. Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za f-etert leta 1 pri. 30 kr. V tiskarniei sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica dan poprej Tečaj XLI. V Ljubljani, 2. listopada 1888. List 44. Čertice iz Serbije. (Katoličan med serhskimi nekatoličani.) (Dalje.) Zakrament sv. kerst* se deli v cerkvi, v sveče-nikovi sobi, pa tudi ide se na dom kerstit; s kerstom ob jednem se podeli tudi »zakrament potverde" (birme); toraj jo navadno viadika ne deli. nego vsaki svečenik, kteri kersti. Bistveno ni mnogo drugače pri kerstu, kakor pri nas. samo vode je več treba, ker se potaplja, pa tudi samo obliva. Svečenik dobi v dar pri tem lepo maramo, otirač i/, tenkega platna, sira. jajc, pa tudi sreberu ali zlat deuar. — K spovedi, obhajilu bi imeli večkrat hoditi, pa ne marajo; včasi tudi zato ne. ker popi zahtevajo za ob;>je. da se jim mora nekaj denarja dati. Bolniki na smertni postelji se dostikrat zanemarjajo. Po popa pošljejo, oo dojde samo s knjigo, da molitvico učini nad bolestnikom za dar. — Bulji in skerbceji bolnika spovedo in poslednje olje mu podelijo, ali tudi vse tri zakramente. Mladeneč dijak, ki doverši peto razredno višje izobraževališče, nekteri tudi vso gimnazijo, ide za nekoliko več časa domov, izbere si nevesto in se vjenča (poroči) z njo; čez nekaj časa gre v „kleričko izgojište"; nekaki seminarium, na pretergane čase. Potem ga za-redi (posveti) viadika za popa, služi pervo liturgijo (novo mašo) slovesno, objavlja se tudi gostija. Večinoma pa sedaj mora pred aoveršiti svečeniško šolo, onda se oženi, nato je posvečen. Že rzapopjen- se potem ue sme ženiti; tudi ako mu umerje perva žena. se ne sme več oženiti. Zakrament ženitbe (zakon) se deli večinoma le v nedeljo pred in med liturgijo; kterikrat pa tudi brez liturgije, navadni dan. Umerli se nosijo odkriti „k sprevodu," pokopu. Svečenik, ali njih več, dojde v cerkveni černi liturgični opravi na dom, cerkvena zastava se nosi, mnogo gorečih sveč. zvonovi zvonijo. Pervo se zanese pokojni v cerkev, za mnoge se opravlja liturgija. So pa tudi mnogi mertvaški sprevodi popoldne, brez liturgije. V cerkvi postavijo nosila z odkritim truplom, lepo oblečenim, v sredino cerkve. Pevajo so molitve, psalmi in druge žalostne poslovne pesme. Spiemljevalci idejo okolo merliča trikrat, vsak mu kaj reče, največ pa zdihovaje rekajo: rDragec. draga, spavaj v miru, Gospodine smiluj se mu, njoj; Bože podieli mu, joj, miloserdje svoje i. t. d. Vsi -eže:o umerlemu v roao. mnogi ga pa ua obraz poljubljajo med milim plakanjem. Ako je grobje »pokopališke) blizo, idejo vsi do groba; ako pa 111. deuejo mertvega na kola. svečeniki idejo na druua kola; rodbinci in iskreči prijatelji na svoja kola. in se odpeljejo na mirodvor; ostali pa gredo od cerkve domov. K nedeljam in zapovedanim prazuikom zvoni ve-černice {»opoldne « b -iih ali v predpra/uik; vselej se zbero svečeuiki v cerkev in ineu tem zvonilom opravljajo pete cerkvene večernice. tudi pri tem opravilu se z blagoslovljenim dišečim rtainjanomu ikadil odučeua; inuogo bolje, nego bolgarska, bosanska itd. Svečenstvo ima slabe dohodke, pa precej obširna zemljišča. Za cerkvena opra\ila . štolo) večinoma dobiva darov v blagu, nekoliko pa tudi v denarju. Večje župnije n i deželi imajo j»o dva svečenika, matije po jednega. Malokje je svečeuikova hiša pri cerkvi, jeden stanuje v tem selu, drugi v drugem, mnogo krajev je daleč od cerkve; vsak opravlja jeden del župnije, kadar je služba božia prihajata k cerkvi. Ljudstvo ima malo spoštovanja do njih. Nekteri psujejo: „Šta čemo. pop jest kano mi, ima žeuu. puno djece; a kad umre mu žena, onda jest još gorje; jerbo navičen jest žene, a drugu ne sm£ da uzme. Službu čini samo na vidjelo, a živi gorji nego mi." So pa med njimi tudi taki, koji so od naroda jako čislani, spoštovani in ljubljeni. Kerščanski nauk se v cerkvi ne uči; kar se ga deca naučijo v šoli. to nekoliko ohranijo; sedaj je še to dobro, ker so šole v vsaki občini; ali pred nekaj časom jih ni bilo. Ljudje so v verskih rečeh jako nevedni; vendar pa gre mnogo verskega od ust do ust in se med narodom ohranuje; toda veliko vraž in bajk je vmes. Otroci se doma malo uče moliti, — samo prekrižati; stan ljudje pravijo, da je v tej reči prejšnje čase bilo bolje. V »častnem postu- (40dnevnem) so pogostoma pridige (bomilije) v cerkvah, tudi nekatere praznik večinoma predpisane in čitane. Drugekrati čuje ljudstvo v cerkvi med liturgijo samo list iu evangelije. Kakor sem pa že omenil, dojde malo, skoro nič, naroda navadne nedelje in praznike v cerkev. Bil sem neka) časa na deželi, tri ure hoda od mesta Šabac a, proti judovzbodu, v prav lepi okrajini, valovito brežulj-kasti. Na prijetnem homcu stoji verlo častita župnijska cerkev, v Jeloviku. Neko nedeljo grem jo pogledat. Došel sem ravno o času. ko se služi liturgija. V cerkvi bila sta obadva svečenika v navadni duhovski obleki, jedeu imel je štolo ua sebi. ktera je take oblike: tkanina je debelo svilena, vsa z zlatimi križci pretkana; na zgornjem kraju ima cdpertine. da se zamore preko glave na vrat dejati, lepo se okroži okolo vratu in ramen; spredaj od podvrata visi doli do podkolen, ali še dalje, pa le jedeu sam do 40 cm. širok komad, na krajeh z zlatimi prevoji, portami. zarobljen; na spodnjem koncu ima široke zlate verpce. franže, malo višje kraseu. zlat všit križ Sličua ie ta gerško-iztočn-ga obreda štola velikemu škapulirju benediktinskega, karmelskega in trapistovskega reda; s tem razločkom, da zadaj po herbtu doli ne visi Omeuiena svečenika sta v prezbiteriji za Ikonosto popevala cerkvene molitve Jedeu /agrinjalo nekoliko odgerne; pogleda, je h kaj ljudi v cerkvi: ni jih bilo, razven jai in cerkveuiK. Sedaj pokliče cerkveuika. naj dojde v prezbiterijo. mu nekaj pošepeta, iu — hajdi cer-kveuik v tek iz cerkve; čez nekoliko časa donese litur-gično opravo, svečenik Me začne napravljati, dojde cer-k^eai pevač iu liturgija se začne. Ker ni tu poleg cerkve šole, kajti je v drugem selu poleg občiue. zato ni šolarjev v cerkvi. Pozneje je došlo v cerkev 7 moških in 3 ženske. Po dokoučani službi božji vprašam cer-kvenika, zakaj je tako bežal po opravo? Smeje mi poveduje potem sledeče: „Kad te jest pop vidio u crkvi i saznao. da jesi strauski, brzo me šalje, da do-nesem sv. odjelo sa crkveuoga hambara (hramič) poleg cerkve, da služi sv. liturgija.