DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA - SLOVENIJA EKOSISTEMI DALMACIJE BRAČ 2003 IN KORČULA 2004 Ljubljana 2005 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 379.825(497.5 Brač)”2003” 379.825(497.5 Korčula)”2004” BRAČ 2003 in Korčula 2004 : ekosistemi Dalmacije / [pisali Uroš Žibrat ... [et al.]; uredila Katerina Jazbec; fotografi rali Boštjan Potisk ... et al.]. - Ljubljana : Društvo študentov biologije, 2005 ISBN 961-91041-6-1 1. Žibrat, Uroš 2. Jazbec, Katerina 222832896 Ekosistemi Dalmacije Brač 2003 in Korčula 2004 Izdalo in založilo: Društvo študentov biologije, Večna pot 111, Ljubljana Uredila: Katerina Jazbec Besedila so pisali: Uroš Žibrat, Živa Fišer, Jošt Stergaršek, Vesna Cafuta, Borut Mavrič, Dejan Bordjan, Urška Ferletič, Petra Zor, Polona Pengal, Nada Labus, Katerina Jazbec Fotografi rali so: Boštjan Potisk, Vesna Cafuta, Jošt Stergaršek, Jernej Polajnar, Dejan Bordjan Lektorirala: Vladka Tucovič Oblikovala in pripravila za tisk: Katerina Jazbec Vodič po Braču in Korčuli Eppur si muove Uroš Žibrat ..................................................................................................... 1 Skupina za botaniko . Živa Pipan........................................................................................................ 3 Skupina za metulje Jošt Stergaršek................................................................................................ 9 Skupina za dvoživke in plazilce Vesna Cafuta ................................................................................................... 13 Potapljaška skupina Borut Mavrič....................................................................................................20 Ornitološka skupina Dejan Bordjan..................................................................................................24 Odonatološka skupina Urška Ferletič...................................................................................................29 “CARSKO…” Petra Zor........................................................................................................... 34 Skupina za botaniko Živa Pipan .........................................................................................................35 Skupina za dnevne metulje Jošt Stergaršek .................................................................................................41 Herpetološka skupina Vesna Cafuta....................................................................................................44 Potapljaška skupina Polona Pengal..................................................................................................50 Skupina za ptice Dejan Bordjan..................................................................................................53 Odonatološka skupina Nada Labus.......................................................................................................59 Skupina za netopirje Katerina Jazbec ...............................................................................................61 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Eppur si muove Vodja tabora na Braču: Uroš Žibrat Tako kot vsak konec aprila zadnjih nekaj let smo se tudi letos odpravili na 10-dnevni izobraževalni tabor v Dalmacijo. Letošnji tabor Ekosistemi Dalmacije je potekal na otoku Braču, kamor smo prispeli 18. aprila. Kot največjemu otoku Dalmacije pritiče, je bilo letos največ udeležencev doslej, namreč 52. Šotore smo si postavili v avtokampu Milna v Sutivanu, 6 km od glavnega mesta Supetar. V jedilnici avtokampa smo postavili tudi lupe in ostalo opremo, tako smo si uredili manjši terenski laboratorij. Udeleženci so se že pred prihodom na otok razdelili v šest delovnih skupin: botanika, metulji, dvoživke in plazilci, potapljači, kačji pastirji, ptiči. Terensko delo je potekalo po celotnem otoku, v skladu s prevoznimi zmožnostmi posameznih skupin. Za prehrano je skrbela naša kuharca, ki