Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — Številka 15 D*t*novttelJl: obč. konference SZDL |**«nlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka P Trli« — Izdaja CP Gorenjski U»k ^»l. Glavni urednik Anton MUdavcič "* Odgovorni urednik Albin Učakar Si-ASILO SOCIALISTIČNE VNEGA LJU KRANJ, sreda, 24. 2. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 19» ko« poltednik. Od L Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah In sobotah ZA GORENJSKO ■lavnostno sejo delavskega sveta Je kolektiv Save minuli petek proslavil 50. obletnico ob-°« Podjetja. — Foto: Jereb Desetič za Pokal Vitranc Veleslalom Italijanu, slalom Francozu »Iskreno nas veseli, da lah-*° v Kranjski gortf tudi letos Pozdravimo tekmovalce alp-*klh disciplin, ki se bodo na *trminah Vitranc« borili za J""* boljše uspehe. Že vrsto ^l ^ amaterski sodelavci »»mlteja Pokal Vitranc prl-^»acvanio, da bi tekmovanje uuilo vsem tekmovalcem god b°1J enakc tehnične pa" c°Je- Z moderno mehaniza- vedno bolje pripraviti :?Se - lclos ob 10-Ictntcl Umovanja W pokal Vitranc, pa nam je z velikimi napori uspelo trasirati nove proge tako za slalom kot za veleslalom ... Zahvaljujem se vsem sodelavcem, ki so vsa ta dolga leta nesebično pomagali pri organizaciji te prireditve, ter tistim družbenopolitičnim in gospodarskim organizacijam, ki so nam finančno pomagale« To so pozdravne in zahvalne besede predsednika organizacijskega komiteja Pokal Vitranc Maksa ZA VRSNIKA, Prizna »red^rt , °' 20- ^bruarja, Je Trite v i? skuP*«ne občine du Pod ,°,e,u Jelovica na Ble-*, pTCU1 45 delavcem tovar-«u„ *° v Tržiču medalje za-W narod, s katerimi jih nja za delavce Peka je odlikoval predsednik republike. Na slovesnosti so obenem že tretjič podelili ure za 20-letno delo v tovarni 25 delavcem. M. K. komiteja, ki je lotos že desetič zapored v prekrasnem vremenu pripravil nadvse uspešno mednarodno tekmovanje v alpskih smučarskih disciplinah. Jubilejnega tekmovanja so se udeležili junaki belih strmin iz 19 držav Evrope, Amerike in Avstralije. Tekmovanje je potekalo na novih progah, ki so po mnenju smučarjev tekmovalcev in strokovnjakov najlepše, najkvalitetnejše in najtežje daleč naokoli. To je dokazalo sobotno in nedeljsko tekmovanje, saj so morali številni tekmovalci odstopiti, bodisi zaradi tega, ker so izpustili vratca ali pa jih je pometalo v sneg. Takšna ali drugačna usoda je doletela tekmovalce, za katere smo že računali, da bodo zasedli najvidnejša mesta. To potrjuje še podatek, (Nadalj. na 16. str.) Predsednik organizacijskega komiteja za pokal Vitranc Maka Završnlk predaja priznanje Športni redakciji našega časopisa za dosedanje uspešno poročanje s teh prireditev v Kranjski gori. Priznanje je sprejel urednik naše športne rubrike Joža Javornik. V ozadju sekretar organizacijskega komiteja Vojteh Rudinek. MAR-KET na KLANCU od petka, 26. 2. dalje SVEŽE MESO Potrošniki! Veletrgovsko podjetje KOKRA - KRANJ sporoča, da bo tudi Jetos od 12.— 23. marca priredilo razstavo in prodajo pohištva pod nazJvOfrt, »Pohištvo 71« ^^i^«^^^^^^yi3^'iem domu v Kranju *IPk* Se priporoča KOKRA KRANJ JESENICE Pretekli teden se je sestal upravni odbor sklada za borce NOV pri občinski skupščini, ki je razpravljal predvsem o predvidenem preračunu sklada za borce NOV za leto 1971. Predvidena finančna sredstva sklada se bodo gibala v povprečju lanskega leta z nekaj odstotki poviška, le za osnovno dejavnost občinskega odbora ZZB NOV se bodo povečala. Pri pregledu dohodkov in izdatkov v preteklem letu so ugotavljali, da je upravni odbor sklada dobro gospodaril z zaupanimi finančnimi sredstvi, saj je skrbno pretehtal vse prošnje za denarno pomoč posameznikov kakor tudi priporočila krajevnih odborov ZZB NOV, ki so prošnje priporočali. srš KRANJ V nedeljo so se v kranjski občini začeli zbori volivcev, na katerih obravnavajo predlog resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju in predlog letošnjega proračuna. Razpravljajo pa tudi o izvajanju programa gradnje šol in vzgojno varstvenih ustanov in o delu krajevnih skupnosti. Zbori volivcev bodo končani v nedeljo. V petek se bodo v Kranju sestali predsedniki gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze in predsedniki gorenjskih občinskih verskih komisij. Na skupnem posvetovanju bodo razpravljali o odnosih med državo in cerkvijo. A. Ž. RADOVLJICA Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo danes dopoldne sestal koordinacijski odbor za odnose med cerkvijo in družbo. Pogovorili se bodo o okvirnem delovnem programu za letos. — Popoldne pa bo seja konference za družbeno aktivnost žensk, na kateri bodo razpravljali o letošnjem delu in o proslavi dneva žena. O letošnjem proračunu in o smernicah gospodarskega in družbenega razvoja občine pa bodo ta teden razpravljali trije sveti radovljiške občinske skupščine. Tako se je že včeraj sestal svet za zdravstvo, ki je razen tega obravnaval tudi problematiko zasebne zobozdravstvene prakse, danes pa se bosta sestala svet za gospodarstvo in svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Oba sveta bosta obravnavala tudi program letošnje komunalne dejavnosti in pregledala uresničitev lanskega programa. A. Ž. TRŽIČ V ponedeljek je bila seja odbora zveze kulturno-prosvetnih organizacij, na kateri so pregledali finančno poslovanje v preteklem letu. Med pomembnejšimi nalogami, za katere so se odločili, naj omenimo predvsem dve: pripravili bodo seminar za režiserje in maskerje ter ustanovili recitacijsko skupino. Pri organizaciji seminarja pričakujejo strokovno pomoč od odbora za gledališko dejavnost pri republiškem ZKPO, ustanovitev recitacijske skupine pa narekuje živa potreba v občini, zlasti pri organizaciji proslav in praznovanj. V tej skupini bi se zbrali in delovali vsi, ki imajo veselje in smisel za to obliko nastopanja, z delom pa bi začeli čimprej. -ok Kmetijsko gospodarstvo Škof j a Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. več šoferjev B in C kategorije 2. mesarja — sekača na Bledu 3. Teč delavcev v tovarni močnih krmil 4. več poljedelskih delavcev 5. traktorista Za delavce pod. tč. 4 in tč. 5 zagotavlja podjetje samska stanovanja. Ponudbe pošljite na naslov: Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka, Mestni trg 20. Rok za oddajo prijav je 15 dni po objavi oglasa. Jože Vidic-dobitnik letošnje Kaj u h ove nagrade za knjigo BEG Z MORIŠČA ki sta delovali v jeseniški občini, organiziral pa jih je Kranjčan Tugomir Vidmar, ki je bil tudi z njimi ustreljen 21. januarja 1942. leta. Zanimivo je, da je eden izmed teh skojevcev z letaka, ki je oznanil njihovo smrt, še živ in živi v jeseniški občini. Kako se je rešil, tudi o tem pripoveduje knjiga. Omeniti moramo, da 25 let po vojni nismo vedeli, kdo je pobegnil z morišča v Mostah. Po zagrizenem zasledovanju življenjske poti partizana Žara je Vidicu to uspelo zanesljivo dokazati s pričami. V knjigi bo objavljen prvič življenjepis Tugomirja Vidmarja, ki je bil 1941. 1^ sekretar Skoja mesta KranJ2 Letos je 30-letnica ustan" vitve OF. V knjigi Beg z «*? rišča Vidic podrobno opis^J ustanovitev in razvoj OF letu 1941 v jeseniški in radoVj Ijiški občini, njegovi P0L}a}\ pa bodo nedvomno služili k0 prispevek k zgodovini t» občin. . Ce temu dodamo še to, d( bo prvič objavljen posk^ upora v begunjskem zap0? ter številne kurirske traged 0 je pod Stolom, bo že dosti za oceno knjige. Nagrajencu iskreno ^ tajo sodelavci iz urednic Jože Vidic je bil rojen 20. oktobra 1926. leta na Selu pri Žirovnici v delavski družini, v kateri je bilo devet otrok. Pred vojno je obiskoval kranjsko gimnazijo, začetek vojne pa je dočakal v tretjem razredu. Decembra 1943. leta je odšel v partizane in se priključil Prešernovi brigadi. Konec decembra 1943. leta je bil premeščen k prištabnim enotam XXXI. divizije, kjer je sredi 1944. leta postal namestnik komandirja čete, konec vojne pa je dočakal kot politkomisar čete. V partizanih so bili trije bratje, zaradi tega so Nemci družino izselili v Nemčijo. Po vojni je Vidic ostal na raznih vojnih dolžnostih vse do 1965. leta, ko je bil kot major JLA upokojen. Še kot aktivni oficir je bil deset let dopisnik časopisa Narodna Armija in Radia Koper. Po upokojitvi konec 1965. leta je začel sodelovati pri našem časopisu. Sam pravi, da piše z veseljem, brskanje po spominih pa mu je pravi hobi, ki se sklada s splošno željo, da iz narodnoosvobodilnega boja ohranimo čim več spominov. Knjigo Beg z morišča je pripravljal tri leta. Lani januarja je prvič potrkal na vrata urednika zavoda »Borec«. V knjigi je 41 reportaž in 136 fotografij živih ali padlih borcev ter dokumentov