Leto XV. Celju, dne 24. novembra 1905. 1. Stev. 93. DOMOVINA Uredništvo je v Schillerjevi cesti St. 3. — _ Dopise blagovolite franldrati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnin« so pošilja npravništvn, plačuje se vnaprej. „Akademija" na Štajerskem. i. Z radostjo sem pozdravil poziv v 90. številki „Domovine'\ naj se preseli delo ljudske izobrazbe tudi na tla zelenega Štajerja, naj pričenja to delo odsek naše „Akademije". Naše društvo je v resnici prvo in edino te vrste na Slovenskem, misel, ki mu je podstava, uživa vse-obče simpatije. Ta misel pa je bila nam Slovencem do zadnjega časa nepoznata. za nekaj desetletij je bila postala last drugih in to mogočnih narodov: Angležev, Francozov, Nemcev. Med Slovani nam tudi v tem vprašanju prednja-čijo Čehi. Slovenci stopamo za njimi, vendar smo še med prvimi zlasti izmed manjših narodov. „University extension", „Volksbildungskurse" ,,1'univer.site populaire" in drugi podobni izrazi so nam postali domači. Ta misel je izražena v drugi točki naših pravil: ..delovati za n m s t v e n o i n moderno-nravstveno izobrazbo". Izobrazbe je treba v telesnem, dnševnem pa tudi v dušnem, nravstvenem oziru vsakemu narodu, ako ga sploh hočemo vpoštevati med narodi. Dandanes ne odločuje več številnost, niti lizična moč, temveč 'so odločilne duševne silo narodove v njegovem boju za „biti ali ne biti". Ustanovitelj sokolstva nam zapisuje zlato resnico, da ga ni slučaja v zgodovini, da bi surova sila uničila kak narod: če je poginil, je poginil vsled svoje lastne telesne in duševne propalosti. Ljudska šola opravlja svojo dolžnost do otrokovega 14. leta. ^od te dobe dalje do svoje smrti nima individij nobenega pouka več, pozablja še to. kar ga je naučila ljudska šola, pade v gosto meglo, ki so jej nerazsodnost, omahljivost. neznačajnost in druge take in enake dobre lastnosti glavne sestavine. Da nedostaje takemu 5 narodu — tu govorim .vedno le o celoti — prožnosti, energije, veselja do napredki^ in . višjega LISTEK. ,.Slovan" mesečnik za književnost, umetnost in p r o s v e t o. III. letnik. . Pred tremi leti za Božič je izšel ,,Slovan" in vzbudil po pravici vsestransko pozornost. Ta oprava, eleganca, okus, obilica krasnih slik, bogata vsebina in pri vsem tem razmeroma tako nizka cena! Kaj takega še Slovenci nismo imeli. In kakor smo se ga vsi razveselili, tako so se oglašali razni dvomljivci, bo h mogoče vzdržati list pri naših siromašnih razmerah, ko že itak imamo dva leposlovna lista? Saj je znano, kako drage so ilustracije in s kakšnimi težavami se imajo boriti ilustrovani listi drugih bogatejših narodov. Spominjamo se tudi, da se je ,.Ljubljanskemu Zvonu" že mnogokrat, nasvetovalo, naj postane ilustrovan list, toda ta se ni dal nikdar speljati na to nevarno pot. In vemo tudi, da je v osemdesetih letih izhajal lep ilustrovani list. imel je celo isti naslov, postavil se je tudi na širje stališče, toda izhajal je le štiri leta in koncem lista pravita izdajatelja, Hribar in dr. Tavčar, da jima je narasla izguba na 1952 gld. In glejte, pred tremi leti ustal je zopet | ,,Slovan", pomlajen, še lepši, tak da nam dela | dela, ponosa in samozavesti, je umevno. Da je tak narod dovzeten za vsakršno vplivanje, je več ko naravno. Tak narod niti ni sposoben vstra-jati na svojem mestu, temveč hodi kar očitno rakovo pot. Izobrazbe tudi slovenski rod po večjem pogreša. V tem pogledu je naš narod doslej zanemarjalo vse, od države doli do lastnih sinov, ki so imeli sicer srečo, da so dosegli višjo stopinjo prosvete, toda niso storili še koraka dalje, da bi bili učitelji svojemu rodu. Država nam sicer ob vsaki priložnosti sporoča svojo izredno naklonjenost. toda njene besede so v kričečem nasprotju z dejanji. Odreka nam — glejmo na Štajerskem, Koroškem, Primorskem — celo pravico do elementarne izobrazbe, ki nam jo daje ljudska šola. In od te države naj zahtevamo višjih, srednjih šol ali celo vseučilišča? Tem manje imamo pričakovati od nje splošne izobrazbe za narod slovenski v širokih njegovih množinah, Pomagati si moramo sami. V tem sklepu nas podpira tudi zgodovina: Kar smo Slovenci napredovali, moramo zahvaliti svojim lastnim nncem, lastnemu delu. Ta pouk Veljaj tudi:.w^rj)ipdij,iogt.i V teh mislili tiči pomen in je v njih že izražen namen društvu ..Akademija". Veliko nalogo je prevzelo to društvo. Izvršilo jo bo le tedaj, ako vse duševne sile naroda slovenskega stopijo v naš krog. Pri našemu narodu, ki je po številu majhen in slaboten, je treba osredotočiti vse sile pogrešati ne moremo nobene — in delati intenzivnejše kakor pri velikih narodih, ki delajo le še „na znotraj". Naše društvo ni politično, to ima črno na belem; toda namenjeno je slovenskemu narodu. V koliko dalje izobrazba naroda vpliva na njega politično zrelost — in to hočemo — to si lahko izračuna vsak pri sebi. čast tudi pred drugimi narodi. In danes je dopolnjen tretji letnik. Ne vemo, kakšna je njegova gmotna podlaga, uredništvo nima navade, da bi javkalo in rotilo, naj se naročajo na list. Saj se dobra stvar sama hvali in res, pri ,.Slovanu" ni treba pretiravati, ni se treba siliti s priznanjem, list je tak, da zasluži naše podpore! Za njim ne stoji nobena politična stranka, tudi ne tiskarna z velikim kapitalom, list je nastal, ko se je nanovo vzbudila slovenska umetnost, in služiti idealno tej slovenski umetnosti brez vseh stranskih ozirov. to je vzvišena naloga „Slovana". Spretnemu uredništvu se je posrečilo, pridobiti si velik krog odličnih sotrudnikov, deloma starih, priznanih, deloma pa tudi mlajših na novo vzbujenih moči, tako da je v tem oziru listu obstoj zagotovljen. Treba pa je pred vsem primernega števila naročnikov-plačnikov. In tu bi še marsikoga bilo treba opozoriti, posebno pa vse one, ki si morebiti za drag denar držijo nemške ilustrovane liste, s tem krepijo nasprotnike, oškodujejo pa domačine. Proč z nemškimi listi, naša dolžnost je, da vsaj podpiramo slovensko umetnost, če že nimamo smisla za njo!' Tri leta vrši „Slovan" svojo nalogo, častno in uspešno, postal nam je takorekoč življenjska potreba in občutili bi velikansko vrzel, ko bi Za inserate se plačnje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsak* petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. V prvem letu smo priredili 65 javnih predavanj, ki jih je slušalo skupno 14.812 poslušalcev. Res, da to še ni mnogo, d as ■S as S '-S g Kronovina f! o ca. c/a = a ca a eu> = »CO m č5 £= o o .S: co CU '0 OJ as "co as a-3 ŠE OJ Q3 OJ ca o e/S h, ca "M co t— cd čE co ;»- ca co cd - : O OS co E= r—i sra. co o ts S £ f^J c=> t— sz o co Češko 2 7 16 27 3 6 3 2 _ 66 Moravsko 2 4 6 31 1 3 5 — — 52 Avstr. p. Anižo 3 3 2 4 1 1 8 1 — 23 Galicija 3 3 « 2 1 1 4 1 — 21 Štajersko 1 1 1 1 1 — 2 — i 7 Šlezko — 1 1 3 — 1 — — — i 6 Kranjsko — — ■1 — 1 1 — — — 3 Tirolsko — — 1 1 1 — — — — ! 3 Bukovina — 1 2 3 Koroško 1 : 1 2 Avstr. n. Anižo — — 1 — — 1 — — — 2 Solnograško — — — 1 — — - — — 1 Predarelsko — —' — — — 1 — — — 1 Goriško — — 1 — — — — —'' — 1 Istra — — 1 — — — — — — 1 Dalmacija 0 Skupaj . . 11 20 39 71 9 15 23 4 — 192 Ogrsko z Erdelj, 3 6 18 — 4 5 114 _ 1 [51 Hrvaško 1 1 1 3 Bosna — — — — 2 — — - 2 II Iz cele predstoječe razprave je razvidno, da Slovenci na Štajerskem in Koroškem ter Rusini v Galiciji doslej še nimajo niti jedne kmetijske šole, kjer bi se v njihovem jeziku podučevalo. Tam Poljak, tu Nemec znata čisto jednako sode-želanu druge narodnosti kruh rezati. Odprto pismo ljutomerskemu županu g. Ju" Thu~nu. c. k r. notarju. Iz oklica takozvane nemške stranke v Ljutomeru, prijavljenega v „Domovini" št. 91 iz 1. 