nekemu čaani-zarskemu poročevalcu, je prišla ena tozadevnih wallatreetakih br-*ojavk v javnost. To navodilno piamo, ki je datirano a dnem 16. maja, ae galei, kakor sledi: "Vsem poročevalcem: "Predsednik Coolidfe jc veti-Predlogo za vojaški bonua. U-pravijo, da bo kongrea pre-glaaoval predaednikov veto. Ne-ka!rr" Poročila pravijo, da ae je »«•J senatorjev premialilo, in ne bodo ti aenatorji podpirali Podloge. 4 Trgovaki in kupčijaki intere eelc dežele ao vai proti njej. ^veza ameriških bankirjev in tr-govaka zbornica Združenih držav proti predlogi (k bo predlo «• »Prejeta, bo to v veliko škodo vaem brca razlike atanu in atran- k*. ' Nujno je potrebno, da izve 'vrni senat, kako miaU ljudatvo 0 predlogi. Ali hočete torej nemudoma Poslati avojim senatorjem brzo-Jav • * katerih izrazite avoje nadih? V kif n*jodloin'j4'h "Ali hočete to naročiti vsem ki ste v teanem atiku z njimit" ' V teku prihodnjih oeeninfei. "desetih ur ae da preprečiti pre glasovanje predaednikore odklonit ve. »ONUi, K OA TAWtTtL r>*,° Cal. - (Fed. Presa.) ^ 0<î«t*o tukajšnje bolnišnice ¡•t r*jno pohabljene vojake, ki ao ,,h v jo obtoieno. da daje J* k "m braao, katere ne ki alti pokueilí. JÊJ,a so gnile In * črvivo. Veteranaki biro ^•kujf zadevo. Pregled dnevnih dogodkov. Amerika. Wall Street pritiska na senat proti bonusu. Zbornica glaaovala proti vetu z veliko večino. Razkrivanje velike korupcijc v zvezi a prohibicijo . Farrington, predsednik rudarske organizacije v Illinoisu, se je izrekel za governerja Smalla. Angleški poslanik je razdraŽil ameriške 4'pa tri jote", ko jc zagovarjal Ruaijo. Ameriški letalci so arečno dospeli na japonaki otok. Inoaamatvo. PaŠič ae jc umaknil iz vlade v Jugoalaviji. Predloga ca rudnikov jc propadla v angleškem parlamentu. Nemčija popravlja krivico, ki jo je naredila aovjetom. Generalna stavka v Porurju ae nadaljuje; položaj je alab. Dr. Sunjatacn poroča, da je še šiv. SPLOSNA KORUPCIJA POSLEDICA PROHIBIOME. Bivši Čikaiki odvetnik in »Ulja nareki tihotapec Oeorge Remua Ja Izpovedal pred Brookhartovim odsekom prssetljive reči o prohi- Molji. < ^ t ZA ZAftÖXTO JI PLAOAL M MUS JiaSU BXITHU OKO U $300,000. Farrington ee Je izrekel za Smalla. Peoria, Ul.—Rudarji so na svo ji državni konvenciji a 385 proti 105 glasovom sklenili, da nc pošlje njihna organizacija nobenih delegatov na šentpavelako konvencijo, ki ae ima vršiti dne 17. junija in na kateri nameravajo uatanoviti narodno delavako atran-ko. Odobrili ao politiko Ameriške delavake federacije, katere amer je voliti delavake prijatelje v re publikanaki in demokrataki atranki. Ta korak, ki ja povacm neapa rajo prizadevanje za uztanovitev narodne delavake atranke in ki ao ac aešli na zborovanje včeraj. Dunean McDonald iz Springfiel da, ki je bil svojiaa tajnik illi noiških rudarjev, je bil predaed nik tiatemu zborovanju. Zagovarjajo politiko Ameriške delavake federacije, ki atremi za tem, da voli njeno čanatvo "delavake prijatelje" v republikan-aki in demokrataki atranki, je predacdnik Frank Farrington izjavil, da ae jc potegoval na pri marnih volitvah za governerja Smalla in da ae bo z vzemi avoji-mi močmi pehal za zopetno izvolitvijo aedanjega illinoiškega go vernerja. "Ne morda zato, da bi imel jaz aam kakšen dobiček od tega, ampak zato, ker aem uver-jen. da bomo mogli pod njim do-aeči boljšo poatavodajo ca delav-atvo. "Pred dvema letoma aem piaal Smallu ter ac mu pritožil nad ad-miniatracljo delavake odškodnin-ske poatave. Sel aem tako daleč, da aem zahteval popolno preoano-vltev upravnega odbora. Za pretil aem mu, da bodo ugotovili zaato-niki illinoiških rudarjev, koliko je država dolžna našim poškodovanim članom. In če nc bo odbor preoanovan, aem mu zapretil a stavko. "Poalcdica mojega piama je bi la to, da je bila komiaija popol noma preoanovana. Naši prijate lji jo imajo aedaj pod kontrolo. Če ne dobimo tega, kar želimo, je to nala krivda. Govlrner jc že pokazal, da mu lakko zaupamo. Valed nalega aporazuma z njim ae je zgodilo, da ao čikaški hišni ki govorili oni dan v Peoriji pred nami. nameeto da bi bili še aedaj v jolietaki jctnilnici. "Uapehe bomo imeli v poetavo-daji, če ne zamudimo lepe prilike a tem, da ae pridružimo giba nju ca tretjo atranko. Bil bi za delavako atranko, če bi mogli dobiti vanjo delavce in jih obdržati v njej. Bil bi zanjo, če bi mo gli po a jej apraviti delavake kandidat« v legieUturo. Ali tega ae aedaj le ae da doneči. "Si ml treba nobenega zagovora radi tega, ker podpiram Smel-la. Podpirati niaem mogel Eesing tona. ca katerega ae potegujejo velekapitalietl la trgovsks zbor-aiea. • Predacdnik rivertonake lokalne unije Jokn Hiedmareh je naapro. toval odbore vem u poročilu ter Washinfton, D. 0. — Povest o prohibiciji,- ki jo jc povedal bivli čikaški odvetnik, milijonaraki ti . ... . botspee in aedaj jetnik v atlant-ječi George Remua Brookha»-tcvemu odseku, tvori najpreacnet ljivcjŠe poglavje v pralakavanju u-aihingtoneke korupcije, grtbež-noatl in podkupljivoati. Malo čudno jc in neverjetno dišati o takšnih podkupninah kakor je n. pr. $1,800,000, ali njegova poveat nc aodi rited beaedi-čenje o govorečih zajcih, zakaj prišla jc z uaten resnega in dpae-la pametnega jetnika. Geo. Remuaa je izučilo. živ-ljenjski vrtinec ae mu jc izpre-menil v pogrebno pot, in njegovi svetli milijoni ao afrčali v zrak. Svoje stanovanje ima aedaj bU«u obupanih kriminalcev. Vae, kar mu je bilo aveto, mu je odvzeto, "Na avetu ni zadoeti denarja, ki bi mo mogel poataviti še kdaj v atanje, v kakršpem aem dane*," je rekel Remua. Remua je označil cel ameriški narod ca čiato navadno hinavako ljudatvo rekoč: "Vaaka oaeba, ki ima lc eno unčo Žganja v poacati, je kriva tikotapatva. Niti kaplja Igtoja, ki ga predpišejo zdravniki, ni poribljcna za zdra vilo." In šc z večjim poudarkom je rekel Remua: "Dovoljenja za zdravilne avrhe ao liumbug. To je največja komedija, največji po rog pravici, kar jih šc pozna ci vilizirani avet. Jaz zam niaem po pil niti kaplje žganja." Remua ae je na vae načine po izkušal prikupiti pravoeodnemu departmentu, ko ja pričel tihotapiti s žganjem kmalu po uve-1 javi jen ju Volateadovega akta. (Dalja na 3. atrani.) Dr. Soajateen naznanja, da Je živ In zdrav. Naaprotniki ao raanaali veat o njegovi smrti. Hongkong, 17. maja.