iz NOB. V prvi zgodbi opisuje beg talca in kasneje partizana Žara z morišča v Mostah pri Žirovnici. Sicer pa je v knjigi več podobnih primerov, ko so ljudje za las ušli smrti. Najdaljša zgodba je »Skojevci z letaka in bo- > jišča«, v kateri Vidic opisuje j smrt dveh skojevskih skupin, Čas resne preizkušnje za gospodarsko politiko in samoupravljanje V petek je Centralni komite Zveze komunistov Slovenije razpravljal o naši dosedanji in prihodnji družbeno ekonomski usmeritvi. Osnova za razpravo so bile teze izdelane za to sejo in pa intenzivna razprava, ki je o tezah potekala od njihove objave v Komunistu 18. decembra do seje CK ZKS. Z družbeno ekonomsko reformo iz leta 1965 Jugoslavija ni povsem uspela niti v gospodarskem ne v družbenem pogledu. Izkušnje zadnjih let nam narekujejo, doseženi razvoj pa omogoča, da se lotevamo v sedanji etapi ■»krati s stabilizacijskimi ukrepi — ki naj zaustavijo nadaljnji odmik od ciljev reforme — tudi dolgoročnih posegov v naš družbenoekonomski razvoj, ki bodo prišli do izraza v spremembi ustave. Ena izmed nujnih kratkoročnih nalog je ohraniti prednost devalvacije in preprečiti v največji možni meri njene negativne posledice. Prizadevanje za brzdanje cen je v obeh pogledih bistvenega pomena. Težave v mnogih delovnih organizacijah so videti nepremostljive in mnogokje ne vidijo druge rešitve kot v zvišanju cen. Vendar pa brezglavo in vsesplošno višanje cen ne more pomeniti drugega kot novo inflacijo z vsemi posledicami, ki jih poznamo. Stabilizacija v tem položaju ni parola, ampak življenjska nuja, njen praktičen izraz pa mora biti učinkovito iskanje vseh možnih notranjih re-f.crv na vseh ravneh, res- nično prizadevanje za raz-bremenitev gospodarstva« obvladanje emisijske p0* litike in drugi ukrepi. D©* slednost in učinkovitost )e treba zahtevati tudi °& zveznih in republiških organov, ki so odgovorni uresničitev posamezn*0 faz stabilizacijskega Pr0" grama. Kot dolgoročnejša naloga, vendar pa prav tako neodložljiva, je postopn0 in dosledno uvajanje si' stemskih rešitev, ki nai postopno odpravijo potre-bo po administrativnem« centralističnem in etatist'" čnem odločanju na škod0 samostojnosti gospodaf' stva in samoupravljanja-Sem sodijo izpopolnitve v zunanje trgovinskem sistemu, carinski politiki ter davčnem in kreditnem sI' stemu. Vse te sistemske rešitve naj bi pripeljale k vzpostavitvi učinkovitega & funkcionalnega enotnega jugoslovanskega tržišča-Razvoj enotnega tržišča, »» naj bi ga dosegli z novimi ustavnimi rešitvami ie njen pogoj za dolgoročen in stabilen razvoj ekonomskih in političnih odnosov v Jugoslaviji. Centralni komite je v razpravi izrazil odloČU politično voljo, da se zastavljeni stabilizacijs*1 ukrepi učinkovito izpeli6! jo, obenem pa se je zavze^ za poglobitev samoupraV nlh odnosov in za ustr** nejše oblikovanje druŽ«*v noekonomskega sistema jasno opredeljenimi 1110 cijami federacije, rep"b' lik in drugih družbenop0* Uličnih skupnosti. V '•■Trte Zahtevajte v podjetju, ustanovi, da vam pripadajoči osebni doho-dek, in to del ali v celoti nakažejo na hranilno knjižico Gorenjske kreditne banke, ki ima svoje poslovne enote na Bledu, Jesenicah, v Kranju, Radovljici, škof ji Loki in Tržiču. Ob 50-letnici Save 1975. leta še enkrat večja proizvodnja Kolektiv industrije gumije-đellcUsnjenih in kemičnih iztek v Sava v Kraniu ie v Pe" »kt> * s,avr,ostno seJo delav-Ie.°8a sveta proslavil 50. oblet? obst°Ja podjetja. Pod-!92i S° narnrec 21. februarja »ki Ustanovlli štirje kranj-kin g0vcl- v takratnem Vul-l«vcevJe Začel° dc,ati 36 de" Do 1945 leta, ko je takrat-* Podjetje dobilo ime Sava kov Varna gumijevih izdel-krat ^ podietJe Vulkan dva-je j menjalo lastnika. Tako Mci c * ,eta P°staIa Podruž-gait ^"»Pcrlta, 1938. leta pa iioJ6, Povzela firma Contl-ftental iz Hanovra. vojni se je Sava z veli-napori vseh članov ko- tafirf vodstva podjetja g hitro razvijati. Kmalu Wo i U osvaJati proizvodih delkov' kI Jih Je bilo tu * J^i uvažati (transportom ' kunasti Jermeni, »«•>. Kmalu so premalK Prvotni prostori Kra^_.jnn1' zato so začeli z o novih obratov v Stra- žišču, v katerih je stekla proizvodnja 1958. leta. Od takrat naprej so močno povečevali tudi investicijska vlaganja. Tako so se s kvalitetno proizvodnjo tako uveljavili, da so 1967. leta navezali poslovne stike s podjetjem Sempe-rit. Hkrati so začeli osvajati novo tehnologijo in danes je Sava direktni dobavitelj gum za podjetje Volksvvagen. S pripojitvijo tovarne Standard ■ pa so 1968. leta v Savi osvojili še proizvodnjo umetnega 1 usnja in kemičnih izdelkov. Z uspešnim razvojem samo-j upravnih in ekonomskih od-j nosov se je v Savi vsakih 5 l let obseg proizvodnje podvo-i jil. Danes znaša njihov delež j v proizvodnji gumijevih iz-i delkov v Jugoslaviji 27 odstotkov, delež v proizvodnji j pnevmatik pa 37 odstotkov. Hitro pa se tudi povečuje i/ j voz. Lani so na primer Izvozili za 2 milijona dolarjev na konvertibilni trg, letos pa nameravajo izvoz še povečati. ! Zanimiv je tudi podatek, da je danes v Savi od 2740 za-I noslenih delavcev kar 5,6 od- stotka z visoko izobrazbo. Prav zato pa v Savi lahko osvajajo novo sodobno tehnologijo in nove delovne metode. Kaj pa v prihodnje? — Do 1975. leta nameravajo končati prvo fazo izgradnje nove pnevmatikarne. Hkrati bodo do takrat še za enkrat povečali proizvodnjo, število zaposlenih pa se bo povečalo na okrog 4000. 2e do konca tega leta pa nameravajo celotno proizvodnjo iz obrata I preseliti v obrat II v Stra-žišču. Produktivnost je v Savi v zadnjih letih nenehno naraščala in je danes enaka ponekod pa celo večja kot produktivnost v zahodnoevropskih državah. Zato so v Savi na prehojeno pot lahko resnično ponosni. Ob vrsti uspehov, ki jih je Sava dosegala v svojem razvoju, pa velja omeniti še enega. Pred 14 dnevi so v tovarni izdelali prvi radialni avto-plašč. Redna proizvodnja pa bo najbrž stekla že konec tega leta. A. 2. Predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar je na slavnostni seji delavskega sveta podelil 84 članom kolektiva odlikovanja predsednika republike. — Vera Kunčič, ki je 29 let zaposlena v Savi, je dobila medaljo dela. — Foto: Jereb Pavel Vovk, skupinovodja za remont ln montažo, je v Savi 20 let. Ob 50-letnici podjetja je dobil medaljo dela — Foto: Jereb Lani so zaposlili 300 novih delavcev V tovarni čevljev Alpina 21rl je bilo lani tudi na področju zaposlovanja delovne sile zelo uspešno. V začetku leta so imeli 1233 zaposlenih. Prek leta pa se je v tovarni v 2ireh, v obratu v Gorenji vasi in prodajni mreži Alpine zaposlilo 300 novih delavcev. Delovno razmerje pa je prenehalo 108 zaposlenim. Tako je bilo ob koncu leta v tovarni Alpina v 2ireh zaposlenih 1354 delavcev, in sicer r obratu v 2ireh 1002, v Gorenji vasi 165, in v prodajni mreži 187 delavcev. -lb sporov zaradi premeščanja delavcev Pri občinskem sindikalnem »vetu v Kranju uspešno dela pravna posvetovalnica, v kateri lahko dobijo nasvete vsi člani sindikata. Lani je obi- skalo posvetovalnico in zahtevalo od nje pojasnila prek 400 ljudi. Značilno je, da močno narašča število problemov zaradi premeščanja delavcev. Gradnja samskega doma Zaradi razvijajoče se industrije prihaja v Skofjo Loko vse več mladih delavcev, ki pa zelo težko dobijo primerna stanovanja. Zato se je stanovanjsko podjetje Lokain-rest odločilo, da zgradi na Za živahnejšo športno dejavnost CIani odbora temeljne izobraževalne skupnosti Kranj so se na zadnji seji zavzeli za poživitev Športne dejavnosti med šolsko mladino. TIS je v ta namen zagotovil v finančnem načrtu 8,5 milijona starih din. Vsota sicer ni posebno velika, zato so člani menili, da bi ta denar namenili le za nove dejavnosti, ki jih šole lani še niso imele v programu. Da pa bi financi- Več socialno ogroženih otrok v varstvu Na zadnji seji izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti Kranj so med drugim razpravljali tudi o varstvu socialno ogroženih otrok v občini. Podatke o številu teh otrok Je zbral občinski sindikalni svet Kranj in je v zvezi s tem rudi predlagal temeljni izobraževalni skupnosti nekaj ukrepov za izboljšanje sedanjega stanja. Po podatkih iz ankete je v občini 7000 socialno ogroženih otrok, ki so potrebni družbenega varstva. Ti otroci žive v družinah, katerih poprečni dohodek na člana družine je manjši od 450 din na mesec. Ob sprejemanju v vzgojno varstvene ustanove naj bi bili otroci iz socialno ogroženih družin deležni še posebnih olajšav. Sedanji mejni znesek, pri katerem se lahko uveljavlja sklep o manjšem prispevku za varstvo, naj ne bi bil več 250 din dohodka na člana družine, pač pa 350 din. Člani izvršnega