1905 smo podpisani slovenski občinski »dborniki z začudenjem posneli, da nameram ome:ijena stranka, zaželjeno hiralnico v Lj: omeru izkoristiti v svoje strankarske namei. i, namreč v pomnožitev števila piivržencev te ^ranke ter v podporo trgovcem in obrtnikom strankinega mišljenja. Ta namen nam pri podpisu zadevne peticije ni bil znan, ker bi sicer slovenski odbornik; iste ne'bili nikdar podpisali! Domnevali smo, da se takozvana nemška stranka v Ljutomeru poteguje zgolj iz človekoljubnosti za hiralnico, v kateri bi našli reveži svoje zavetišče, iz spomenice k navedeni peticiji pa izhaja, da je človekoljubnost imenovani stranki v tem slučaju postranska, strankarsko izkoriščenje v političnem in gospodarskem oziru pa glavna stvar. __ Česar takrat pri podpisu naših imen nismo spoznali, to najdemo v navedeni spomenici potrjeno od najbolj avtentične strani. Posvetovanje glede pridobitve hiralnice v Ljutomeru se ni vršilo v javni občinski seji, ampak peticija se je per rolam nesla od odbornika do odbornika s prošnjo, naj se ta ,.nedolžna stvar" hitro podpiše, da bo o pravem času še dospela na pristojno mesto. Pod pretvezo človekoljubnosti so se nam podpisi izvabili z nedopustno in neodkritosrčno mahinacijo, zaradi česar prekličemo svoje navedene podpise na imenovani peticiji kot neveljavne, s pripomnjo, da se nas je k tem podpisom pridobilo z zaupanjem na častno izjavo ljutomerskega župana o priliki njegove zopetne izvolitve, ko je slovesno obljubil: „lch werde Jedermann gegeniiber meine Pflicht thun!" (Nasproti vsakomur hočem storiti svojo dolžnost!) Ker smatramo za županovo dolžnost ne samo izpolnitev samo posebi umevne obljube, ampak tudi odkritosrčnost in skrb za blagor vseh občanov, ne samo njegovih privržencev, izrečemo mu s tem tudi svoje popolno nezaupanje s pozivom, daj skliče v najkrajšem času javno občinsko sejo/ pri kateri bi moral izjaviti v očigled svoji nevzdržni situaciji svoj odstop z županskega prestolca, ker tudi naši slovenski volilci ne morejo imeti do njega nobenega zaupanja več, če se briga le za koristi svojih privržencev. Naznanjamo ob enem. da smQ vse potrebno ukrenifi, da zvejo ne samo pristojne oblasti. •upak tudi širša javnost za način, kako se je izvabilo naše podpise in v katerem smislu st* hoče skrbeti za blagor prebivalcev vojvodskega trga Ljutomer. Ljutomer, dne 2 0. novembra 190 5. Dr. Karol Grossmann 1. r. Anton Mišja 1. r. obč. odb. obč. odb. Franjo Sever 1. r. Alojzij Rajh 1. r. obč. odb. obč. odb. Sokolski vestnik. — „Sokolski dom" v Celju vzbuja v vsel narodnih krogih živahno zanimanje. Tekom kletnega obstanka si je pridobil „Celjski Sskol" s svojim neustrašenim in vztrajnim delovanjem toliko simpatij po širni Sloveniji, kakor malokatero društvo. Posebno pa se celjski Slovenci dobro zavedajo, da bi bila nenadomestljiva izguba za njih narodno in tudi družabno življe je, ako bi bil ,,Celjski Sokol" primoran prenehati s svojim delovanjem. Zato pa tudi radovoljno žrtvujejo prispevke za „Sokolski dom" v Celju,' pa tudi zunanji rodoljubi krepko podpirajo to podjet e. To bodi v vzpodbudo požrtvovalnemu odboru „Celjskega Sokola"! — II. izkaz prispevkov za ,,Sokolski dom" v Celju. Gospica Sabina Serajnikova 2 K, gg. Gvidon Šetiua 20 K, Maks Detiček za izgubljeno stavo 2 K, g. Jakob Pukl. c. kr. nadporoč) ik v ev. itd. v Maria Enzersdorfu pri Dunaju 100 K. g. dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju 100 K kvar-tavci v „Narodnem domu" 90 v, g. Peter dajdič, veleindustrijec v • Celju 200 K. gospic . Anica Majdičeva 5 K. gospica Petka Majdičeva 5 K, g. Jože Kotnik ml. 1 K, gospica Zdenka Kotnikova 1 K, neimenovan 20 K. neimenovan 8 K, g. Milan Hočevar, trgovec v Celju 10 K, g. Lovro Baš. c. kr. notar v Celju 10 K, g. Juro Detiček, c. kr. notar v Celju 20 K, g. Rudolf Stermecki, trgovec v Celju 50 K, g. Karol Vanič, trgovee v Celju prvi obrok 20 K, g. Janko Sernec, c. kr. avskultant 5 K, gospica Mila Sernčeeva 1 K, g. Stermecki pri duraku zbranih 3 K. I. iz; 'H K 670 — II. ;.- „ 593*90 skupaj K 1.263'90 Vsem darovalcem in tudi nabiralcem iskrena hvala! — „Savinjski Sokol" razpošilja sledečo okrožnico: Prijateljem slovenskega sokolstva! Po dolgem spanju smo oživeli zopet »Savinjskega Sokola". Dali smo mu zopet življenje in to mu moramo ohraniti. Tako življenje pa zahteva veliko, — a mi se nismo ustrašili teženj, ki so nam ustajale pred očmi. nismo mislili na naporno delo bodočnosti, poprijeli smo se in držati hočemo. Življenje dati komu je lahko — težko je pa istega ohraniti in voditi. Malo nas je, ki smo prijeli orožje, hiteči na obširno narodno polje kopat ne-razorano ledino, in ni nam moč samim, tudi pri najboljši volji in jekleni vztrajnosti odpraviti plevel, osat in trnje, ni nam moč dospeti do cilja — zato se obračamo do Vas mili sosedi, bližnji in daljni, do Vas. prijatelji sokolske misliv da nam pomagate pri prvih vzdihih prebujenega deteta -narodne matere. Znan Vam je kritičen položaj našega naroda, in tudi silen pritisk nasprotnika, zato ° boste uvideli neprecenljivo potrebo obstoja našega društva, ki se je svoj čas tako lepo razvijalo — pozneje zaspalo — a danes zopet odprlo oči — želeč med svet — koprneč po delu za narodno prosveto. Da se pa uresničijo žive želje našega „Sokola", se obračamo do dobrih src. proseč jih pomoči in podpore — da vzdigne naš „Sokol-' zopet mogočno, ponosno in drzno svoji peruti ter plove — utrjen za večno — nad Savinjsko dolino ter razpne svoja krila tudi do sosedov Šaleščanov in še dalje. Upamo na lep odmev našega klica! Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Kar boste prispevali, kar boste darovali, darovali boste svojemu tlačenumu narodu — in naš „Sokol" vam obljuba je, delovati v vsakem oziru in z vsemi silami za narod, da bo zaslužil svojo eksistenco, da bo izpolnil svojo sveto dolžnost. Darovi se naj blagovolijo poslati blagajništvu ,.Savinjskega Sokola", za kar se zahvali v časnikih, Naj pade plemenito zrnje na rodna tla. ,.Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača"'. Za odbor ,,Savinjskega Sokola Rudolf Pevec t. č. starosta. Radivoj Tušak t. č. blagajnik in tajnik — ^Savinjski Sokol". Sokola" je imel dne 19. t. m. reševale razne važne zadeve določil dan občnega zbora kojemu že v naprej vabimo Ivan Lipold t. č. podstarosta Odbor ,,Savinjskega sejo. v kateri so se Med drugim se je za prihodnje leto. h vse ude, izvršujoče ter podporne in vse prijatelje „Savinj. Sokola", da se prepričajo o stanju našega zopet prebujenega društva. Občni zbor bo 17. decembra t. 1. Sestavil se je tudi dnevni red, ki ga pa še pravočasno objavimo. Nadalje se je določilo, da so razpošiljajo ,,okrožnice1', kojim se priloži nakaznica, takim osebam, znancem in prijateljem, kojim je narodnost in napredek sveta stvar, ki nam bodo tedaj tudi gotovo pomagali z malim darom. Vsak, ki je zavzet za Sokolstvo, okrožnice pač ne bo dobil, ker se pri takem ogromnem delu veliko nehote pozabi ali prezre. Radi tega prosimo še enkrat, podpirajte nas po svoji moči, da pridemo do zaželjenega cilja. Tudi predlog, da ustanovi „Savinj. Sokol" takoj ko se ojači, ,.javno ljudsko knjižnico", je bil soglasno sprejet. Čaka nas tedaj veliko dela, kojega moramo rešiti. Ako smo koga prezrli, naj blagovoli prečitati ,.Okrožnico", ki jo prinaša današnja ,,Domovina". mož se bode sicer borilo, a upamo, da bodo naši veleposestniki, ozir. pooblaščenci gg. Thaler, Oelcer, Ferk in Swaty se neustrašeno, odločno pa tudi značajno potegnili za pošteno našo stvar in nam priborili zmago! — V Cirknici, lepi občini naše župnije, kjer županujejo papa Korl Flucher, se bodo tudi v najbližji bodočnosti vršile občinske volitve. No, mi Šentiijčani smo že navajeni samih volitev: volimo in zopet volimo. Pri nas so pa volitve tudi čez vse zanimive; naši nemškutarčki in pri-vandram-i „heilobratci" si na umetni način po-skrbe za „sijajno zmage". Posebno in izvanredno „kiinštnega" se je izkazal naš modri papa Korlček. Že spomladi je potekla triletna doba, a naš papek kar niso radi dali občinske krone raz svoje pristno-ncmške butice. Naši možje so hodili celo leto pridno povpraševat, kaj je z volitvami. Vedno se je reklo: Le počakajte, kmalu bode vse razpisano. A nič ni hotelo biti! Sedaj pa je kar naenkrat počil glas, da je že celo reklamacijska doba pretekla. In ko so naši možje šli gledat volilne liste, videli so tam notri vse polno „čii-dežcv", ki jih je iztuhtala modra butica Flucher-jeva. V prvem vol. razredu, v katerem bi bila našim kmetom zmaga zasigurana, se blišče razni „erenpi\rgarji". Flucher se je o njih izrazil: „Ehrenvolle, verdienstvolle Manner"., Cuj torej ti vrli kmet-domačin: Neznani tujci, privandrani zatiralci vsega, kar je kmetskega, posebno pa slovenskega, ti so torej več kot ti, ki živiš tukaj ter plačuješ po več stotakov davka! To je spet jasni dokaz, da hoče stranka nemčurjev, stranka Flucherjeva potisniti našega domačina — kmeta v kot, da je tej stranki poštenje in pravica deveta briga! Vi volilci cirkniški pa. kadar pride volitve dan, vsi na vclišče, pokažite renegatu Flucherju. da si svojih pravic, svojih kmetskih in narodnih pravic ne daste teptati od moža, ki je izdal svoj rod in postal izdajica naroda, — nemškutar! — Voda jim teče v grlo. Ker našim ljubim ,.Alldeutschlandler"jem trda prede zarad volitve v I. razredu v občini Št, Iljski. izmišljajo vsako-jake ,.kiinšti" kako bi se na škodo naše kmetske stranke okoristili. V nemških časnikih blatijo naše vrle voditelje; posebno se poslužujejo s svojim nesramnim lažnjivinv pisarenjem zloglasne „Marb. Zeitung". In sedaj trdijo, da pišejo Slovenci v nemške liste. Oh, kako ste nervozni, pater Helčl! Ali res mislite, da so naši možje, kakor je g. Thaler, padli na glavo? Premalo nas še poznate! Vse vaše nepošteno delo, vsa lisičja goljufija in ,.zvitost", da, celo vaša — Salomon-ska modrost — vam ne pomaga, gospodje Bis-markovci. Naši možje stoje trdno in bodo stali za naše kmetske in slovenske pravice! kakšnih grdih, umazanih sredstev se poslužih stranka, katerej ,.komandira'' nemške šole. meseca jul razredu. 