-* Vprašam ga. „bi-li ne-služio, da nije mene bilo?"* Odgovori: „Ne bi, ne; kada jest malo, ali ništa uaroda u crkvi, samo proste, koje osobe; onda nesluži sv. liturgiju, nego samo malo pjeva, ja pako zvonim, kauo, da se služi sv. liturgija, da narod čuje. Dojde pako koji odličoiji ali stranski, onda ovrši sve.B Spervega so Serbi proti ptujemu in neznanemu človeku jako nezaupni, posebno na deželi seljaki; kadar se pa spoznajo, so prav vljudni in istinito prijateljski; poglavita reč pa je, ako pozna in verši njihove običaje in govori slovensko v njihovem narečju. Serbski sla-venski govor se mi med vsemi slovenskimi zdi naj lepši, gladek, čist. prijetno zvučen in izverstno kretljiv, in to pri prostem kmetiškem narodu. Naglasovaoje in mnogo besedi slaveuskemu čistemu govoru bolje podobno in jednako, kakor Dervatki govor, tako tudi mnoge besede. V Serbiji se vse tiče, kralju, kuezu, generalu, vla-diku in svečenikom vsaki reče ti, kakor naj nižjemu seljaku. Gospod se nikomu ne reče, kakor samemu Bogu. Kralju reko gospodar. Gospč ni nobene, samo Božji Materi reko „presvieta Gospa." Vsi drugi družinski predpostavljeni so: gazda. gazdarica; bodisi kme-tiški ali meščanski. Zopet drugi, ki so v duhovskem ali deržavne službe stališču, imajo samo naslov dotične službe, brez pridevka „gospod.u To pa je pravi slovenski običaj. Pri nas, smo od nemcev privzeli: Vi, Oni, Njih i. t. d. in „Vi* ni nič bolj klasično memo „Oniu, če tudi slovničarji pogubljajo „od- sebe vikanje.* Gospod, gospa, gospica je pa že vse, da le, kake čudno na-merdnjene cape nosi; že mali šterkolini so gospodje io kedo zna. kaj še vse! Tudi ni naslovov: Blago-rodni, v is oko rod o i, in enaki so izposojeni. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Od gorenjske strani. (Odperto pismo spoštovanim, zlasti pa bogoljabnim in premožnejšim stanovnikom sloveče in starodavne fare Šmaiiinske pri Kranji.) Kaj. nam se piše? iu po poti očitnosti? uteguih bi začudeno vprašati spoštovani faraui Smartenski. Zakaj neki? Odgovor nemudoma — tu ga imate: Na večer 26. t. m. bral je pisalec teh verstic v „Slovencu" št. 246 dopis iz Hreuovic od due 16. okt., ki pripoveduje, kako da se je na visoki gori Nanos-u iz razvalin stare cerkvice sv. Brikcija vzdignilo uovo svetišče, posvečeno imenovanemu svetniku. Naslednje jutro se mu je pa zgodilo prav tako. kakor 80 uekdaj neki prespoštovaui gosp. lajmošter rekli: „Če mi kaka reč drugač nikoli oe piide v misel, v cerkvi med sv. mašo se to gotovo zgodi." Iu tako zgodilo se je tudi pisaicu. Misli pa so se razvile tako-le: Ko je bil on še majhen otrok, hodil je s svojo ljubo in blago sestro prav rad pogostoma na romanje k sv. Joštu. Že takrat se je vselej z nekakim otožnim čutom ozeral na razvalino cerkvice sv. Marjete na Šmarjetui gori, okroglem homcu na Šmartne:i,*) iu opraševal po vzroku njenega razpada. Ako se prav spominja, reklo se je, da je udarila nekdaj strela v njo, vsled te nesreče je pogorela, iu zgrudila se v žalostno podertino. In čudno! -- skoraj vselej, kadar je prišel pisalec poznejše v obližje Šinar-jetne gore, ozerl se je cehotoma, ue vedoč zakaj, ravno na njeno golo teme. Popis posvečevanja novo-pozidane cerkve sv. Brikcija v dan 14. okt. t. 1, pa je zbudil v njegovi glavi misel, in sicer v cerkvi med sv. mašo: Kako blagi čin bi bil pač. ko bi Šuiartinski farani posnemali prelepi zgled ne le starodavnih sprednikov, ki so v naši deželi po hribih in ravniuah postavili toliko lepih svetišč, kar se pa ponavlja tudi naše čase vedno in vedno: kaj, ko bi se tudi oni oserčili, ter iz razvaline stare nekdanje cerkve sv. Marjete storili zrasti lepo, novo! Saj je znano, da je sv. Marjeta sloveča, mogočna svetnica in pomočnica; Kranjska dežela postavila je njej na čast veliko lepih cerkva, kako izgledno bi bilo. ako bi se zveršil ravno omenjeni uasvet tudi pri Šmarjetui gori. Nedvomno bi sosednji in premožni Kranj Smarčanom ne odrekel v tem zdatne popore; vsa po naravi že tako krasna okolica bi se tako pomnožila z novim kinčem; sv. Marjeta bi pa darovalcem in častilcem poplačala njihov trud iu stroške s časnim in večnim blagrom. Zerno je s tem vsejano, sv. Marjeta, vneti Šinartinski farani in sploh blage duše pa naj bi pripomogle da kali in redi sad v obliki lepe nove cerkve na Smarjetni gori. Ako se pa ne more zgoditi, s temi ver8ticami tudi ni nihče nič oškodovan, iu naj dobra misel le misel ostaue. ***k. *) Je li slučaj ali migljej Previdnosti? O ravno tej razdjani cerkvici st. Marjete nam je govoril te dni drugi spoštovan Gorenec, ko je bilo v 43. štev. „Zg. Danice" ravno tisto poročilo o cerkvici sv. Brikcija. Rekel je nekdo: Ko bi bil jaz izmed tacih, ki imajo stotisučake v žepu (ali pa v hranilnicah), bi tudi na sosednji gori zraven Šmarne gore dal zidati cerkev Marijinega ženina, sv. Jožefa; omenjeni poštenjak pa je na to misel nasnoval pripoved o podertinah cerkve sv. Marjete. s_r Od sv. Gregorija. (Blagoslovljenje cerkve.) Mnogokrat se primerja cerkev lepemu vertu, v kterem rastejo prijazne cvetlice, ktere razveseljujejo verne in jim na-pravljajo mnogo koristnega in prijetnega. Ktere so pa one cvetlice? Take cvetlice smemo imenovati cerkvene slavnosti. Eno tacih cvetlic naj podam čast. bralcem „Zg. Danice." Razun farne cerkve imamo v fari še podružnico sv. Urha. Ta cerkvica je bila prav v slabem Stanu; imela je lesen strop, skoz kterega se je videlo podstrešje. Dolgo časa je čakala zdravnika, da bi se je usmilil. Že več let so se pomenkovali, da bi si jo popravili; pa ostalo je le pri lepih besedah, in ni prišlo do terdnega sklepa Lansko leto smo poderli podstrešje in strop, ter vzdignili cerkev in jo pokrili z opeko, tudi napravili več oken in večja, tako