ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 1 • 125—130 125 IN MEMORIAM JAROSLAV ŠAŠEL (21. 1. 1924—25. 3. 1988) Jaroslav Sašel je dopolnil 64 let, ko ga je stria zahrbtna bolezen. Kot otrok ko­ roških staršev je bil rojen 21. januarja 1924 v Šmarju pri Jelšah na Štajerskem. Matu­ rimi je na klasični gimnaziji v Ljubljani med vojno (1943) in diplomiral leta 1950 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz arheologije in stare zgodovine. Nato je bil desetletje (1951—1961) asistent v arheološkem seminarju oziroma na oddelku za arheologijo na Filozofski fakulteti, zatem se je zaposlil pri Sekciji za arheologijo oziroma Inštitutu za arheologijo na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer je ostal zaposlen do smrti. Leta 1969 je doktoriral, leta 1975 je bil izvoljen za znanstvenega svetnika. Stu­ dijsko se je izpopolnjeval na vrsti znanstvenih ustanov v tujini: na univerzi v Gradcu, na Ecole Française d'Athènes ter dve študijski leti (1969/1970 in 1981/1982) kot gost zelo uglednega »The Institute for Advanced Study« v Princetonu v Združenih drža- vah. Temeljita arheološka, zgodovinska in filološka izobrazba ter izjemna delovna energija in pridnost so bili podlaga za pomembne rezultate na področju znanstvenega raziskovanja. Jaroslav Sašel je začel z znanstvenim delom v začetku petdesetih let kot arheolog na področju terenskega raziskovanja na raznih koncih Slovenije (v Ptuju, Celju, Ljubljani, na slovenjgraškem območju, na Trojanah in Igu),1 nato pa se je usmeril zlasti na epigrafiko in njej sorodne vede, na onomastiko in prozopografijo, 1 Nekaj objav iz tega časa: Nekaj novih momentov na tleh nekdanje Emone, Arheološki vestnik 1, 1950 194—203; Pogled v emonske plasti, Arheološki vestnik 2, 1951, 221—226; Prerez severnih utrdb Emo­ ne, Arheološki vestnik 4, 1953, 294—307; Spodnja Hajdina, parcela 1076/2, Arheološki vestnik 4, 1953, 308— 318; Nov nagrobnik iz Emone, Arheološki vestnik 4, 1953, 290—293; Arheološko-topografske novosti s pod­ ročja Colatia in Atransa, Arheološki vestnik 5, 1954, 154—166; Upellae — Vitanje?, Zgodovinski časopis 8, 1954, 125—130; Add. CIL III 11675 Atrans, Nor., Živa anüka 4, 1954, 200—208; C. Iulius Vepo (CIL I I I 5232 Celeia, Nor.), Živa antika 4, 1954, 346—363; Nov antični nagrobnik z Iga pri Ljubljani, Živa antika 5, 1955, 373—382; Doneski k zgodovini Prekmurja v starem veku, Kronika 3, 1955, 40—49; C. Vindonius Suc­ cessile, Živa ajitika 5, 1955, 127—139; Vodnik po Emoni, Ljubljana 1955; Elagabalov miljnik v «dejanskem municipalnem področju, Živa antika 6, 1956, 267—276; Kipi in reliefi iz Emone, Kronika 6, 1958, 1—12; Pri­ spevki za zgodovino rimskega Iga, Kronika 7, 1959, 117—123; K zgodovini Ptujskega gradu v arheoloških obdobjih in nekaj novih najdb na zahodnem vznožju, Kronika 9, 1961, 120—128; Ljubljanski grad v starem veku, Kronika 10, 1962, 112—116. 126 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 1 dalje na historično topografijo, politično, vojaško, upravno, gospodarsko, družbeno in kulturno zgodovino antične dobe. Njegove objave virov (zlasti epigrafskih) in razprave z omenjenih področij zajemajo časovni razpon od začetkov antike v naših krajih (kasna republikanska in avgustejska doba) pa do njenega konca in prek tega z nekaj prispevki v zgodnji srednji vek, vse do časa sv. Cirila in Metoda. Prostorsko zajemajo okvirno pet velikih antičnih pokrajin, Benečijo z Istro, Norik, Panonijo, Dalmacijo in Mezijo, to je področje severnojadranskih pokrajin, vzhodnih Alp ter zahodnega in osrednjega Balkana. Iz velikega kompleksa Sašlove znanstvene ustvarjalnosti naj po­ sebej poudarim tista področja, ki so zanj posebej značilna in na katerih je po mojem mnenju dosegel najpomembnejše rezultate. Kot epigrafik je Jaroslav Sašel napisal vrsto razprav, v katerih je pojasnil več zapletenih in historično zelo pomembnih napisov. Naj navedemo nekatere historično najbolj važne analize napisov: najstarejši napis iz Emone, napis iz La Turbie s kata­ logom alpskih ljudstev, napis z Magdalenske gore z omembo noriških plemen, grad­ beni napis iz Đerdapa iz Trajanove dobe,2 poleg objav in analiz posameznih napisov, večjih skupin napisov in bibliografskih pregledov.3 Njegovo veliko delo na tem pod­ ročju, ki ga je opravil skupaj s soprogo Ano, je zbirka antičnih latinskih napisov, naj­ denih na ozemlju Jugoslavije, v 3 zvezkih (Inscriptiones Latinae quae in Iugoslavia repertae et editae sunt).4 Zbirka zajema epigrafsko gradivo, najdeno na ozemlju Jugo­ slavije nekako od leta 1900 (od izdaje 3. zvezka velikega Korpusa latinskih napisov leta 1902) pa do leta 1970. To monumentalno delo, po svojem pomenu suplement k ve­ likemu Mommsenovemu Korpusu, obsega objavo 3128 napisov, z vsem potrebnim znanstvenim aparatom, kartami najdišč, s kratkimi, vendar zelo prodornimi in pre­ cizno napisanimi komentarji. Delo je že samo zase podvig, ki bi ga mogel kot svoje življenjsko delo s ponosom imenovati vsak znanstvenik, podvig, vreden takih mojstrov v epigrafiki, kot so bili Th. Mommsen in nekateri njegovi učenci. Ne da bi se hotel spuščati v napovedi, želim izraziti svoje prepričanje, da bo ta zbirka po svojem po­ menu preživela ne le naše stoletje, ki se bo čez dobro desetletje izteklo, temveč tudi prihodnje. S tem delom je postal Jaroslav Sašel vodilni epigrafik v Jugoslaviji in eden vodilnih v svetu. Onomastične študije Jaroslava Sašla se nanašajo na nekatere jezikovno in imen­ sko posebej zanimive skupine prebivalstva v antični dobi,5 na korekcijo akcenta in izgovorjave imen antičnih mest pri nas in na njihovo etimologijo.6 Kot raziskave, ki so na meji onomastike, po svojih rezultatih pa segajo na območje gospodarske in druž­ bene zgodovine rimskega sveta, naj omenimo njegove rekonstrukcije razvoja, širjenja in razprostranjenosti posameznih rimskih družin, s tem v zvezi proučevanje njihove 2 O najstarejšem napisu iz Emone, Kronika 3, 1955, 110—113; Zur Augusteisch-Tiberischen Inschrift von Emona, Carnimtum Jahrbuch 1963/1965, Graz—Köln 1965, 40—42 (skupaj z I. Weilerjem) ; Zur Erklä­ rung der Inschrift am Tropaeum Alpium (Plin. n. h . 3, 136—137, CIL V 7817), Živa antika 22, 1972, 135— 144; Huldigung norischer Stämme am Magdalensberg in Kärnten. Ein Klärungsversuch, Historia 16, 1967, 70—74; Trajan's Canal at the Iron Gate, Journal of Roman Studies 63, 1973, 80—85. 3 1707 let star napis iz Emone, Kronika 9, 1961, 55—58; Calpurnia L. Pisonis augurò filia, Živa antika 12, 1962, 387—390; Die Epigraphik in Jugoslawien, Das Altertum 6/4, 1960, 234—244; Epigraphica, Arheolo- ški vestnik 11—12, 1960—1961, 187—210; Rimski natpisi u Đerdapu, Limes u Jugoslaviji I, Beograd 1961, 155—164; Napisi v publikaciji P. Petru — Th. Ulbert, Vranje pri Sevnici. Starokršćanske cerkve na Ajdov­ skem gradcu, Ljubljana 1975, 133—148; Napisi v mozaičnih tleh emonske krstne kapele in cerkvenega por- tika, v publikaciji L,. Plesničar-Gec in sodelavci, Starokršćanski center v Emoni, Ljubljana 1983, 52—59; Epigraphische Publikationen in Jugoslawien seit CIL I I I , Arheološki vestnik 31, 1980, 317—321; Štirideset rimskih napisov iz Istre, Arheološki vestnik 35, 1984, 295—322 (skupaj z B. Marušičem) ; Epigraphie v raz­ pravi B. Marušič - J. Sašel, De la cella