so ji pomagale skupine dežurnih in občasni prostovoljci, življenjsko dobo pa so ji krajšali zahtevni jedci (Polona). V knjižici, ki jo držite v rokah, je na kratko predstavljeno naše 9-dnevno bivanje na Braču. Predstavljeni so tudi rezultati dela posameznih skupin in nekaj splošnih podatkov o Braču. Ne gre drugače kot v krogu ob ognju; foto: Boštjan Potisk O Braču Brač je največji izmed srednjedalmatinskih otokov. Dolg je približno 40km, širok v povprečju 10-12 km in pokriva površino 395 km2. Os otoka leži v smeri V-Z, tako je njegov vzhodni sosed otok Šolta, jugozahodni pa 1 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 otok Hvar. Severna obala je nižja in razčlenjena, medtem ko je južna strma in enotna. Na južni strani otoka je tudi najvišji vrh dalmatinskih otokov, Vidova gora, ki se vzpenja nad mestom Bol do višine 778 m nad morsko gladino. Otok sestavljajo predvsem čvrste stene apnenca in dolomita, katere so najlepše vidne v strmem pasu med Bolom in Vidovo goro. Brač je že iz antičnih časov znan po belem in sivem apnencu, ki ga izvažajo v ves svet. Ker je apnenec prevladujoča kamnina v otokovi geološki zgradbi, so zelo pogosti kraški pojavi. Tako lahko najdemo kraška polja, vrtače, škarpe, na površini prevladuje terra rosa, veliko pa je tudi jam. Slednjih je znanih okrog 180, mednje spadata tudi dve izmed najglobljih jam na Hrvaškem, jami pri Pražnici in Gornjem Humcu. Bolj markantna značilnost Brača so kanjoni, ki jih je izdolbla reka Cetinja pred približno milijon leti, ko je bil otok še del kopnega. Dandanes na njegovi površini ne teče nobena reka ali potok, tako da je pitna voda velik problem. Doslej so jo privažali s cisternami, za živino pa so uredili lokve, kamor so se naselile različne skupine rastlin in živali, ki so tako popestrile pestrost lokalne fl ore in favne. Šele v 70-ih letih so speljali podmorske cevi do otoka, vendar pa nekateri deli še vedno dobivajo vodo s cisternami. Prevladujoča združba na otoku je bila Quercetea ilicis, priobalni pas do nadmorske višine 200 m pa je prekrivala makija. Žal pa temu ni več tako. Dandanes gozdove v glavnem sestavlja alepski bor, ki je tukaj avtohton. Pretirano izsekavanje za pridobivanje pridelovalnih površin in pašnikov je nekoč z gozdovi prekrit otok spremenilo v dokaj pusto pokrajino. Najdemo še lahko nasade vinske trte, oljke in smokve, večino otoka pa prekrivajo pašniki in stare kamnite ograde in gomile. Gozdovi dandanes prekrivajo komaj četrtino površine otoka. V gozdovih je bilo možno najti črni bor, maklen, črni gaber in več vrst hrastov. Pretirano izsekavanje pa ni le povečalo erozije, temveč je iztrebilo tudi nekaj vrst živali z otoka. Nekoč splošno razširjene lisice danes na otoku ni več moč najti. O nekdanjem bujnem gozdnem bogastvu otoka pričajo tudi fosilne kostne najdbe jelenjadi in medvedov iz časov, ko je otok bil še del kopnega. Najpogosteje lahko vidimo koze in ovce, na visokoležečih ravninah vzhodnega dela otoka pa je moč videti tudi prostoživeče konje. Kljub vsemu sta fl ora in favna otoka dokaj pestri, najbolj v težje dostopnih in turistično nezanimivih predelih, kamor človeška noga redkokdaj stopi. 2 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Skupina za botaniko Vodja skupine: Živa Fišer 1. Uvod Kljub temu, da se nas večina vsako poletje odpravi na morje v Dalmacijo, nam je njena fl ora relativno malo poznana. Zato se mi zdi prav, da spoznamo vsaj tiste njene najbolj znane predstavnike, na primer lepo cvetoče brškine, aromatične dišavnice ali predstavnike zimzelene makije. Raziskovanje fl ore dalmatinskih otokov je zaradi pestrosti rastlinskih vrst, številnih dišavnic in okrasnih rastlin zanimivo tako za tiste, ki to fl oro dobro poznajo in se zato posvečajo manj znanim vrstam, kot tudi za tiste, ki se z njo srečajo prvič. Flora otoka Brača še ni bila sistematično raziskana, tako da je Na soncu s še večjo vnemo; foto: Boštjan Potisk njeno poznavanje v večji meri posledica fl orističnih