je cerkev dobila ves drugi obraz. Bilo je torej skerbeti še za snažno notranjo opravo. Mnt go truda je dalo, ka)ti že poprešnjo popravljenje je stalo okoli tisoč foriutov; pa z Božjo pomočjo smo tadi preskerbeli čudno notranjo opravo, ker eua sama hiša je dala 100 gld.; druga pa 50 gld. Tako smo z»čeli cerkev zališati letos io. hvala Bogu, tudi smo dodelali Pretečeno 2i. nedeljo po Bink. so prečastiti gospod kanonik-dekan Martin Skubic cerkev in veliki oltar blagoslovili in v ginljivem govoru ao pri-poročevali, da uaj verni z veseljem obiskujejo cernev. Prišli so tudi preč. gosp. župnik iz Sodražiše k slavnosti. Obema prečastitima gospodoma pri«erčua hvala! Vernim pa mnogo dobrega sadu! Tega smemo pričakovati. ker so uekteri dali prav radi in obilo podporo, da se je m< gla prenoviti cerkvica. Ne morem popisati veselja, ktero občutijo ljudje; sploh govorijo hvaia Bogu, da imamo zdaj lepo cerkev! Iz Teržaške škofije, 7. oktobra 1888. (Sv. Rožni venec. 1. Tertine bolezni. 2. Lek proti strupu. 3. Rožno-venska cerkev Terstu.) (Dalje.) Cerkveni pisatelj Peter Kapuvanski piše o pomenu korenin: „Korenika Kristusova je Davidov oče Jese (— po znani pesmi: Tud" ver je v tvoj'ga ljubka Sina. «počet'ga od svet'ga Duha; ko Jesova ga koteuina, v deviškem cvetju je scvetela —), korenika sv. Cerkve je Kristus; korenika svetnikov je Cerkev; korenika dobrih del je sveta volja, čisti namen, Drava vera; korenika vere oznanovanje božje besede; korenika vere oznanovanje božje besede; korenika prihodnje slave (zveličanja) ie vera z dobrimi deli vred. — Korenika vsega hudega pa je hudo poželenje, navda-janje hudobnega duha, grešne misli, zlobna upornost." (Dursch, Symbolik II. p. 163.) Sploh smemo terditi, da je živa vera zdrava korenina slehernega dobrega dela, torej tudi prave, Bogu dopadljive molitve, kajti .brez vere je nemogoče Bogu dopasti." (Hebr. 11, 6.) Kakor drevo dobiva sok iz korenik, tako „pravični iz vere živi." (Hebr. 10. 38.) Kjer peša vera, peša. se ve, tudi molitev, io obratno, več ko je v kakem kraju ali družini molitve, ondi smo prepričani, da je veča vneto^t vernikov. Verska vne-marnost je tista pogubonosna tertua uš, ki po dušnih vinogradih spodjeda koreninice kerščanske pobožnosti. Recimo, da je mladina koren človeškega društva, kajti po korenikah se ravna deblo in vejevje, čim močnejše so one. tim lepše vzraste drevo: „če je korenika sveta, so tudi veje" (Rim. 11, 16.), — smemo tudi brezverske učilnice imenovati pravo tersno uš. ki spodjeda korenike narodov. Vlada, društva, posamniki se veliko trudijo, kako bi v okom prišli preteči nevarnosti, da sitna ži-valica. ne ugonobi vinogradov, in vendar je terta rastlina. ki se v ogenj verže, ako sadu nima. Večjega napora so vredne plemenite tertice v vinogradu Gospodovem, da se ohranijo zdrave, čverste, plodovite. Tertino deblo mora biti navezano na kol ali drevo, sicer je tako slabotno, da ga lastna teža le k tlam vleče, in grozdje na taki povaijaui terti gnije. Človeška duša, vsled izvirnega greha jako oslabljena, mora tudi imeti podporo, na katero še mlada se naveže, ali pa se ]e pozneje tudi sama z vilicami sklepa. Tako drevo, katerega se ima kristjan oklepati, je pred vsem uajple-meniteji les sv. križa. Saj poje sv. Cerkev (na veliki petek): „Crux fidelis" itd. = Križ preljubi, ti edino plemenito si drevo. V gojzdu tako ue priraste, germ, rastlina ga ne da." Ako prispodobljamo veseli del sv. Rožnega venca s korenino, ker skrivuosti včlovečeuja rojstva, mladosti so našemu umu temue, kakor koreuioe, ki so zakrite v temnem krilu zemlje; — sme se primerjati drugi del — žalostni sv. Rožui veuec — z deblom, ki očito na svetlem raste. V temni noči se je Kristus rodil, a o belem dnevu, o poldne se je dal križati. Kaj se bo terta sramovala zato, ker je na kol uavezana? Tako se kristijan ne sme sramovati križa Kristusovega, nego veliko več se edino ž njim pooašiti: „Bog ue daj, da bi se s čim drugim hvalil, razuu s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa." (Gal. 6, 14) Najsvetejše duše so se tesno oklepale in deržale križa. dobro pomuivše besede Gospodove: »Kdor ostaue v meni in jaz v njem, ta bo rodil veliko sadu. Kajti brez mene ne morete ničesar storiti- (Jan. 15, 5.). iu izjave velikega apo-steljna : „s Kristusom sem na Križ pribit: živiui. |>a ue več jaz, ampak Kristus živi v meui.- (Gal 2. 20.) „Tertinemu deblu so škodi ji vi kiparji. male živalice, ki se prisesajo na terto, in so podobne majhni gerbi, sedeči na lubu Kaparji slabč terto, ker ji izpijajo potrebni sok." (Erjavec o. c. str. 328.) Kapar je kakor mali trebušček na deblu, tako omenja sv. Pavel o nasprotnikih križa: rmnogo jih živi. ktere sem vam muo-gokrat imenoval, zdaj pa jiii tudi jokajoč imenujem sovražnike križa Kristusovega, katerih konec je j»oguba, katerih Bog je njih trebuh." (Filip. 3, 18. 19.) Prevelika skerb za trebuh je dan danes jako navadna bolezen. »Životna debelost ipolysarkija) iu tolšča je uovo-šegna bolezen našega vetia. Živelj uporablja svojo najboljšo moč, da nadvladuje in prebavlja obilno tvariuo hrane, in kar ne prejde v meso žile in kite, se vseaa kot tolšča, — ta je iiajueplemenitejša snov človeškega trupla, in je priča, ki se s tehtnico da dokazati, da je hrana preobilna.- (Stohr. Pastoralmedicin p. 30.) Nekdanja latinska prislovica veli: „Plenus venter. nec studet nec orat libenter" = poln rrebuh ne misli in ne moli rad. Terte v močni debeli zemlji so navadno bolj bo-lane, kot one, ki so posajene po višjih solučnih vinogradih, kjer so bolj suha tla. Le trezeu človek rad moli sv. Rožni venec, bogatinom, zavaljuhom, ali zapravljivim pijancem taka molitev ne diši. Kaparja lahko zapaziš, in odpraviš, ako spomladi ali jeseni močno napadenim tertam ostareli lub oddergneš in z jedkim apnom pobeliš. Slično je lahko videti nezmemost v jedi in pijači, in kako se ta napaka odpravi, ni treba imeti velike učenosti, da bi človek to znal. Terte ne gojimo zaradi koreuik, niti zaradi debla in lesa, temuč zaradi sladkega sadu in „vinca z gore, ki greje serce " Vse molitve iu posebno sv. Rožni veoec nas imajo vterjevati v živi veri, zaupanji in ljubezni do Boga. V merzli zimski dobi, ko narava spi, in so daljše noči, molimo sv. Rožni veuec vedeli, da ostane v nas vedno živi koren in svetla luč sv. vere. V krstnem spomladnem času, ko se vse prebudi in z veselim upanjem nas navdaja, molimo žalostni del, sporniojajoč se Kristusovega terpljenja in zasluženja, v katerem je zastavljeno vse naše zaupauje: „Takošno zaupanje imamo — a 4 H__ po Kristusu v Boga, ne kakor da bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor sami iz sebe, ampak naša zmožuost je iz Boga." (II. Kor. 3, 4. 