odbora so tudi menili, naj bi se povsod tam, kjer Je možno, uvedla brezplačna kosila za šolske otroke v varstvu in kjer tega še nimajo. Prav tako naj bi otroci ki socialno ogroženih družin prejemali brezplačno šolske potrebščine. Nekatere šole, posebno tam, kjer imajo na šoli socialnega delavca, že na omenjen način pomagajo otrokom ic teh družin. Slišal se je celo predlog, naj M šole imele tudi neki fond, iz katerega bi lahko socialni delavec razdeljeval manjše zneske (ekskurzije, šolske potrebščine) otrokom iz družin, ki take izdatke težko zmorejo. Sindikat se tudi zavzema za to, da bi družba lahko zagotovila staršem nadarjenih otrok, ki pa nimajo možnosti nadaljnjega šolanja, da bo njihov otrok prejemal štipendijo ali posojilo. Otroci iz socialno ogroženih družin namreč vse preveč odhajajo v poklicne šole ali že kar v delovne organizacije, namesto, da bi ob svoji nadarjenosti obiskovali še srednje, višje in visoke šole. Na seji izvršnega odbora so se tudi zmenili, da bo TIS organizirala sestanek, na katerega bodo povabili socialne delavce s šol, predstavnike centra za socialno delo in patronažu a shvho Na sestanku bi se podrobneje dogovorili o Intenzivnejši skrbi za vključevanje otrok iz socialno ogroženih druilfn v družbeno varstvo. L. M. Trati v Frankovem naselju samski dom s 160 posteljami, čeprav se gradnja še ni začela, je oddanih že 110 postelj, ki so jih odkupila loška podjetja za svoje delavce, -lb ran je potekalo brez zapletov, so člani predlagali komisijo, ki naj bi športno življenje na osnovnih šolah ocenjevala. Ocenjevanje bodo verjetno opravile že obstoječe komisije za upravljanje s sredstvi za ure deljenega pouka in fakultativne ure. Šolska športna društva pa naj bi se letos formirala v zvezo športnih društev pri občinski zvezi za telesno kulturo. —lm V zadnjem času se je namreč precej zmanjšala zaščita delavca, delovnim organizacijam pa so dane široke možnosti proti volji delavcev. Delovne organizacije morajo sicer urediti v svojih splošnih aktih, kdaj je premestitev dopustna, vendar so to uredile dokaj šablonsko, največkrat kar s prepisovanjem zakonskih tekstov. Takšna pomanjkljiva ureditev pa pomeni za delavca zmanjševanje zaščite njegovih pravic, ker so vsaki ukrepi zoper delovno organizacijo negotovi. Večjemu številu zadev, ki jih je pravna posvetovalnica obravnavala, bi se bilo mogoče izogniti že s popolnejšimi, manj zastarelimi splošnimi akti delovnih organizacij in /. boljšo obveščenostjo delavcev o njihovih pravicah in dolžnostih, ki so jim dane po zakonitih in samoupravnih predpisiii. Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so z namenom, da se zagotovi uspešnejša zaščita delavcev in boljše delo pravne posvetovalnice, predlagali, da bi ObSS ponovno organiziral izobraževalno akcijo o pravicah in dolžnostih delavcev iz delovnih razmerij in socialnega zavarovanja. Zavzemati bi se bilo treba tudi za takšno zakonodajno ureditev, ki bi nudila delavcu več zaščite pred premeščanjem in odpuščanjem. Da bi delo pravne posvetovalnice potekalo v redu in nemoteno vse leto, pa so predlagali namestitev še enega strokovnega sodelavca. —Ib V tovarni Plamen Kropa pravijo: Dolar naj bo dolar Pojasnilo, da je med gorenjskimi podjetji, ki so se po novem tečaju dinarja znašla v neprijetnem položaju oziroma v težavah, tudi tovarna vijakov Plamen v Kropi, nas jc precej presenetilo. Presenetilo zalo, ker je to podjetje z visoko produktivnostjo, kvalitetno proizvodnjo in moderno tehnologijo v zadnjem času dosegalo zelo lepe uspehe. Spomnimo se, da jc podjetje v zadnjih letih veliko vlagalo v družbeni standard svojih delavcev in Krope nasploh. Precejšnja sredstva jc namreč namenjalo organizacijam in ustanovam, ki delajo na k roparskem območju. Pa tudi osebni dohodki v podjetju ifl skladi so bili ugodni. Kje je torej vzrok, da se je podjetje po devalvaciji naenkrat znašlo v neprijetnem položaju in da 520-čuuv skemu kolektivu grozi, da se bo konec leta, če se ne bo kaj spremenilo, znašel brez skladov? »Odgovor je enostaven. Znano je, da približno polovico naše letne proizvodnje izvozimo in od tega glavni del na vzhod. Največ izvažamo v Sovjetsko zvezo in na Poljsko ter nekaj na Madžarsko. Letos smo programirali, da bomo proizvedli osem tisoč ton vijakov oziroma za 80 milijonov dinarjev. Od tega pa imamo predviden* dobro polovico za izvoz na vzhodni trg. Po devalvaciji dinarja pa smo izvedeli, da ostane vrednost tako imenovanega vzhodnega dolarja še vedno 12,50 dinarja. Ker z našim izvozom v Sovjetsko zvezo omogočamo normalno dobavo dogovorjenega starega Železa i/. Sovjetske zveze za jeseniško železarno in ker je računska vrednost zahodnega dolarja 15 dinarjev, bomo po tej logiki izgubili vse sklade. Ali z drugimi besedami: to pomeni okroglo 6 milijonov novih dinarjev manj dohodka,« nam je povedal direktor Plamena tovariš Šartori. »In kaj nameravate?« »Upravičeno, vendar vsaj ta hip malce težko vprašanje. Za zdaj vemo le to, da bomo z vsako novo podra* žilvijo (od elektrike in prevoza naprej) delali v izgubOj Zato bomo morali v najboljšem primeru /manjšati sklade in če ne bo drugače tudi osebne dohodke. Vendar pa se bomo slednjemu skušali izogniti, sai menim0' da bi to demoraliziralo delavce in zmanjšalo produk; tivnost oziroma proizvodnjo. Zato nameravamo ostati zvesti našemu programu, kar pomeni, da bomo še naprej težili k povečanju proizvodnje in zmanjšanju re#" je. Vseeno pa se težavam ne bomo mogli izogniti, čc prej ko slej ne bomo pri nas vrednost vzhodnega dolarja izenačili z obračunskim.« »Kako pa bo letos s skrbjo za družbeni standard?* »Odločno bomo vztrajali, da se družbeni štanda*" kraja, v katerega vsako leto precej vlagamo, ne hO zmanjšal. To ne bi bilo dobro in prav, saj nam na našem področju že tako primanjkuje delovne sile' Ravno zato bomo letos naša sredstva različnim organ* zacijam in ustanovam na tem področju v primerja1* z lanskim letom skušali še povečati.« A. Žala* lllll llllillllllllllllllllllllllllllilllllllllllillilllllllll......Illllllt IIIilllllltlllBllllIIISIIIIIIIfllll IlIllItaillllltlllllllllflllllllillllllllllllllJJHillEiflllllllllllSl1-'* Mladim niso dovolj le lepe besede Nekaj kritičnih misli in stališč ob razpravi o predlogu resolucije razvoja in proračuna občine za leto 1971 Pred leti so bile žive razprave o problemih mladine. V zad- | njem času so te razprave stopile v ozadje. Vprašanja okoli samostojnega političnega organiziranja mladih že v preteklih razmišljanjih niso bila v ospredju. Razprava o prihodnjem razvoju v občini je gotovo najbolj primerno mesto, da mladi sami opozorimo na probleme svojega organiziranja v /MS Razprava pa je lahko tudi vzvod za odpravljanje nekaterih pomanjkljivosti, zlasti v informi- , ranosti odbornikov. IZOBRAŽEVANJE Ni dovolj, da se predlog resolucije omejuje na podelitev 30 štipendij in 50 posojil. Občina bi morala še bolj spodbuditi načrtno poklicno usmerjanje, nadalje pa poskrbeti, da več sposobnim mladim že takoj po osemletki s štipendijo omogočimo šolanje. Torej ni dovolj (kar pravi predlog resolucije), da bo ob- čina proučila možnosti za enoten štipendijski sklad. Pri tem je možno računati, da bi poleg občine v tak sklad za štipendiranje vložile svoja sredstva na začetku vsaj manjše delovne organizacije, kar bi omogočilo enotno kadrovsko politiko za vse vključene. Delovne organizacije, ki bi nadalje samostojno štipendirale, pa bi uskladile kriterije s pogodbo, ki je omenjena v predlogu resolucije. DRUŽABNO ŽIVLJENJE Možnosti za kulturno, športno dejavnost ter i\-kreacijo in izlete so pri mladih zeKJ različne, veliko jih je, ki i"1** jo teh možnosti prav malo ali nič. Splošna značilnost P* je, da je to področje prepuščeno interesu (standardu; tudi pri mladih. Ni treba P°" udarjati, da so posledice socialne, idejno vzgojne pa tud« druge. Razumemo, da ob omejitv1 proračunske potrošnje ni goče pričakovati z dodatnim' investicijami v objekte iP"* povečanih možnosti za družabno življenje. Nesprejemljiv pa je za nas odnos dO tako imenovanih specializirf' nih organizacij, katerim se z več let minimalno ali ničJ* povečujejo sredstva. To vcij za: Pogovor s predsednikom kamniške občine Omejitev potrošnje na vseh področjih »Kot predsednik občine, odbornik ali družbenopolitični delavec poznam občinsko proračunsko situacijo že od 1957. leta, toda letos bo najtežje,« je dejal Vinko Gobec, predsednik občine Kamnik Stabilizacijski ukrepi zadevajo v vsa področja gospodarskega J*1 družbenega življenja. Računski stroji delajo dan ni noč, da hi ugotovili posledice tega ali onega ukrepa, predpisa, navodi- a> zakona itn. V današnjih pogojih ni mogoče zadovoljiti vseh Potreb, v?eh želja. In prav o teh težavah sem se pogovarjal z inkom Jobcem, predsednikom skupščine občine Kamnik. »Kaj predvideva plan proračunskih dohodkov občine *a letošnje leto in kakšne te-*ave čakajo občinsko skupščino na tem področju?