—Dr. Sunjatacn, predsednik južno kitajske republike, o Čigar amrti je bilo poročeno zadnjo aredo, jc živ In adrav. Tako poroča njegov za upni tajnik a pripombo, da so po litični nasprotniki kautonako vlade razneali veat o predaednikov i amrti v avrho, da povzročijo kon fuzijo v armadi južne kitajske ro publike. Tajnik je dejal: "Dr. Sunjatacnu ni treba dokazovati, da ni mrtev ,kcr v Kantonu vsakdo vc, da jo predacdnik še Živ in zdrav ter na delu za politično in ekonomsko svobodo Kitajske." Ameriški litalcl prišli aa Japonsko. «——— t Najnevarnejši dal paleta arečno izvršen. — Anfiel, ki ja ša \ Indiji, zopet počiva, Tokijo, 17. maja. Trije amn riški totale i — Lowell II. Smith Erik Nolson in Leigh Wade — ao na avojem poletu okoli aveta sreč no izvršili najnevarnejši del nji hove 27,000 milj dolgo zračne poti, ki jo imajo narediti okrog •emlje. Prileteli ao na japonak otok Paramaširu danea predpol dne; otok Attu ao zapuatili v če raj; daljava med obema otokoma t878 milj v ravni zračni črt 1 morjem. V tem momentu šc >i znano koliko ur jč trajal polet vsekakor pa je bil izvršen v dolo čenem čeau, mogoče v šeatih ali eedmih arah. * Otok Paramaširu je obljuden a koamatimi Ainuiti, VI M prvot ni prebivalci Japonake, a ao jih Japonci potisnili na akrajnl acver avojega teritorija in akoro uničili. Kallrata, Indija, 17. maja. — Angleški tekmec na poletu okoli aveta MacLaren oatane tukaj štiri dni. Motor na letalu aa mu jo po kvaril in dobiti mora drugega. PAŠIČ JE POBRAL KOPITA NAJBRŽ ZAVEDNO. Srbaki "Btamarck" j« moral Ui ▼ politično smrt, ko mu ja Alakaandor obrnil hrbat. Davidovič, vodja opozicijo ▼ akupttini, jo dobil mandat sa orfaniairanja novo vlada t Balgradu. Radič ja aprojol mir • pogojem, čo aa Pašič umakne. To aa jo sgodilo. Radičavci bodo odalaj delali la • parlamentarnimi aredatvi ta avtonomijo. Položaj v PenirjN Je vedne elabil. Stavka radarjev še traja in indn-atrija sapirajo vrata. Dueaaeldori, Nemčija, 17. maja. — Industrijski položaj v Porurju je vaak dan elabši. Tovarne jekla in železa v Dortmundu, Duisbur gu In Oesclkirchenu zapirajo vrata radi pomanjkanja premoga in na tisoče delavcev jc ob delo. železnice tudi trpe. Od pondeljka je bilo 24 vlakov vzetih iz prometa. V Dueaseldorffu ao zaatavkali pristaniški delavci, ki nočejo nakladati akebakega premoga Generalna atavka rudarjev še traja. Aegleiki poelanlk raz dražil "patrljote". Pel ■iljeea etrek gledaje. Kje? V Ruaiji, Nemdijl? - Ma, v Aaaerild! Chicago, III — "Pol miljona otrok gladujc — ne v Rnaijt all NcaJiji, t crave« v Zdrni«>nih drlavak." Take je dejal v petek zveier gen. Ball in gt on Booth, pradsed-nik Volunteers of America", ki ee jc a evojo soprogo uatavil sa per dni v Ckicagu, potujoj na konf«-reneo v Minneepoliau. Booth je re kel, da je etatietika deUvakega departmenta v Waehinftonu av-toriteta za njegovo izjavo. dejal, da ai storil govern er Mmall ničesar sa illinoilke delavce. "Nihče mi ae more reči, da bi bil Small le količkaj storil za izboljšanja delevskik razmer," je pri sUvU. Hudo je naped'l Karriag tona radi t*ga, ker ae je U izr^ kel sa Saaalia. Waahinfton, D. O. — Angleški poalanik Howard ae je ogreval t avojem govoru na konvenciji tr Sovaka zbornice Združenih držav ne 6. maja v Clevelandu za ao vjetako Ruaijo. To je aeve hudo razdralilo ameriško "atoproccnt-ne patrijote," ki kar ne morejo slišati o sovjetski republiki, pa ne morejo. Nahrulili ao, kakor pre v| poročilo, najvišje vladne urad nike, da naj vendar nekaj atore proti takšni "predrznoati", In kakor jc nadalje rečeno v dotič nem poročilu, so ti vlošili proteat pri najvišji merodajni oblasti, in ta ja menda odgovorila, da ae ne bo več pripetilo kaj takega v na ši deželi. Deaet dni ao imeli tiati "patri jot je" lepo natihem 'nesrečnega' in 'predrznega' angleškega po slanika v 'peci' radi njegovega govora v Clevelendu. Sedaj pa je ta kritika prišla javnost z akcijo od strani nekega zaatopnika 62 ameriških vojalkih ia bratovakih organizacij. Med temi Jf seveda tudi takozvana Grand Army of the Republic, A-meriška legija, trgovska zbornice Združenih držav in ca zabelo pa še Kolumbovi vitezi, pod ka terih okriljem ae šopirijo tudi ne kateri slovenski kutarjl in ka Ijarji. Ali vsi ti protaeti ne a*;rejo iz-podbiti dejstva, da zahteva ameriško ljudstvo čedalje odločneje priznanje sovjetske Rusije. AafUj*)* preaataalat prodaj. nj*m vojnsgs mst«njsls Ijoiulon, 17. maja. — Angleška delavake vlada je atorila nov korak za ohranitev mira. Neka baltiška državtee je hotele kupiti večjo množino preoetelaga bojnega materijala. toda MeeDonaldo-ea vlade jc odklonila ponudbo In • re sklenila, de orožje le 0 letih se je nagnil več Čevljev. Vxrokov je več, tod« nemirno morsko dno je fia* m vzrok. VRBMB Cbieego in okolica. V torek oblačno in deževno. Zrn« rni m-n jej«*-1 se vetrovi, Tnuperatura zadnjih 24 uri nej«išja &V najnižje M Hoirie» izide ob ¿H, zelde ob i. PROSVETA PONDEUEK. 19. MAJA. 1Í24. PROSVETA GLASILO HJOVEMULM M4R0PWR TCOHMKM JIDWOTR i-AJTHIWA >ÍLÓV£W»KE NAROPMR fWORJtR JRPWOTK ___t: ZadiaJaM pal m tri m ji ss aa tri MM, ta m » á—»vara. Iikapld m mm rnli)> al CWaa*a) M H m talo. UAfjas a MAP m tat< U M m psi tais, 1.00. _ -PROSVETA" V/: SSS7-00 S«. ■t -THE ENLIGHTENMENT" : UaJlad Stola« (sawpt Cfcé—Q») and Canada psr D.I.« w okU,mim a. pr. (Maj* 11-14) ■MMri dm ua ja • Ua daarai laraa, ia *a aam mm aatari Mat. aa aarlora PrarriU j« prava« IN PRAV MALO IZVE SVET O TEM! Ze dve zimi je preživelo nR tisoče rudarjev, žen in otrok v Šotorih, postavljenih v dolini Cabin Creeka v Za-padni Virginiji. In kaj so izvršili, kaj zakrivili, da ne prebivajo v hišah? Premogokopne družbe so jih postavile iz svojih hi¿ pod kap, ker se rudarji nočejo vrniti kot ponižni hlapci na delo. ^ Prav malo se čita v velikih dnevnikih o teh dejstvih, dasiravno dolina Cabin Creek ni mogoče v Afriki ali Avstraliji, ampak se nahaja petnajst milj proč Charles-tona v Zapadni Virginiji in skozi njo teče železnica Che-sapeake in Ohio. Do dve leti nazaj je bil ta rudarski di-strikt organiziran. V aprilu leta 1922 so pa premogovniški baroni postali trmoglavi. Plačevati niso hoteli več rudarjev po unijski mezdni lestvici in importirali so zamorce, da zlomijo odpor rudarjev. Importiranim zamorcem so seveda znižali mezdo za pet in trideset odstotkov. Rudarji niso hoteli postati izdajalci svoje organizacije. To je pa premogovniške barone tako ujezilo, da so rudsrjem odpovedali stanovanje v kompanijskih hišah. V