5.) V tretji najdaljši poletni id jesenski dobi molimo del. da zraven žive vere v prihodnje vstajenje, in serčuega hrepenenja »po tem. kar je gori, kjer sedi Kristus na desnici Božji- (Kol. 3, 1.), dozori v nas sladki sad sv. Duha: Jjubezeu, veselje, mir, poterpežljivost, uiiloserčnost, dobrotljivost. priza-oesljivost. krotkost. zvestoba, zmernost. zderžno*t. čistost." (Gal. 5, 22.) »Sad se imeuuje to. kar rodi rastlina, kadar je me rašča doveršena, io ima v sebi nekai pri jetnega." (S. Thom. Ag.) Naj v.ša stopnja razvijanja rastlinskega je sad. in ta mora v sebi imeti nekaj sladkega. Dušni sad pa je vsako dobro uelo, po katerem se človek razveseljuje, pravi isti 'ornaž Akvinski. Da sad dozori, mora solnce nanj pripekati iu ga prekuhati, tako v raznih težavah mora človek dozoreti za nebesa, na katera se spominjamo posebno v ttetjem delu sv. Rožnivenca v trt h skrivnostih: „ Jezus, ki je v nebesa šel, ki je Devico mater v uebesa vzel, iu jo v nebesih kronal." »Vsaka pokora pa se za sedaj ne zdi prijetua, temuč boli. pozneje pa daia tem. ki jih je vadila, miro-polni sad pravice.- (Hebr. 12, 11.) Pravijo da je po celem svetu do 400 plemen tert, ki se po perju in grozdju io viuskem okusu razločujejo. Še silno veča množici |e raznih svetnikov in svetnic Božjih. .Potem sem videl veliko množico, katere nihče ni mogel prešteti iz vseh narodov iu rodov, iu ljudstev in jezikov stati pred sedežem in pred Jagujetom" (v nebesih). (Raz< vsem svetu jako razširjena, saj beremo, da v naši Avstriji samo za tobak skupijo leto iu dan do 70 milijonov goldinarjev. Hujše ko tobak na mladino uduje žgauje-šnops na zdravje mladih in starih. Vlani je bilo suho poletje, zato ui terta skoro nič terpela za peronosporo; a letos je mokro leto, in zato je toliko kvar napravila po mnogih vinogradih. No, letošnjega leta (zvezdni) vladar je zvezda Saturn, in kadar ta vlada, pravijo vremenski preroki, da je uavadno mokro io hladno leto. Skoro. da se je to vres-ničilo. Saturn, kakor poganski malik, ima koso v roki, „baš" *) kakor smert. V mokrem vremenu bi mislil človek, mora tudi perje na tertah živahneje in bujno zeleuo biti, pa ui temu tako, ker »strupena rosa" je v deževni spomladi največ posmodi, da se kakor bi bilo poparjeno in ožgano zvija in kmalo odpade. Ni-li to podobuo žgaujarski strupeni mokroti, ki mesto oživljati in okrepčati, žge in smodi in življenje krajša, da, kjer se ta kuga razširja, čudi ima smert obiluejšo košnjo? Menim, da bo en sam rožuivenec, da! ena sama Oešče-uamarija, ako jo serčno zmoliš, veliko blagodejuiše vplivala na duševno blaginjo, nego tisoč »kabanos* ali »viržiuk", ali cel hektoliter špirita na telesno zdravje. Potrata in trošenje denarja za nepotrebne stvari je velika hiba današnjega socijalnega življenja. Nič mauja pa ni domišljavost, da človeški um in čversta dla, vse premore, ne da bi potrebovala pomoči Božje. Toda resnica ostane terdna: »Daleč od krivičnikov je blagost, ker se ne menijo za tvoje zapovedi." (Ps. 118, 155.) »Prevzetnim se Bog upira, a ponižnim daje svojo milost." (Jak. 4, 6.) Grozdje na plemenitejih pasmah tersnih mnogokrat oe dozori, ker ga prevleče plesnjina (oidium). Jagode na bolnih grozdih so kakor oko slepo, z mreno prevlečeno, v primeri s svetlimi čverstimi zerni zdravih zrelih grozdov. Tako so tudi prevzetni bahači zaslepljeni. in ako se ne dajo za časa ozdraviti, gotovo poginejo. Z večine so oni, ktere je Bog na tem svetu z velikim imenjem; ali bistrejšim umom, ali kako drugo prednostjo oblagodaril, bolj izpostavljeni slepoti pervega poglavitega greha, nego priprosti, ubožni, terpini; a ti so kakšenkrat glede verskih resuic bolj podučeni mimo prejšnjih. Tersna plesnjoba se odpravlja in grozdi se od nje očistijo s tim, da se vsaj dva ali trikrat v pervem zarodu in pozneje, potrosi se žvepljenim prahom. Duševna slepota prevzetnih glav se tudi najbolje ozdravlja spominjajoč se izreka Božjega: »Prah si, in v prah se boš povernil." (Gen. 3, 19.) Nevkrotena ošabnost, ki Boga noče poznati, bode hudo kaznovana: „Zakaj niz- *) Besedica „baš", kteri je gosp. pisatelj šaljivo dal „uše8ica", rabijo Hervati sploh, radi pa tudi naših „herva-titovci", če prav je orientalska „cigančica*', kakoršnih imajo naii sosedje precejšno košarico. Toraj ni prav varno preveč od njih ismikati. Hervat namesto tega ima svoj ,,uprav" in Slovenec pošteno domačinko ,,ravno,u „prav to," prav tako!" Vr. kemu se skaže usmiljenje, a mogočni bodo močno kaznovani." (Modr. 6, 7) Tudi žveplo se omenja med raznimi mukami pogublienih: „Če kdo moli zver in podobo njeno,... bo pil od omotnega vina Božjega, ktero je mešano v čaši jeze njegove, in mučil se bode v ognji in žveplu " (Razod. 