1 Ceh lanskega eni St. lljske novice. — Občinska volitev za občino Št. Ilj v Slov. goricah je torej vendar gotova stvar; in sicer samo za I. vol. razred. Na pritožbo slovenske kmetske stranke so konečno slavne državne oblasti ovrgle volitev tega razreda, pri katerej je sedaj vladajoča nemčursko - gosposka stranka vsled dokazanih nepostavnosti s falzificiranimi pooblastili ter drugimi nedovoljenimi sredstvi zmagala z enim glasom večine. Že peto leto nam županuje paša Fišereder; naše ljudstvo, slovensko kakor nemško, je skrajno nezadovoljno z sedanjim obč. gospodarstvom. Občinska pota imajo skoraj vedno ,.blatni patent", občinski zastop zapostavlja kmetske koristi in dela globoke ..komplimente" le gospodi; na občinske stroške, torej za slovenski in kmetski denar se vzdržuje nemška nepotrebna šola, raznim hujskajočim nemškim društvom se dajejo podpore iz občinske kase. Ljudstvo je torej spoznalo, da to ni v korist našega lepega Št. Ilja, temuč v njegovo pogubo. Že pred poltretjim letom (1903) so se vsi pošteno misleči možje združili in pri tedanji volitvi v I. in III. vol. razredu vrgli ob tla krivično, gospodujočo kliko. Akoravno je takrat naša stranka poštenim potom zmagala, je vendar slavna nepristranska" c. kr. avstrijska vlada ugodila prizivu nemčurske stranke in je volitev razveljavila, ker so zmagali kmetje-Slovenci. Znano je še našim možem predobro, je potem nadučitelj Volilna reforma in Spodnje Štajersko.* volilce slovenske narodnosti in za volilce nemške narodnosti posebej. Slovenci moramo zahtevati pri novi volilni reformi ne le narodne katastre za volitev poslancev za spodnještajerska mesta in trge, ampak tudi, da dobe sledeči večinoma popolnoma slovenski trgi pravico voliti v skupini mest in trgov, katere po sedanjem krivičnem volilnem redu nimajo: P i 1 š t a n j (nobenega Nemca, okraj Kozje), Podčetrtek (okraj Kozje, 258 Slovencev, 51 Nemcev), Podsreda (okraj Kozje, 569 Slovencev, 6 Nemcev), Rajhenburg (okraj Sevnica 543 Slovencev, 4 Nemci). Planina (okraj Sevnica 148 Slovencev, 61 Nemcev), Št, Jurij ob juž. želez, (okraj Celje, 8 Nemcev, ostali Slovenci), Ljubno (okraj Gornjigrad. 4 Nemci, ostali Slovenci), Rečica okraj Gornji grad, sami Slovenci),' Lemberg (okraj Šmarje 230 Slovencev, 10 Nemcev). Braslovče (okraj Vransko,- 48 Nemcev, ostali Slovenci), V e r ž e j (okraj L j u t o m,e r. sami Slovenci). Ruše (okraj Maribor. 810 Slovencev, 51 Nemcev), Limbuš (okraj Maribor, 493 Slovencev, 8 Nemcev), Sv. Lovrenc nad Mariborom (okraj Maribor 426 Slovencev, 777 Nemcev), Makole (okraj Slov. Bistrica, 6 Nemcev), Muta (okraj Marnberg. 121 Slovencev, 945 Nemcev), Vuhred (okraj Marnberg 421 Slovencev, 30 Nemcev), Vuzenica (okraj Marnberg, približno polovica Slovencev) Velenje (okraj Šoštanj nad 400 Slovencev, okrog 100 Nemcev in Ptujska gora (okraj Ptuj 166 Slovencev 13 Nemcev). Volilni okraji bi se dali sledeče razdeliti: I. Nemški volilni okraj mesto Maribor (za volilce nemškega volilnega katastra mesta Maribor). II. Nemški volilni okraj Št. Lenart, mesta Ptuj. Ormož, Slov. Bistrica in Slov. Gradec ter trgov Ptujska gora. Središče. Rogatec. Ljutomer, Limbuš, Ruše, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Vuhred, Marenberg, Vuzenica, Muta. Makole (za volilce nemškega volilnega katastra teli krajev). III. Nemški volilni okraj mesta Celje, mesta Bre- žice ter trgov Podčetrtek, Posreda. Sevnica. Rajhenburg, Planina. Kozje, Št. Jurij ob juž. žel., Konjice, Šmarje, Laško, Vojnik. Žalec, Vransko. Gornjigrad. Ljubno, Braslovče, Mozirje, Šoštanj. Velenje. Lemberg (za volilce nemškega volilnega katastra teh krajev). IV. Slovenski volilni okraj me ta Maribor, mesta Ptuj, mesta Slov. Bistrica, Slov.. Gradec in Ormož ter trgov Št. Lenart, Ptujska gora, Ljutomer. Limbuš, Rnše. Mariborom. Vuhred. Ma-Muta. Makole, Veržej (za volilnega katastra teli Helčl. da je pri zopetni volitvi leta zmagala v 1. in II. ljudje, ali tudi taki, ki imajo vsaj nekaj poštenja v sebi, morali bi se takega načina zmage sramovati; a oni so trobili s svojimi trobentami -ned svet: Sijajno smo zmagali! Dolgih volilni slavne petnajst mesecev so ležali potem naši akti in naša pritožba na prašnih mizah vlade! In sedaj se bode spet kmalu odločevalo o usodi tako ljubega nam Št. Ilja! Malo število Kakor kažejo zadnji dogodki, stojimo pred važno volilno reformo, potom katere bode krivična razdelitev mandatov za državni zbor nehala. Vlada se že resno peča z razdelitvijo posameznih volilnih okrajev, izdala je že ukaz na deželne vlade, da naj. poročajo o razdelitvi vol. okrajev v posameznih deželah in radi tega je potrebno, da se slov. časopisje peča s to zadevo in se slovenska javnost opozori na to. da začne premišljati o za spodnještajerske Slovence primerni in pravični razdelitvi volilnih okrajev. Naslanjajoč se na načrt volilne reforme na Moravskem, hočemo v tem članku podati približno načrt bodoče razdelitve volilnih okrajev. A. Kmečke obči n e. Kmečke občine so na Spodnjem Štajerskem izključno slovenske in radi tega imamo pravico zahtevati same slovenske poslance kot zastopnike spodnještajerskih kmečkih občin; tudi do sedaj so bili vsi poslanci kmečkih občin Slovenci. Ker odpade po novi volilni reformi knrija veleposestnikov, trgovskih in obrtnih zbornic in splošna volilna kurija, se bode število poslancev iz kmečkih občin ter mest in trgov približno podvojilo in sigurno lahko računamo na 6 poslancev iz kmečkih občin (dosedaj smo imeli 3 poslance iz kmečkih občin in 1 iz splošne kurije). Volilni okraji bi se dali približno sledeče razdeliti: I. Sodnijski okraj Maribor, Slovenska Bistrica II. Sodnijski okraj Ljutomer, Gornja Radgona, Ormož. Št. Lenart III. Sodnijski okraj Ptuj. Rogatec IV. Sodnijski okraj Celje, Konjice, Šmarje, Vransko V.- Sodnijski okraj Laško, Sevnica, Kozje, Brežice VI. Sodnijski okraj Marenberg, Slovenjigradec, Šoštanj, Gornjigrad. B. Mesta in trgi. Volilni okraji za mesta in trge bi se dali določiti na Spodnjem Štajerskem le na podlagi narodnih volilnih katastrov (po moravskem vzgledu). V vsaki občini, kjer bivata obe narodnosti bi se morala sestaviti 2 imenika volil cev in sicer za Središče. Rogatec, Sv. Lovrenc nad renberg, Vuzenica, volilce slovenskega krajev). V. Slovenski volilni okraj mesta Celja, mosta Brežice ter trgov Podčetrtek, Podsreda. Sevnica, Rajhenburg, Planina. Kozje, Št. Jurij ob juž. žel.. Konjice. Šmarje, Laško. Vojnik. Žalec, Vransko, Gornjigrad, Ljubno, Braslovče, Mozirje, Šoštanj, Velenje, Lemberg. Pilštanj, Rečica (za volilce slovenskega volilnega katastra teh krajev). Slov?nci zahtevamo opravičeno dva mandata iz skupine mest in trgov, ker pride mandat celjske mestne skupine (pri zadnji volitvi je bila razlika glasov le 80 glasov) s tem, da dobe trgi. kateri niso smeli do sedaj voliti v skupini mest in trgov, pravico volitve v tej skupini, itak v roke Slovencev. Ako pa mi Slovenci pripoznamo Nemcem v celjski mestni skupini eden mandat, katerega ne dobijo, ako niso volilci razdeljeni v narodne volilne katastre, je edino pravilno, da. tndi mi zahtevamo eden mandat iz mestne skupine