trichora au complexe monastique de St. André à Betika entre Pula et Rovinj, Arheološki vestnik 37, 1986, 329—333. Zu T. Varius Clemens aus Celeia, Zeitschrift für Papyro- logie und Epigraphik 51, 1983, 295—300; [ jarius [ Jiscus, Celeiensis, Zeitschrift für Paplyrologie und Epi- graphik 51, 1983, 175—182; Zur Inschrift eines Zollbediensteten aus dem Stadtgebiet des obermösischen Û1- piana, Zeitschrift für Papirologie und Epigraphik 49, 1982, 211—213; Tropaiophorus (CIL, I I I , 731 — 7395), Epigraphica 44, 1982, 208—212; Flavius Hermadion, Epigraphica 46, 1984, 247—248; Ein zweiter Numerianus in der Famiiie des Kaisers Carus, Epigraphica 46, 1984, 248—252; Zgodovina z nagrobnikov, Kamnik 1229— 1979, Zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta, Kamnik 1985, 10—13; K rimskim napisom v Beli Krajini, Arheološki vestnik 36, 1985, 325—336; Nagrobniki iz Velikega Kamna, Veliki Kamen, Posavski mu- zej Brežice knj . 7, 1985, 33—38; Pro salute Macrini, Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik 62, 1986, 203—266. K epigrafskim raziskavam lahko prištejemo še naslednje prispevke: Bernardin Porečan ali k po- reškim in koprskim antikam, Kronika 21, 1973, 85—87; O Valvasorjevem rimskem napisu iz Škofje Loke, Loški razgledi 30, 1983,. 11—14; Zupančičev rokopis celejanskih spomenikov iz leta 1812, Arheološki vestnik Л4, 1983, 399—407 (skupaj z Vero Kolšek). 4 Situla 5, 1963 (napisi, najdeni v času 1940—1960) ; Situla 19, 1978 (napisi iz dobe 1960—1970) ; Situla 25, 1986 (napisi, najdeni v času ca. 1900—1940). 5 Contributo alla conoscenza del commercio con gli schiavi norici ed illirici alla fine del periodo re­ pubblicano, Atti del I I I Congresso Internazionale di Epigrafia Greca e Latina, Roma 1959, 143—147; Pro­ bleme und Möglichkeiten onomastischer Forschung, Akte des IV. Internationalen Kongresses für griechi­ sche und lateinische Epigraphik, Wien 1964, 352—368; Možnosti in problemi onomastičnih raziskav, Situla 8, 1965, 187—193; L'anthroponymie dans la province romaine de Dalmatie, L'onomastique Latine (Collo­ ques internationaux du C. N. R. S., N0 564), Paris 1977, 365—383. 6 O naglaäanju naših antičnih krajevnih imen, Situla 8, 1965, 7—14; Aquo, Aquonis, m., personifika­ cija in imensko izhodišče za potok Voglajna, Linguistica 20, 1980, 61—66; H krajevnima imenoma Emona in Ljubljana, Linguistica 24, 1984, 251—253. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 1 127 gospodarske aktivnosti in družbenega povezovanja.7 Te študije so po pomenu pionirske in odkrivajo nove vidike proučevanja antike. Od historično-topografskih raziskav naj omenim vrsto prispevkov o posameznih antičnih krajih na Slovenskem in v širšem okolju8 ter disertacijo o rimskih cestah na Slovenskem, ki je obenem z vrsto drugih prispevkov izšla v kolektivnem delu »-Arhe­ ološka najdišča Slovenije« (Ljubljana 1975).9 Kot vrh tovrstnih raziskav moremo ome­ niti velik podvig mednarodne znanosti, to je »Tabula imperii Romani«, za katero je Sašel s sodelavci pripravil zvezek K 34 (Naissus — Dyrrhachion — Scupi — Serdica — Thessalonike) (Ljubljana 1976). Delo zajema historično karto ter historično-topografski indeks za ozemlje jugovzhodnega dela Jugoslavije, Albanijo, severno Grčijo in zahodno Bolgarijo. Sinteza terenskih ter topografskih raziskav in študija rimske vojaške zgodovine so Sašlove študije o rimskih mejah. Kot strokovnjak za vojaško zgodovino je nastopil na vrsti kongresov o rimskih mejah. Posebej velja poudariti pomen njegovih študij o alpskih zaporah (Claustra Alpium Iuliarum), ki so dosegle vrh v prvem zvezku mo­ nografije z istim naslovom (1971). V tej študiji je Sašel med drugim zbral in komen­ tiral vsa poročila antičnih in srednjeveških piscev o sistemu utrdb, ki je v pozni antiki potekal čez naše ozemlje in je varoval Italijo. Skupaj s sodelavci je v študiji pred­ stavil rezultate terenskih proučevanj, ki zajemajo območje od Kvarnerja do Koroške.10 Kot izvrstnemu poznavalcu antične arheologije in zgodovine našega ozemlja mu je bilo zaupano pisanje prispevkov za temeljno enciklopedijo za antiko, Pauly-Wissowa Realencyklopädie der klassischen Altertumswissenschaft. Vrsta temeljito napisanih in obsežnih gesel (da navedemo kot najvažnejša gesla Emona, Celeia, Siscia, Castra, Car- neola, Alpium Iuliarum Claustra),11 objavljenih v več zvezkih suplementov od konca šestdesetih let dalje, na strnjen način podaja praktično vse dotedanje znanje o pred­ stavljeni temi in je temeljnega pomena. Končno naj spregovorim o Sašlovih zgodovinskih študijah v ožjem pomenu be­ sede. Te so izhajale iz njegovih epigrafskih in topografskih raziskav ter intenzivnega študija poročil antičnih piscev o naših deželah. V njih je Sašel dal odgovor na mnoga dotlej malo raziskana vprašanja iz zgodovine obravnavanih dežel v antični dobi. Te študije se nanašajo na vojaško, politično, upravno, gospodarsko in kulturno zgodovino naših dežel in njihovega sosedstva v antiki. Naj omenim samo najbolj pomembne teme razprav, pri čemer se bom držal časovnega zaporedja dogodkov in procesov, ki jih obravnavajo: ozemlje osrednje Slovenije pred prihodom Rimljanov, rimsko osvajanje naših krajev ob koncu republike, dogodki v Akvileji v avgustejski dobi, upor panon­ skih legij in vprašanje nastanka Emone, dogodki v naših krajih v letu štirih cesarjev,1 ' Caesernii, Živa antika 10, 1960, 201—221; Barbii, Eirene 5, 1966, 117—137; Probleme und Möglichkei­ ten (kot v op. 5), 359 ss, (imena Bato, Calpumius); Amfore iz manufakture Sepullijev pri Pataviju, Arhe­ ološki vestnik 23, 1972, 427—432 (skupaj s S. Skalerjem) ; Dardania, F u n i e Pentii, Scritti sul mondo antico in memoria di Fulvio Grosso, Roma 1981, 587-594; I Dindii. Vicende ed economia di una famiglia di Pre- neste, Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik 43, 1981, 337—342; Le famiglie romane e la loro econo­ mia di base, Antichità Altoadriatiche 29, 1987, 145—152. 8 Poleg prispevkov, navedenih v op. 1, gl. tudi: Seretion, Živa antika 3, 1953, 262—267; Okra, Kronika 22, 1974, 9—17; Koper, Arheološki vestnik 25, 1974, 446—461; Castellum Larignum (Vitr. 2, 9, 15), Histona 9 Gl str 63—73 (K poselitveni zgodovini in urbanizaciji Slovenije v antiki; Kasnoantično in zgodnje- srednjeveško obdobje v vzhodnih Alpah in arheološke najdbe na Slovenskem); 74—99 (Rimske ceste v Slo­ veniji: Topografsko-orientacijski leksikon krajevnih imen, ohranjenih v navedenih antičnih virih). O rim­ skih cestah gl tudi- Pomen raziskovanja rimskih cest za politično, upravno in kulturno zgodovino, Kro­ nika 20 1972 139—144; Via Gemina, Arheološki vestnik 24, 1973, 901—902; Viae militares, Studien zu den Militärgrenzen Roms I I , 1977, 235—244. »»Claustra Alpium Iuliarum I, Ljubljana 1971; gl. tudi razprave: Severovzhodne italske zapore y antiki. Kronika 4, 1956, 86—93; Clausurae Alpium Iuliarum, V Congressus internationalis limitis Romani sludiosorum, Acta et dissertationes archaeologicae I I I , Zagreb 1963, 155-161; K zgodovini Julijsko-alpskega obrambnega področja, Sitala 14/15, 1974, 255—262; vprašanja rimskih meja in obrambe obravnavajo tudi prispevki- Zur Verteidigung der Nordostgrenze in der provincia Cisalpina, Roman Frontier Studies 1%9 (Eight International Congress of »Limesforschung«), Cardiff 1974, 174—177; Die Limes-Entwicklung ш Шу- ricum, Actes du IX e Congrès International d'études sur les frontières romaines (Mamaia 1972), Bucuresti— Köln—Wien 1974, 193—199; Sistemi di difesa della »porta illirico-italica« nel Tardo Antico, Il crinale d Euro- pa L'area illirico-danubiana nei suoi rapporti con il mondo classico, Istituto della Enciclopedia Italiana, 1984, 113—123. GÌ. tudi Cohors I Montanorum, Studien zu den Militärgrenzen Roms I I I , Stuttgart 1986, "7 Uf) "JÄfi ~~ » Emona, RE Suppl. 