14, 9 10.) Tisti tersni škodljivci, ki vertajo rozge, kakor tertni kukec lesoteč (Weinstockbchrkafer), ali pa mladice odščipljejo, kakor vinogradski rezač, ali cvetje uničijo in grozdne jagode ubadajo iu kvarijo, da se suše io gnjijejo, kakor to dela sukač kiseljak. so podobni vsem pohujšijivcem. G. Erjavec poveduje (str. 321.), kako se ima sukač preganjati: „Kjer se je po vinogradih ta kvarljivec zapasel, treba ga je na vse kriplje zatirati. Največ bodeš opravil, ako meseca avgusta iščeš in mestiš po listji jajca, ki so dosti očitna. Kadar leta metulj, zakurijo naj se ognji, ali pa se postavijo tu pa tam plitvice z oljem in z gorečo lučico v sredi. Metulji se na lučicah osmode ali se utope v olji." Pohujšauie, kjer se je vtihotapilo, se tudi dosti očitno kaže iz govorjenja namreč, ali iz teh besed lahko se izležejo červi hudega dejanja. Težko je hoditi od lista do lista pri tertah in vsa jajčka sukačeve zalege ugonobiti, tako je tudi še silno težavuiše dano pohujšauje popraviti. Z ognjem se le neke veše, metuljci osmode. iu to po noči Punočnjaki jo tudi marsikterikrat skupijo za celo življeuje Resničen je umeten latinski izrek, ki se od spredaj in nazaj (po hebrejski) oeroc ga. glasi: „in girum imus nocte, et consumimur igni" = po noči se potepamo, v ognji se opekarno. V poznem poletji je v tihih nočeh slišati druzega červa (žužka), ntertovnik" mu pravijo, ker tudi na terti živi, ki celo noč svoj enakomeren in melanholičen (tužen): čri, čri, črif kriči. To opominja nas ostre sodbe kraljeve: „Zvežite mu noge in roke, in verzite ga v zunanje teme: tam bo jok in škripanje z zobmi!" (Mat. 22,13.) Še od druzega červa govori naš Zveličar in od ognja neugasljivega in sicer trikrat zaporedoma: „Če te roka, noga, oko po-hujša, odseci jo. izderi ga, ker bolje ti je z eno roko, >eo, očesom iti v življenje, kot obe roki, nogi, očesi imeti, pa verženemu biti v pekel, v ogenj neugasljivi, — kjer njih čer v nikoli ne umre, in ogenj ne ugasne." (Mark. 9, 43.-48.) (Dalje nasl.) Peš-poto vanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. (Dalje.) Na posled obiskala sva še stolno cerkev v mestu Spoleti; krasna, umetna in veličastna je zidava te hiše Božje. Tukaj je apostoljska škofovska stolica, na kteri je sedel kedaj slavni papež Pij IX, blaženega spomina, kakor nadbiskop spoletanski. Južno stran mesta po visoki in lepo obraščeni gori so krasne in umetne letnice. letni gradiči, po romantičnih višavah prijetno na-stavljeui Južno-zahodnjo stran nad mestom je na gori samostan in cerkev sv. Frančiška; v tej cerkvi je blagi nadškof Janez Mastaj Ferreti, pozneje sv. oče Pij IX, storil obljube tretjega reda sv. Frančiška Seraf. Iz mesta Spolete vodi cesta po gorski dolini, prijetni romantični okolici. Ob 1 lih pred poldnem sva na verhu visokega klanca, s kterega se taki cesta oberne navzdol v divje romantično sotesko in vodi dalje vedno polagoma se znižaje v krasno ravnico, v ktere začetku stoji mesto Teroi. Proti večeru sva v tem mestu; od tod pelja tudi cesta in mala železnica v mesto Rieti, kjer so imenitne svetišča sv. Frančiška Seraf.; med temi je cerkvica na mestu, kjer je stala štalica, v kteri je ta ljubitelj presv. betlehemskega Deteta Jezusa pervi in pervi pot obhajal sveto Božično noč io napravil ljubljene božične jaslice. Potem v okolici je gora Kolumbija, druga Sinajska gora, na kteri je sv. oče Frančišk od Kristusa prejel zakon, pravilo io vodilo svojega sv. reda. Druga cesta vodi na Monte-Rotondo, tretja pa na Narni — Civitta Castelana iu v Rim; po vseh treh potih se dojde v večuo mesto. Iz mesta Terni sva precej in že v mraku dalje šla. Pred dvema letoma so mene in tadanjega tovarša tu tako kadili zbog kolere, da sva komaj še živa ostala. Sedaj, ko bila ie še hujša kolera, pa čisto nič ne. Ravnica od mesta Terni do mesta Narni je slična velikanskemu amfiteatru, okroglemu gledišču brez krova, obdajajo to ravnico vae oa okolo visoke gore, nastavljene z lepimi letišči, tergovi, seli io hišami. Jako prijeten, dobro obdelovan in rodoviten je ta kraj. Hodila sva v noč do lOih io došla v mesto Narni, na stermem iu skalovitem gorskem ertu. Prenočila sva v prav pošteni kerčmi in z malimi troški. 25. sept. v jutro ob 6ih bila sva pri sv. maši v častiti, silo stari stoljni cerkvi. Ta hiša Božja je s stebrovi predeljeua v štiri ladije. Čudo lepa je koufesija pred in pod glavnim oltarjem, vse iz naj lepšega marmorja, v kterega vloženi so znakovi in simboli vere in sv. Cerkve, zopet iz vsakoverstnega in različnih barv marmorja, — umetno, velekrasno delo, ki se sme meriti s konfesijami sv. ap. Petra in Marije Večje v Rimu. V to konfesijo vodijo dvojne marmorne stopnice, ima v licu petero vrat; srednje zapirajo grob sv. škofa in marternika narnskega. ime sem izpustil, — ^vetere pa v prostorno kripto pod veliko prezbiterijo. Grob &v. mart. je ravno pod glavnim oltarjem, nad kterim čve-ten marmorni stebri nebes nosijo. V kripti je oltar ravno i red grobom svetnikovim. Iz cerkve, vsako strau konfesije, vodijo Se posebej dvojne marmorne stopuice v kripto, v nji je tudi sv. Križev pot. Naj omenim sledeče: V Rimu in po vsih cerkvah v Italiji je sv. križev pot postavljen tako, da se perva postaja na evangeljski strani začne; dvanajsta postaja ima tri križe, vsi križi so precej veliki. Ob 8ih greva iz mesta Narni po umetni cesti ob stermi. skaloviti gori, med mestom in tostransko in onostransko goro je globok prepad, v čigar dnu plovf del Tibere, zraven je pa železna cesta; krasen divje-romantičen prizor. Cesta vodi dalje preko hribovja tretje panoge Apeninske; prav prijetuo in zanimivo potovanje, razgled velekrasen po lepo obdelanih gorah, gričih io gorskih ravnicah. Na vskipečem skalovji io verhovih hribovja stojijo starodavni romanski gradovi, mesta in taborji. Povsod raste vedno zelena oljka, žlahtna vinska terta in dolge meje lepo vverstenega rožmarina. O poldne došla sva do sredine vzvišenega gorskega ozemlja, k cerkvi sv. papeža Lina mart. in počastila Najsvetejšega v presv. Zakramentu oltarja. Greva dalje skozi gorsko mesto Ortikolli; pri tem mestu počne se cesta polagano spuščati v dolino reke Tibere pri Bor-ghetu. Došavši iz mesteca Ortikolli zagledaš visoko trojnoverhovato kamenito goro „Moute Sorato", ki stoji v sredini velikanske rimske valovite planjave, v bližini reke Tibere, ji vzhodnjo in južno stran obteka. Slična je Šmarni gori na Kranjskem poleg reke Save; samo še višja in bolj sterma je. Došla sva v dolino k reki; preko nje vodi dolg kamenit most z znamenji rimsirih papežev. Ide se od reke malo navzgor in dojde se na veliko ravnico, samo žitno polje. Proti večeru dospela do mesta Civitta-Castellana, pred mestom je strahovit in