« »Najprej naj povem, koliko dcnarja smo imeli lani. I^mi je občinski proračun znašal 860 milijonov S din, Temeljna izobraževalna skupnost je imela na voljo 809 milijonov S din, v skladih pa je bilo 1 milijardo in 300 milijonov S d'n, od tega je bilo za 400 milijonov S din kreditov. Od te-8a smo v občini porabili 2 miHjarde 800 milijonov S din, Ostalo pa je približna 200 milijonov S din. Ker pa imamo j>e neporavnane obveznosti iz 'anskega leta, je teh 200 milijonov predvidenih za porav-navo teh računov. Predlog občinskega proračunu 2^ lctos p,cdvidcva 873 m'iiionov din dohodkov za °bčinski proračun, za zadovoljitev vseh potreb pa bi po-trebovali 1 milijardo in 600 milijonov S din. Kot odbor-n'k. politični delavec in predsednik občine poznam proračunsko situacijo že od 1957 lc-ta> loda letos bo najtežje. Pa >n Po naši krivdi, temveč za- rad zveznega predpisa o do- voljeni najvišji stopnji povečanja proračunskih sredstev.« »Bi nam lahko to podrobnejše obrazložili?« »Zvezni predpis določa, da se letos lahko prispevki iz osebnega dohodka, davki in takse povečajo v poprečju skupaj za 10,8 odstotka. V Kamniku smo vedno spoštovali načela splošne jugoslovanske politike in jo v praksi tudi izvajali. Hoteli smo se čim bolj približati načelu, naj s sredstvi razpolaga tisti, ki jih ustvarja. Tako je 1967. leta občinska prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka znašala 4,70 odstotka, 1968., 1969. in 1970. leta pa jc ta prispevna stopnja znašala le 4,38 odstotka. Razen treh občin v Sloveniji, v ljubljanski regiji pa smo nasploh imeli najnižjo prispevno stopnjo. To pomeni, da je s toliko več denarja razpolagalo gospodarstvo naše občine. Tudi letos smo nameravali vztrajati na tej prispevni stopnji, toda z denarjem zbranim na ta način ne bi mogli pokriti niti najosnovnejših potreb. Zato predlagamo skupščini, da sedanjo prispevno stopnjo iz osebnega do- hodka povečamo od 438 na 4,50 odstotka. Na prvi pogled nam lahko kdo očita, da rušimo stabilizacijske ukrepe. Toda ta videz vara. V najugodnejšem letu se bruto dohodki občine pove"-^'o za 14 odstotkov, lani pa so se glede na 1969. leto povečali le za 12 odstotkov. Tisti, ki v r-ejjhvjfh letih niso spoštovali načela gospodarske politike in so z višjo prispevno stopnjo obremenjevali gospodarstvo, imajo glede na zvezni predpis letos višjo startno osnovo, to pa pomeni, da bodo dobili več denarja v občinski proračun. Zvezni predpis bi moral določiti najvišji odstotek prispevka na osebni dohodek, ki je poglavitni vir financiranja občinskih družbenih potreb. To bi bilo pošteno. Po domače povedano je to takole: kdor je z nižjo prispevno stopnjo doslej manj obremenjeval gospodarstvo in na primer na ta način dobil v občinski proračun milijon dinarjev, lahko po zveznem predpisu sedaj to vsoto poveča samo za 10,8 odstotka. Kdor pa je že imel doslej predpisano višjo prispevno stopnjo in je na ta način dobil dva milijona din v občinski proračun, lahko sedaj po zveznem predpisu poveča to vsoto prav tako za 10,8 odstotka. Prvi bo lahko občinski proračun povečal za 108.000 dru- gi pa za 216.000 din. Vidite, to je tisto, na kar se mi jezimo. Nagrajen je vedno tisti, ki kritizira, mi, ki smo v prejšnjih letih pošteno delali in v skladu s splošno jugoslovansko politiko, pa smo prizadeti.« »In kako nameravate ublažiti te zares kočljive težave?« »Splošno merilo za Slovenijo je, da se sredstva za financiranje Temeljne izobraževalne skupnosti povečajo za 18 odstotkov. Nočemo biti izjema. Skupna stopnja prispevka iz osebnega dohodka 4,50 odstotka naj bi se razdelila tako, da bi 42 odstotkov od tako zbranega denarja šlo v občinski proračun za kritje splošnih družbenih potreb, 58 odstotkov denarja pa za TIS. Poleg izvirnih dohodkov bo Temeljni izobraževalni skupnosti potrebno zagotoviti še 40 milijonov S din, kar bomo poskušali doseči prek sklada za razvoj družbenih služb. Nadalje bomo v občini odložili marsikateri načrt za leto dni. Krajevne skupnosti bodo dobile letos 2,8 odstotka več denarja kot lani, vendar bomo vse naše napore usmerili na uspešen izid referenduma za ponovno uvedbo samoprispevka. Referendum bo aprila, občani pa naj bi plačevali 1 odstotek od osebnega dohodka za dobo petih let. Tako zbran denar naj bi uporabili izključno na področju krajevnih skupnosti za financiranje splošnih družbenih potreb na področju neko krajevne skupnosti. Lanskoletna potrošnja bo zagotovljena tudi letos s to razliko, da se bodo sredstva za sodstvo, tožilstvo in državno upravo povečala za okrog 5,4 odstotka, sredstva za socialno skrbstvo za 18,8 odstotka, za komunalno dejavnost 9 odstotkov in za delo družbenopolitičnih organizacij in društev 8 odstotkov. Osebno sem prepričan, da bo precej pripomb, ker bo premalo sredstev za komunalno dejavnost ali delo društev. Težko je v teh pogojih in s temi sredstvi upoštevati vse želje, razen tistih, ki bi ogrožale življenjski standard ali življenja občanov. Kdor bo zahteval več denarja, bo moral predlagati, komu naj zmanjšamo dodeljena sredstva. In na koncu še to: Občanom in delovnim organizacijam bomo iskreno pojasnili naše težave.« J. Vidic tehnik^Činski odbor Liudske like — Občinsko zvezo društev Prijateljev mladine — Občinski odbor Zveze tabornikov — Mladinski odsek planinskega društva Vse organizacije bodo morale svojo dejavnost bistveno omejiti in zanemariti nekatere nujne potrebe. Ni sporno, da so te organi-Zacije pomembne tudi kot dejavnik vzgoje in socialnega ttenačevanja. Predlagana »rediva jim ne omogočajo, da bi to vlogo izpolnjevale. Razen tega ni sprejemljivo, da se z ostajanjem na enaki višini sredstev zanemarja in uničuje voljo do dela, ki so jo klJub slabim pogojem pokazale vse te organizacije zadnji cas. Mladinski turizem je v Predlogu resolucije popolnoma ignoriran. Tudi za to področje velja podobno kot za družabno življenje. Toda, če že ni možnosti za takojšnjo sanacijo objektov, potem je toliko bolj potrebno, da letos vsaj izdatneje podpremo tiste organizacije, ki ga lahko organizirajo (taborniki, planinci, počitniška zveza) v okviru obstoječih objektov (zlasti v drugih občinah — žal). Nekateri otroci socialno-šib-kih staršev odhajajo po naročilu zdravnika v zdravstvene kolonije. To je gotovo izredno pomembna socialna struktura, ki jc povrhu še zdravstveno utemeljena. Zato ni prav, da v dodeljevanju sredstev za to občina predvideva enako višino kot lani, Jasne so namreč ugotovitve, da se premalo namenja in da večina otrok ne more uživati tega. V zavesti otrok, ki jim zdravnik svetuje kolonijo pa ne morejo iti, ker nimajo denarja, so gotovo zelo hude posledice. Pomen družbenopolitičnega delovanja, zlasti med mladi- no, raste ob zahtevnosti nalog, ki si jih zastavljamo v družbi in ob rastočih različnostih položaja ljudi. Kompliciranost nalog povečuje različnost interesov, postavlja navdušenost za politično delo v odvisnosti od strokovnosti v razreševanju problemov. Tako situacijo pogojuje zavest ljudi, ki pričakujejo v vsaki situaciji konkretno rešitev. Vse to poraja potrebe po večjih vlaganjih v dejavnost političnih in družbenih organizacij, posebno tistih, ki delujejo med mladino. Večja vlaganja v politično delo med mladino morajo pomeniti predvsem več: — idejno političnega dela, zlasti izobraževanja — strokovno sposobnost vodstvenih kadrov, da razumejo današnjo stvarnost in se znajo lotiti njenega izboljšanja. Obstoječ predlog proračuna pa zmanjšuje naše finančne možnosti za 4 milijone SD, zato nanj ne moremo pristati, ker bi pomenil bistveno okrnitev programskega koncepta in obstoječega delovanja organizacije. Nesprejemljiva so gledanja, ki so ponekod prisotna, da proces demokratizacije zahteva deprofesionalizacijo dela političnih organizacij. V stvarnosti je ta proces že potekel, zato so pojmovanja toliko bolj živa. Demokratizacija res zahteva deprofesionalizacijo, a ne dela, temveč odločanja, kar pomeni, da naj bodo profesionalni delavci tisti, ki organizirajo čimboljše procese odločanja, ne pa da sami odločajo namesto drugih. Obenem pa vprašanja birokratizacije političnih delavcev (v ZMS gotovo bolj uspešno kot drugje) rešujemo z menjavanjem vodstvenih kadrov. Želimo še poudariti, da gre za 4 milijone, ki omogočajo normalno delo, ne pa nekega I povečanja. Ob tem bi opozorili, da je bil v predhodnih razpravah na političnem