teh hišah so kompanije nastanile stavkokaze. Organizirane rudarje so postavili na cesto 27. oktobra 1922. Torej ob času, ko je bila zima na pragu, da jih spravijo na kolena. Več dni je ležalo pohištvo na cesti, kajti postaviti ga nipo imeli kam. Rudarji s svojimi družinami so v tem času stanovali pri svojih organiziranih tovariših, ki so bili tRko srečni, da so lastovali svoje domove. Apelirali so nR glavni stan organizacije v Chsrles-tonu, nakar so jim odposlali šotore, da prebivajo v njih. Dve zimi so prebili štrajkujoči rudarji s svojimi družinami v teh šotorih. Ustanovljenih je šest kolonij in šotori so postavljeni na dvoriščih rudarjev, ki lastujejo svoje domove. V teh kolonijah živi več ko pet tisoč oseb. Nekateri rudarji so poleg šotorov zgradili lesene barake, les za gradnjo barak je seveda dala strokovna organizacija rudarjev U. M. W. of A. Kamor človek stopi v dolini, je lastnina premogovniških baronov. In premogovniški baroni so strogo prepovedali organiziranim rudarjem stopiti na njih svet Rudar, ki stopi na svet premogovniških baronov, se poda v nevarnost, da ga takoj aretirajo in vržejo v ječo. Po dolini švigajo sem in tje patrulje vojaške policije in šerifskih deputijev. Vojaško policijo plača država, to je ljudstvo, ki živi v Zapadni državi. Serifske deputije pa plačujejo premogokopne družbe. Šerif jih samo za-priaeže, družbe pa preskrbe orožje in potrebno uradno znamenje, nakar prejmejo ukaze od premogovniških baronov, kako se imajo zadržati napram štrajlcujočim rudarjem. Strajkarji prejemajo podporo od strokovne organizacije in sicer po $3.50 za štrajkarja, $1.50 za njegovo ženo in po petdeset centov za vsakega otroka. Kako živi štrajkarska družina s tako podporo, je lahko razumeti ob sedanji draginji. Ampak kljub Umu ni med štrajkarji plašljivcsv. Med njimi ni uakokov. Kljub vsemu trpljenju so trdni in neo-mahljivi kot prvi dan stavke. Gladujejo in trpe zaradi principov. Občudovanj vredna je njih vztrajnost. Rajše trpe glad s svojimi družinami vred, kakor da »e.vrnejo pod diktaturo premogovniških podjetnikov, ki gospodarijo na svojih posestvih kot graščaki v srednjem veku v Evropi. Veliki dnevniki imajo veliko prostora za najbolj bedaste dogodke, nimajo pa prostora, da poročajo o teh modernih mučencih, ki trpe v interesu svojega razreda, in tako seznanijo vso ameriško javnost, kaj uganjajo premogovniški baroni v dolini Cabin Creek v Zapadni Virginiji. Nekateri skušajo dopovedati javnosti, da v.Ameriki ni razredov. Kaj pa je to drugega kot razreden boj, ki se vrši v dolini Cabin Creeka v Zapadni Virginiji? Na eni strani je delavski razred, ki se junaško bori za svojo pra-vfcf, na drugi strani je pa podjetniški razred, ki hoče po-Uftčiti delavski razred z brutalnimi sredstvi in mu vzeti pravice, ki mu jih garantira ustava Združenih držav. Nepozaben bo ostal junaški boj rudarjev za delavske pravice v dolini Cabin Creeka v zgodovini delavskega gibanja v Združenih državah. Delavci, ki se tako vztrajno kljub velikemu trpljenju bojujejo za svoje pravice in pravice vsega delavstva, so junaki, ki so vredni posnemanja ia priznanja. Otty, Pa. — Z dolom gre tukaj slabo. Nekatere jsme obra tajajo po dva ia tri dni na teden, a tam, kjer jas delam ia v«Č 8loven cev, obratujemo po dve in tri na pedo. Tudi delo se dobi, za-sloši eo pe od $4 do $5 ne den. To je veeelo življenje sa veUko dru žinotf Suhaii in polieaji ei tudi na pravljajo dela čez glavo. Kjer-sibodi uderejo v hišo, kot sem slišal, kar bres dovoljenja. Če le ali-ftijo kako govorjenje, že jim zadostuje. Tatovi ia morilci pa ima« jo proate roke. V Indieni, Pa., so ustrelili Itelijena pred gledališčem na hodniku. Strelce niso videli in ge tudi ne dobili, ¿o bi pa bil imel pajnt žganja pri aebi, bi ga pa prav gotovo ujeli. To je civilizacije t Dne 25. meje ob dveh. popoldne je delničarska seja. Na to so vsi delničerji vabljeni od bliiu in od daleč. Tudi druitva naj pošljejo evoje zastopnike. Dopisnik od tu pravi, da ao nc umakne niti za črko, a jaz povem, de se red n-meknem z vsem: oddam knjige, deqar in moje delnice. Delničarji naj si izberejo boljše uradnike, kakor tudi dopianik lahko prevzame, če misli, da bo dvorana potem napredovala. Radi plače $2.io jaz želim, da bi se ne prepireli po časopisih. Poravnojmo lepo doma in če bodo pregledovalci našli kak ' primanjkljaj, ga radevolje poravnam. Pri takih ustanovah delničarji zahtevajo račun na sejah, ni pa mogoče ustreči pos^nezniku, ko zahteve, da bi moral biti račun v časopisu. Če večine delničarjev zahteve, pe tudi to radevolje storim in naredim račun za celo kolono. V knjigah imajo delničarji račun od vsakega meseca posebej o dohodkih in izdatkih, zato pa na svidenje 28. maja, da se pre-pričete ln potem upravo po svoji volji izboljšate. — Frank Rabtteh, tajnik in blegejnik dome. Brady, W. Va. — Kakor se sam rad zanimam za dopise od drugod, tako mislim, de se drugi, zato sopet prihajam z dopisom. fte vedno smo na štrajku. Pri VsYner in Brady Coal drufbi srrio tudi le dobili odpustne 4 pose V nej gremo is kompenijskih hiš. Pe ml ker stanujemo še dalje notri. Morebiti nel iskoriščevalec Sem Bredy namerava |e kaj drugega narediti z nemi, de nam bo poslal pomegeče, ki bodo pomagali noaiti naš« pohištvo Is hiš. Tega sevede še raersikdo ni dočakal, a lahko pa se le sgodi, čeprav je teiko gledsti, keko človeku mečejo iz etenovanja njegovo laatno pohištvo. Sam aem to ie izkušel leta 1922, kekor tudi še mareikej drugegs po vzhodni Peaneylvenijl. He zobe eo mi zbili tleti kompenijski "šentlmani". Sesnanil sem se bil dodobra e stavkokaai, pe vseeno jim ne priporočam, de bi hodili sem ne Brady. Tu bi jim slebe predle. Ker nočem več pisati o tistih gospodih, bom pe del še malo odgovora pečlerici. Vae priznanje saeluli. Neznensko smo veseli, de ee še dobi ketere, ki preseče sa-hoperni molk ln se oglesi s lepo besedo. Keko etrašno raztreseno smo nasaljenh škode, de smo teko deleč vseksebi. Vsekekor mislim, da more tudi v bližini katera liveti, oamo preveč je zspo-«lena pri gredicah, de se ne ogle-ei. Sej vemo, koliko dele de plevel, ki ee seprede preko grede med eoleto, ssto pe ne semerimo teko hudo, če eo le tske seme sa-se. Pe nej pridejo okoli, ko bodo imele opleto. Pravzaprav smo pa tudi pečla-rji semi nerodni sa pisavo. Saj, bodo saaiotariee vedele, koliko i mamo opraviti a pomijanjem