in fi togeografskih raziskav na tem območju ter v manjši meri vegetacijskih, gozdnih in favnističnih opisov, v katerih najdemo podatke o nahajališčih posameznih vrst. Prvi je podatke o fl ori prispeval Visiani 1826 in 1842-1852, za njim pa številni drugi avtorji, na primer Petter 1832, Schlosser in Vukotinović 1869, Bek-Mannagetta 1895 in 1901, Hirc 1903-1912, Adamović 1911 in 1929, Rohlena 1923, Rechinger 1934, Girometta 1936, Anić 1924, Petračić 1942, Horvatić 1958, Domac 1964 in 1965, Zi. Pavletić 1964, Ungar 1969, Zi. Pavletić in Trinajstić 1979, Marković in Štamol 1983, Bevanda 1984, Cvitanić 1984, Štamol in Marković 1985 in drugi. 2. Material in metode Tudi letos smo teren raziskovali predvsem s kolesi, le na Vidovo goro smo se zapeljali z avtom. Material smo skušali določiti na terenu – to je šlo 3 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 pri bolj poznanih sredozemskih rastlinah ter pri skupinah, kjer je določanje lažje. Ostale rastline smo prenesli v kamp, kjer smo jih določevali s pomočjo ročnih lup in določevalnih ključev, na voljo smo imeli tudi stereolupo. Hkrati smo izdelovali herbarij, ki smo ga prinesli v Ljubljano. 3. Rezultati PTERIDOPHYTA 18. Scandix pecten-veneris L. Aspleniaceae 19. Tordylium apulum L. 1. Asplenium trichomanes L. Apocyanaceae 2. Ceterarch offi cinarum DC. 20. Nerium oleander L. Polypodiaceae 21. Vinca major L. 3. Polypodium australe Fee Araliaceae 22. Hedera helix L. GYMNOSPERMAE Asclepidaceae Cupressaceae 23. Vincetoxicum adriaticum (G. 4. Cupressus sempervirens L. Beck) Fritsch 5. Juniperus oxycedrus L. Asteraceae 6. Juniperus phoenicea L. 24. Bellis perennis L. Pinaceae 25. Chrysanthemum coronarium L. 7. Pinus halepensis Miller 26. Crupina vulgaris Cass. 8. Pinus nigra Arnold 27. Palennis spinosa (L.) Cass. Boraginaceae ANGIOSPERMAE 28. Anchusa barrelieri (All.) Vitm. – MAGNOLIATAE 29. Borago offi cinalis L. Aceraceae 30. Cynoglossum creticum Miller 9. Acer monspessulanum L. 31. Echium plantagineum L. Aizoaceae 32. Myosotis micrantha Pall. 10. Carpobrotus acinaciformis (L.) Brassicaceae Bolus 33. Aethionema saxatile (L.) R. Br. 11. Carpobrotus edulis (L.) Bolus 34. Alyssoides sinuata (L.) Anacardiaceae Medicus 12. Pistacia lentiscus L. 35. Arabis verna (L.) R. Br. 13. Pistacia terebinthus L. 36. Brassica oleracea L. Apiaceae 37. Bunias erucago L. 14. Crithmum maritimum L. 38. Capsella bursa-pastoris L. 15. Daucus carota L. 39. Eruca sativa Miller 16. Ferulago communis L. Cactaceae 17. Foeniculum vulgare Miller 40. Opuntia fi cus-indica (L.) Mill. 4 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Caesalpinaceae May 41. Ceratonia siliqua L. Ericaceae 42. Cercis siliquastrum 64. Arbutus unedo L. Campanulaceae 65. Erica arborea L. 43. Edraianthus tenuifolius Euphorbiaceae (Waldst. et Kit.) A. DC. 66. Euphorbia helioscopia L. Caprifoliaceae 67. Euphorbia dendroides L. 44. Lonicera implexa L. 68. Euphorbia myrsinites L. 45. Viburnum tinus L. 69. Euphorbia seguierana Neck. Caryophyllaceae 70. Mercurialis annua L. 46. Stellaria media (L.) Vill. Fabaceae Chenopodiaceae 71. Anthyllis illyrica Beck. 47. Chenopodium sp. 72. Anthyllis vulneraria L. ssp. Cichoriaceae weldeniana Rchb. 48. Crepis rubra L. 73. Coronilla emeroides (Boiss. Et 49. Sonchus arvensis L. Spruner) Hayek 50. Sonchus asper (L.) Hill. 74. Dorycnium hirsutum (L.) Ser. 51. Tragopogon hybridus L. 75. Lathyrus cicera L. 52. Tragopogon porrifolius L. 76. Lotus edulis L. Cistaceae 77. Lotus ornthopodioides L. 53. Cistus creticus L. 78. Medicago orbicularis (L.) All. 54. Cistus salviifolius L. 79. Medicago tuberculata 55. Fumana ericoides (Cav.) Gaud. 80. Melilotus sulcatus Desf. 56. Helianthemum rupifragum 81. Pisum arvense L. Kerner 82. Scorpiurus subvillosus L. Convolvulaceae 83. Spartium junecum L. 57. Convolvulus elegantissimus 84. Trifolium campestre Schreb. Mill. 85. Trigonella monspeliaca L. Corylaceae 86. Vicia gracilis Loisel. 