aktivu občine i/ražen dvom. da letos povišanje izdatkov ni primerno zaradi omejitve splošne potrošnje. Zato opozarjamo na sredstva, ki ih planira občina za redno dejavnost svojih organov, k ?r predlaga povečanje od 480 milijonov kar na 600 milijonov SD. Seveda ne dvomimo o upravičenosti argumentov, da je potrebnih čez 10 novih uslužbencev in da jc trebi zaposlenim dvigniti OD, da bodo izenačeni z drugimi področji združenega dela (šolstvo, zdravstvo ipd.). Ni pa sprejemljivo, da predlagatelji očitno neenako vrednoti potrebe svoje uprave in potrebe ZMS kot tudi drugih družbenih organizacij. ZVEZA MLADINE SLOVENIJE — PREDSEDSTVO OBČINSKE KONFERENCE Zavrnjen predlog pogodbe 0 zdravstvenem zavarovanju socialno ogroženih kmetov Zakon o prispevkih družbenopolitičnih skupnosti k stro-Skom zdravstvenega zavarovanja kmetov za letos določa, da prispevajo občine k stro-škoin zdravstvenega zavarovanja za socialno ogrožene kmete zneske, ki jih občine m skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov pogodbeno določijo. Skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov je občini Kamnik predlo/ila osnutek pogodbe, s katero naj bi se uredila višina in na- čin plačevanja prispevka občine k stroškom zdravstvenega zavarovanja za socialno ogrožene zavarovane kmete. V tem osnutku pogodbe skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov predlaga, naj občina plačala skupnosti razliko med pobranim ter skupnosti odvedenim prispevkom in predpisanim prispevkom za posameznega zavarovanca. Ta prispevek je lani znašal 26 odstotkov od katastrskega dohodka in pavšalno 20.000 S KZ Sloga Kranj Kmetovalce obveščamo, da bo v četrtek, dne 25. februarja, ob 19. uri predavanje o pridelovanju krompirja spremljano s filmom Predaval bo ing. Repanšek Viktor Predavanje bo v upravi zadruge Gasilska ul. 5 (S t razišče) V nedeljo, 28. februarja, bo ob 9. uri na upravi zadruge predavanje o molznih strojih in higieni pri pridobivanju mleka. Predaval bo veterinar Davorin Sobar. din na gospodinjstvo. V kamniški občini je to znašalo 68,901.000 S din. Prispevek je bil v celoti plačan in odveden skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana. Za letos pa je skupnost sprejela višjo stopnjo, in sicer 34 odstotkov od katastrskega dohodka in pavšal 17.800 din na zavarovanega člana (letos toliko na člana družine, lani pa 20.000 S din na kmečko gospodinjstvo). V kamniški občini je 909 kmečkih gospodinjstev z 2878 družinskimi člani, katastrski dohodek za ta gospodarstva pa znaša blizu 282 milijonov S din. Lani je znašala odmera za zdravstveno zavarovanje kmetov kamniške občine 68,927.400 S din, letos pa znaša 147,084.700 S din. Računi niso čisti, so zaključili odborniki in odložili predlog pogodbe do naslednje seje. Med tem časom bodo pogodbo temeljito proučili, povprašali pa bodo tudi sosednje občine, kaj menijo o tej pogodbi. »Žalostno je,« so dejali na seji skupščine občine Kamnik, »da se moramo prav na tem področju boriti za vsak dinar, toda v teh pogojih ni druge pomoči.« J. Vidic ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦O ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ Leptospiroza prašičev Leptospiroza je zelo nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo številne lepto-spire, bolezen pa je nevarna tudi ljudem. Zaradi težkega izkoreninjenja bolezenskih klic iz obolelih živali je bolezen zelo neprijetna, ko se pojavi na živinorejskem obratu. Zato se trudimo s preventivnimi ukrepi, da odstranimo vsako možnost vnosa klic v hlev. Pri prašičih je najpogostejši povzročitelj bolezni Leptospira pomona, dostikrat pa tudi Leptospira icterohemorrhagiae. Leptospiroza je razmeroma pogosta bolezen pra-Bičev in je povzročila v Sloveniji že veliko škode. Živali se okužijo prek poškodovane kože, sluznice prebavil in dihal, prek očesne veznice ipd. Klice prispejo v kri in se tam hitro razmnožijo ter jih po 3—4 dneh najdemo po vseh organih. Peti dan po okužbi pa tvori organizem Hevilna specifična protitelesa, ki preženejo povzročitelja bolezni iz krvi in organov, ne morejo pa ga doseči v ledvičnih cevkah. Tu se klice razmnožujejo naprej in kliconosci jih Izločajo s sečem lahko tudi nekaj mesecev. To |e tudi glavni razlog, da se bolezen zadržuje v čredi iz roda v rod. DrugI činitelj pa so nehigienske prilike na posestvu. V stoječih vodah se leptospira zadržuje teden dni in več in v scalnici ohrani sposobnost okužbe nekaj ur. Sicer pa so klice slabo odporne in sušenja ne prenesejo. Zato je čistoča zelo važen člen v boju proti leptospirozi. Bolezen ni lahko ugotoviti, kajti le redke živali kažejo izrazite bolezenske znake (zmanjšan apetit, vročina in driska). Bolezen traja često le nekaj dni in lahko se zgodi, da je sploh ne opazimo. Pri dolgotrajni obliki bolezni pride do sprememb na ledvicah. V tem primeru ozdravijo prašiči čez nekaj mesecev (5—6 mesecev). Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo, predvsem zaradi abortu-sov v zadnjih tednih bre-josti in poginov med novorojenci. Pri zdravljenju moramo nuditi živalim zdravila, ki se izločajo z urinom (streptomicin, tetracikli-iti). Pri novonabavljenih plemen jakih in p le menicah se je treba prepričati, da niso okuženi z lepto-spiro. Ob zatiranju lepto-spiroze prašičev je treba tudi izločiti možnost oku* zevanja od drugih živali, tako od domačih, kot od divjadi in drugih. dr. S. Bavdek Kmetijski nasveti Slovenski sadni izbor Svetovati pravo sorto jablane ali hruške, ki bo leta in leta stala v sadovnjaku in spominjala na napako, nikakor ni lahka reč. Pri izbiri je treba upoštevati rodovitnost, odpornost, kakovost plodov in zahteve trgovine, ki razen dobrega okusa terja še prikupno barvo, lepo obliko in prijeten vonj. Slovenski sadjarski strokovnjaki so se vendar zedi-nili za okvirni sadni izbor, ki seveda ne pomeni obveznega zakona, temveč le dobrohotno priporočilo. Določili so ga na podlagi ankete, ki je bila lani izvedena po Sloveniji ter s pomočjo najnovejših ugotovitev raziskovalnega dela. *) JABLANE: Izmed desetin sort jabolk so najbolj cenjene naslednje: zlati delišes, jonatan, zlata parme-na, Priolov delišes, richared in koksoranžna renata. Ker pa v nasadu jablan ne sme rasti samo ena sorta (ki se sama ne oplojuje), temveč še dodatne oplojevalke, je potrebno sadni izbor razširiti še za nekaj dopolnilnih sort: krivopecelj, beličnik, grafenštanjc, James Grieve, kanadko in sevko. Ko izbiramo posamezno sorto moramo vedeti, da za zaprte lege in nižine jonatan ni primeren. Koksoranžna renata je precej občutljiva za pozebo, zahteva pa tudi skrbno nego. Zlata parmena ni za revna tla, kjer se hitro izrodi in izčrpa. Zahteven je tudi delišes. # HRUŠKE: Hruške, ki zdržijo zimsko skladiščenje, lahko dajo sadjarju lepe dohodke. V poštev pridejo le žlahtne hruške, saj naše domače, stare sorte različnih moštnic, tepk in maslenic niso prave jedilne sorte in za sodobno sadjarstvo ne predstavljajo velike koristi. Izmed žlahtnih hrušk predvideva slovenski sadni izbor naslednje sorte: viljamovko, kleržo, boskovko in conference kot glavne sorte ter petrovke, trevuške, passe erassane, klapovke in še nekatere druge — kot postranske sorte za različne sadne okoliše. Inž. M. L. OD 20 APRILA DO 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU U m •ZAVESE •PREPROGE •POHIŠTVO • GOSPODINJSKI STROJI m u rli a Kvalitetna rast pevskega zbora Jesenice ^Jesenicah so pred vojno delovali izredno kvalitetni pevski lborl, po vojni pa so jih začeli ustanavljati tudi po drugih *ečiih krajih jeseniške občine. Prav v zadnjih dveh letih pa le Postalo kulturno življenje na tem področju še bolj razgi-j^o in plodno, saj poleg pevskega zbora Jeklar in mladinca zbora srednjih šol uspešno deluje tudi pevski zbor 'ce, ki ga vodi prof. Milko škoberne. J^'vski zbor združuje 60 Pevcev iz Žirovnice, z Blejske .^obrave, Jesenic, Javornika lz Lesc. Lani jim je uspelo »^Praviti zelo kvaliteten in ^stc'* celovečerni koncert, Jemali so za RTV Ljub-p na- svoj največji uspeh 50 dosegli na medna-cj n~m festivalu v Gori- ktr-Jatn -*e ^ens^i zbor v ^dno hudi konkurenci zbo-Boi12 ^koslovaškc. Poljske, 'Karije in Italije osvojil če-. 