11, 1968, 540—578; Celeia, RE Suppl. 12, 1970, 139—148; Castra, Suppl. 12, 1970, 138—139; Andautonia, Suppl. 12, 1970, 71—75; Siscia, RE Suppl. 14, 1974, 702—741; Carniola, RE Suppl. 12, 1970 1569—1575; Alpium Iuliarum Claustra, RE Suppl. 13, 1973, 11—14. 12 Keltisches Portorium in den Ostalpen (zu Plin. n. h . I l l 128), Corolla memoriae Erich Swoboda dedicata Graz—Köln 1966, 198—204; Voccio, Historia 19, 1970, 628—630; Lineamenti dell'espanzione romana nelle Alpi orientali e nei Balcani occidentali, Antichità Altoadriatiche 9, 1976, 71—90; Iuliae Alpes, Atti VII — Ce S D I R., 1975—1976, 601—618; Zur Frühgeschichte der XV. Legion und zur Nordostgrenze der Ci- salpina zur Zeit Caesars, Römischev Geschichte, Altertumskunde und Epigraphik (Festschrift A. Betz), Wien 1985 547—555- Kralj Herod v Ogleju, Mohorjev koledar 1988, 114—118; Drusus Ti. f. in Emona, Historia 19, 197o' 122—124; Avgust 69: vojaški puč v Poetovioni, Kronika 27, 1979, 1—7. Obče probleme vojaške zgodo­ vine' zgodnjega cesarstva obravnava razprava Pro legato, Chiron 4, 1974, 467—477, strateške in politične okoliščine nastanka Ogleja in rimskega posega na zahodni Balkan in v vzhodne Alpe pa razprava I pri­ mordi di Aquileia nella politica di Roma, Antichità Altoadriatiche 30, 1987, 27—37. Zanimiv napis iz Emo- ne važen za poznavanje topografije mesta, še bolj pa za vojaško zgodovino Trajanove dobe, je (skupaj s soprogo Ano) analiziral v razpravi Le préfet đe la I« aile Britannique mUlialre sous Trajan à Emona, Arheološki vestnik 28, 1977, 334—345. 128 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 1 urbanizacija zahodnobalkanskih dežel v zgodnji cesarski dobi, rekrutacija pretorijan- cev v Panoniji in Dalmaciji, upravne spremembe v naših krajih v času tako imeno­ vanih markomanskih vojn cesarja Marka Avrelija, pomembne osebnosti iz 2. in 3. sto­ letja iz naših krajev, posebej o pripadnikih senatorskega stanu,1 3 pohod Maksimina Tračana v Italijo leta 238 in njegov konec pred Akvilejo, državljanske vojne 3. sto­ letja, okoliščine izbruha državljanske vojne med Konstantinom in Licinijem leta 316, državljanska vojna med Magnencijem in Konstancijem II. sredi 4. stoletja,14 upravna in politična razdelitev naših dežel v pozni antiki, vprašanja iz gospodarske zgodovine (pašništvo oziroma živinoreja, rudarstvo, promet, rečna plovba, trgovina),15 religiozno življenje v kasni klasični dobi v naših krajih (širjenje vzhodnih kultov kot sta bila Mithras in Juppiter Dolichenus),18 kulturni in literarni ustvarjalci, katerih delo se na­ vezuje na naš prostor (Galen, Martin iz Brage, Venancij Fortunat).1 7 Zatonu antike so posvečene Sašlove zelo opažene študije o poselitveni podobi srednjega Podonavja v 5. in 6. stoletju,18 obravnave datiranja propada antičnih mest na Slovenskem in s tem datiranja naselitve Slovanov na zahodni Balkan in v vzhodne Alpe. Z nekaj prispevki je segel globoko v zgodnji srednji vek, tako v karolinško dobo in v čas sv. Cirila in Metoda.19 Ce sem Sašlovo delo v zadnjem desetletju prav spremljal, si dovolim izreči sodbo, da se je prav v