pl-akrov, kuhanjem in neljubim gospodinjstvom. Pe aej bo dovolj. Pozdravi jem fte pečlerice in pečlerj« in osta jam svesti stri« — T. L 8 polja vade. Donald M. \ViUmsnn j« zašlo vil svesdoalovcem vprašanje, sli h| bilo bres podlage, če bi pričeli imetrati, de eo a^teoritl, ki včsaih padajo na semljo in deloma poviročaje tudi občutno škodo ter so a«etojejo iz elopine železa ia nikla, neke vrste streli svetde Marsa In mogoče t »d I dm* gih planetov. Taka sugestija naa spominja na nekako vojno v našem solatnem aiatfmu. kakoriao je podel v svo- ji 'domišljiji H. O. Welle, ko je spisel prvo alovito knjigo s naslovom "Vojna ev«tov." Po tieti povesti, eo se Jupiter, Mars, stari Saturn in celo krasna Venera spopadli in streljali drog na drugega, končno pa vei eku-pej na zemljo kot nebceni pira-tje. Izmed vseh je Mars najbolj nasilen, kakor opisuje Wells, da je bombardiral zemljo z gorami Qrojekt,ilov, ki so z neznanzkim trušcem prileteli ne zemljo, ee o-hladili, nato pa se odprli in iz njih so atopUi pošastni svedri in mašinerija za razdejanje, ki jih je iznašla nadzemeljska veda, da uničijo življenje na avetu, kar bi bili tudi storili, da niso prišle človeštvu prišle na pomoč zemeljske gli^ioe, ki eo uničile napadalce. To vse je bujna domišljija, zato vzemimo rajše mnenje znanosti. Iz mr. WiUmennovega. vprašanja vsekakor nastaja drugo, sa-kaj naj smatramo druge evetove, da so željni pobijenje ljudi in se-kej bi streljeli drug ns drugegs. Bolj umestno so zdi, eko smatramo, da meteoriti niso drobci, ki odpadajo na zemljo kot zgrešeni streli med vojskujočimi se svetovi .temveč da so to kaka, nam še nepoznana poročila. Nepobito dejstvo je, de se v prsih človeke poraja želje, da bi mogel zapopasti, kaj se vrši na svetovih, zvezdah in luni. Iz vprašanj, ki jih navadni ljudje zaetevlje-jo zvezdosloveem in preučevel-cem, se vidi ta želje. In prav pogosto je zastavljeno vprašanje, zekej ne moremo tje gori, da bi videli f Pot po kateri bi prišli na zvezde, bi bilo izztreljenje, katero pe bi ne bilo potrebno, da bi leteli z naglico meteorite. Povprečna hi-trost meteorita je 26 milj na sekundo, e kekorhitro se zaletijo v zemeljsko atmosfero, ae njih hitrost zmanjša. Ako bi ae hoteli ločiti od zemlje in zemeljeke at-raosfere bi pe morali leteti e hi. trostjo največje zemeljske privlačnosti, katera je 7 milj na ee-kundo. To je hitrost, e katero pada železno telo na zemljo. Mars ima veliko prednost pred zemljo, kolikor se tiče poštenja kakega predmeta z njega površine, ker nima take 'privlačnoeti kot zemlja in je treba t njege leteti samo tri milje na sekundo, da s« telo lehko loči od Meraa. Pri Jupitru je stvar zopet dosti t«!ja. Ne njem bi bilo trebe spustiti telo e površine s negli-eo 97 milj na eekundo, drageče bi se predmet ne ločil is njega atmosfere in privlačnosti. Mesee i-ma zopet le neznetno privlačnost, to je de je treba miljo in pol na* sekundo, pa ae telo še lehko loči Iz lunine privlečnosti, to je hitroet, ki jo morda doeeže izstreljene topova kroglje v prihodnji evetovni vojni. če bi dosegli sedem milj, bi lahko že slaba predla gledalcem na luni. Vsekakor, ako bi bili bojeTiti, bi i-meli doati čaaa, da se skrijejo, ker strel bi letel ne luno celih devet ur. Pe še neke druga pot je, katero bi morda naredili s zemlje ne drug planet, ali z drugege planeta na zemljo. To bi bilo s pomočjo velikenske rakete, kateri ne eksplodira, eko zedene ob drugo telo. Če bi mogla noeiti dovolj tovora In bi mogla vzdržati pot do mežeeet Ampek tudi raketa bi potrebovala hitrost sedem milj na sekundo. Nskstsrs ssrsšms ss-rsvss zsgssstks. Mnogo ljudi ee še spominje nesreč«, ki je sedela kanadski potniški parnik •"Empreaa of Ire-land", kateri e« je potopil pri ko-liaiji v reki Svetege Levrence. Ko je ledja imela zapustiti pristanišče v Quebeeu, ker je bilo njen zednji^Mlhod, je ledjina mačka v divjem diru drvila s ladje po atopaieeh, neeoč v svojih ustih svojoga mladiče. Poizkušali eo jo spraviti nesej na ladjo, toda čeprav do takrat Še nlkder ni sa pustila ladje, je nihč« v«č nI mogol zvebiti nazaj na krov. Nestaaila ee je v aekl prietaaiški klanici ia na ta način utekle gotovemu poginu, ker se je ladja na tisti poti potopila. Bil je slnčajni dogodek, bo morda kdo trdil. Mogoče je bil ree, tode to vender ni edini elič«n dogodek. ker kej tekege ee je že če-eto primerilo. To je toraj enak, de ime jo Živali posebna čutila, katerih ljudje nimamo — Kaj bi doeegel človek, če ki strušel s ladjo preko oceane, ae da bi imel kompaa. Vendar komaj pet meeeeev stare kukavica sne nt j! i pol iz Britanije globoko do , U v oddaljeno srednjo Afriko, ne da bi imela vodnika. Ribe aejdejo svojo pot «kozi nedosežne globine morja. Slaniki plovejo s vzhodnega obrežja leto za letom po iati poti in tako a« selijo tudi druge ribe vsako leto v isto smer, ne da bi jim kdo kazal pot. Vzemimo za primer lososa. Do dveh let starosti živi v rekah, nato pa se poda v morje. Po dve ali tri leta prebije v slani vodi daleč proč od svoje rojstne reke, toda ko pride čee, de ee drsti, ga neod-vojni instinkt žene po stotine in tisoč milj daleč prav v tisto reko, v kateri je zraste! sam. — Miljone potrošijo ljudje vsako leto v poskušnjab, da bi*za naprej napovedovali vreme. Pa vender mnogo živeli in stverstev v divjini prev določno sluti, keko bo vreme, ne semo za par ur naprej, temveč tudi par dni in eelo tednov. Ponirek, ki gradi evoje gnezdeče ob bregovih rek, ni nikdar za&ačen od poplave. Ptič že naprej prav dobro ve, keko visoko bo naraatla voda in se po tem ravne, ko gredi gnezdo ter ge prenaša, pred nevihto. Ko ni oblačka na nebu, opazovalec vidi, kako rdeče mravlje prinašajo svoje ličinke iz gnezd in jih premeščajo ne višji prostor, kjer je bolj suho. To je prav goto-ve napoved, da bo v teku 48 ur naliv, ki bo uničil mravljišče, toda mravlje so z ličinkami vred ne vernem. Postrv ne je. ničeear več ur pred dežjem, včasih preneha jesti še prej kot je bsrometer pokazal, da se bliža deževno vreme. Tega ae prav dobro zavedejo ribiči, ki vedo, da pred dežjem ee nobena postrv ne vjeme na trnek. Ako rezmotrivamo o žuželkah, pridemo do zaključka, da ni dvoma, da bi one ne posedovale čuta, katerega človek ne pozna. Parnik "Tintegei Castle" je pred leti za-pustil pristanišče Cape Townu v južni Afriki ne poti proti Angliji. Ko so bili že deleč ne morju, eo opezili, de je