0 mesto, mešani zbor pa se uvrstil med prvih deset. je ° 7animiv in obsežen pa njihov letošnji načrt, saj nameravajo poleg koncertnega programa za Osnovno skupnost glasbene mladine, ki bo na Jesenicah 12. marca, pripraviti tudi program za gostovanje v Trbovljah 20. marca. S Trboveljčani imajo tesne prijateljske stike, saj se vsako leto dogovorijo za medsebojna gostovanja in nastope. Aprila bo jeseniški pevski zbor povabil v goste goriški pevski zbor Segizzi, ki sicer vsako leto organizira v Gorici mednarodni festival pevskih zborov. Prav tako pa pripravljajo program za občin- ljubezenska zgodba |jQ.ar Precej dni je privab-. gledalec v kranjska kine-\ilmr^!a noveisi italijanski " Ljubezenska zgodba — i Pri nos ga poimenujejo kar fijjte&nska igra). Atrakcija ^a je nastop znane operne JJ*« Annc Moffo v glavni in pa dejstvo, da zara-r Več »nespodobnih* prizo-j?V Predvajajo film po Ita-' v cenzurirani različici. Za 1^'koga je bilo le to spod-0^a. do si je film tudi sam gedal. Verjetno je izkupiček 80 filma večji od nedavnih E***lflV novega slovenskega \£a Na klancu, čeprav je le-,*1 videla mnolica šolarjev, Jelenske zgodbe pa mladi-kaiZt*°d osemnajstih let ni-°r ne priporočajo. tuJern tl'm dejstvom in pa lil ' Pr'/'"vedim tistih, ki so g0 *e videli, je nasedlo mno-dQrradnyrdnih gledalcev, ven-odi/Se z,,'> da jih je precej og ° s Predstav razočaranih, Urno,1' in nekaj tudi kaf?'Sko nepotešenih. Za- ie^'gbezenska srečanja poro-in ^xnmor. Ljubezen s «din0°m /« takrat pomeni b| Življenjsko molnost da ij*' se dokončno zave, k Jto? fca* ne more iz svoti „eze> ne more ne spremeni-Vtmc °bre| .Ve,ikim vlomom, saj Je \a tava šele v začetni fazi. ^ov V*11 ima okoU 40 v,°-*eheo tatvlni vrednost odneseni b,aga pa ,e 18 sedaJ »ov S* "a 9 starih mili jo le ^ vlomih ni izbiral, vzel Vo: "J rnu Je prišlo pod ro-C 8tr°ie' računske brjjLv radio, tranzistorje, 8e \ 1* »troje, motorne žari^ *able, instalacijski mate-Utrsv?e.ril°' obleko, celo 180-hladilnik. *'°Mo^a^ ^e Tmtno le nekaj v- Maja lani Je z grad-a občinske skupšči-v .TTek- račun pri SDK lefoanJu 515-1-135 - Te-21 kaV rcdakciJa 21-835 'on i lmrava »sta, ma-iMtaa in naročniška 22-152. - Naročni-db; tetna 32, polletna 16 SO ' cena *a eno številko SedaTl MaU °*Ias,: be" " 1 mn. naročniki imajo ^^°Pusta. Neplačanih ne objavljamo. Prodam 3000 kg lepega SENA. Kokra 74 777 Poceni prodam SLAMOREZ-NICO, motorno GNOJNICNO ČRPALKO in leseno JERME-NICO, veliko 135 cm. Potočnik Franc, Bukovica 24, p. Selca 778 Prodam KRAVO, dobro mlckarico. Olšcvek 22, Preddvor 761 Kupim brejo KOZO. Poga-čar, Valburga 39, Smlednik 694 Kupim suhe SMREKOVE PLOHE. Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97, Žabnica 695 Kupim 120 do 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Šolar Stanko, Ljubno 4, Pod-nart 762 Kupim malo rabljen 13-col-ski GUMI VOZ. Raztresen Franc, Lučine 32, p. Gorenja vas nad škofjo Loko 763 Kupim globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 23-369 Kranj, Moša Pijade 46, stanovanje 4 779 Kupim okrog 10 ton hlevskega GNOJA, Gašperlin, Milje 24, Šenčur 780 ' motorna vozila Kupim AVTO mini cooper ali fiat 850 special. Holy Boris, Delavska cesta 24, Kranj 764 Nujno iščem v Kranju GARAŽO. Plačam dobro. Rogelj Polde, Jenkova 4, Kranj 765 FIAT 1300, prevoženih 6000 km zamenjam za malo rabljen FIAT 850. Naslov v oglasnem oddelku 766 Prodam dobro ohranjen FIAT 750. Predoslje 26, Kranj 767 Ugodno prodam malo rabljen TAHOMETER za tovorni avto znamke »kinzle«. Bri-tof 156, Kranj 768 stanovanja IIIII« M..................IIIMIIIIIIIIII Tričlanska družina nujno potrebuje KUHINJO in SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 710 ELEKTROTEHNIK, samski išče opremljeno sobo v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku Iščem dve prazni SOBI za dve leti. Plačam vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 769 Starejša upokojenka išče začasno opremljeno SOBO v Kranju. Zazeljena je tudi domača prehrana. Ponudbe pošljite pod »do 30.000 ali do 100.000« 770 Mlada zakonca z otrokom iščeta GARSONJERO aH SOBO z možnostjo pranja in kuhanja. Zoreč Martin, Moša Pijade 44, Kranj 771 zaposlitve m Sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA, 42-urni teden, prejemki 10,00 din na uro. Mizarstvo, Bratun Franc, Cesta na Rupo 13, Kranj 772 GOSTILNA »ROŽNIK« Ljubljana, Cankarjev vrh 1, sprejme v stalno zaposlitev samostojno KUHARICO in NATAKARICO. Stanovanje in hrana v hiši. Dobra plača po dogovoru 773 posesti ZAZIDLJIVO PARCELO v Stražišču zamenjam za njivo v Bitnjah ali Stražišču. Naslov v oglasnem oddelku 774 zgubljeno Pred Zdravstvenim domom v Kranju najdeno uro dobite na Kokrici, Cesta na Rupo 5 775 Marija Česen, Strahinj 80, obvešča, da ni plačnica dolgov, ki bi jih napravil mož Ccscn Jakob, Strahinj 80 776 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT Kranj obrat Komercialni servis prodaja v svojom skladišču, cesta JLA 1 (bivši Beksel): koruzo, pšenico, otrobe, pšenično krmilno moko, krmila za krave molznice in krmila za perutnino. Cene konkurenčne. — Se priporočamo vsem prebivalcem! Naklo, 23. februarja. Ob 10.40 je voznik osebnega avtomobila KR 183-44 Ivan Kranjc iz Tržiča vozil iz Naklega proti Kranju. Na Pivki je dohitel osebni avtomobil LJ 378-21, v katerem je bil Albin Novšak s Pristave pri Tržiču. Novšak je nameraval zaviti v levo s ceste I. reda v vas Pivko. Voznik Kranjc se je s svojim avtomobilom zaletel v zadnji desni blatnik Novšako-vega in ga porinil v nasproti vozeči tovornjak KR 103-34, ki ga je vozil Milan žos iz Kovorja pri Tržiču. V nesreči je bil Novšak hudo ranjen. Materialna škoda na vseh avtomobilih znaša okrog 17.000 dinarjev. — A. Z. UMIKAL SE JE AVTOBUSU Na Cesti železarjev na Jesenicah je v četrtek, 18. februarja, nekaj pred šesto uro zjutraj voznik osebnega avtomobila Ciril Kleindinst z Brezij zadel Milana Mraka, ki je hodil po desni strani zunaj cestišča. Nesreča se je pripetila, ko se je voznik izogibal avtobusu, ki je vozil po sredini ceste. Voznik Kleindinst se je moral umakniti skrajno desno, pri tem pa je zadel pešca zunaj cestišča Pešec je bil laže ranjen. NEZGODA NA VIADUKTU LEŠNICA V soboto, 20. februarja, popoldne jc na cesti prvega reda na viaduktu Lešnica voznica osebnega avtomobila Ana Kosci iz Kranja trčila v drsno ograjo viadukta. Nesreča se je pripetila verjetno zaradi tega, ker je počila guma zadnjega kolesa na avtomobilu. Vozilo je zato začelo zanašati in je trčilo v ograjo. V nesreči sta bila voznica in sopotnik Anton Kosel huje ranjena in so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico. PADEL JE Z MOPEDOM V soboto, 20. februarja, zvečer je na cesti tretjega reda v vasi Grad padel z mopedom Janez Snedic iz Cerkelj. Voznik je iz neznanega vzroka zapeljal z desne strani na levo stran in na robu cestišča padel. Poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Na cesti drugega reda na Sp. Brniku je v ponedeljek, 22. februarja, zjutraj voznik osebnega avtomobila Andrej Sivec iz Most pri Komendi trčil v zadnji del dostavnega avtomobila, ki ga je vozil Simon Ferlinc iz Maribora. Voznik Ferlinc je začel ustavljati svoje vozdo, za njim pa je v prekratki varnostni razdalji vozil voznik Sivec in je zato trčil vanj. V nesreči sla bila laže ranjena potnika v osebnem avtomobilu Anton Zupane in Marija Župane, oba iz Lahovč. škode je za 7000 din. OTROK PRITEKEL PRED AVTOMOBIL Na Koroški cesti v Kranju je pred Stošičevim spomenikom v ponedeljek, 22. februarja, ob pol štirih popoldne voznik osebnega avtomobila Andrej Žvab iz Žirovnice zadel 6-letnega Rajka štancarja iz Kranja. Nesreča se je pripetila, ko je deček neprevidno z desne strani pritekel na cesto. Avtomobil je otroka zadel tako hudo, da je ta umrl v zdravstvenem domu. L. M. Zahvala V 70. letu starosti nas je po težki in mučni bolezni zapustil naš ljubi, dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, bratranec in stric Anton Štular p. d. Kleman iz Palovič pri Tržiču Iskreno se zahvaljujemo za podarjene vence organizacijam ZVI, ZB, upokojencem, gasilcem iz Leš, godbi iz Tržiča, gospodu župniku iz Leš, dr. Bajžlju za zdravljenje, zdravnikoma dr. Veselu in dr. Dolencu ter zdravstvenemu osebju bolnice Golnik, delovnim kolektivom Vodovod Kranj, Peko Tržič, tovarni Pil Tržič, lesno industrijskemu podjetju Tržič, kleparstvu Tržič, bolnici Idrija. Iskrena hvala tov. Megliču Jaku za govor pri odprtem grobu, vsem sorodnikom, znancem in sosedom, posebno Beštru Francu in ženi za izkazano pomoč in vsem, ki ste ga spremili v tako velikem številu na njegov zadnji dom na pokopališče Leše. žalujoči: žena Cecilija, sinova Tonček, Franc, Andrej, Alojz in Ivan ter hčerki Minka in Cilka z družinami Paloviče, 22. februarja 1971 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Darilne garniture za 8. marec Prevleke za blazine po 10 din UJV Kranj je pri raziskovanju kaznivih dejanj izsledila pri storilcih naslednja kolesa, ki izvirajo iz tatvin in niso znani lastniki: — januarja 1970 je bilo izpred Pekarne na Trati pri škofji Loki vzeto kolo znamke diamant št. 26677890; — marca 1970 je bilo vzeto s športnega igrišča pri letnem kopališču v Kranju kolo pony, rdeče barve, številka 219505; — spomladi 1970 v bližini kopališča v Kranju prav tako odvzeto kolo pony, modre barve št. 028081; — poleti 1969 izpred stanovanjskega bloka v bližini ZD v Kranju kelo pony, rdeče barve št. 137536. Vsa opisar.a kolesa so na PM škofja Loka in prosimo, da se lastniki /glasijo na tej PM zaradi vrnitve navedenih koles. S seboj morajo prinesti dokaz o lastništvu. »chemo poslovalnica Kranj, Koroška 8 Ob dnevu žena za 8. marec smo vam pripravili razne darilne zavitke in tudi drugo kozmetično blago, veliko izbiro čistilnih in pralnih sredstev. Priporočamo se za nakup Požarne odškodnino Uprava Zavarovalnice Sava, PE Kranj obvešča svoje zavarovance, c!a sta bili izplačani naslednji požarni odškodnini: 3. 