zadnjih letih vse bolj usmerjal v zgodovinske raziskave. Prezgodnja smrt mu je preprečila, da bi ustvaril veliko sintezo zgodovine antične dobe v naših krajih, potem ko je opravil celo vrsto delnih, tudi sintetično zasnovanih raziskav in napisal nekaj poskusnih sintetičnih orisov20 in potem ko je sistematično obdelal neka­ tere velike sektorje antične zgodovine (npr. cestno omrežje in promet) oziroma pri- 13 Dreigenerationen-Intervall, Studien zur antiken Sozialgeschichte (Festschrift F. Vittinghoff), K ö l n - Wien 1980, 357—363; La fondazione delle città Flavie quale espressione di gratitudine politica, La città antica come fatto di cultura (Atti del convegno di Como—Bellagio 1979), Como 1982, 13 strani (pagin. se- parata) ; Zur Rekrutierung der Prätorianer, Hïstoria 21, 1972, 474—480; Über Umfang und Dauer der Mili- tärzone Praetentura Italiae et Alpium zur Zeit Mark Aureis, Museum Helveticum 31, 1974, 225—233; Zu T. Varius Clemens aus Celeia (kot v op. 3) ; Senatori ed appartenenti all 'ordine senatorio provenienti dalle province romane di Dacia, Tracia, Mesia, Dalmazia e Pannonia, Tituli 5 (Epigrafia e ordine senatorio I I ) , Rema 1982, 553—581. 14 Aquileia fra l 'Italia e l'Illirico. Riflessioni nel centenario del Museo nazionale, Antichità Altoadria- tiche 23, 1983, 17—29; Bellum Serdicense, Sltula 4, 1961, 3—30; Senicio auctor insidiarum (Kommentar zu Anon. Vales. I 13—15), Lebendige Altertumswissenschaft (Festgabe H. Vetters), Wien 1985, 262—264; The Struggle between Magnentius and Constantius I I for Italy and Illyricum, Živa antika 21, 1971, 205—216. 15 Alpes Iuliana, Roman Frontier Studies, 1967, 171—175; Alpes Iuliana, Arheološki vestnik 21—22, 1970—1971, 3 3 ^ 4 ; Aditus ad aquam. K Studiju pastirstva in transhumance na tleh Velebita in Julijskih Alp v antiki, Traditiones 5—6, 1976—1977 (1979), 353—360; Miniera aurifera nelle Alpi orientali, Aquileia nostra 45—46,, 1974—1975, 147—152; Rečna plovidba i privreda u antičkom Podunavlju, Plovidba na Dunavu i nje­ govim pritokama kroz vekove, Beograd 1983, 97—108; Pastorizia e transumanza. Contributo alla discussione, Rivista storica dell'antichità 10, 1980, 179—185; Deserta regna pastorum (Verg. Georg. 3, 476—477), Situla 20—21 (Gabrovčev zbornik), 1980, 421—430 (skupaj z Ano Sašel). 1 6 Dolihenov tempelj, zgrajen v Pretoriju Latobicorum leta 196, Kronika 30, 1982, 191—193; Dollche- luis-Heiligtum in Praetorium Latobicorum (Caracalla, Caesar, imperator destinatus), Zeitschrift für Papy­ rologie und Epigraphik 50, 1983, 203—208; Reinhbld Merkelbach: Mithras, Arheološki vestnik 37, 1986, 435— 438 (diskusija). 1 7 Galenova navzočnost in delo na slovenskem prostoru, Zdravstveni vestnik 53 (10), 1984, 515—518; Omemba Slovanov v pesmi Martina iz Brage na Portugalskem, Kronika 24, 1976, 151—158; Postila k Mar­ tinu iz Brage, Kronika 25, 1977, 166—167; Divinis nutibus actus. Due Postille per San Martino di Bracare, Historia 27, 1978, 249—254; Il viaggio di Venanzio Fortunato e la sua attività in ordine alla politica bizan- tina, Antichità Altoadriatiche 19, 1981, 359—375. 18 Antiqui Barbari. Zur Besiedlungsgeschichte Ostnoricums und Pannoniens im 5. und 6. Jahrhundert nach den Schriftquellen, Von der Spätantike zum frühen Mittelalter. Vorträge und Forschungen 25, 1979, 125—139; Zur historischen Etnograpbie des mittleren Donauraums, Die Völker an der mittleren und unteren Donau im fünften und sechsten Jahrhundert , Wien 1980, 13—17; Der Ostalpenbereich zwischen 550 und 650 n. Chr., Rheinisch-Westfälische Akademie der Wissenschaften, Abhandlung 78 (»Studien zur Ethno- genese«, Bd. 2), 1988, 97—106. i» Emona, njen razvoj in propad, V. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1969, 6 strani (zv. brez paginacije) ; I confini del Ducato forogiuliese sotto il duca Erico (referat na zborovanju »XVIII settimana di studi Aquileiesi«, 2. maja 1987, v tisku v aktih zborovanja v seriji Antichità Altoadria- tiche; O kraju Metodijevega izgnanstva: nemška raziskovanja, Bogoslovni vestnik 45, 1985, 193—196; Die Beweggründe für die Übersetzung der griechisch verfassten Disputation des Konstantinos Philosophes über den wahren Glauben ins Altslavische (Vita Cdnst. 9—11), Byzantinische Zeitschrift 1987, 77—80. 20 Od sintetično zasnovanih prikazov, ki zajemajo ves slovenski prostor, naj omenimo naslednje: Po- litično-upravni pogled na predslovensko Slovenijo, XIII . seminar slovenskega jezika, l iterature in kulture, Ljubljana 1977, 81—85; K tisočletju pred rimsko zasedbo, Keltoi. Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Ju­ goslavije, Ljubljana 1983 (Katalog razstave), 10—17, 111—116 (pregled plemen) ; Slovenski prostor od Kel­ tov do Slovanov, Kronika 26, 1978, 61—68; Problem naseljevanja vzhodno-alpskih Slovanov, Kronika 20, 1972, 3—6; Politični položaj v bizantinskem imperiju v drugi polovici 6. stoletja, »Uvod« v knjigo F , K. Lukman, Gregorij Veliki in njegova doba, Celje 1980, 5—15. Sintetično so zasnovani tudi nekateri pregledi zgodovine rimskih mest oziroma njihovih medsebojnih odnosov: Aquileia, Ravenna e Poetovio: contatti e rapporti, Antichità Altoadriatiche 13, 1978, 135—145; Za- četki Petovione in nekaj strani njene zgodovine v starem veku, Kronika 28, 1980, 157—161; K zgodovini Emone v rimskih napisih in literaturi, Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo, Ljubljana 1984, 35— 45; poljudno zasnovano sintezo zgodovine rimske Emone posreduje tudi publikacija Emona (Sprehod po Ljubljani k ostankom Emone), Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 50, Ljubljana 1975. Sintetično po­ dobo rimskega Podonavja posreduje prispevek Südosteuropa. Dalmatien, Mösien. Dakien. Thrakien. Ost­ mitteleuropa. Pannonien. Noricum, Ploetz. Grosse Illustrierte Weltgeschichte, Band 2, 1985, 111—135. Sin­ tetične narave so tudi Pripombe k prvi knjigi Linhartovega poskusa, ki obsegajo razmišljanja in komen- ter h knjigi: A. Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije 1 in 2, Ljubljana 1981, 351—374. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 - 1988 . 1 129 pravil za objavo nekatere skupine virov. Pripravljal je korpus vseh antičnih napisov, najdenih na Slovenskem. Kot eden od nosilcev projekta pri Slovenski akademiji zna­ nosti in umetnosti, ki naj bi zajel kritično izdajanje in komentiranje vseh antičnih virov za zgodovino slovenskih dežel in njihovega sosedstva, je pripravljal zvezek, v katerem je nameraval objaviti in komentirati najstarejša poročila iz antike, ki osvet­ ljujejo obdobje prehoda iz prazgodovinskega v zgodovinsko obdobje.21 Kot odličen strokovnjak je bil deležen mnogih priznanj doma in še več v tujini. Od domačih priznanj naj omenim nagrado Kidričevega sklada in dopisno članstvo v SAZU, največjega domačega priznanja, Kidričeve nagrade za leto 1988, pa zaradi pre­ rane smrti ni dočakal. Sašel je bil gost številnih univerz in drugih raziskovalnih sre­ dišč v raznih zahodnoevropskih državah in v Združenih državah. Kolikor sem imel priložnost spoznati, je v tujini užival nesporen ugled kot eden največjih strokovnjakov za antično dobo v deželah, ki jih je proučeval, ugled, ki je našel potrditev v tem, da je postal član ali častni član več uglednih znanstvenih društev in da so