ne ladji med blagom v skladišču roj čeb«l. Dvignile eo ee od tam in ustavile v ventileto-rju, odkoder jih je nek mornar spravil v zbit panj in jim tako na-redil primerno domovanje. Toda čebelam ipenda as prijalo na odprtem oceanu. Čez teden dni so s« dvignile is penja in eo v ko-loberju spustile nad ledjo ter jo mehnile naravnost proti vzhodu. Tistikrat je ladje vozila v bližini Zelenih otokov, ki pa jih ni bilo radi daljave vid«ti s prostim oče som niti z daljnogledom. Vendo na nekak čudežen način so žulel-k« vedele za pot in se podal« na dolgi polet preko slane vode. RAZNO. Igipšani so rabili ječmen sa kruh. — Egipt ologi so u ver jeni, da je bil ječmen prvo žito, ki jc služil sa kruh starodavnim narodom, a pšenica pa da jc morala priti kmalu za ječmenom. V starodavnih kipih so našli hlebce kruhe, ki so doeele elični današnjim malim okroglim hleb-cem, a nekateri tudi podobni večjim žemljam in štrucam. Povrhu hlebca pa je natreseno zrnje žita. kakor potresejo nekatero deneš-nje pecivo povrhu e eoljo in kumno. Najdbe is Tibeta. — Dr. W. M. McOovern, emeriški preučevalec budizma in budistični duhoven, j« dospel v New York po svojem potovanju v Tibetu. Nezuanil je, de je odkril dupljine. v katerih je našel več oatenkov in orodje paleolitičnega človeke. 4'Nešel sem tudi koV.l gigsn-tičnega dinozavra", je rekel. 44Koeti pričajo, da so od še bolj primitivne živeli kekor ketereko-11, ki jih je že naiel ameriški muzej se nernvoslovjc v puščavi Gobi. Prepričan sem, da se motijo, ko trdijo, da je bila današnja puščava gobi prva dežela, kjer je počelo življenje. Verujem, da je bil prvi dom človeka Tibet. Tibet je geologično mnogo starejši in najdeni ostanki tam, kater« aem vid«l, pričajo, da j« tam tekla zibelka življenju. " Ko sem našel površinske o-kameniee ln druge predmet«, aem pričel razkopavati in našel človeške lobanje štiri Čevlje globoko. ker napoveduje, de eo izko-pine silno store, ker formiranje nov« strete je tem eilno počeeno in lahko alutimo, koliko stotisoč let je veslo, de e« j« ssma od sebe naredila tolika površine plest. Tudi Izkopine tsm so eUno zelo razlikuj«jo od izkopin drugod, ki pokesnjejo. da so ml poznejših ljadi. Izkopin« kažejo, dA ao lobanja zamorskih tipov. Nemogoča j« seveda dognati približno ajik etarost. novice !2jugoslavije. ▼ krškem in Mtijskem okrajna glavarstvu so razpiasne občinske ▼plitve, ki s« bodo vršil« v mesecu juliju t. L Občinske volitve bode pokazale, kakšno moč i ms jo v Sloveniji posamezne stranke Velika vodna elektrarna Kri. ko-Zagreb. -preteklo je K,0 dni, ker eo pričeli delaU na grad. nji za osnovsnje vodne električno centrale v Krškem, ki bi zalagala z električno silo vse Possvje z zH. grebom. Za izkoriščanje vodne?» padea bo treba 600 metrov jezi Proizvajala se bo tsm lahko lektrična sila za 25,000 konjskih sil, kar bi bila centrala, ki bi v veliki meri pomogla k uspeinemu razvoju industrije v Posavju ia Zagrebu ter zalagala prebivalce s cenejšo električno lučjo. Vsi kraji od Krškega do Zsgreba bi lahko črpali zalogo produeirane elektrike iz te centrale. Pri na. črtu pa so precejšnje težkoče. Brežice baje hočejo imeti zsstonj električno silo in tako tudi okoli, ški posestniki zraven jeza zahte-vajo svoje ugodnosti. A kakor je slišati ao vse večje težkoče delo-ma Že preprečene in je bil končni zaključek razprav storjen 13. maja. Propaganda Italije. — V Milanu je začel izhajati list 4Ital-Jug', ki ga upravlja dr. Pilipič. List se bo menda ukvarjal isključno z gospodarskim vprašanjem in bo baje seznanjal italijanske trgovce in podjetnike z gospodarskimi u-godnostmi in prilikami v Jugoslaviji. Kralj in kraljica bosta kronana še to leto. — Srečne dežela 1 Kralj Aleksander in kraljica Marija boste dobila na glavi kraljevski kroni še to leto. Vseučeliščni profesor dr.' Vladimir Corovič, direktor muzeja Vasič in dr. Petko-vič so odšli v samostan Žieu, da pripravijo vse potrebno sa ma-ziljenje in kronanje. Obred se bo vršil po starem srbskem Afcičsju skupno s ceremonijami, kakor so kronali stare hrvaške vladarje. O priliki kronanja bodo tudi proslavili tiaočletnico hrvaške kraljevine, (s čemur bodo mends rešili hrveško vprašanje). Posojilo 600 miljon Ur v Italiji. —Qelgrajski listi poročajo, da jc laški poalanik Bodrero v Belgra-du med svojim zadnjim obiskom Rima uredil vse potrebno, ze pod-pisanje posojila laških bank jugoslovanski vlsdi. Posojilo bo J znašalo vsoto 600 miljonov lir. Da bo posojilo zaključsno, sc menda Žuri tudi laška vlada. — Očividno bi jugoslovsnsks vlada rada aakrila to dejstvo, da se dela sa posojilo v Italiji, ker se boji proteste. Ta vest nsm tudi prav jasno pove, keko italijanski kapitalisti in bankirji strsmijo proti vshodu, Jugoslaviji in Bslka-nu, ksterega se gospodsrsko tudi še polaščejo. Strahovit zločin se je izvršil v Smjhelu pri Novem mestu, ki je rasburil vso bkolieo. Pojsvili so se prekopovelei grobov. Pred ne-koliko dnevi je umrl v Šmihelu posestnik Josip Košiček, ki so ga imeli za zelo bogstega človeka. Na nepojasnjen način se je kmalu po pogrebu pričela širiti po vasi novica, da j« bil s truplom umrlega vred pokopan velik del njegovega zlatega zaklada, urs, prstani in denar v slstu in pspi-rju. Glas je šel delje, dokler ni-eo vsi veščeni verjeli, de je vest resnična in namigovali so si, ds je s truplom pokoj nege Koiičkn vred zekopenih vrednosti za dva miljona v kronah ali dinsrjih. Xs-šel se j« človek, ki je poleg tega de je trdifo verovel govorici tu-di šel in oskrunil grob. Teko ao nepoznani alikovci v noči od sobote do nedelje izkopali grob, razbili rakev, obrnili iz nje tru-plo In premeta» lesne oblete ter ležišče. - Ni znano, če so zlikovci dobi-U nagrado za avoj trud. Pr«tan t rok mrliče je vendar šel ln tako menda tudi zlati zobje, a zaklada v vrednosti miljone vendsr gotovo niso nsšli. Ko so dokončsli svoj nelep čin, so zagn*" u koliko centimetrov globoko ra-kev in truplo. Kekorhitro se i* izvedelo po vaai za zločin, »o ščani hiteli na pokopališče m t«-ko pomandreli vso okolico grobs. da bo toliko težje nejti sleda /s storilci. Ooapodtajske šola t žmihtln — dne 13. aprila i« priredil« r" spodiajske šola v »mibel« rez* •• vo ročnih del ia kuhinjake ubk> noati. Zavod j« obiakovek» 21 f«' jenk is razaih krajev Slovenu že te male rezsteve je jsvnosu pokazala, kakšen po»<" ima r»-apodinjake šola za kmet-*« "C* kleta. _______ ■ Haghos i« Marta Wa- Kako s« ]• Wilson vaj shiagtoa. skoval proti R«ai)i. Redukcija src Priporu Jedatta Sio?e«ska Naročit Znamtnj« (May 3144) ptumi, da vin narotoiita poUt« aa ta fka. Ponovite PdTNIKI f »Uri bf«l I» EMICRANTJE U fUrti* P PlMf M MfmMiJ«. PROSVETA A P Cehov; Ariadna. N« krovu psrmks, idolega i* Odese v Sevastopolj, je pristopil i> meni precej čeden foipod a j*,¡no brado, da bi ai priifal ei-liareto, in pričel govoriti: Obrnite pozornost na one-ls Ncmee, ki aede pod streho. Kadar »n idejo Nemci ali Angleži, oni i«- tem tudi nsj-rsjts govori. Vssa morebiti ni dolgčas, če nadaljnjem ta rssgo-vorf — Ne, nikakor ne. — Tedaj mi dovolite, da sc vam predstavila, — je nadaljeval moj družabnik, priklonivii as nslnh-ko: — Ivan Iljič Aamohin. moskovski veleposestnik . . . Vas že dobro poznsm. Sedel je in prijszno nsdsljevsl. — Te stslne razgovore o žen sksh bi si nek srednjcvrstni filozof v sorodu z Msksom Nordsn, rszlsgsl erotičnim neumnostim. Ker smo mi zsgovorniki tegs, gledsm tudi jsz ns to popolnoms ensko. Ponsvljsm: mi smo nezs-dovoljni, ker smo idealisti. Mi zahtevamo, da bi bitja, katera rodijo nas in nažih detet, bils vile nss, viie vsegs ns svetu. Ko smo mlsdi, tedsj opevamo in obožujemo tegs v kogsr smo zsljnblje-ni; ljubezen in srečs sts pri nss— sinonim, Pri nss v Rusiji se zs-kon brez ljubezni prezirs, srn čina nsžnost uplivs odklonitveno. s z največjim uspehom ss iitsjo oni je po poti do Odese sem ps videl, romsni in povesti, kjer so ženske ko je nosil v damski oddelek aen-patja pecivo, jestvjne in drug* podobne stvsri. Bilo je nekoliko vlažno in par-nik se je na lahko gugal. dame so pa odžle v svoje kdjute. Bradati gospod je prisede! k meni in * nsdaljeval: — Da, kadar se «midemo ruski, tedsj govorimo ssmo o vzvišenih' stvsreh in o žensksh. Tsko smo izohrsženi, tsko resni, ds govorimo »smo rssnieo in moremo rsz-pruvljsti le o stvsreh vlšjegs reda Ruski igrslee ni šaljivec, on igrs v pesnit veh globokomiselno; tski smo vsi mi; ksdsr govorimo o malenkostih, tedsj jih obrsv-navamo le z višjegs stsliščs. Ts je nedoststek smelosti, odkritosti in svobode. O žensksh mi govorimo, kskor se mi zdi, največkrat zato, ker smo nezadovoljni. Mi zelo idealno gledamo na ženske in si predstavljamo naše zahteve čezmerno v tem, kar nam morejo dati v resniei, mi pa niti od daleš ne dosegamo tega, kar fei radi in uspeli; nezadovoljnoat, cih in to js bilo v njegovo korist ima priti nad mene. Glasna stvar' Bilo je takorekoč samo na sebi {je bils namreč ta, da sem bil *il-| PONDEUEK, 19. MAJA. l92| Poaisleki poročene «šaljivo, ds mu je težko pri srcu ,in ds bi rsd govoril veš ssm o sebi kskor ps o žensksh ter ds bo trebs meni poslušsti neko dsljšo povest, podobno izpovedi. In v resnici, ko svs naročila steklenico vina in izpila prve kozarce, je pričel govoriti približno takole: — Pomnite, v neki povesti sve-tovnegs pisatelja nekdo govori: "taka zgodba", a drugi mu odgovarja: "ne, to ni zgodba, pač pa uvod k zgodbi". Tako je to, kar sem dosedaj govoril, le uvod, meni pa bi bilo ljubo, da vam povem celo zgodbo, cel svoj poslednji roman. Prosim Vas ponovno: vam ne bo dolgočasno poslušati me? Odvrnil sem mu, da ne, in nadaljeval je: — Cela stvsr se je vršils v moskovski guberniji, v enemu izmed severnih okrsjev. Narava je tsm, to sem vem primorsm omeniti, krssns. Naše posestvo ležifea visokem bregu poleg bistre rečice, pri takoimenovanem pravljičnem mestu, kjer šumi voda dan in noč; prestavite si večji stari vrt poln krasne, poetične in vzvišene, a če sadnih dreves, prekrssnc cvetlice, se ruski človek že zdsvns naslaja nad rsfselsko Msdono, sli v skrbi zs Žensko emsncipseijo. to, zs-gotsvljsm vss, ni prsv nit doka-zsnegs. V tem tiči pse nesreča, Komsj se oženimo, sli seznsnimo s žensko, preteče mords psr let, tedsj smo že rszočsrsni, goljufani; seznsnimo se z drugo in zopet rszoisrsnje, zopet strsh in nszsdnje spoznsmo, ds so ženske Isžnjive, nizkotne, zoperne, neusmiljene, neprsvične, nerazvite, z eno besedo, ne toliko više, psč ps ee^ neizmerno niže nss moških. In nsm, nezsdovoljnim, goljufsnim, ne preostsjs ničesar drugegs, kot godrnjsti in ssmps-tje govoriti o tem, o komur smo se tsko neusmiljeno vsrsll. Dokler je ftsmobin govoril, sem opssil, ds ruski jezik In ruske okolies delata nanj ntia zadovoljstva. To je bilo najbrž vsled tegs, ker se js v tujini dolgočssil po domsčem kraju. Hvsleč ruske in pripisujoč jim redki ideslizem, se ni nlkskor slabo izražal o tuj- čebeljnak. zelenjadni vrt. spodaj pa rečica z drobnolistimi vrbami ob bregu, kstere se ob rosi spre-minjsjo nekoliko ns sivkssto in ns drugi strani so travniki, s za njimi ns gričku strašen, temen gozd. V ssmi goščavi tega gozda žive krasni jeleni, de ko umrem in me polože v krsto, se mi bo zdelo, da bom videl krasne jutranje dneve, katere je težko gledati od solnea, ali krasne pomladne večere, kadar v vrtu in za vrtom pojo slavčki in kosi, a iz bližnje vasi prihaja glas harmonike, v hiši igrajo na klaVir, šumi reSks, — z eno besedo, človek bi kar pel, ali pa se zjokal. Njiv je pri nas malo, zato pa nam donašajo več obširni travniki, kateri nam poleg gozdov donašajo letno po par tiaočakov. Sem edini sin In obs z očetom živivs skromno in ker pride poleg tegs še očetovs pokojnina, nama to popolnoma zadostuje. Prva tri leta po dokončanju univerze sem živel v vasi, gospo-dsril in čsksl potrpežljivo, kar Josip Jnršiš: PONAREJENI BANKOVCI. Povsst is doaačsga življenja. (Dsljs.) Vsi okoli sedeči so gledsli densrjs precej dolgo vrsto. Prodsjslee je preksvssl počasi s prstom vso vrsto, štejoč, je li prsv nsšteto. Zskrajec ae ni upal nobenemu v obraz pogledati, bal se je, ds bi mu kdo ns očeh bral, ds je izdsl nspsčnc bankovce, ftele, ko je prodsjslee desetak za de-setskom, prave s ponsrejenlml vred, složil ksr skupaj, zavil Jih in spravil, vzdigne Zskrajec pred seboj stoječo čsŠo vins in se pijoč ozre po druščini. Nihče gs ni gledsl, nihče ne ve, bsnkove! ao torej kakor pravi, denar je denar 1 Ta misel js Zakrsjes tsko ohrsbrils, ds js še pokliesl vina, aaj «a je zdaj lahko, plačal. Vendar nI dolgo prebil med tujimi možmi. Hotel je biti ssm. ds bi rsčunil, ksko hitro je pridobil brez vsegs truds zs kmets veliko vsoto densrjs — dvsjset goldinsrjev 1 In ksko lehko dobi še več. sko se prikupi onemu tujemu gospodu črnošnleu, ki gs čsks v Celju. Zst orej gs kmslu najdemo ns cesti is semnja, kupljene voli pred seboj gonsčegs In prihodnjo srečo prersčunjsjočegs. Nestrpljlvo je prigsnjsl voli k hitrejši hoji, ds čim skoraj dobil učene-sa Kospods, ki mu je densrjs dsl in gs obljubil čakati v Celju. 