globok prepad, naravni zemeljski presek, 150 metr. globok. Stene so grozovite, pokonci in podse viseče in stoječe peščenične skale, vse z zelenjem in germičevjem obraščene; v dnu je ozka zelena dolinica, po kteri voda šumlja in mline žene; iz skal v vsakoverstnih oblikah in slapičih curlja voda, ta prepad je na okolo ravnice ozemlja, na kterem mesto stoji; to stran zopet jedoaka ravnica; ne vidiš ga pred, da do njega prideš, kar človeka silno iznenaai, sredi planjave z verba doli zagledati Švici podobno sotesko. Ta čudoviti prepad je ogleda vreden in občudovanja po izrazbi, ktero je učinila volja vsegamogoč-oega Stvarnika nebes in zemlje. In to je na ravnici, globoko doli v zemljo med rujavimi granitnimi skalami in skladovji; po kterem so vsakoverstne oblike votlin, podmoljev, mostovžev. gričkev in piramid, — vse okin-čaoo z zelenjem, travicami, germiči in visečimi ovijal-kami. Lepe zelene tratice na pokoncu stoječih, na verhu ravnih skal osobito dobro dejejo očesu. Vrelci bistre vode na vse načine padajo, se vijejo in skakljajo po skalovju in pritakajo v potok v sredini krasne dolinice. Preko tega prepada vodi orjašk kamenit in umeten most v mesto. Na vhodu mosta je marmorni papežki znak, geslo, od Pija IX Z mosta v grozni in lepi prepad je veličasten pogled — z veitoglavne višine! V pre-padovo krasno dolinico ui nikjer drugej dohoda, kakor iz mesta po umetuo izpeljanih stopnicah, deloma pa po podzemeljskih rovih. V mraku obiskala Kralja večne časti v presv. Zak. oltarja v cerkvi sv. Frančiška Serai., na glavnem tergu. Zvečer, osobito soboto večer, je veliki terg natlačen ljudstva, največ možkih; taki je tu običaj. Cerkev lepo razsvitljena, toda le nekaj pobožnin ženic v nji; zvan pa burke in kramljanje. Rog in Odre-šeuik sveta je skoro zapuščen v svoji sveti hiši na zemlji. Osobito se ga ogiblje možki spol. Moram pa v pohvalo iu izgled omeniti: povsod na Italijanskem, na deželi iu po mestih, sem nahajal svečenikov in redovnikov, vsaki čas, pred Najsvetejšim klečati, moliti ga in častiti; kar osobito sveti in oživlja, spodbuia in vnema verne k živi veri in pobožnosti do presv. Zakramenta oltarja io po s tim k vsemu dobremu. (Dalje nasl.) Sv. Anton zgubljeno zopet najde. Ljudje, ki so vsi zašarjeni v raznih tvarinah, opravilih in zadregah, prav velikrat kaj zamečkajo. za-lože in tako zagnjetejo. da po cele ure utegnejo iskati, in še nič ne najdejo. Večidel pa v kratkem zgubljeuo reč zopet najde, kdor se priporoči sv. Antonu Pad. To skušnja poterjuje. Pa še pri neki posebni zgubi sv. Anton pomaga... Poslušajte! Soproga nekega častnika, oficirja, ie žalovala zato, ker je bil njen mož pri vojaškem stanu vero zgubil. Zarad tega je nekega dne molila pred podobo sv. Antona Pad., in o tej priliki se v ujeni bridkostni duši zbudi posebna misel. „Otrok." reče hčerki zraven sebe, ..ti moraš sv. Antona prav goreče prositi, naj stori, da tvoj oče najdejo tisto, kar so zgubili." — „Kaj pa so zgubili," vpraša otrok priprosto. „To boš pozneje zvedila," odgovori mati, ,'ie pridno moli, očetu pa tega nič ne pravi." — Otrok precej vboga. Nekaj časa pozneje stopi oče v izbo, ker ima z materjo nekaj govoriti, vidi pa malo hčerko klečati pred postavo sv. Antona in sliši moliti, da naj bi vender svetnik očetu prinesel tisto, kar so zgubili. Začuden vpraša sam sebe: „Kaj pa sem zgubil?" Poslednjič se oberne k ženi in reče: wPovej mi vender, kaj pa sem zgubil, da otrok te besede govori?" Ker pa je zapazil tiho zadrego pri soprogi, ni dalje tiščal za odgovor, in je to reč pustil pri miru; le sam sebe je še enekrati poprašal: „Kaj nekje bi bil vendar zgubil?" Poslednjič, bilo je 12. rožnika (predvečer sv. Antona), prigovarja ženi, da naj pove. kaj da je zgubil. Zdaj pa žena soprogu miruo pogleda v oči, rekoč: „Ali bi bil ti voljan, mene za vselej zapustiti?" „Od tega pa vendar ni govora," odgovori mož, „ako zato toliko moliš in v cerkev hodiš, smeš to po-tolažena opustiti." „In vendar, ljubi moj." odgovori ona, „ako ne najdeš, kar si zgubil, se bodeva svoj dan morala ločiti za vselej." „No tak', zarotim te, povej mi že veudar, kaj sem zgubil?" reče častnik z vedno večo nesterpljivostjo. Dobra žena vidi, da z odgovorom ne sme več čakati, se močno zajoka in pravi: „Vero — vero svoje matere si zgubil; — in jaz nočem za vselej od Tebe biti ločena! Ti tedaj moraš vero zopet najti, brez ktere ne moreš v nebesa." Ne da bi besedico odgovoril, odide oficir mermraje sam pri sebi: „vero, vero svoje matere, svoje soproge in svoje hčere!" Vso ljubo uoč nato je skerbua soproga, ki je nadalje zanj molila, čutila, da je po stihi hodil sem ter tje iu od časa do č«»sa ponavljal: rVero, — vero svoje matere." Drugo jutro stopi zopet v sobo svoje žene, in ko najde izbo ozališano, vpraša: „Imate li dane« katto praznovanje?" Oiigovori mu: nObhajamo praznik sv. Antona Padovauskega. — „A — tega svetnika tam," reče kažejoč na podobo, ..kteri zgubljeno zopet prinese. No — hvala sv. Antouu!" Iu ko ga žena skerbljivo pogleda, pravi nadalje: „Res, ljuba žeuka, zgodilo se je. našel sem, kar sem bil zgubil; pred vsem pa moramo tvojemu svetniku darovati voščeuo svečo. Berzo pojdimo!" Grejo tedaj na porto frančiškanskega samostana, iu vratar mora precej poklicati enega patrov, da oficirja spove, kajti zopet je vero našel. (Mark. Kircheubl.) Razgled po svetu. Zagreb. Tudi ua Hervaškem tista tabačna, poli-matematična in hroščeva doba g-»ropadno kosi šolsko mladino. Ko se mladenči bližajo času, da bi morali koristni biti sebi in človeštvu, pa gredo pod zemljo! V Zagrebu, kakor poroča „Katol. List," je letos že sedmega klerika ugrabila nemila smert, namreč Zvoni-mira Rožman-a, bogoslovca 3. leta, sina učitelja Petro-vinskega. — Se ve, ako dijak, kteri hoče vsim zahtevam kos biti, mora do llih zvečer razne naloge zdelovati in lekcije študirati, pa zopet zjutraj ob 5ih iz postelje k ptpirjem in kujigam zlesti, zraven pa še morebiti puši ali je drugim neredom vdan; pjteui ni čudo, ako zgodaj začne hirati. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. (Vesoljni namen za mesec listopad (november.) a) Glavni namen: Ter peče duše. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) Nehote misli bralcec „Zg. Dan.", zroč ravno imenovani namen za mesec november pred seboj, znabiti na uboge duše v vicah; in sveta ter dobra je misel, moliti za mertve. da bi bili rešeni svojih grehov; resnično so to ter peče duše, saj se zato imenujejo uboge duše, in noben kristjan jih ne bo pozabil v svojih molitvah, naj manj v mescu listopadu (novembru); na to dolžnost opominja ga vseh vernih duš dan in obiskovanje grobov ta dan. A pri tem namenu ne menimo ubozih duš v vicah, ampak — tega nas spominjajo vsi Svetniki precej 1. dan v mescu, praznik blaženih bratov v nebesih — uboge Evine otroke, ki k njim in njihovi Kraljici kličejo in zdihujejo, žalostui in objokani v ti solzni dolini. To tedaj je enkrat naš kraj, pregnanstvo, in med tem so solze naš kruh noč in dan, to je naša pot in njen konec, da moramo iti po mnogih križih v nebeško kraljestvo. (Apost. dej. 14, 21.) To prednost pa tudi ima terpljenje tu na zemlji, da vodi. če tudi še tako kratko, a poterpežljivo prestauo, v večno veselje, da nam pridobi neizmerno veličastvo. Vzroka dosti, da Jezusovo Serce v molitvi na vso moč prosimo, naj dodeli vsem s križem obteženim milost, Ua ga v duhu vere in ljubezni nase vzamejo ter njemu slede, da ue veržejo lahkega bremena proč, da ne izgube krone, da si z nepoterpežljivostjo in mermranjetn še večje kazni ne zaslužijo. Toda tudi teh prav za prav ue menimo, kajti to so vsi kristjauje brez izjeme, vsi morajo nositi križ, in vsem veljajo beseie: Kdor mi hoče slediti, naj zataji samega sebe in naj vsak dau jemlje svoj križ na-se, ter mi naj sledi (Luk. 9. 23.); ampak one prav posebno ta mesec v molitev priporočajmo, ktere posebno težek križ teži, kterim je njih križ huda skušnjava, odločilna pr eskušnja. Da se teh pred vsem usmilimo, zahteva že čisto človeško sočutje. Pravični ima usmiljenje tudi z živaljo, brezbožnikovo serce pa je neusmiljeno. (Preg. 12, 10.) Tudi živali, če prav je njena bolečina le zamolkla, temna muka, brez zavesti, se usmili pravi človek, ravno zato, ker zre pri tem podobo svojega lastnega terpljenja in svoje lastne revščine; koliko sočutje se mu še le obudi, ko zre na terpečega brata, človeka, kak ponižen strah ga mora pretresti, ko bi moral prej ali pozneje znabiti sam kaj tacega terpeti? Človek sem, toraj se mi vse, kar je človeškega, zna pripetiti, je rekel nek modrijan našega rodu Kako sočutje še le mora biti v kristja-novem sercu? Terpine, ki jih vidi, so udje Kristusovega telesa, kakor on sam, in Kristus sam tako rekoč terpi pred našimi očmi v teh svojih udih. Kristus pa ima Bočutje, izkazano našim terpečim bratom kot za sebi izkazano, ter ga bode enkrat tudi tako poplačal: Kar ste s t o r i 1 i enemu mojih naj manjših bratov, to ate meni storili. (Mat. 25, 40.) Žalostne tolažiti je delo duhovnega usmiljenja, in apostelj nas k temu oDominja ue le z besedo: Jokajte z jokajoči mi (Rim. 12, 15.), temveč tudi s svojim vzgledom, govoreč o sebi t Kdo oslabi, da tudi jaz ne oslabim? Kdo se pohujša. da bi jaz ne gorel? (2. Kor. 29, 11.) (Dalje nasl.) b) Posebni nameni: 1. Vsi Svetniki. Ta in vsaki dan v mescu vse naznanjene, a še ne zaznamovane ali nenadne zadeve. Avstrijski katoliški shod. 2. Vse teme dule. /.& pobožnost pri pogrebih. Več zadev zarad cerkvenih pokopališč. Da bi se razumelo in pospešavaio junaško delo ljubezni za verne duše. 3. S. Pirminij. Elzaško in Pfalca. Važne volitve. Da bi se zaterlo počenjanje več sovražnikov katoličaoom in pohujšljivcev. 4. S. Karol Borom. Boromejke. Več deških in du-hovskih semenišč in njih duhovnih predstojnikov. Več hudo bolnih. 5. S. Emerik. Ogerska iu Hervaška. Mnogi, od kterih je odvisen blagor mnogih. Več vzgojevalcev in vzgojevalk in ujih gojenci. Prav veliko mladih ljudi. 6. S. Leonard. Za dobre dušne pastirje in učitelje. Več redovniških družb. Več redovnikov. 7. S. Engetbert. Nadškofija Kolinska. Nekaj »luč-njaiiov" in zapeljanih. Več onih, ki greše iz uavade. 8. S. Bogomir. Za mir med kerščanskimi narodi. Prav veliko družin. Več onih, ki se posebno radi prepirajo in nasprotujejo. 9. S. Božidar. Naši vojaki. Več za dušni blagor mnogim važnih stavbinskih zadev. Več zakouskih. 10. S. Andrej Avetin. Za dobre iu verle posle Vsi, ki so v nevarnosti pred mertvudom in sploh telesno terpeči. 11. S. Martin, škof. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva iu Serca Jezusovega bratovščine. Več ubt.gih. Več izseljencev. Več rokodelskih učeucev. 12. S. Martin, pap. Da bi se rešile nevarne razmere. Več jetuiKov in preganjanih. Več zaslepljenih. 13. S. Stanislav. Novinci Jezusove družbe. Društvo sv. Kanizija in mladina, ktere vera in nravnost je v nevarnosti. Več redovniških hiš. 14. S. Josafat. Poljska. „Duhovni in obhajanci." Več hudo sti8kanifc. Vsi, ki jih zarad vere preganjajo. (Dalje nasl.) [I. Bratovske zadeve N. lj. Gtaspč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Oseba v b-jlezni za zdravje. — Da bi se volja spol-nila v neki zadevi. — Nesa umerla duša, ki se je boje. da še kaj potrebuje. — Bolan duhoven in dobrotnik ubožuih (lijakov, priporočen za pomoč. — Priserčno se priporočate dve osebe v gorečo molitev udam »Naše ljube Gospe presvetega Serca in sv. Jožefu" za posebno dušno milost, z obljubo, ako bo ta milost zadobljena, se bo zahvala po »Zgodnji Danici" razglasila. — Žena priporoča svojega bolnega moža udom „Naše lj. Gospe presv. Serca in svetemu Jožefu za ljubo zdravje na duši in na telesu, z obljubo, da hoče po uslišanji zahvalo po »Zgodnji Danici" razglasiti. — Neka žena se priserčno priporoča v gorečo molitev udom „Naše ljube Gospe presvetega Serca" za ljubo zdravje, z obljubo, ako bo uslišana, da hoče zahvalo po »Danici" razglasiti. — Za preloženje križev neka oseba. — Zahvale. Bil sem v zlo nevarni smertni bolezni, in tudi že previden s ss. Zakramenti za umirajoče, ter da že skoraj ni bilo upanja za ozdravljenje; slednjič