58. Ostrya carpinifolia Scop. 87. Vicia hybrida L. Crassulaceae 88. Vicia narbonensis L. 59. Sedum glaucum W. K. 89. Vicia peregrina L. 60. Sedum sp. 90. Vicia segetalis Thuill. / nigra L. Cucurbitaceae Fagaceae 61. Ecballium elaterum (L.) 91. Quercus ilex L. Richard 92. Quercus coccifera L. Dipsacaceae Fumariaceae 62. Knautia sp. 93. Fumaria gaillardoti Boiss. Ephedraceae 94. Fumaria offi cinalis L. 63. Ephedra campylopoda C. A. 95. Fumaria parvifl ora Lam. 5 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Hypericaceae Primulaceae 96. Hypericum perforatum L. 119. Anagallis arvensis L. Lamiaceae 120. Cyclamen repandum Sibth. et 97. Ajuga chamaepitys (L.) Sm. Schreber Raffl esiaceae 98. Mellitis melissophyllum L. 121. Cytinus hypocistus L. 99. Salvia offi cinalis L. Ranunculaceae 100. Salvia pratensis L. 122. Anemone hortensis L. 101. Rosmarinus offi cinalis L. 123. Clematis sp. 102. Thymus sp. 124. Nigella damascena L. Lauraceae 125. Ranunculus fi caria L. 103. Laurus nobilis L. Resedaceae Linaceae 126. Reseda lutea L. 104. Linum sp. 127. Reseda phyteuma L. Loranthaceae Rhamnaceae 105. Arceuthobium oxycedri (DC.) 128. Paliurus spina-christi Mill. MB. Rosaceae Malvaceae 129. Prunus dulcis (Mill.) D.A. 106. Malva sylvestris L. Webb L. Moraceae 130. Prunus mahaleb L. 107. Ficus carica L. 131. Prunus spinosa L. Myrtaceae 132. Rosa sp. 108. Myrtus communis L. 133. Rubus sp. Oleaceae 134. Sanguisorba minor Scop. 109. Fraxinus ornus L. Rubiaceae 110. Olea europaea L. 135. Asperula arvensis L. Orobanchaceae 136. Galium pumilum Murr. 111. Orobanche lavandulacea Rutaceae Reichenbach 137. Ruta divaricata Ten. Oxalidaceae Saxifragaceae 112. Oxalis articulata 138. Saxifraga tridactylites L. 113. Oxalis corniculata L. Scrophulariaceae Papaveraceae 139. Antirhinum majus L. 114. Papaver rhoeas L. 140. Chaenorrhinum litorale 115. Papaver somniferum L. (Willd.) Fritsch Plantaginaceae 141. Cymballaria muralis P. 116. Plantago coronopus L. Gaertn., B. Mayer et Schreb. 117. Plantago lanceolata L. 142. Linaria chalepensis (L.) Miller Polygalaceae 143. Scrophularia canina L. 118. Polygala nicaensis Risso 144. Scrophularia peregrina L. 6 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 145. Veronica polita Fries 169. Muscari botryoides (L.) Miller Simaroubaceae 170. Muscari commosum (L.) 146. Ailanthus altissima (Miller) Miller Swingle 171. Muscari commutatum Guss. Solanaceae 172. Muscari racemosum (L.) 147. Datura stramonium L. Miller 148. Hyosciamus albus L. 173. Tulipa sylvestris L. 149. Solanum luteum Miller Orchidaceae 150. Solanum nigrum L. 174. Limodorum abortivum (L) Sw. Tamaricaceae 175. Ophrys incubacea Bianca 151. Tamarix dalmatica Baum 176. Ophrys sphegodes Mill. Ulmaceae 177. Orchis militaris L. 152. Celtis australis L. 178. Orchis pallens L. Urticaceae 179. Orchis purpurea Huds. 153. Parietaria lusitanica L. 180. Orchis quadripunctata Ten. Violaceae 181. Orchis ustulata L. 154. Viola kitaibeliana R. S. 182. Serapias sp. 155. Viola sp. Poaceae 183. Arundo donax L. ANGIOSPERMAE - LILIATEAE 184. Briza maxima L. Agavaceae 185. Lolium perenne L. 156. Agave americana L. 186. Poa bulbosa L. Amaryllidaceae Ruscaceae 157. Narcissus poёticus L. 187. Ruscus aculeatus L. Araceae Smilacaceae 158. Arum italicum Miller 188. Smilax aspera L. Asparagaceae 159. Asparagus acutifolius L. Dioscoreaceae 160. Tamus communis L. Iridaceae 161. Iris illyrica Tomm. 162. Iris fl orentina L. 163. Iris patula 164. Iris pumila L. Liliaceae 165. Allium neapolitaneum Cyr. 166. Allium subhirsutum L. 167. Asphodelus fi stulosus L. 168. Fritillaria sp. 7 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 4. Zaključek Med popisanimi vrstami najdemo nekatere, ki so na hrvaškem seznamu ogroženih vrst. Kukavičevka ( Orchis quadripunctata) raste na suhih livadah in v makiji na bazičnih tleh in je ogrožena, navadna kukavica ( Orchis morio) pa je uvrščena med občutljive vrste. Redke vrste so listopadni drevesasti mleček ( Euphorbia dendroides) in Ephedra campylopoda ter