Maribor, ker imamo znatne slovenske manjšine v mestih Maribor (4062 Slovencev), Ptuj, Ormož. Slov. Bistrica, Slov. Gradec in v trgih Št. Lenart. Marenberg, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Muta, Rogatec ter večino v trgih "Središče, Ljutomer. Limbuš. Ruše, Vuhred, Vuzenica, Makole, Ptujska gora in Veržej. Volilna pravica pa bode le tedaj splošna in enaka, ako bode ista zagotovila tudi velikemu številu Slovencev, kateri prebivajo v spodnještajerskih mestih in trgih, primerno zastopstvo v državnem zboru, kar je le mogoče potom narodnih volilnih katastrov. * Močno smo interešovani spodnještajerski Slovenci na volilni reformi. Bliža se dan. ko bo treba našim poslancem staviti konkretne predloge. Ne vemo sicer, ali že imajo kakšno načrte. Priobčujemo danes eden takšen načrt, dasi se ne stavimo popolnoma na člankarjevo stališče. Uredništvo. Domače in druge vesti. POZIV! Z ozirom na sklep shoda za splošno in enako volilno pravico poživljamo vse trgovce in obrtnike, da imajo svoje trgovine v torek dne 28. t. m. zaprte. V to svrho se vrši v pondeljek, dne 27. t. m. zvečer ob 8. uri v mali čitalniškr dvorani v Narodnem domu posebni zaupni shod trgovcev in obrtnikov, na katerega tem potom opozarjamo. Politično društvo „Naprej"! — Dan 28. t. ni. bo pomenljiv dan za našo trhlo Avstrijo! Zavedajmo se te pomembnosti tudi mi Slovenci! Ali izvojujemo ljudske pravice — in to moramo — ali pa se zvijajmo še nadalje v prahu in blatu pred mogočniki. Avstrijsko delavstvo praznuje v torek, 28. t. m. Storimo to tudi mi Slovenci! Vstrajajmo v vrstah bojevnikov! — Vitez dr. Jabornegg je odložil častno mesto v podružnici „Schulvereina''. "Na njegovo mesto je voljen Praschak. — V občin-ski seji dne 17. t. m. je poročal dr. Kovva-tschitsch v zadevi privzetja zemljiščnih delov celjske okolice (Gaberje) v obmestje celjsko. Svoje dni so se vršila z okoliško občino pogajanja. da bi slednja odstopila nekatera zemljišča (med državno cesto, lokalno železnico in Koprivnico). Okoliška občina je takrat storila negativen sklep, proti kateremu je vložila mestna občina priziv. Priziv se je vrnil s pripomnjo, da je po § 4 obč. reda deželni odbor v tej zadevi kompe-tenten. Odsek stavi predlog, naj se vloži tozadevna vloga na dež. odbor s prošnjo, da isti da dovoljenje. To je namreč zemljišče, na katerem stoji tudi „Studentenheim"!! — „Jurist" Ba-logh ,.se igra'1 v ,.vahtarci" veliko politiko. Cenjeni naši čitatelji nam pač ne bodo zamerili, da na kilometerske članke o naši in socijalnode-mokratični demonstraciji za splošno in enako volilno pravico, katere je pri pomanjkanju gradiva skrpal veliki politik „ju:ist" Balogh, nimamo bogvekoliko prostora odgovarjati. Imamo dosti važnejših zadev, ki režejo v meso našega naroda, zato se bomo v bodoče le ob izvanrednih slučajih blagohotno spomnili drševnih pokvek a-la Balogh, Petritschek etc. Sooijalni demokratje pa, ki se bodo še prav dobro spominjali, s kakšnimi sladkimi besedami sta na njih shodu Balogh in Petritschek hvalila njihovo organizacijo, bodo po impertinentnem članku o njih shodu znali presoditi, kako daleč sega podlost in hinavstvo celjskih nemških političnih Terzitov a-la Balogh, Petritschek etc. in bodo znali tudi tem primerno napram njim uravnati svoje vedenje. — Podle duše se nahajajo vsekakor v tukajšnjem nem-čurskem gnezdu. Pri našem zborovanju je bil eden iz tega brloga (se poznamo, prijatelj!) in je potem zavil besedo sodr. Majcena, ki je povdarjal. da se ini tudi bomb celjskih Nemcev ne strašimo, češ, da je Majcen rekel, da bode prva bomba, ki pade v Celju, padla na celjsko policijo. Slišalo se je, da se hoče Majcena aretirati. Ali ni to višek podlosti? Smrdi - smrdi v brlogu celjske nemškutarije! — Kako jih skeli!! Zadnja ,.vahtarca" se peni od jeze, ker sta se shoda v „Narodnem domu" in pri ,.Zelenem travniku" v prilog občne in enake volilne pravice tako imenitno obnesla. Moralni učinek teh zborovanj skuša zmanjšati z različnim zavijanjem in pri tem toči bridke solze, da se jim je socijaldemokraška ljubca tako grdo izneverila. Shoda v ,.Narodnem domu" in pri ,,Zelenem travniku" sta bila prilično enako obiskana. vendar se drzne ..vahtarca" trditi, da so bili prisotni v ,.Narodnem domu" sami obrtni vajenci in gimnazijci, dočim se socijalnimdemo-kratom laska in pravi, da je njih shod bil jako dobro obiskan. Na tak način se skuša prilizovati, pa pri tem pozabi, da ima opraviti pri delavski stranki v Celju z zrelimi možmi in ne z vrtoglavimi fantiči. S tem pisarjenjem skuša nemški „leiborgan" prikriti blamažo. katero sta doživela, »slavnostna" govornika dr. Petritschek in večni jurist Balogh na zadnjem socijalnodemokratičnem shodu. Ta dva nemška viteza žalostne postave sta motila že govor referenta Jodlbauerja z različnimi neslanimi opazkami, ki jih je pa ta takoj in izvrstno zavrnil, in le veliki potrpežljivosti socijalnih demokratov se imata zahvaliti, da nista zletela na zrak, Za Jodlbauerjem je govoril podpredsednik zbora dr. Gvidon Sernec v imenu Slovencev. opozarjal, da imajo socijalnidemokratje in Slovenci, kadar se gre za ljudske pravice, istega skupnega sovražnika Nemca, kateremu je zasi-gurjena po krivičnem volilnem redu v avstrijskem državnem zboru večina s tem, da so skoraj vsi plemiči pristaši nemške misli in volijo v državni zbor za svoje pičlo število neprimerno mnogo poslancev. da imajo meščani, večinoma Nemci, v rokah dve kuriji, ker volijo ne samo v kuriji mest in trgov, temveč tudi v kuriji trgovskih zbornic, opozarjal je na „slavnoznano volilno geometrijo", zbog katere zastopajo nemški poslanci 3 do 4 krat manjše volilne okoliše kot Slovenci. Pri tem privilegiju nemškega naroda seveda volja ljudskih mas, večinoma slovanskih, ne pride v poštev, kar ima v posledici, da so te skoraj brez prava. Ker pa je vlada istega mišljenja. kakor ta zverižena nemška večina, očitno krši zakone napram Slovanom, posebno osnovni zakon, ki določa enakopravnost vseh narodov v tej državni polovici. Slovenci nimajo plemičev, nimajo kapitalistov in tvorijo torej bistveni del onih ljudskih mas, ki danes kričijo 'proti sedanjemu krivičnemu zistemu in zahtevajo, da imajo vsi svobodni državljani enake politične pravice. Govornik omenja, da se Nemci kaj radi ponašajo s svojo kulturo in se imenujejo naprednjake (fortsch riti ich), če pa zahtevamo mi Slovenci eno ljudsko šolo, govore polni bojazni o panslavizmu, ki jim preti, ti hinavci. Po tem krivičnem sistemu in. ker sedijo v štajerskem odboru in deželnem šolskem svetu sami taki „lažinaprednjaki", pride, da je v naši okolici sto in sto deklic brez šolskega pouka in če zavod šolskih sester ne bi zdr-ževal zasebne šole, bi bile v celjski okolici same analfabetke po krivdi imenovanih zastopov in naše ljubeznjive vlade, ki jim gre na perfiden način na roko. Pri takih razmerah seveda bi bilo samomorilstvo od strani Slovencev, da se v tem boju ne bi pridružili organiziranemu avstrijskemu delavstvu. Temu govoru je sledilo viharno odobravanju, in kmalu na to je poprosil besede. Petritschek. ki je bil strašno razžaljen, da ga je gospod Jodlbauer imenoval samo „Petriček"in ne „doktor Petritschek". To ..demokratično" opazko Petritscheka je zafrknil Jodlbauer z ostroumno opazko, da on pač ni razžaljen, če ga imenuje kdo samo ,,Jodlbauer" in ne ,.pek Jodlbauer". Petritschek je izražal svojo veliko nevoljo, da je žel njegov predgovornik dr. Sernec nič manj odobravanja kot sodrug Jodlbauer. In je ves potrt konštatoval, da čutijo socijalnidemokratje vendar še, da so slovenskega pokoljenja (hinc illae lacrimae tudi v „vahtarci"!) Ravno tako neslano kot rojeni Čeh in renegat Petritschek je govoril urednik „vahtarce", ki je socijalnim demokratom obetal, da bodo Nemci svojo srčno kri prelivali za idejo splošne in enake volilne pravice, kadar pride za nje čas, sedaj pa morajo braniti svoj „bezicstand". Ta trditev je izzvala strašni krohot pri navzočih in klici ,.konec" ter ,.besedo odtegniti" so doneli po dvorani. Splošno so socijalnidemokratje trdili, da si Nemci na tak okoren način ne bodo pridobili njih ljubezni": sicer pa poznajo te nemške tiče. S shoda vračajoča se nemška družba v kateri je tudi bil Petritschek je govorila o internacijonalnih pseh — sapienti sat. — „Šoštaujska narodna godba". Kot smo že objavili, priredi ta izborna godba pod vodstvom svojega kapelnika g. J. Mazeja v veliki dvorani „Narodnega doma" v soboto, dne 2 5. t. m. veliki koncert, pri katerem se bodo proizvajale sledeče točke: A. Godba na pihala: 1. Fr. \Vagner: „Achiles", koračnica c. in kr. pešpolka štev. 87, 2. Suppe: ,.Dichter u. Bauer", overtura, 3. Wald-teufel: ..Mladeniški sen", valček. 