sem ae še zatekel s poloim zaupanjem k Jezusu, Mariji, sv. Jožefu, sv. Antonu Padovanskemu, pa k sv. Frančišku Seraf. za ljubo zdravje in za usmiljenje Božje z obljubo, da se bodem po uslišani prošnji tudi s polnim imenom zahvalil. Zatoraj naj bodo vedno slavljeni hvaljeni in češčeci Jezus. Mariia. sv. Jožef, sv. Anton Padovanski in sv. Frančišek Seraf. — zdaj in na vekomaj. I rane Kouačič. Zahvala Mariji D. Lurški, sv. Antonu Pad. in sv. Frančišku za priprošnjo, da sem se ozdravila, in za najdenje zgubljenih pisem. M. K. Listek za raznoterosti. Novosti. Kerščanski Detoljub, III. zve^ček, je ravno prišel na svitlo in se dobiva pri gosp. kat. Ant. Keržiču. ali pa tudi pri vredniku tega lista. — Detoljub dela posebno v korist domače mladine, kakor u. pr. Sv. Detinstvo v korist poganskih otročičev; torej je posebnega priporočevanja in razširjanja vreden. — »Detoljub" stane na leto 40 kr. Udje, ki plačujejo na leto po 1 gld.. dobivajo ga brezplačno. — Tudi knjižice: rA 1 i znašV" rMala zakladnica", „Pritel ditčt" (češki) in *Der christliche K i n d e r f r e un d" se dobivajo pr' g. A. Keržiču. — •fr V škofji Loki je 29. t. m. o V2 lOih dopoldne po kratki bolezni umeri čast. gosp. Simon Kosmač, duhoven v poKcji. Rojen je bil 16. okt. 1815 na Brez-nici na Gor. posvečen 1. 1841. — Bil je že več časa do terdega gluh. Bog mu daj večni mir! Judovskih pisačev ne poslušajte!— Razpošilja se bahaško in zelo našopirjeno vabilo k naročilu na „Meyers Konversation«-Lexikonu, nov n:itis. Kakošno delo da je, kaže dosti očitno natis od 1. 1871. V členku »Jezus" o. pr. piše o Bogu iu Odrešeniku tako, kakor navadno brezverci. citira pa med drugimi viri Strauss a in Reuan-a. V členku „Jesuiten" laže o tem redu, kakor drugi sovražniki katol. Cerkve. Dosti je, ako omenimo, da judinja »Neue Freie Presse" hvali »die neuste Auf-lage" kot „mu8tergultige. ruckbaltlos zu empfehlende; — auf der Hohe der Zeit stehendes Conversations-Lex'Con " — Ne dajajte toraj denarja sovražnikom kat. Cerkve za dela, s kterimi zatirajo našo av. vero, naše naj veče svetinje psujejo. Na (iraških visokih šolah se je vstanovila nova študt ntovska katoliška družba „Karolina", ktera je 21. vinot. s sv. mašo pričela svoje življenje. Ker pa vsakemu dobremu djanju peklenšček svoje parkeljne nastavlja, je tuai tam skušal z renčanjem in žvižganjem psovati dijake, gredoče iz cerkve, loda policiia je nespodobnosti ustavila iu razsajače odpeljala, kamor se jim spodobi. Veselica je bila potem sloveča in od prav slavnih osebstev obiskana. Njeno glasilo je: „Pro Deo et Patri a — Za Boga in domovino!*4 Glasile so se napitnice na Papeža in Cesarja. — Slava novi katoliški dijaški družbi! Dunaj. Ke*- se bliža veliki katoliški tabor na Dunaju, naznanja se, da g. dr. S i m o n Hagenauer (Wien, I. Wollzeile3) je oskerbljevalec zadevnih biljetov, oklica itd. in je že zdaj pripravljen postreči vsakemu« kteri želi kaj bolj natanko zvediti zastran zlajšanja vožnje itd. pri vdeleževalcib. Rim. Lažnjivi časniki so veliko pisarili, kaj vse sta papež in nemški cesar med seboj govorila o papeževem sedanjem stanji itd. Tem lažem nasproti so sv. Oče do vsih vladnih dvorov poslali pisanje, ki pojasnuje, da se ne more reči, da obiskanje nemškega cesarja v Rimu je tikalo rimsko vprašanje, da pa sv. Oče. kakor poprej, nikoli ne bodo jeojali protestirati proti neprenosljivemu stanu Sv. Stola, in vsih katoličanov prositi, naj brez prenehanja delajo ua to, da se rimsko pra-šanje reši. Rim. Amerikanski listi veliko pišejo o nesem novem društvu, ki se po Ameriki močno razširja. Udje se imenujejo »delavski vitezi." Sv. Oče papež so to dtužbo poterdili s pristavkom, da naj se v pravilih spremene nekteri nejasni ali sumljivosti podverženi stavki. — Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Blaga gospa J. Večeva tri kosce še dobre obleke (ki ie razdeljena dvema prav potrebnima dijakoma). — Prečast. gosp. župnik Karol Tedeschi 6 gld. — C. g. gimn. kat. iu kapi. Jan. Gerčar 3 gld. — Č. g. kat. iu kapi. Aut. Kukelj 3 gld. — M. V. R. 30 kr. — Čast. g. A. St. 2 gld. — Čast. go»p. župnik Iv. Tavčar 2 gld. Za sv. Detinstvo: Iz Kranja 13 gld. — Prečast. g. župnik Jan. Rozman 10 gld. — Neimeuovaua 1 gld. -Iz Radoljice udje po č. g. Val. Erženu 13 gld. 38 kr. — Č. g. J. Skvarče, kurat v Budaujab. 14 gld. — Čast. g. Izidor Normali, katehet v Rudolfovem, 10 gld. 21 kr. — Č. g. J. Aža»an, župnik na Dovjem. 30 gld. — Čast. g. A. Keržič, nunski katehet v Ljubljani, 50 gld. — Č. g. Fr. Perpar. duh. pomočnik v Smarjeti, 9 gld. 60 kr. — Po Antoniji Ffajfar 3 gld. za 12 udov. Za sv. Očeta: Nevlje 6 gld. 70 kr.; Tuujice 2 gld. 50 kr.: Motnik 3 gld. — Č. g. kapi. A. Kukelj 2 gld. Za spominek r. g. Jož. Jeriča: Čast. g. župnik Fr. Kepec 2 gld. — PreC. g. dekan Audrej Drobnič 5 gld. Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Čast. gosp. župnik Fr. Kepec 1 gld. Za misijone na Jutrovem: Od dveh neimenovanih po č. g. Val. E. 110 gld. — Neimeuovana 1 gld. Za zidanje nove farne cerkve ss. Fabijana in Seba-stijana v mestu Kočevskem: Č. g. kapi. A. Kukelj 5 gld. Za usmiljene sestre v Adrijanopolu: Čast. gosp. Fr. Onušič. duh. poni. v Idriji, 5 gld Za afrikanski misijon: C. g. župnik M. Preželj 1 gld. Za družbo sv. Bonifacija: Kamniška fara 8 gld. 26 kr. Za Danski misijon: Preč. g J. O. 2 gld. Za sirotišnico v Kočevji: Čast. g. Matija Kadunec, administrator v Pieloki 6 gld.; — preč. g. kan. Rihard Frank v Rudolfovem 5 gld.; — čast. g. Peter Erjavec, župnik v Trebovljah 5 gld.; — č. g. Ant. Fischer, župnik pri Sv. Jederti. 1 gld.; — Mil. g. Andrej Jordan, prošt v Gorici, 5 gld.; — preč. g U. Golmajer, častni korar in dekan v Toraaju, 2 gld.; — čast. g. A. Notar, duh. pastir v Plavjah, 5 gld.; — č g. J Brence, župnik pri sv. Gregorji, 4 gld. Popravek. V zadnji Dan. št. 43, na pervi str. druge kolone, v 13 verstici ou zgorej naj se bere številka ,118" (namesto: 1818). Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskani in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.