plazeča ciklama ( Cyclamen repandum), čeprav smo slednjo v gozdovih in med makijo srečevali skorajda na vsakem koraku. Od naše navadne ciklame ( Cyclamen purpureum) jo zlahka ločimo po drugače oblikovanih listih. Med zanimive vrste spada zdravilna kadulja ( Salvia offi cinalis), ki jo srečujemo ob obalah Jadranskega morja in sega globoko na celino, najdemo pa jo tudi v Sloveniji. Je ilirsko-jadranski endemit, ki naseljuje pretežno kamnita in degradirana rastišča. Imeli smo srečo, da smo se z avti lahko zapeljali na Vidovo goro, najvišji vrh otoka Brača, kjer smo poleg čudovitega razgleda opazili tudi na primer pritlikavo drobnocvetno vijolico ( Viola kitaibeliana) in divji tulipan ( Tulipa syvestris). Z delom botanične skupine sem zadovoljna – verjamem, da smo se vsi naučili kaj novega in bomo v naslednjih letih na poletnih počitnicah malo bolj pozorno opazovali sredozemske vrste, ki nas spremljajo na vsakem koraku. 5. Literatura • Domac R. 1994. Flora Hrvatske – priručnik za određivanje bilja. Školska knjiga. Zagreb. • Grey – Wilson C., Blamey M. 1998. Mediterranean Wild Flowers. Harper Collins Publishers. • Kovačić S., Jasprica N., Ruščić M. 2001. Floristic characteristics of Phoenician juniper macchia (ass. Pistacio lentisci – Juniperetum phoeniceae Trinajstić 1987) in central and southern Dalmatia (Croatia). Nat. Croat. 10/2: 73-81. • Martinčič A., Wraber T., Jogan N., Ravnik V., Podobnik A., Turk B., Vreš B. 1999. Mala fl ora Slovenije. Tehniška založba Slovenije. • Štamol V., Marković L. 1985. Prilog fl ori otoka Brača. Acta Bot. Croat. 44: 99-106 • Trinajstić I. 1993. Vaskularna fl ora otoka Hvara. Acta Bot. Croat. 52: 113-143. 8 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Skupina za metulje Vodja skupine: Jošt Stergaršek 1. Uvod Metulji so skupina žuželk s popolno preobrazbo, torej njihov razvoj vključuje stadij bube. Njihovo ime izhaja iz grščine: lepis “luska” in pteron “krilo”, njihova krila so namreč pokrita z luskami. Na taboru Društva študentov biologije (DŠB), ki je potekal konec aprila na otoku Braču v hrvaški Dalmaciji, se je metuljarska skupina seznanila z lovom na dnevne metulje ( Lepidoptera, Rhopalocera), določanjem s slikovnim ključem na terenu, torej s sistematiko skupine, in seveda s pomladansko pisanim otokom Bračem ter z že žgočim dalmatinskim soncem. Od nočnih metuljev ( Lepidoptera, Heterocera) smo jih ločevali po naslednjih značilnostih: dnevni metulji imajo na glavi par betičastih anten, ob počitku imajo krila zložena pravokotno nad telo in najrajši letajo ob sončnih in vročih dnevih in na te je bil omejen tudi naš lov. 2. Metode dela Z metuljnico smo lovili v različnih habitatih, da bi lahko opazili čim več vrst, ki se v tistem času pojavljajo na Braču. Luske, ki pokrivajo oba para metuljevih kril, tvorijo bolj ali manj značilne vzorce, na podlagi katerih smo ujete metulje s pomočjo slikovnega ključa (glej vire) določili na terenu in jih, karseda nepoškodovane, izpustili. 3. Lokalitete 1. Sutivan: park, vrtovi in zapuščeni vrtovi 20. 4. 2003 2. Sutivan: zaraščena njiva, obdelana zemlja - njiva, travnik 20. 4. 2003 3. Sutivan: travnik ob cesti, ruderalno rastišče 20. 4. 2003 4. Sutivan: kulturna krajina in cestni rob 20. 4. 2003 5. Sutivan: makija in nasad oljk 20. 4. 2003 6. Mirca: travnik/pašnik ob morju 21. 4. 2003 7. Mirca: opuščen/zaraščen nasad oljk 22. 4. 2003 8. Mirca: neobdelan/zaraščajoč nasad oljk ob morju 22. 4. 2003 9. Mirca: obdelan nasad oljk 22. 4. 2003 10. Sutivan-Milna: cestni rob, makija 23. 4. 2003 9 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 11. Sutivan-Milna: stari nasadi oljk, makija 23. 4. 2003 12. Sutivan: avtokamp pod bori 23. 4. 2003 13. Vidova gora: pašniki, borov gozd (vznožje) 25. 4. 2003 14. Vidova gora: pašniki, posamezna drevesa (vrh) 25. 4. 2003 15. Bobovišče 25. 4. 2003 16. Bol: kamnito pobočje 26. 4. 2003 17. Bol: kulturna krajina – pašniki z žuko, nasadi oljk 26. 4. 2003 3. Seznam vrst 1. Sutivan: park, vrtovi in zapuščeni vrtovi 20. 