4. Vikt. Parma: ,.Caričine Amazonke", potpouri, 5. Fr. Korun: „ Vaška cvetka", mazurka, 6. Meyerbeer: ,.Fackel-tanz", 7. Iv. pl. Zaje: Duet iz opere „Zriny", 8. Lautner: ,.Postiljon", polka s kornet-solo. — B. Godba na lok: 1. Fr. Koch: „Narodni pohod", koračnica, 2. Fr. Schubert: ,.Overtura v ital. slogu", 3. Ivanovici: „Zdihljej", valček, Raha: ,.Venec slovenskih narodnih pesni", 5. Vikt. Parma: „Ro-kovnjači". overtura, 6. Moskowski: „Serenada", 7. koračnica. Po koncertu prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Parter K 1'20 za osebo, galerija 60 vin. Dijaki in vojaki plačajo polovico. Opozarjamo na ta fini koncert vse častite rodoljube iz Celja ter njega bližnje in daljne okolice. — Drugi dan, v nedeljo, dne 26. t. m. priredi ta godba veliki koncert v veliki dvorani „Narodnega doma" v Mariboru. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži od I. do VI. vrste K 1'40, od VII. vrste naprej 1 K, sedeži na galeriji 60 v, stojišča 30 v, za dijake v parterju 30 v. Na ta koncert posebno opozarjamo častite rodoljube iz Maribora in dežele. — Za penzijoniste. C. kr. glavna davkarija v Celju nas prosi razglasiti, da bi bilo zaradi hitrejega odpravljanja strank umestno, pen-zijske pobotnice že par dni pred plačilnim dnevom v svrho likvidacije c. kr. glavni davkariji poslati. — Odlikovan celjski slovenski obrtnik. Narodni fotograf g. Viljem Pick v Celju je bil odlikovan dne 23. oktobra t. 1. na umetniški razstavi v Bruselju pri pokroviteljstvu belg. kralja Leopolda, za izborne slike v hanat, (akvarelno i. dr.) posebno pokrajinske slike s častno diplomo in zlato kolajno. Vrlega domačina priporočamo vsem narodnim družinam ter sploh Slovencem v mno-gobrojen po§et. — V Žalcu je umrl g. Rudolf Senica, veleposestnik, I. obč. svetovalec, ud krajnega šolskega sveta, odbornik in blagajnik Savinjske posojilnice itd. dne 22. t. m. v 50. letu svoje starosti. Pokojnik je bil vrl narodnjak. Lahka mu zemlja! — V Lopati pri Celju se je ustanovila poštna oddajalnica, ki ima vsak dan zvezo z vozno pošto med Celjem in Šmartnom v Rožni dolini. Dobrna pri Celju je vstopila v vrste tistih, ki se bojujejo za ljudske pravice. Dne 19. novembra je občinski zastop sklenil resolucijo za splošno in enako volilno pravico. Dobrnskim ,.Nemcem" to ni popolnoma po volji, a morajo se že navaditi na to. da se na njihovo voljo ne ozira — nikdo. — Tudi občina Hardek pri Ormožu je v svoji seji dne 19. novembra 1905 sklenila rezo-lucijo za splošno in enako volilno pravico in isto vposlala na naše uredništvo. Slov. občine, sedaj je čas. posnemajte! V torek se snide državni zbor. — Poročil se je 20. t. m, posestnikov sin Roman Maver z gdč. Ano Roje, posestnikovo hčerko iz Žužemberka. — Osebna vest. Ministrski podtajnik gosp. dr. Ivan Žolgar, štajerski rojak, je imenovan ministrskim tajnikom v predsedstvu ministrskega sveta. — V Rajhenburgu so dne 22. t. m. zopet občutili močne potresne sunke, a vendar milejše, kakor v prejšnjem tednu. Teharje. »Slovensko politično društvo" na "Peharjih in Sv. Lovrenc nad Prožinom ima občno zborovanje, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne v narodni gostilni g. Ignacija Cajhna na Teharjih. Dnevni red: Splošna, enaka in tajna volilna pravica ter raznoterosti: Govorniki: G.Ivan Rebek in deželni poslanec dr. Juro Hrašovec. — Velenje. Dne 23. t. m. se je vršila obč. volitev! izpala je ugodno za slovensko stranko, katera je dosegla večino v občinskem odboru; občina ostane še torej v slovenskih rokah. Upati pa je, da se pri prihodnji obč. volitvi že v začetku razvije živahna agitacija za obilno udeležbo pri volitvi, da ne bode spet nevarnosti, da se zvezani socijalni demokratje in štajerčijanci polaste občine. — Škale. V nedeljo dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne pri „Dolfu" o priliki občnega zbora „Kmetijske zadruge" se bo predavalo 1) o splošnem položaju kmečkega stanu, 2) o gospodarskih preosnovah, osobito o delovanju in raznih vrstah kmetijskih zadrug, 3) o oživljenju naše zadruge k uspešnemu delovanju. Predmet predavanja je zelo važen in zanimiv in radi tega se pričakuje zelo obilna udeležba! — Vojaška vest. Poveljnik 3. konj. brigade v Mariboru generalmajor Albert Lonyay de Nagy Lonya. je imenovan za poveljnika konjeniške divizije na Dunaju. Na njegovo mesto pride v Maribor polkovnik \Valter pl. Sagbure:. — V Mariboru je umrla gospa Rozina Zemljičeva. soproga C: kr. sodn. oficijala v pokoju Karola Zemljiča. — Maribor. Zborovanje za splošno, enako, neposredno in tajno volilno pravico se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. v restavraciji ,.Narodnega doma" dopoldne ob 11. uri. — Zahvala. Blagorodnemu gospodu Juriju Šternu. kovaškemu mojstru v Mariboru, ki je kot tukajšnji rojak blagovolil šoli in bralnemu društvu na Planici nakloniti precejšnjo podporo, se za blagi čin najsrčnejše zahvaljujeta Franc Štern, župan in nač. bral. društva. Nace S k r b i n š e k , š. 1. vodja. — Pod vlak se je vrgel pri Mariboru Gabrijel Kandolin. oče treh otrok. Vlak ga je popolnoma razmesaril. Našli so pisma, kjer navaja kot vzrok samomora veliko bedo. — V Gradcu prirede dne 28. t. m. delavci 17 shodov: na to korakajo pred stanovanje namestnika ter mu izroče resolucijo. - Ločitev občine Mozirje v gornjegrajskem okraju. Na skupno željo trga Mozirje in okolice je dovolil deželni zbor, da se izloči iz sedanje politične občine ,.Mozirje" kat. občina rtrg. Mozirje" za^ kat. občino Brezje, Libija, Loka, Št. Mihael. Št. Radegund in Lepa njiva, da pa se dovoli ustanovitev posebne politične občine ,.Okolica mozirska". — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem svojim podružnicam. Dvajseto druž-bino upravno leto 1905. se bliža svojemu koncu in gotovo bi bilo častno za naše podružnice, ko bi mogli trditi: Družba je imela ob svoji dvajset-i letnici 151 delujočih podružnic — niti ena izmed njih ni spala. Žal. da te sodbe glavno vodstvo ne more izreči še letos v ,,Koledarju-Vestniku" za 1. 1906. A veliko nam je do tega. da se v prihodnjem ,.Koledarju -Vestniku" za 1. 1907. z večjimi prispevki, kakor je bilo to dosedaj. izkažejo vsaj one podružnice, ki so letošnje leto delovale tako, kakor jim je velevala njih domovinska ljubezen. Zato prosimo vse svoje podružnice in njih častite odbore, da sigurno še pred potekom tega leta — to je pred 31. decembrom 1905 — vpošljejo vse svoje prispevke, ki so jih nabrale za letos in svoje eventualne blagajniške preostanke od prejšnjih let v vodstveno blagaj-nico s priloženo položnico c. kr. poštno-hranilnega urada, Preostajajoče položnice pa naj se ohranijo blagovoljni prihodnji vporabi. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 20. novembra 1905. — Narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem se začne graditi prihodnjo pomlad. Ta šola, zlasti pa gospodinjska, je za obstoj Slovencev kot takih na Koroškem življenskega pomena, ker ravno zavedna slovenska žena in mati navadno reši celo družino, pred vsem pa moža, da se ne odtuji svojemu narodu in ne postane izdajica. Ker bo prepozno za vselej, ako koroški Slovenci zdaj ne napno vseh svojih moči in če jih v tem naporu izvenkoroški Slovenci ne podpro z vso bratsko ljubeznijo in požrtvovalnostjo, naj bi vsak zavedn,- Slovenec pomagal in sicer hitro pomagal koroškim bratom, da se ubranijo gotove narodne smrti. Doneski naj se pošiljajo g. Mateju Ražunu, župniku v Št. Jakobu v Rožu. — Umrl je v Solkanu na Goriškem 85 let stari Mihael Komel, brat pokojnega majorja in slovenskega pisatelja Andreja pl. Komela Soče-branskega. — Poplave na Kranjskem. Vsled neprestanega deževja je poplavila voda ljubljansko barje in tudi Poljansko dolino, ki je podobna velikemu jezeru. Od 1. 