1'redno še v Celje pride, stopi ns cesti izzs žive meje oni tujee. ogleda se ns vse strani in hlsstno vprsšs i•'No, sli . . ." Z/ikrajee vesel prikima "Vse štiri ste spečsli?" "Vse štiri." "Torej polovico zdaj daste meni nszsj, dvs praCa!" hiti tujee razvcerljen in s tako zadovolj-nostjo. da spravi 30 goldinarjev pravega denarja, da l>i bil Zskrsjee lahko videl, kako mu jik js bilo trebs. Tujee nI Vitel ostati v celjskem mestu, tem-več v mali krčasi ob eesti sta ostala in se pogo-verjele, ksko boste od zdsj nsdslje. Zskrsjee js pro«i| tujes, nsj gs vendsr "srečnegs" stori in nsj mu prinese As vtš tskefs densrjs. on gs koče rsd na spolovino dobička raapečstl kskor dsnes. Preeej a« pogovorita, da žene Zakrgjee ts voli takoj na drug s»as«j nspmdsj, da v te« pride s denarjem domov. )am ps najde že tudi "črnoAnl-aa" z novim denarjem, ker zdaj, pravi ta. mo ga je zmanjkalo in gre zopet domov ponj ' I Vedno ps Zs krajec odide, je bil tujae šs tsko pijsn, ds ni mogel več govoriti, rudil ss js Zskrsjee psč nekoliko, kako js ts. ds aa tak "i-čen ' mol. ki sns bankovce delati in Ijndl osrečevat i. klslefla vina tako opija, da ae va veš, kjs Je. Ali ksj mu js bilo to iaart Ja la obogati, obogati! To js bila Zakrajm rdaj glavna misel ko ja gnal vali «nasvetu na dom —• aa drag semenj. da M etršil sa on« štiri po«artjvae. «tiri prava dsaspks. V. Zskrsjee je prišel brez volov domov iz semnja, in sicer še dvs dni kssneje nego je imel priti. Obveselils se gs je sicer, s tudi prestrsšila njegovo žens močno, ker mislils je: mords je densr izgubil, ali ps so mu gs vzeli razbojniki po poti, ds nI mogel ničessr kupiti. Zskrsjee je bil med potom stvsr premislil in sklenil, avoji Ženi za zdaj še nič povedati, kako in ksj. Hotel je, ds drugi ljudje ne zvedo, ns ksk način bode on obogatel. Zato ps se mu ni zdelo vsrno ženski povedstl svoje skrivnosti, ker sodil js, ds so vse ženske bolj sli msnj jezične, njegovs ps tudi nekoliko, Če je prsv sieer dobra dušs. "Zsksj nisi niČ prignal?" ga vpraša žena. "Ali nial mogel nič kupiti!" "Kupil sem, a sem zopet prodal," odgovori on. Vač je bilo trebs izprsševsnjs, predno je ženi to Šlo v glavo. "Zstorej te tsko dolgo ni bilo," se huduje lena potem. "Zmerom sem slišsls, ds tisti kmet, ki v semnje hodi mešetsrit in prekupovst. ni nikoli nič prids. Zdsj ps še ti prekupčevsti začenjaš, ko vendar veš, da nam je volov treba." Ona ni imela navade jeziti sc, ali vendar zdaj jo js obšls nevoljs. ds so mož vdsje v prekupc tsčss, ko js trebs kmetovsti zsčetl. Mords jo je obšla tudi slutnjs, ds is tegs ne bode dobregs. Ali on jo zsvrne osorno: "Ti ničessr ne veš, jsz delsm. kskor vem, ds je dobro zsme. zste in zs otroke, ksr tiho bodi, ps pojdi." ftls je sicer, ali rsds ne. ženi se je potlej čudno zdelo, ds je minilo štiri sli pet dni, s moš ni šel ne na ta nc pa oni semenj, ki je bil v "pratlkl" sapissn. po voli. Tudi dslsl ni tsko kot prej; nobene stvsr ni isse-ls nič utpchs v njegovi roki. Zdsj je prijel to, zdaj zopet to, sli ničeasr ni končsl. "I, ksj ti js vendsrf" gs je vprsšcvsls ons «veier. "Ksj mi hoče biti! Pusti mc," jc odvračsl on. tods ničessr ni povedsl. fteeti dsn po njegovi vrnitvi iz semnjs ps fsna proti mraku, ko s polja pride, najde pri svojem mol« v isbi gosposkega človeka s |tonnšrao obleka, rdečkasto brado in zmršrniml lasmi. Bil js oni isti "črnošolec", ksterrgs je bil Zskrsjee blizu Zidsnegs mosts ns poti dobil, in ki js " znsl densr delati", žens se prestraši, zsksj ni bilo jui-vsds, ds bi tske vrste ljudje hodili okoli hiše Zskrajčeve. In eelo s njenim možem vino pili, kskor je sdsj videls. Ali Zskrajec jo brž v vrlo se vrst s pokliče in ji ostro nksže: "Naredi v ponvi kaj dobregs. ksr nsjboljle gs laasš sa prigrizniti. Ta goapod notri nam js irešo prinest poslušaj, p« molči!" "Ta, sračot" vprsšs ona neverno. "Stori, ksr ti govorim, ps molči. Ts. ts!" odgovori on is odide zop#t k svojemu gostu v drugo izbo. Kdo «e bi rsd bil srečen? Tsko je t«di go spodi« js Iskra jčevs mislila i mords je ps vendsr ras. ds je ts ilevsk "sreča" k hiši prinesel, če mal pravi ds. I« šls js pa omsri iskat "ksj do brega " (Dalje pnkodajK.j \ no zaljubljen v neko nenavadno krasno, očarljivo deklico. Bila je sestra mojega aoseda, veleposestnika Kotloviča, zavoženega gospodarja, ns kojem posestvu so bili ananasi, okusne breskve, strelovod. vodomet sredi dvoriičs in tiste caae niti kopejke denarja. On ni nič delal in tudi ni ničesar znsl in je bil neksk čudsk, kot bi bil narejen is psrjene repe, zdravil je mužike z homeopatič-nimi sredstvi in se ukvsrjsl s spiritizmom. Ns splošno je bil de-Iiksten človek, mehsk in niksk glupec, tods mene ne vleče dušs k tskim gospodom, ki zdravijo bsbniee z msgnetizmom. V prvo je pri takih razumljivih ljudeh vedno nekaka mešanica predsodkov in govoriti je z njimi nad vse težko, a v drugo oni navadno nikogar ne Ijnbijo, z ženskami ne žive, a ta tajinstvenost napravlja na ljudi neprijeten utis. Pa tudi njegova zunsnjoat mi ni u-gajala. Bil je velik, debel, bel, z drobno glavo, z drobnimi iu bleščečimi očmi, z belimi in mehkimi prsti. On vam ni podal roke pač pa se'je vedno obotavljal in se vedno oproščal. Ako je česa potreboval — oprostite, dal komu — ravnotako oprostite. Kar pa se tiče njegove sestre, pa je bila to vse drugačna pesem. Omeniti vam moram, da v svoji mladosti nisem bil znan z Kotloviči raditega, ker je bil moj oče profesor v mestecu N. in živela sva dolgo v malem mestecu na deželi, a ko sem se seznanil z njimi, je bilo tej deklici 22 let in ons je že dsvno dovršila in zspustils internat in pre-živela par let v Moskvi pri boga-tl teti, ksters jo je vpeljsls med svet. Ko sem se seznsnll in imel prvikrat priliko govoriti z njo, sem bil nsjbolj poražen nad redkim in krasnim imenom — Ariadna. To se ji je tako prilegalo! Bila je brinetka, precej slabotna, zelo vitka, urna, poatavna, nens-vsdno leps, z elegsntnimi in ple-menitimi črtami lica. Tudi njeni očesi so blesteli, ssmo pri brstu so blesteli hladno in podobno ledu, a v njenem pogledu je blišča* la krasna in ponoana mladost. Podjarmila me je Ze prvi