4. 2003: f. Papilionidae: Iphiclides podalirius, Papilio machaon f. Lycaenidae: Celastrina argiolus f. Pieridae: Anthocaris cardamine, Artogeia mannii, Artogeia napi, Artogeia rapae, Pieris brassicae f. Satyridae: Pararge aegeria f. Libytheidae: Libythea celtis. 2. Sutivan: zaraščena njiva, obdelana zemlja - njiva, travnik 20. 4. 2003: f. Papilionidae: Iphiclides podalirius, Papilio machaon f. Pieridae: Artogeia rapae, Colias crocea, Pieris brassicae, Gonepteryx sp. 3. Sutivan: travnik ob cesti, ruderalno rastišče 20. 4. 2003: f. Papilionidae: Papilio machaon f. Pieridae: Artogeia rapae, Colias crocea, Pieris brassicae, Pontia edusa f. Satyridae: Lasiommata megera f. Nymphalidae: Inachis io f. Lycaenidae: Aricia agestis, Celastrina argiolus, Glaucopsyche alexis f. Hesperiidae: Carcharodus alceae. 4. Sutivan: kulturna krajina in cestni rob 20. 4. 2003: f. Papilionidae: Iphiclides podalirius, Papilio machaon f. Pieridae: Anthocaris cardamine, Artogeia napi, Artogeia rapae f. Lycaenidae: Aricia agestis, Celastrina argiolus. 5. Sutivan: makija in nasad oljk 20. 4. 2003 f. Papilionidae: Iphiclides podalirius f. Pieridae: Artogeia mannii, Artogeia rapae, Pieris brassicae f. Lycaenidae: Celastrina argiolus f. Satyridae: Lasiommata megera. 6. Mirca: travnik/pašnik ob morju 21. 4. 2003: 10 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 f. Satyridae: Coenonympha pamphilus. 7. Mirca: opuščen/zaraščen nasad oljk 22. 4. 2003: f. Pieridae: Artogeia ergane, Artogeia mannii, Artogeia rapae, Leptidea sinapis, Pieris brassicae f. Lycaenidae: Aricia agestis, Glaucopsyche alexis f. Satyridae: ?Lasiommata maera. 8. Mirca: neobdelan/zaraščajoč nasad oljk ob morju 22. 4. 2003: f. Papilionidae: Iphiclides podalirius f. Pieridae: Artogeia ergane, Artogeia rapae, Leptidea sinapis, Pieris brassicae f. Nymphalidae: Melitaea cinxia f. Satyridae: Lasiommata megera. 9. Mirca: obdelan nasad oljk 22. 4. 2003: f. Satyridae: Lasiommata megera. 10. Sutivan-Milna: cestni rob, makija 23. 4. 2003: f. Papilionidae: Iphiclides podalirius, Papilio machaon f. Pieridae: Artogeia napi, Artogeia rapae, Colias crocea, Euchloe ausonia, Gonepteryx rhamni, Leptidea sinapis f. Nymphalidae: Vanessa atalanta, Vanessa cardui f. Satyridae: Lasiommata megera f. Lycaenidae: Aricia agestis f. Hesperiidae: Carcharodus alceae. 11. Sutivan-Milna: stari nasadi oljk, makija 23. 4. 2003: f. Pieridae: Pieris brassicae f. Lycaenidae: Polyommatus icarus. 12. Sutivan: avtokamp pod bori 23. 4. 2003: f. Satyridae: Pararge aegeria. 13. Vidova gora: pašniki, borov gozd (vznožje) 25. 4. 2003: f. Pieridae: Gonepteryx rhamni. 14. Vidova gora: pašniki, posamezna drevesa (vrh) 25. 4. 2003: f. Papilionidae: Iphiclides podalirius, Papilio machaon f. Pieridae: Anthocaris cardamine, Pieris brassicae f. Nymphalidae: Vanessa atalanta f. Satyridae: Lasiommata megera. 15. Bobovišče 25. 4. 2003: f. Lycaenidae: Callophrys rubi (leg.+det. Dejan Bordjan). 16. Bol: kamnito pobočje 26. 4. 2003: f. Pieridae: Artogeia ergane, Leptidea sinapis f. Lycaenidae: Pseudophilotes vicrama f. Nymphalidae: Melitaea cinxia 11 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 f. Satyridae: Lasiommata megera, Coenonympha pamphilus f. Hesperiidae: Pyrgus malvae. 17. Bol: kulturna krajina – pašniki z žuko, nasadi oljk 26. 4. 2003: f. Papilionidae: Iphiclides podalirius, Papilio machaon f. Pieridae: Artogeia rapae, Colias crocea, Leptidea sinapis, Pieris brassicae, Pontia edusa f. Lycaenidae: Aricia agestis, Celastrina argiolus f. Nymphalidae: Polygonum egea f. Satyridae: Coenonympha pamphilus. 