2. 1971 JOŽE KAVČIČ mL, Grohovše 7, p. Tržič 31.425,95 din za vsa poslopja, gospodarske premičnine, živino in pridelke; 10.2.1971 JANKO SMID, Tabor 9/610, p. Ljubljana 9.713,10 din za stanovanjsko hišo v Železnikih. UPRAVA ZAVAROVALNICE »SAVA« PE KRANJ BRIVSKO FRIZERSKI SALON Kranj, Maistrov trg 12 Cenjene stranke obveščamo, da dela Pedikura od 22. 2. 1971 dalje v torek, sredo in četrtek od 13. do 20. ure, petek, sobota in ponedeljek od 6. do 13. ure PLANINSKO DRUŠTVO Kamnik razpisuje prosti delovni mesti OSKRBNIKOV za dom na Kokrškem in Kamniškem sedlu. Zaposlitev je sezonska od 1. junija do 15. oktobra. Zaželeni so upokojenci — zakonski par. Pismene ponudbe sprejema Planinsko društvo, Kamnik, Tomšičeva ulica 1. KMETIJSKA ZADRUGA škofja Loka ponovno razpisuje prosto delovno mesto POMOČNIKA KOMERCIALISTA Za razpisano delovno mesto se poleg splošnih pogojev zahteva še srednja ekonomska ali trgovska šola in dve leti prakse. Potrebno je tudi lastno prevozno sredstvo. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, navedbo dosedanje zaposlitve in z dokazili o strokovnosti do 3. marca 1971. Komisija za delovna razmerja pri PE GIP Gradiš , Jesenice razglaša naslednja prosta delovna mesta: 2 gradbena delovodja 30 KV tesarjev 25 K V zidarjev 10 K V železokrivcev Osebni dohodek po pravilniku. Samsko stanovanje in hrana preskrbljeno. Nastop službe možen takoj. Prijave sprejema Kadrovski oddelek poslovne enote. Tovarna obutve PEKO Tržič vabi k sodelovanju a) več sodelavcev z visoko ali višjo strokovno izobrazbo za dela v komercialni (vključno izvozna dela) in finančni stroki, b) več visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev za dela na področju vzdrževanja strojno energetskih naprav (obratni mehaniki, strugar jI, strojni ključavničarji, orodjarji). Kandidati z delovnimi izkušnjami imajo prednost, zaželeni pa so tudi drugi kandidati. Interesenti naj se zglasijo v roku 10 dni po tej objavi v kadrovskem oddelku tovarne, kjer lahko dobijo tudi podrobnejša obvestila Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje vodilno delovno mesto 1. načelnika skupščinske pisarne Pogoj: visoka strokovna izobrazba in 10 let delovnih izkušenj. Delovno mesto se razpisuje na podlagi določb 41-člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih v upravnih organih skupščine občine Kranj. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Kdo je državni prvak? Vodja ekipe Triglava na državnem prvenstvu v smučarskih skokih za člane tov. Dejan Sink nam je o spornem nastopu Petra Štefančiča dejal naslednje: »Peter Stefančič je bil do vključno 31. januarja 1971 član smučarskega kluba Triglav. Do tega dne je za naš klub starta! na dveh javnih tekmovanjih, in sicer na umetni masi v Ljubljani v oktobru in na republiškem prvenstvu v žlreh. Za obe ti dve tekmovanji ga je prijavil naš klub. SD Jesenice pa so StefančiČa brez kakršnega koli dokumenta registrirale že v januarju za svojega člana, čeprav stefančič ni prejel osnovnega dokumenta za registracijo, to je izpisnice iz SK Triglav. Upravni odbor SK Triglav je izdal Stefančiču Izpisnico 1. februarja 1971. Po obstoječih pravilih in pravilnikih smučarske zveze Jugoslavije pa tekmovalec ne more nastopiti v eni sezoni za dva kluba. Glede na to bi ga SD Jesenice ne bi smele prijaviti za državno prvenstvo, kajti Stefančič bi lahko startal le izven konkurence. SD Jesenice se sklicujejo na neki člen nekega pravilnika, ki baje pravi, da mora tekmovalec dobiti izpustnico po datumu zahtevka v osmih dneh. Za tak pravilnik pa ne ve niti sekretar smučarske zveze Jugoslavije. Zato imamo naš protest za povsem upravičen, štefančičev rezultat pa neveljaven. Karkoli bo pristojna komisija SSJ ukrepala v reševanju našega protesta v drugačnem smislu, kot smo navedli v naši pritožbi, bo sama kršila pravila in pravilnike SSJ, ki jih nihče ni spremenil do 21. februarja 1971.« J. J. Največ prvih mest za Jesenice dovljica), 5. Jocif (Triglav); mlajši mladinci: 1. Magušar (Olimpija) ... 4. Polajnar (Tržič); starejši mladinci: 1. Gorišek (Radovljica), 2. Ber-nik (Jesenice) ... 4. Komac (Tržič); veleslalom — mlajše mladinke: 1. Žerovnik (Novinar), 2. E. Oitzcl (Jesenice), 3. Bajželj (Triglav); starejše mladinke: 1. Jež (Fužinar), 2. Gazvoda (Jesenice); mlajši mladinci: 1. Koželj (Slovenj-gradec), 2. Vovk (Jesenice) ... 5. Sodja (Jesenice); starejši mladinci: 1. Pirnat (Branik), 2. Bernik (Jesenice) ... 4. Meglic (Tržič); kombinacija — mlajše mladinke: L. čerpez (Branik), 2. I. Oitzcl (Jesenice); starejše mladinke: 1. Gazvoda... 3. Jocif; mlajši mladinci: 1. Hbl-zel (Fužinar) ... 3. Polajnar (Tržič); starejši mladinci: L Bernik. —dh 50 LET industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Na Golleh jc bilo ob koncu tedna letošnje državno prvenstvo za mladince in mladinke v alpskem smučanju. Organizatorjem je bilo tokrat zelo naklonjeno vreme, tako da so po programu izpeljali v najlepšem redu vse tri discipline. Vrstni red: smuk — mlajše mladinke: J- Oitzel (Jesenice) ... 3. Fon (Bled); starejše mladinke: 1. Pjrnar (Novinar) ... 3. Jocif (Triglav), 4. Gazvoda, 5, Pc-Car (obe Jesenice); mlajši Mladinci: 1. Koželj (Slovenj-Bradec), 2. Vovk (Jesenice) • • • 5. Sober (Jesenice); starši mladinci: 1. Bernik (Jerice) ... 3. Dornik, 4. Me-8hč. (oba Tržič); slalom — *™aJše mladinke: L čerpez branik) ... 3. Oitzel (Jese-|**), 4. Bajželj (Triglav), 5. V1 Bogataj (Tržič); starej-?* mladinke: 1. Podgoršek VOlimpija) ... 4. Mikeš (Ra- Uj"Q|\3 Dve državni prvenstvi v skokih V soboto je bilo v Kranjski gori na 40-mctrski skakalnici letošnje državno prvenstvo za mlajše mladince, v nedeljo pa v Planici na 90-metrski skakalnici za člane. Starejši mladinci bodo imeli svoje prvenstvo za naslov državnega prvaka 4. aprila v okviru tekmovanja za pokal Kranja, ki bo v Planici ali na Pokljuki. Za naslov državnega prvaka med mlajšimi mladinci se je potegovalo 37 mladih skakalcev. Največ uspeha so imeli skakalci iz Logatca, prvak pa je postal Miro Turk, ki je osvojil pred tremi leti tudi naslov republiškega prvaka. Z Gorenjske se je najbolje uvrstil Jeseničan Ivo Zupan, ki je osvojil bronasto kolajno. V deseterico najboljših sta se z Gorenjske uvrstila le še Kranjčana Očko in Be-lančič, ki sta zasedla 4. oz. 6. mesto. V članski konkurenci je bil vrstni red naslednji: 1. stefančič (Jesenice), 2. Mesec (Triglav), 3. Zaje (Ilirija), 4. Smolej (JLA) in Demšar (Jesenice) ... 11. Dovžan, 12. Ra-kar (oba Jesenice), 14. Gor-janc, 15. Norčič, 16. Kobal (vsi Triglav) itd. J. J. Hokej Triglav : Velenje 4 : 4 Na igrišču Podmežakljo je bilo v nedeljo prvenstveno srečanje med Triglavom in Velenjem. Ekipi sta se razšli z rezultatom 4:4 (3:0, 1:2, 0:2). Kranjčani, ki se potegujejo za naslov republiškega prvaka, so tokrat zaigrali počasi, brez prave povezave med igralci. Gostje so bili borbeni in so zasluženo iztržili eno točko. Tudi po tem kolu so Kranjčani še vedno na vrhu lestvice in vse kaže, da bodo osvojili naslov republiškega prvaka. Strelci za Triglav: Sajovic 2, Nadižar in Hudobivnik po 1. I. Purič Na pokalu Kongsberg bodo zastopani samo skakalci z Gorenjske: Marjan Mesec Naš komentar Le trije zadovoljili 42 skakalcev se je potegovalo za letošnji naslov državnega prvaka v članski konkurenci. Po številu nastopajočih je to kar razveseljiv podatek. Ne moremo pa biti povsem zadovoljni s kvaliteto, zlasti ne, ker Je prireditev potekala v najidealnejših pogojih in bi morali biti zato dosežki skakalcev precej boljši. Tekmovali so namreč na 90-metrski skakalnici, ki ima rekord pri 97 metrih, vendar sta le stefančič in Mesec poletela več kot 80 metrov. To je nedvomno izredno slab podatek zlasti še, ker so se tekmovalci spuščali z zadnjega startnega mesta ob idealnem snegu. Nedvomno so le