ga redno vabili na mednarodna znanstvena srečanja. Vzdrževal je osebne stike z nekaterimi največjimi zgodovinarji in arheologi za antiko iz polpretekle in sedanje dobe. Jaroslava Sašla ni več med nami. Pot, ki jo je prehodil kot znanstvenik, je iz­ redno zanimiva, rezultati njegovega dela so izjemno bogati. Za našo vedo je storil kot le malokdo. Vsekakor bi bilo za razvoj zgodovinske stroke prav, da bi njegove študije, napisane večinoma v tujih jezikih in objavljene v tujini, v obširnejšem izboru doži­ vele objavo v slovenščini in s tem zanesljivo mesto v vsaki strokovni knjižnici. Širši izbor iz Sašlovih del, ki pokrivajo vsa obdobja antike in pri katerem bi do velikega sintetičnega prikaza manjkala samo še premostitev nekaterih vrzeli, bi postal tako temeljni priročnik za vsakogar, ki se zanima za antično preteklost naših dežel. Na ta način bi se zasluženo oddolžili njegovemu spominu. R a j k o B r a t o ž TOUSSAINT HOČEVAR (25. 6. 1927 — 21. 4. 1987) Zadnje dni aprila lanskega leta nas je pretresla vest, da smo izgubili enega naj­ vidnejših raziskovalcev naše gospodarske preteklosti, prof. dr. Toussainta Hočevarja. Tako smo po smrti njegovega prijatelja Jožeta Sorna naenkrat ostali brez dveh ključ­ nih oseb, brez vrhov, brez svetilnikov, ki bi mlajšim tako v vsebinskem, zlasti pa me­ todološkem pogledu kazala smeri in načine nadaljnjega dela. Pokojni profesor Hočevar se je rodil v Ljubljani, otroštvo in prva šolska leta pa je preživel na Vrhniki, kjer je imel oče, župan in poslanec, lekarno. V letih 1937—1941 je obiskoval dominikansko klasično gimnazijo v Bolu na Braču. Maturiral je aprila 1945 v Ljubljani. Naslednje leto se je vpisal na ekonomsko fakulteto v Ljubljani, že po prvem semestru pa je odšel v Avstrijo, kjer je študije nadaljeval v Innsbrucku. Tam je diplomiral in 1951, tudi doktoriral. Se istega leta se je preselil v Ameriko, kjer se je zaposlil kot uradnik v neki čikaški firmi. 1957 je postal docent na Northern State College v Aberdeenu v Južni Dakoti, 1959 je postal izredni profesor in naslednje leto prešel na Keuka College v Keuka Park v državi New York. Tam je ostal šest let. Nato je dve leti predaval na Florida State University v Tallahassee. Od tod je prešel na uni­ verzo v New Orleansu, kjer je 1970 postal redni profesor. Tu je po kratki, vendar hudi bolezni sklenil svojo življenjsko pot. Svoj prerani mir uživa na pokopališču v Santa Rosa Beachu na Floridi. Toussaint Hočevar je večino svojega življenja preživel izven Slovenije. Kljub temu je ostal neverjetno zvest deželi in narodu, ki mu je nad vse predano služil. V nasprotju s tistimi, ki čutijo pripadnost manjštevilnemu narodu kot breme, je Ho­ čevar to pripadnost izrabil kot korist. Te svoje nazore, izkušnje in znanstvene izsledke je znanstveno dokazal z oblikovanjem teoretskih modelov o ekonomiki jezikov. Pokojni profesor pri svojih zgodovinskih raziskavah ni nikoli skrival, da je eko­ nomist. Ravno to mu je dajalo tudi določeno prednost, saj je način njegovega razmiš­ ljanja nekoliko drugačen, kot smo ga sicer vajeni. Za ilustracijo naj navedemo le en primer. Kot je znano, je bila Kranjska hranilnica zelo pomemben finančni zavod, ki 21 Prim. Letopis Slovenske Akademije znanosti in umetnosti 36, 1985 (Ljubljana 1986), 71. — Biblio­ grafski podatki, navedeni v 20 opombah, še zdaleč це prinašajo kompletne bibliografije Jaroslava Sašla (to najdemo v tekočih letnikih Letopisa Slovenske akademije znanosti in umetnosti). Podatki so urejeni po obdobjih in glavnih področjih šašlovega raziskovanja in naj služijo predvsem kot orientacija v njegovih zgodovinskih raziskavah.