4. Rezultati Ujeli smo 30 vrst dnevnih metuljev, ki jih uvrščamo v 7 družin. Zanimiva najdba je Euchloe ausonia, ki ima na Braču svoj severni konec areala. Ker je tabor omejen na en teden, smo opazili oz. ulovili, kar smo; pričakujemo pa večjo vrstno pestrost, saj so različne vrste vezane na določene mesece v letu, vseh ugodnih pa, jasno, nismo obdelali. Seveda nas veliki nočni pavlinček ( Saturnya pruni) ni pustil na cedilu, tako smo lahko občudovali tudi tega največjega evropskega in prečudovitega nočnega pavlinčka. Lasiommata megera; foto: Jošt Stergaršek 12 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Skupina za dvoživke in plazilce Vodja skupine: Vesna Cafuta 1. Uvod Namen delovanja herpetološke skupine na raziskovalnem taboru Brač 2003 je bil seznaniti udeležence s predstavniki dvoživk in plazilcev otoka Brača, jim predstaviti ekologijo teh dveh skupin in metode dela. 2. Metode dela Terensko delo je potekalo od 20. 4. 2003 do 26. 4. 2003. Obiskali smo več lokalitet, ki se razprostirajo po celotnem otoku Braču. Kače in kuščarje smo iskali ob sončnem vremenu v dopoldanskem in popoldanskem času predvsem na suhozidih in ostalih kamnitih terenih, prav tako pa tudi v okoliški travnati pokrajini, posejani z mediteranskim grmičevjem. Na asfaltnih cestah in kolovozih smo bili pozorni na povožene osebke. V nočnem času smo oprezali za gekoni v bližini zidnih svetilk. Pri določevanju plazilcev smo si pomagali z določevalnimi ključi (Tome, 1999; De Luca; Mršić, 1997). Pretežno so bili osebki le opazovani. Kuščarice smo lovili z zanko iz sintetičnega sukanca, žoltoplaze in kače z roko ali s posebno prijemalko. Dvoživke smo iskali v kalih in njihovi ožji okolici, tudi v deževnem vremenu. Pozorni smo bili tudi na njihovo oglašanje, tako podnevi kot ponoči. Paglavce smo lovili z vodno mrežo, odrasle osebke pa z roko. Pri določanju smo uporabljali določevalni ključ (Nöllert & Nöllert, 1992; Vogrin, 1999). Ujetim osebkom smo izmerili nekatere morfološke parametre, nekatere smo tudi fotodokumentirali. Vsi ujeti osebki so bili po opravljenih meritvah izpuščeni na mestu ulova. Popisovali smo tudi poginule osebke in najdbe ostalih udeležencev tabora. 3. Rezultati in diskusija V času tabora smo popisali 11 vrst plazilcev in 1 vrsto dvoživk na skupno 46 najdiščih. 13 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Vrsta Število najdišč zelena krastača Bufo viridis 22 kraška kuščarica Podarcis melisellensis 16 veliki zelenec Lacerta trilineata 13 belica Coluber gemonensis 5 žoltoplaz Pseudopus apodus 4 modras Vipera ammodytes 4 šiloglavka Lacerta oxycephala 2 navadni gož Elaphe longissima 2 progasti gož Elaphe quatuorlineata 2 turški gekon Hemidactylus turcicus 1 belouška Natrix natrix 1 zrva Malpolon monspessulanus 1 Seznam lokalitet (opisno in v sliki) z nadmorskimi višinami in s pripadajočimi najdbami: m Lokaliteta Št. lok. Vrste n. m. Bobovišče, 1˙1 km JZ od vrha Huma (202 m) 12 40 Bvir Bobovišče, 1˙5 km ZJZ od vrha Huma 39 5 Ltri Bobovišče, 600 m JZ od najvzhodnejše točke Uvala Tiha 38 20 Loxy, Pmel Bobovišče, 900 m ZSZ od vrha Stinice 13 180 Bvir Bobovišče, v centru mesta, uvala Bobovišče 11 5 Bvir Bol, 1 km VSV od najjužnejše točke Zlatnega rata 45 5 Pmel Bol, 500 m SSZ od najjužnejše točke Zlatnega rata 33 20 Ltri Bol, 900 m J od vrha Miljene gore 7 100 Equa Bol, 900 m SZ od Rta Drasina 25 60 Ltri, Pmel Dračevica, 1 km V od cerkve v Dračevici 46 300 Equa G. Humac, 500 m S od cerkve Sv. Mihovil 44 340 Bvir, Cgem, Ltri, Pmel Ložišće, 1 km VJV od cerkve ob cesti Ložišće - Bobovišče 27 180 Bvir Mirca, 1˙8 km ZSZ od cerkve v Mirci 37 20 Bvir, Cgem, Ltri, Pmel Mirca, 2˙8 km V od centra mesta Sutivan 3 15 Cgem, Ltri, Vamm Mirca, 3 km VJV od centra mesta Sutivan 4 60 Vamm Mirca, 3˙7 km VJV od centra mesta Sutivan 10 15 Mmon 14 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Nerežišće, 1˙9 km SV od vrha V. hrastovik 23 540 Pmel Nerežišće, 500 m SZ od cerkve Sv. Trojstvo 26 300 Bvir Nerežišće, center mesta ob cerkvi 24 380 Loxy Nerežišče, kali Nakla, 1 km SSV od vrha V. hrastovik 32 540 Bvir, Cgem, Ltri, Pmel Nerežišče, Uvala Blace, kali 200 m S od koče na Man. Blace 36 440 Bvir, Papo Postira, 200 m J od cerkve v Splitski 20 10 Bvir Postira, 200 m JV od cerkve v centru mesta Postira 18 30 Bvir Postira, Škrip, 200 m SZ od cerkve v Škripu 19 230 Bvir