1878 že ni bilo takšne povodnji. — Prememba koledarja v Rusiji. Kakor poroča ..Novoje Vremja" se v Rusiji resno dela Da to, da se spremeni dosedanji julijski koledar in se uvede gregorijski. po katerem računajo vse prosvetljene države. Da se to omogoči, hočejo krajšati februar za 13 dni, tako da bomo imeli t. marca 1906 z Rusi isto štetje. Pomočni učitelj za petje je postal na „. drž. gimnaziji v Ljubljani koncertni ravnatelj LGlasbene Matice"', g. Matej Hubad. — Deželna vinska klet se otvori v Ljubljani dne 29. t. m. — Slovensko planinsko društvo priredi poučno-zabavni večer dne 25. t. m. v Ljubljani v ..Narodnem domu". Predava g. prof. Orožen o •prvem veleturistu Valentinu Staniču. Društveno gibanje. — Društvo „Kmetovalec" v Gotovljah ima v nedeljo, dne 26. novembra 1.1. svoj XXVIII. 'občni zbor, ob 3. uri popoldne v dvorani gostilne g. Franceta Malgaj. Na dnevnem redu je med navadnim vsporedom velezanimivi govor o sadje-reji g. Ant. Petrička, društvenega častnega člana, in predlog o popolnem preosnovanju društva in 0 premembi pravil; zatorej se vsi društveniki in 1 tudi gostje tem potom prijazno vabijo k prav obilni vdeležbi. Naznanja se ob enem, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala, in se zborovanje le potom domačih časnikov razglaša, Za Iratek čas pa skrbi domači mešani pevski zbor. 11 poduku, prerojen ju društva, domači zabavi kliče [vsem društvenikom in prijateljem društva krepko [,.dobro došli!" društveni odbor. — Kmetijsko in bralno društvo v Grižah pri Celju ima v nedeljo, dne 26. novembra 1905 po večernicah svoje glavno zborovanje v domači, šoli s sledečim sporedom: 1. Govor g. J. Lorbeka o važnosti čitanja. 2. Podavanje g. L. Černeja: ,.Kako je ravnati s poškodovanim drevjem?" 3. Popisovanje udov in pobiranje udnine. 4. Volitev novega odbora za dobo treh let. — Učiteljsko društvo za brežiški in sev-uiški okraj bo zborovalo v nedeljo, dne 3. decembra 1.1. ob pol 10. uri dopoldne v šoli v Brežicah po sledečem sporedu: 1. Odobren je zapisnika. 2. DVpisi in društvene zadeve. 3. Poročila: i) o sedmi staj. deželni skupščini: b) o glavni sknpščini ,.Zaveze'1 v Pulju (gosp. Tominc); c) o LLehrerbundovem"' zborovanju v Gradcu (g. Pečnik). t Iz šolske prakse. 5. Nasveti in želje. K mno-jobrojni udeležbi vabi vljudno odbor. — Bralno društvo pri Kapeli priredi s prijaznim sodelovanjem jurjevških tamburašev v nedeljo, dne 26. t, m. ob 3. uri popoldne v šolskih pstorih veselico z gled. predstavo ,.Odpadnikova setrica", petjem in tamburanjem. Prosta zabava s šaljivo tombolo v gostilni g. Divjaka. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. —, Sv. Marko niže Ptuja. Bralno društvo iriredi dne 26. t. m. po večernicah v šoli podučno gospodarsko predavanje. Predava potovalni učitelj g. Martin Jelovšek, in če bo zadosti udov, se ustanovi bikorejska zadruga, ki bode za naš kraj velikanskega pomena. Posestniki in prijatelji živinoreje, vdeležite se v najobilnejšem številu. — Slov. izobraževalno in zabavno društvo ,Naprej" v Gradcu priredi dne 25. novembra >ob 8. uri zvečer zabavni večer s petjem, tambu-smjem itd. s prijaznim sodelovanjem pevskega fifaba slav. akad. tehn. društva ,.Tabor". Vspored mnogovrsten. Lokal: Steinfelder Bierhalle. Vstopnina za osebo 80 v, v predprodaji 60 v. — ,,Triglav" priredi v soboto (25. nov.) ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih III. redno zborovanje. Spored: 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. proračun. 4. razdelitev trakov, 5. slučajnosti. Dopisi. Iz Rajhenburga. Dne 14. novembra se |e čutil tukaj močan potres v sledečih pojavih: ob 10. uri 1 min. (železniški čas) dopoldne slab sunek; ob 1. uri 35 min. popoldne močan vdarec, kmalo zatem drugi, nekaj slabši; ob 1. uri 47 min. gromovit tresk; ob 1. uri 52 min. trd sunek; ob 1. uri 6 min. zvečer slab stres; ob 8. uri 12 min. zvečer močen sunek; ob 8. uri 34 min. slab vdarec; ob 8. uri 57 min. rahel sunek; ob 12. uri 16 min. po noči (od 14. na 15. nov.) močen vdarec; ob 2. uri 35 min. po noči okoli 3 sekunde trajajoč močen stres; ob 5. uri 38 min. zjutraj {15. ncrv.) slab sunek; v noči od 15. na 16. nov. ob 1. uri 40 miri. okoli 2 sekundi trajajoč slabši stres; 16. nov. ob 11. uri 58 min. dopoldne 3 kratki, rahli sunki. Vsi vdarci in stresi so bili vertikalni, ter so bili čutiti, kakor bi jih povzročilo padajoče skalovje, a to brez hruma. ki se običajno pojavlja ; pred in po potresih. Vdarec 14. nov. ob 1. uri 47 min. je bil tako silen, da so se v nekaterih trških poslopjih stene razklale, in je prebivalstvo strahoma bežalo na cesto. Zidovje več poslopij v trgu je dobilo znatne razpoke, med temi osobito šola, kaplanija in kolodvor. Sledovi tega silnega vdarca na imenovanih poslopjih so znatnejši, kakor so bili oni zagrebškega potresa 1. 1879, ali pa ljubljanskega potresa 1. 1895, ki sta se tudi tukaj zdatno čutila. Trg Rajhenburg stoji na trdih tleh, med skalovitimi griči, nekoliko metrov nad površjem Save. Vdarcev in stresov ni bilo prav nič čutiti v Šedmu, 5 km severno; v Lokvi, 4 km severovzhodno, in na Gorici. 5 km vzhodno od Rajhenburga. Na Vidmu, 4 km jugovzhodno, in v Sevnici, 15 km zahodno od tod, so le malo čutili potres. Središče sunkov in stresov je iskati torej ne daleč od Rajhenburga z ozirom na to, da šo bili sunki popolnoma vertikalni, da so bili stresi kratki in brez hrumenja, ki se pojavlja pred in po potresih, prihajajočih iz daljave, ter odločno naznanja, od katere strani prihaja potres in na katero stran se oddaljuje. Da je bil povod vdarcem in treskom vdiranje in padanje podzemeljskega skalovja, da je bil torej potres sismejičen, tektoničen, a nikakor ne vulkaničen, dokazuje dejstvo, da se je pojavljal le v posameznih slabših ali močnejših sunkih in stresih brez zibanja,, bobnenja in podzemeljskega gromenja, in da je okrožje, na katerem se je čutil ta lokalni potres, primeroma prav malo. Vrhutega okolica rajhenburškega trga nima vul-kaničnega značaja. Rušenje in vdiranje podzemeljskega skalovja pa je morda povzročila obila voda, presihajoča skozi zemeljsko skorjo. Skozi 2 meseca sem traja neprestano deževje in skozi nekaj dni pred potresom močna povodenj. Tudi pred zagrebškim in ljubljanskim potresom, ki sta se vršila prvi jeseni, drugi spomladi, je več tednov poprej neprestano deževalo. Gospodarstvo. Proti razkosanju kmečkih posestev! (Dalje.) Hočemo sedaj omeniti razne predloge v ozdravljenje teh nezdravih razmer! V prvi vrsti je nujno potrebno, da se postavno določi, da se podeljuje pravica za nakup in prodajo kmečkih posestev le takim ljudem, o katerih se ve, da ne bodo iste zlorabljali na škodo kmečkega stanu. Delovanje teh bi se naj, kakor v Nemčiji, strogo nadzorovalo, in če bi se opazila zloraba podeljene pravice, naj bi se ista takoj odtegnila. V naš kazenski zakonik bi se naj po zgledu Nemčije sprejela stroga določila proti oderuštvu s stvarmi (Sachvvucher); priporoča se tudi sprememba obrtnega reda v toliko, da se naj poleg posredovalcev za posestva in posojila, posredovalcev za razne službe tudi vse one osebe, katere izvršujejo nakup in prodajo kmečkih posestev kot obrt, postavijo pod policijsko nadzorstvo, in se jim naj naroči, da vodijo natanko knjige, iz katerih je njih delovanje razvidno. Zelo važna so tudi postavna določila, da se javnd sodnijska prodaja kmečkih posestev ne sme vršiti v gostilnah in, da vsak, kdor prevzame kmečko posestvo v obsegu najmanj 3 ha, more isto v teku 3 let le kot celo, ali k večjemu eno četrtino posestva prodati; .za vsako prodajo kmečkih posestev pa se mora dobiti dovoljenje od oblasti, sicer se sprememba posesti od oblasti ne pripozna in ne vpiše v zemljiške knjige. Navedena sredstva se dosežejo lahko potom zakonodajstva; razun teh pa je najmočnejša opora kmečkega stanu zadružništvo. Kreditne zadruge, posebno posojilnice po sistemu Rajfajzen morejo s podeljevanjem osebnega kredita kmetovalce, katere je zadela kaka nesreča ali pa jim primanjkuje obratnega kapitala, na mnogo cenejši način, kakor posojilnice s kreditom na zemljišča in vknjiženjem v zemljiške knjige, obvarovati pred razkosanjem oz. prodajo zemljišč. Gospodarske zadruge, kakor mlekarne, živinorejske, vinorejske, gozdne zadruge itd. pa pospešujejo umno gospodarstvo, nudijo potom združenja vsa sredstva za zboljšanje raznih panog gospodarstva in stopajo s pridelki kmetijstva naravnost na trg, vplivajo