dsn, ko svs se poznsls — ni smelo biti drugsče. Tskoj prvi občutki so nsprsvili ns mene tsko mogočen utis, ds se Kc sedsj ne morem sne-biti iluzij in moram vedno Is zmerom misliti, ds je bil v nsrsvl te deklice nekskšen . velik tslentnl Čut. Njen frlss, njens hojs, klobuk in celo odtisi njenih nožic.po prekrasnem peščenem bregn, kjer je ona lovila ribe, so vzbujale v meni radost, strastno slast življenja. Po njenem prekrasnem licu in prekrasnih oblikah, sem sodil o njeni duševni orgsnissciji in vss-ks Arisdnins beseds in vssk njen smehljsj so mš silili, nsvduševsli in podkupljsli predstsvljsti si v njej vzvišeno dušo. Bils je lju-beznjiva, zgovorna, vesela, odkrita v občevanju, poetično je verovala v Boga. poetično sodila o smrti in v njeni duši je bilo v zalogi toliko nians, da je celo svojim osebnim nedostatkom ramo-gla pripisovati nekake osebne, ljuheznjive lastnosti. Omenjam, zahotelo se ji je novega konja, denarja ni bilo, —• no, kakšna nesreča? Treba nekaj prodati ali zastaviti, a če je oskrbnik prisegal, ds ničessr ni mogoče prodsti sli zastaviti, tedaj je bilo trebs vzeti iz stranskega poslopja železno streho in jo prodsti v to-vsrno. sli ps v samem najhujšem delu prodati delavne konje za mal denar. Te nebrzdane želje, ki so marsikdaj privedle v obup eelo hišo. je izražala na tako lep in prepričevalen način, da so ji navsezadnje vse oprostili in vse dovolili, kskor boginji ali ženi Cezarja. Moja ljubezen do nje je bila hlszns in so to kmalu opazili tudi drugI: tako oče, sosedje in mužiki. Vsi so Imeli sočutje z menoj O priliki sem delavee pogostil s vodko in oni so mi, klanja je se, govorili: Daj vam Bog sreče, da ae oženite s Kotlovičevo gospodično. . (Dalje prihodnjič.) (Po Hslaai lowland ) Mladina lahko smatra zakon za šaljivo zabavo, pa naj le počaka, da ga aama skusi. Se bo potem sknsils smejati. « Laskanje pri mladini je nekaj nevarnegot kakor je nevaren a v-tomobil brez zavor. Ns vsdno vedno zsokrene v nspsčno stran. Moškegs navadno zavede v globoko vodo, v zmešnjavo in nepri-jetnoati. na kar nikakor ni mi-slil, prej, ko je še menil, 'ds z dekletom ne bo imel drugegs kot vesel jsčen je. Žensks nikakor ne more razumeti tega, zakaj njen moi hoče ven. da bo v družbi igral karte, ko bi vendar lahko stal doml, sedel lepo v miru vso noč in tudi klel, če bi hotel, pri tem pa Le izgubil denarja s kartami. Slsdks je rsbs moške domtfljs-vosti. Ko mu dekle reče: "Xe, ne!" si moški vednd tolmači njene beaede za "Da, da! Kar nada-ljyj!" In kadar mu ona pravi, da ga ne ljubi, on pride eut nostavno do saklj«čks. da ssms ne ve, ksj misli. Prvo, ksr je sspissueg» c četju možs, je, ds se Je p,; nebetom, ds mu je i«*i»a ksj ngrmiti — prsv T\lx t r.-či se pritoinje od »škrat ved Mož nikskor ne mor.* rezi t;, zakaj njegova žena tako i, vidi, da se v hiši pripeti mala mača drama, ki se končne i meni v komedijo. Tako t-r.i", nikdar ne more zapopan , žena iz srca rada vidi dru?l da "trpi", kakor je "trpela' ns. Pogum je ne ksj čudež* Mož bo ns vso moč pobijal hibicijo ns kski večerji ali Pa ji. V svojem govoru bo pob vlsdo — potem pa šel domov tiho po stopnicah, s čevlji kah in roko na prsih in -ustih. Dobra žena je pomirjevalkt ustvarjalka. Svojemu mohi spešuje. da na potu življenja liko loŽje korači preko nepri in mu pomaga do uspeha. . Vsekakor pa je dobro, da že ukazuje možu, kako naj pleš«, ga drži na verigi kot imajo v c| kua« plešočega medveda. Dslavski računa val list j« sila. s katero DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PtSlPONASE PRODUKTE. imamo v saleff slad, kmvlj, sladkor ia vee drage potre M/m» Po.ku.lta In se prepvttajle, de le doma pri aaa, kuhani vedno le »aJbaljSf la aajea- laeML Groverijam, sladilčarjam la v pra-■lajelne M#ta4ne damo p< p«t pri vodjih nerolUfk. aa: PtéMe po ALI STE KDAJ PREBKU8HJ Severa's Esko MAZILO ZOPER 8KBEÚC0? r LEKARNAH VSEP0V80DI W. f. «VERA CO. CEDA« RAMD8, 10WA To J« edini pravi ročni praiilac kav« v katerem lahko sprszlte vašo kavo sami rrnUm tema. luutor k*U hofet« bi m na«ln. M s! eo Hal ts relit*, p». )«e t«e» p« tUdI lahko prihranit« IS—1» dolarj.T v »ako loto m «ilm kavinam raiuau, kar umi »i inliaii pravo itWoa irato karo ta prr, rokt po 15c—20c na funt ceneje. ta pratlla« m kava Ja taka aaosUvaa. Sa vaak otrok Ukka P rail kav» s nJim la ta Ja _ odi na prava pot. Sa Imata prav« 4obro la a-kua no avala pralen« kav« vaak taa pri rokah. Ta pratiUr ja o4pravll vlaoko «mm kavi. Kd»r ■I narodi ta nad pratlla«, mu prodamo najbeljdo »vedo uUno kav« la kadar tata uporabi, al lahko narodi a« aaa Srnea. Ta . ,i . . . praliM Ja aaaad—isatljlv aa vaak dom la kdor hali «a Ja kapU la ea uparablja. a« bo aikoli v«d kapO praUaa kav« la ki «a aa Sal atran aa »obaa d«nar. Kaj lahko a« «a privlj« k vaak! rxdi aa pUa. -potrolaj ali kakorlalkoli alk»lt«U*»i padt ia v S minutah ai laSka apra-tit« avojo kavo. Labko ojmdate tudi koraso. piaoaa ali kaataaia v tam pra-Silaaa. Nabano maSiaarij*. ki bi aa pokvarila, aarajan la fla«ra j«kla la vam «ado»tuj« sa v a» vaša tivljonja. Cona tam« pratllou Ja la «t.7» a podtalno vra4 In vam bol JI« aalano «v«ia Bf Manap OrSara v saaak lav MjfiMil« satana k kana. toda/ n« pustita ta prilika mirna, tamvad poiljtt« nam »a dana* va.« naredilo. Na.lovite plama aai IMPORT COFFEE COMPANY Division No. 103 — South Bend« Indiana. Illau Je la «t.7S a podtalno v rad In vam predam« naj- kava po S7 aantov funt. «a aH vod funtov. Na aprajon rsku a voto li.tl, vam p«dlj«mo nad pradiioa la pat fun-» kava. Ako bada prihraniti danar la Imatl dobro «ksano FRANK A OGLAR« KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja amerifckih frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. Slovenako-angleika slovnice. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jiramie Higeina. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletariiata za časa velike vojne. Trda vezoa. Cena $1.00 s poštnino vred. Zajedalct« Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon biogenesiie. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiffa, ki tolmači mnoge natume zakone in poka-zuje, kako se splošni razvoj ponavlia pri posamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarie. Vse zadnje štiri knjige za šest dolarjev, vredne so! Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema Književna Matica So. Lawndale Ave., Chicago, III-