trije (Stefančič, Mesec in Zaje) kolikor toliko zadovoljili, pa še ti so skakali slabše kot na treningu oziroma pod svojimi sposobnostmi. Pričakovali smo tudi več od nastopa naših najboljših mladincev, katerim je organizator dovolil nastop v članski konkurenci pred državnim prvenstvom v njihov! kategoriji. Tudi ti so bili slabši na tekmi kot na treningu. Od mladincev so še najbolj zadovoljili Norčič, Kobal in Kapušin, ki so se uvrstili do 20. mesta. Vsakemu je uspel le po en skok izmed dveh v konkurenci. Trener Remza je bil le delno zadovoljen, menil pa je, da bo v bodoče potrebno mnogo več sistematičnega dela pri vzgoji skakalcev. Premik v pozitivno smer se sicer že kaže, vendar bo potrebno še marsikaj spremeniti pri vzgoji oziroma vadbi državnih reprezentan-tov. Žal so sodniki nekoliko pokvarili s svojim ocenjevanjem v splošnem prijetno vzdušje na nedeljski prireditvi v dolini pod Poncami. Organizacija prireditve je bila odlična, po zaslugi odličnega napovedovalca novinarja radia Ljubljane Staneta Ureka pa so bili gledalci sproti obveščeni tudi o posameznih sodniških ocenah, hkrati pa je napovedovalec sproti obveščal občinstvo o trenutnem vrstnem redu na skakalnici. Kriterij sodnikov je bi! različen m so bile razlike med njimi tudi po štiri točke. Dokaj slabo pa so upoštevali, kot je že navada pri naših sodnikih, doskok, ki ga imajo sicer zelo redki skakalci. Najslabša točka naših skakalcev se ne bo zlepa odpravila, Če ne bodo sodniki s primemo stimulacijo nagradili posameznika, ki bo napravil pravilen doskok. Na mednarodnih tekmovanjih v tujini prav zaradi tega na$i s\akaM izguhljajo dragocene točke, kar ima za posledico, da se slabše uvrstijo kot bi se sicer lahko. J. Javornik Ludvik Zaje Stanko Smolej *| v p r a š a n j e vodgovori Sredi januarja se je v nekdanje prostore Modnih oblačil v gasilskem domu v Žireh vselila čevljarska delavnica Obrtnega centra. V njej je našlo zaposlitev tudi petnajst delavcev, ki so bili prej zaposleni v obratu Modnih oblačil. Leta je prenehal obstajati sredi lanskega leta. Povprašali smo jih o delovnih razmerah in dohodkih v prejšnji zaposlitvi in kako se počutijo v Obrtnem centru. Naglic Martina, 19 let, doma iz Dobračeve pri 21-reh: »V Modnih oblačilih sem se zaposlila takoj po končani osnovni šoli kot nekvalificirana delavka. Priučila sem se dela na šivalnem stroju, čeprav smo velikokrat delali tudi po deset ali dvanajst ur, sem zaslužila največ do 50 tisočakov. Ko je obrat Modnih oblačil prenehal obstajati, sem takoj dobila zaposlitev v Predilnici v Skofji Loki. Da pa se mi ne bi bilo treba tako daleč voziti, sem že s 1. avgustom lani začela delati pri Obrtnem centru. Tu je delo lažje, predvsem zaradi tega, ker so zmerne norme, pa tudi zaslužim bolje. Dobim od 700 do 800 din. Za ta mesec pa mislim, da se bodo plače še dvignile.« Loštrek Marija, 40 let, doma iz Rovt: »V Modnih oblačilih sem delala vse od ustanovitve obrata v Žirch do likvidacije, to se pravi polnih deset let. Da sem vzdržala toliko časa, je kriv predvsem dogovor med žirovskimi podjetji o neprevzemanju delovne sile. Ce smo se v obratu kregali zaradi slabih plač in da bomo dali odpoved, smo dobili odgovor: 'Lah- ko, saj boste takoj prišli nazaj, ker vas nikjer ne bodo vzeli'. Ker je bilo res že nevzdržno delati ob visokih normah za tako majhne plače, smo lani dali kolektivno odpoved. Takoj sem dobila delo v Obrtnem centru, kjer delam pri izdelavi gornjih delov čevljev. Delo je lažje in tudi zaslužek je boljši.« Jereb Ivan, 32 let, doma iz Dobračeve pri žireh: »Ze več let sem zaposlen v Obrtnem centru, a ker so Ziri majhen kraj, poznam tudi situacijo raz-puščenega obrata Modnih oblačil. Delavci so res delali v nemogočih razmerah, po ,šiht in pol na dan', zaslužili pa so slabo, ker so bile norme tako visoke, da jih niti boljši krojači niso dosegali. Zato mislim, da je kar prav, da so obrat razpustili. Malo pa so bili za tako stanje krivi tudi delavci sami. Odšli bi iz obrata, pa če bi se tudi morali na delo voziti v Skofjo Loko.« L. Bogataj Veleslalom Italijanu, slalom Francozu (Nadalj. s 1. strani) da je v nedeljskem slalomu startalo 80 smučarjev, oba teka pa je uspešno prevozilo le 29 tekmovalcev! SOBOTA SERGIU FILIPPU Letošnje tekmovanje se je začelo v soboto, in sicer z veleslalomom. Vreme je bilo izredno. Prvo progo je postavil trener jugoslovanskih smučarjev Marjan Magušar, drugo pa slavni švicarski smučar Dumeng Giovanolli. Obe sta bili izredno težki, saj je startalo 81 smučarjev, uvrstilo pa se jih je le 36. Za mnoge smučarje so bila usodna 22. vrata pod znano strmino »S« na Bukovniku. V obeh tekih je bil najhitrejši 24-k-tni karabinjer iz italijanskega mesta Val d'Aosta Sergio Filippa. Od naših je bil najhitrejši najboljši jugoslovanski alpski smučar Blaž Jakopič z Jesenic. Vozil je izredno dobro in temu primerna je bila tudi njegova skupna uvrstitev. Zasedel je solidno 8. mesto, kar je eden njegovih največjih uspehov. Tudi ostali Jugoslovani so vozili solidno. Razen Bedrača, ki je odstopil v prvem teku, in Javnika ter štravsa, ki sta bila na drugi progi diskvalificirana. Ga.šperšič je bil 16., Kavčič 17., Gazvoda 18., Pesjak 23., Ponikvar 28. in mladi Pubak 33. med 36. uvrščenimi tekmovalci. SLALOM FRANCOZOM V nedeljo je bil v Kranjski gori krasen dan. Na smučiščih se je kar trlo ljudi, med njimi pa smo opazili tudi nekatere »našemljene« smučarje. Za maš"karado so poskrbel: tudi Podkorcnčani, ki so se med obema slalom-skima tekoma vozarili po Kranjski gori s traktorjem in ga imenovali apollo 27! Toda pustimo pustne norčije. Pred nami je bila pomembna tekma v slalomu. Prvo progo je postavil Šved Herman Nogler, drugo pa Jugoslovan Marjan Magušar. Startalo je 80 tekmovalcev, vendar je samo 29 uspelo prevoziti oba teka. O težavnosti prog torej ne smemo dvomiti. Prvi tek nas je razveselil. Vodil jc Švicar Jean Fran-oois Copt, naš Blaž Jakopič pa je bil na odličnem četrtem mestu. Ali smo pred njegovim največjim uspehom, smo se spraševali in stiskali pesti pred drugim tekom. Bali smo se, da se Blažu ne bi zataknilo. In naša bojazen je bila upravičena. Blaž je startal in se divje pognal po strmini. Sledili smo mu. Vendar smola. V preveliki želji, da bi dosegel čim boljši čas, je vozil tik ob palicah in v zgornjem delu s smučko zadel ob eno od njih. Ta je bila usodna. Vrglo ga je s proge. Blaž je odstopil. Boj se je z nezmanjšano srlo odvijal naprej. Kdo bo prvi? Nismo čakali dolgo. Prvi je bil Francoz Gerard Bonnevie, drugi njegov rojak Pier Pouteil Noble, tretji Avstrijec Hubert Berchtold, četrti Šved Olle Rolen, peti pa Švicar Jean Francois Copt. Marko Kavčič je bil deveti, Milan Gašpcršič 16., Cena Štravs 19., Dušan Jav-nik pa 25. Ostali Jugoslovani pa so odstopili ali pa so bili diskvalificirani. Enaka usoda je doletela tudi zmagovalca veleslaloma Filippa. Italijan Sergio Felippa je osvojil prvo mesto v veleslalomu KOMENTAR PREDSEDNIKA Naj naš zapis končamo z besedami predsednika organizacijskega komiteja Pokal Vitranc Maksa Završnika. Po končani tekmi mi je po- vedal tole: »Največja pridobitev letošnje prireditve j* to, da je dobila Kranjska gora novo smučišče, ki jo eno najlepših tovrstnih naprav v Evropi. Vsti napori organizacijskega komiteja so bili usmerjeni v to, seveda ob pomoči skupščine in ostalih organizacij, da pridobi Kranjska gora proge, ki bodo tudi mednarodno priznane. Tekmovanja so se udeležili predstavniki 19 dežel in vedeli smo, da njihove najboljše garniture ne bodo nastopile, ampak bodo dali možnost mlajšim. Vendar j« naša proga tako zahtevna, da si tuje države ne bodo več dovolile pošiljati slabših tekmovalcev. Mislim, da smo tudi zaradi solidne organizacije kandidat za izvedbo enega od tekmovanj za svetovni pokal, bodisi posamezno ali ekipno. Vsako leto imamo namreč pravico do enega tovrstnega tekmovanja. Eno leto bi bilo lahko na Pohorju za ženske, drugo leto pa pri nas za moško konkurenco. O tem bomo govorili na seji Fisa. Prav tako je vzklila ideja, da bi postala Kranjska gora decembra zaradi odličnih snežnih razmer in ostalih pogojev nekakšno »mednarodno trening središče«, takšno kot * Cervlnijl, za vse tiste tekmovalce, Idi teh pogojev doma pred pomembnimi tekmami nimajo.« In za konec še pikra, ki smo jo večkrat slišali na kranjskogorskih smučiščih. Zakaj na isti dan toliko pomembnih smučarskih prireditev. To se ne bi smelo več ponoviti, če bi bil koledar bolje razporejen, bi bilo tudi gledalcev na vseh tekmovanjih veliko več. Vsaj Kranj-skogerci sodijo tako! Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan Blaž Jakopič — osmi v veleslalomu