na cene ter izključujejo razne prekupce, kateri so izrabljali stiske kmetov. (Konec prihodnjič). Politični pregled. — V štajerskem deželnem zboru se je dovolila savinjski podružnici „Slov. planinskega društva" za zgradnjo pota čez kamniško sedlo 500 K in ,,Slov. zgodov. društvu" za Spodnje Štajarsko 400 K podpore. — Sprejel se je tudi predlog pol. odseka, da se dež. zbor štajerski strinja' z uvedenjem splošne in enake volilne pravice, a pod pogojem, da se ozira na narodne razmere in na kulturno-gospodarske razlike med posameznimi deli države. Proti prvemu delu glasovalo vele-posestvo, proti drugemu pa Slovenci. — Kranjski deželni zbor. Česar bi pred par meseci ne bili sanjali, to se godi sedaj: deželni zbor kranjski deluje vrlo. Rešuje zadeve, ki so zaostale v dobi obstrukcije, cestne, vodovodne i. dr. Podpore so se podelile med drugimi sledeče: ,.Slov. plan. društvu" 4000 K, boln. podp. društvu 200 K. dij. kuhinji v Novem mestu 300 K, družbi sv. Cirila in Metoda 9000 K. Elizabetni otroški bolnici 1800 K, podp. zalogi II. drž. gimn. v Ljubljani 1200, podp. zal. gimn. v Kranju 800 in v Novem mestu 1000 K, dijaški kuhinji v Kranju 1500, oni v Ljubljani 600 K, „Glasbeni Matici" v Ljubljani 4000 redne in 6000 K izredne podpore, za slov. visokošolce na Dunaju 1200 K, društvu „Radogoj" 1600 K, za slov. visokošolce v Pragi 400 K in „ deželni zvezi za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem" 6000 K. — Goriški deželni zbor je soglasno sprejel predlog za uvedenje splošne in efiake volilne pravice. — Moravski deželni zbor je odobril zakonski načrt o uporabi obeh deželnih jezikov pri avtonomnih deželnih uradih na Moravskem. Odobril se je tudi začasni proračun za dobo od dne 1. jan. do 31. marca 1905. Nato se je zasedanje odgodilo. — V koroškem deželnem zboru je ožigosal posl. Grafenauer sedanji ponemčevalni način na koroških utrakvističnih šolah. Zahteval je nadalje šestletno šolsko obvezno dolžnost in dveletno nedeljsko šolo. — Ogrska kriza je baš sedaj stopila v oster štadij. Razni komitati se branijo inštalirati od vlade imenovane velike župane. Bivši ministrski predsednik Szell je pred kratkim izjavil, da se razmere najbrž se poostre. Listnica uredništva. Že blizo dva tedna nismo dobili nobenega poročila iz dež. zbora v Gradcu. Posnemati jih moramo po nezanesljivih poročilih drugih 1 stov. C. čitatelji naj nam oproste, da ne poročamo obširneje. Žal nam je pa. da naši zastopniki tako malo skrbe, da bi se slovenska javnost obvestila o dogodkih v deželnem zboru. Baš zato je danes moralo izostati obširnejše poročilo o štaj. dež. zboru, ki ga prinesemo v torek. Nar. radikalec: Napiši!! Poslano. Vsem vrlim volilcem, kateri so se dne 26. li- stopada pri občinski volitvi v Petrovčah tako krepko in neustrašno potegovali za pravico, za čast in gospodarski napredek naše občine, da je sijajno zmagala pravična stvar, izreka tem potom svojo domoljubno zahvalo ... ... . v. 0 . volilni odbor občine Petrovce. O p o m n j a uredništva. Dobili smo v zadevi teh volitev celo vrsto dopisov od raznih oseb v Petrovčah. kateri pa se po svoji vsebini in glede stališča popolnoma ali vsaj deloma nasprotujejo. Posvetovali smo se z več dobrimi Slovenci v Celju in smo prišli do prepričanja, da je boljše, če ne objavimo nobenega teh dopisov, da ne netimo še dalje prepira, ki je nastal ob času volitev. Povdarjamo. da smo iz vseh dopisov posneli neoporečno rčsnico in dobili utis. da se je šlo stranki, ki je zmagala, edino za gospodarski procvit in napredek lepe petrovške občine, ter da se od nasprotne strani nikakor ni delovalo odkrito. Zakaj niso razni agitatorji ,.nove volilne stranke", stopili osebno k vplivnim osebam „stare stranke" (da jo tako imenujemo!) insežnjo odkrito domenili, kaj žele in kaj hočejo. To ni odkrito, to ni prava politična taktika. Želimo, da se. če že v kakem kraju obstojita dve stranki, dogovorita ob tako važnih prilikah pošteno in odkrito, naj se ne dela zahrbtno? (598) 3-i Sprejmem izvežbanega sflMupdi ki ume cepiti tudi amerikanske trte in ko ji se na splošno dobro razume v vinogradarstvu. Prednost imajo neoženjeni in oni, koji so prosti vojaščine. Pogodba: plača s stanovanjem in hrano. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov MATE KUNDIČ, Opatija. Cunard Line. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja v AMERIKO! IV" Vsakih 14 dni vozijo Trst-New-York mn parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni, ===== 10.000 ton noseči. ===== Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, siomšekove m ice 25 Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: PANNONIA 20. novembra 1905. CARPATHIA II. decembra 1905. SLAVONIA I. januvarja 1906 (51 l/a) 104—13 Priprave za valjanje perila (valjarje), - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon> štrukcije daje ===== tvrdka ===== prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart poštenih štarišev z dobrimi šolskimi spričevali i takoj sprejme v trgovino z mešanim blagoi 597) Karol Cimperšek Laški trs:. * Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi proti (228) požaru in za življenje najdejo 17-14 j Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. Dunaj, I.Wipplingerstrasse 29. | llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto ^ posredovalci kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalci pa dobro trajno službo. Ponudbe pod „15.305" Gradec, poste restante. Novosti: Studenčni kataster, dnevnik ^ občinskega zaklada, dnevnik j> za občine ubožnega zaklada J Dopisnice za naznanila izostanka vojaških prememb Izpisek iz zemljiške knjige a) posestni 'ist b) bremski list za odvetnike in notarje obsegajoče nad 32 oral njiv, travnikov in do-, raščenih gozdov s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem vred je naprodaj za K 8500,; — od katere svote se lahko pusti K 4300, —j kot posojilnična tirjatev vknjiženo. Vprašanja (53i) i naj se pošiljajo na Cementno tovarno, Laški trd Dopisnice, poštne spremnice, ^ nakaznice, zalepke, spremnice veljavno samo s povzetjem, menice, čeki > za naučne in poštne položnice za c. kr. namene poštne hranilnice > Razdelitev učne tvarine, spisal K. Marschitz za prebarvanje šolskih tabel. za napravo dobrega črnila. tečne testenine Žnideršič & V a 1 e n č i č-a, ako jih hočete imeti zdrave in rudečelične. za preparacije. za črtanje lesenih šolskih tabel. Katera pridna gospica, oziroma mlada vdova z nekaj premoženjem bi hotela postati učiteljeva soproga <* Samo resne ponudbe, če mogoče s sliko, je nasloviti ,SREČNA BODOČNOST'na ured. Domovine do I. grudna t, I. Tajnost častna zadeva! kamenčki tablice gobice črnilo svinčniki peresa peresniki radirke v vseh velikostih črtane. z eno ali dvema kolonoma. v papir, Suhe gobe, mališno štupo, orehe laneno seme, oves, pšenico, ječmen, rž, krompir, fižol, lečo, proso, ku-mino, seme od sonlčnic, kamelice, konoplje, deteljno seme, sploh vse deželne pridelke kupuje (42) 50-46 Anta Kolenc, trgovec v Celju Narodni dom. Slavnemu občinstvu pa priporoča svojo bogato zalogo vedno svežega špecerijskega blaga na debelo in drobno, kakor tudi pristno domače vino v sodih od 56 ltr. naprej vse po najnižji ceni. Svoji k svojim! platno, gradi, ali pol usnje vezane. puškar ¥ Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje tr vsakovrstnih pušk -m za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje faiuokres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovensko ali nemške cenike na zahtevanje (255) zastonj in poštnine prosto. 50—26 Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske sveto, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank, vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. pečatniki, vignete. (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času Svileni papir v vseh barvah umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostejše do najfinejše izpeljave. naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro : sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na = Molitveniki za birmo, vez v raznih barvah, za slike, dopisnice in poezije. Pismeni papir v kasetah in mapah Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na Zavitki za urade v vseh velikostih, Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago, Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je = bila dosedaj 4%. = Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. ===== rzrrzrrr Solidna in točna postrežba. (588) Spretna, izurjena 3—3 lja, se priporoča častitim damam za šivanje Iv hišo. Vprašanja se naslovi: „DRAGA št. 21", poste restante Celje. Proda se [ lepo posestvo, ležeče pol ure od Loč pri Poljčanah. i frtrt ure od okrajne ceste. Hiša in gospodarsko poslopje je v [ dobrem stanu: posestvo meri okoli 23 oralov in obsega trav-| nike. njive, pašnik in gozd. Cena je 4600 kron, polovica i (594) ostane vknjižena na posestvu. Več se izve pri 2—2 Jakobu Žuraju, gostilničarju v Ločah. Učenec s celo oskrbjo in obleko se takoj sprejme. Biti mora star 14 let in dobro vzgojen. Učna (592) doba po dogovoru. Vpraša se pri 3—2 Franc Fuchsu dimnikarskem mojstru v CELJU, Štajersko. Občinskega tajnika išče občimi Bizeljsko pri Brežicah. Letna plača 800 kron in up na postranski prislužek. Prošnje naj se vložijo do 1. decem-(593) bra 1905. Nastop službe takoj. 3—2 Pri podpisanem županstvu Se sprejme uročeualec (Zusteller) Mesečna plača 60 K. — Prosilec mora biti lepega obnašanja ter slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen — Prošnje sprejemajo do 15. decembra 1905. Županstvo Trbovlje župan: Roš. 590! S-2 Trgovski pomočnik ?irarjen v trgovini mešanega blaga, vešč slovenskega in nem-štega jezika, vojaščine prost, želi službo takoj nastopiti. Ponudbe pod naslovom: (589) 4—3 FRANC DOBAJ, trgovski pomočnik na Laznici, pošta Bistrica pri Mariboru. prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki' obstoji že nad 30 let S.Berger Dunaj, I. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v :: vseh slovenskih pokrajinah. :: :: Jožef Kepic mizarski mojster v Polzeli (Sav. dol.) uljudno naznanjam prečastiti duhovščini in slav. občinstvu, da sem vsled mnogobrojnih naraščajočih naročil opremil svojo delavnico z najnovejšimi stroji in električnim obratom. Prevzamem vsa stavbena in pohištvena dela kakor tudi portale ter oprave za prodajalne itd., katera izdelujem solidno in po (580) konkurenčnih cenah. 3—2 Sprejmem več spretnih mizarskih pomočnikov. Kupim (595) 3—1 hmelj m setto po dnevni ceni. EM. KUKETZ, Žalec. peči in štedilnike vseh vrst, peči predpisane za Šole, kakor trajno gorljive irske peči,, priporoča @ katera ima tudi samoprodajo H. L. Lattermannovih = peči za kurjavo z žaganjem. = V zalogi so krasna pečna okrilji in predpečniki, razne novosti primerne za božična darila, kakor Čajniki, brzo- in sam o vari, mizice za cvetlice, drsalice i. t. d. Prodajam zanesljive, proti ognju in vlomu varne blagajne ceneje kakor bodisi katera hoče tovarna, — poljedeljske stroje vseh vrst — posebno slamoreznice. Zaloga nepremočljivih plaht za vozove in komate. Najboljše umetno gnojilo, TomažeVa žlindra in l(ajnit. Nova tovarna za lesne izdelke v Ljubljani kupuje skozi celo leto proti gotovini sledeče hlode na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana: vrsta 1._IL K Smrekove, jelkove in borove od 24 cm naprej, dolgosti 4. 5. 6, 7 in 8 metrov . K —'54 —'52 Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 2'20 in m 4'40..........—48 —'44 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej........i —- —'80 Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na (534) 100-11 tovarno za lesne izdelke cesta na Rudolfovo železnico št. 47. Pisarna: Šelenbsipgsve št. 6. Man beachta dla Fibrikmarke, Najprimernejša darila za godoVe, = birmo itd. so = ejtefjmascIjiDen Singer Co. Nahmaschinen Act.Ges. Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. za domačo porabo in obrtm sVrhe VsaKe Vrste. Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje = tvornosti ter so vsakomur v uporabo. - Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih - modernega in umetnega vezenja = Singerj evi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delniška družba šivalnih stro jev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (15l») _68 „Patent Mach" * se dobivajo * 40,65,80,120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90 v naslednjih prodajalnah: MMM Češko posteljno perje po nizki ceni. 5. kg novo, očiščeno K g-60, boljše K 12'—, belo, pavolnomehko, očiščeno K 18 —.! K 24-—, snežnobelo, pavolnomehko. očiščeno K SO'—, K 36'—. Pošilja se franko po povzetju. Zamena in vračilo proti povračilu portostroskor (537) 6—2 dovoljena. Benedikt Sachsel, Lobes 347, p. PilZDO, CsSKt Braslovče, Peperko Totn. Nova cerkev, Arlič Mih. Šmarje, Loschnik Jan. Celje, Puttan N. Polzela, Cizel Josip Teharje, Wengust Fr. Dobrna, Strasser Paul. Bečioa, Konzumno društvo. Trnovlje, Fazarine A. Ootovlje, Malgaj Fr. Zibika, Založnik J. Vransko, Schwentner K. Gornji grad, J. Božič. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M. Vojnik, Zottl Fran. Hrastnik, Banerheim P. Št. Jurij ob T., Rizman M. Žusem, Gajšek Flor. Loka, Jakša Ivan Št. Peter, Koran Fr. Mozirje, Žuža Fr. (386) 44—12 Šmarje, Štnpiea Fr. Prodajalne v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. tovar. za hlačnike Fr. Mach, Brno, , Južno sadje, poper, itd. in trgovcem in industri jalnim podjetjem ttRftVUt, slaboa,. Pozor! Čitaj! Slabemu moč! '0s Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje! ' Pakraške kapljice in slavonska zel( to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta Mt^llS*; gptovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. gzJSfcfc]' Pakraške kapljice.: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in Jtejsig,1 črevesnih boleznih ter odstranujejo krče. bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri. pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo TEp* mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajo. Zdravijo vse bo-1 lesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron: zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. I05| Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 4« v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel s Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici. proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti. hripavosti v grlu. težkemu dihanju, astmi, proti bodenju. kataru in odstranjuje goste sline ter daluje izvrstno pri vseh. tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 t. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: Trst, Via Commerciale št. 5 (586) 22—2 XXX Tvrdka ustanovljena leta 1876, P. JURIŠIC, lekarnar v Pakracu štev. 105, Slavonija Reg. varst. znamka 'ek zbujajoči in okusni Potnikom v Ameriko , v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov Dobiva se v tozadevnih trgovinali, kavarnah itd. Poskusni poštni zabojčeka , -ali 4'034 litra a K 5-80 franko. Del MM tatom, PQiU gera ZAGREB, ustan. 1862. SE^SSSSISIS BASEL (Švica) Centralbahnplatz st. 9 sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas, in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. (449) 17-12 Zastopnik za Maribor in okolico Ivan Dernošek v Mariboru. Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. pvemostne ali sploh vsake vrste tehtnic. 11 __/v ; I ' 1 i i v v vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor Mi! jS-IH xfflr|j|riQ ACfnilQP/1 tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za SkJ^^^^s^^ U L V vil 1110. U lOUd. ista prevzamem tudi nabavo pečnic, kakor S^r^IllSgg" tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. — Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. P^^ . yy ■« 11 bodisi iz studencev, vod- vsakovrstne vodovode, ^^jese -» \ ' - " -- ---=m-- " poljubno napelje bodisi v kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. Prevzamem popolno napravo kopališč, . J mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. j .__ ^JJ Vsakovrstne železne ožraie as »^-."fflSttaA «r s "PrL- IBUlWIiKHllU flvm/flliv V&IUJV sk|adišča ali pokopališča. - Popolnoma železna I II 1 okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, V* napeljavo strelovodov Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča g g JI I dela po tovarniških cenah.' Priporočam se za obilno naročbo (154) 40—32 J stavbeni in umetni ključalničar CELJE ^ Poljska ulica št. 14. Poljska ulica Št. 14,