Postira, Uvala Lovrenčina, 1 km SSZ od vrha Dučaca 28 40 Papo Povlja, 1˙3 km J od Rta Povlja 6 10 Papo Pražnice, 1 km JJZ od cerkve Sv. Petar v Pražnicah 9 360 Bvir Pražnice, 1˙3 km SSV od cerkve v Pražnicah 29 280 Bvir Pražnice, 1˙5 km JV od cerkve v Pražnicah 43 380 Elon, Ltri, Pražnice, 2,3 km SV od cerkve Sv. Petar v Pražnicah 8 180 Bvir Pražnice, 900 m JJV od cerkve v Pražnicah 35 380 Ltri, Pmel Pučišća, 900 m JZ od cerkve v Pučišćih 41 120 Bvir, Papo Pučišća, kal Bliznica, 1˙3 km Z od vrha M. Bračuta 30 140 Bvir Pučišća, kala na Donjem brdu, 900 m SZ od vrha 5 160 Bvir, Nnat Čada Selca, 1 km S od cerkve v Selci 42 100 Bvir Supetar, 1˙3 km J od cerkve Sv. Rok v Supetarju 15 290 Ltri Supetar, 1˙5 km JZ od Rta Sv. Nikola 17 30 Elon Supetar, 150 m J od cerkve Sv. Rok (J od Supetarja) 34 140 Pmel Sutivan, 1˙7 km JJV od centra Sutivana 40 140 Pmel Sutivan, 300 m V od centra mesta Sutivan 1 5 Pmel Sutivan, 800 m Z od cerkve Sv. Vincenc 21 50 Pmel Sutivan, 900 m V od centra mesta Sutivan 2 5 Cgem, Pmel Sutivan, v centru mesta Sutivan 14 5 Bvir, Htur Škrip, Kotalce, kal Hladna voda 31 100 Ltri, Bvir Legenda: Bvir - Bufo viridis, Cgem - Coluber gemonensis, Elon - Elaphe longissima, Equa - Elaphe quatuorlineata, Htur - Hemidactylus turcicus, Loxy - Lacerta oxycephala, Ltri - Lacerta trilineata, Mmon - Malpolon monspessulanus, Nnat - Natrix natrix, Papo - Pseudopus apodus, Pmel - Podarcis melisellensis, Vamm - Vipera ammodytes, m n. m. - nadmorska višina podana v metrih nad morjem, št. lok. - številka lokalitete na karti. Lokalitete so podane na 300 m natančno. 15 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 16 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Slika 1. Samček zelene krastače na kamnitem bregu kala, Vidova gora; foto: Vesna Cafuta Zelena krastača ( Bufo viridis) je edina predstavnica dvoživk, živečih na otoku (Slika 1). V času tabora je bila popisana na največ najdiščih, ki so razkropljena po celotnem otoku. Zabeležili smo odrasle osebke kakor tudi mreste in paglavce, v večernem in nočnem času pa smo bili pozorni tudi na svatovsko oglašanje samčkov, ki se je ponekod pojavljalo celo v opoldanskem času. Ugotovili smo, da se zelena krastača uspešno razmnožuje v kamnitih neporaslih kalih. V deževni noči smo na cestah opazili veliko odraslih osebkov, pri čemer je bilo nekaj tudi povoženih. Iz družine kuščaric ( Lacertidae) sta prevladovala kraška kuščarica ( Podarcis melisellensis) in veliki zelenec ( Lacerta trilineata). Pri kraških kuščaricah je bilo opaziti precejšno variabilnost v obarvanosti in risbi po telesu (tri različne oblike), zaradi izredne številčnosti te vrste pa so udeleženci skupine lahko preizkušali metodo lova z zanko iz sintetične niti. Veliki zelenec je sorodna vrsta v Sloveniji živečega zelenca, vendar dosega večje telesne dimenzije (Slika 2). Ujeli smo namreč kar 50 cm dolgega samca (dolžina telesa in repa). Videvali smo tudi mladiče velikega zelenca, ki imajo po telesu tri svetle vzdolžne črte, zaradi česar je vrsta tudi dobila vrstni pridevek trilineata. V mestu Nerežišče smo uzrli še eno predstavnico iz družine kuščaric, šiloglavko (Lacerta oxycephala). Zanjo je značilno zelo ozko območje razširjenosti, saj jo najdemo samo v južni Dalmaciji, Hercegovini, južnem delu Črne gore in na nekaterih otokih (Hvar, Korčula, Lastovo, Brač...). 17 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Slika 2. Glava velikega zelenca; foto: Vesna Cafuta Iz družine slepcev ( Anguidae) smo popisali redko opaženega breznogega kuščarja žoltoplaza ali blavorja ( Pseudopus apodus). Turškega gekona ali polprstnika ( Hemidactylus turcicus), kuščarja iz družine gekonov ( Gekkonidae), smo našli v mestu Sutivan. Domačini imajo to vrsto za mrčes (ponoči namreč vstopa v spalnice in leze po stenah) oziroma se je bojijo, ker menijo, da je strupena, zato jo vneto pobijajo. Pri popisu kač smo upoštevali predvsem povožene osebke, saj je travnata pokrajina s posameznim mediteranskimi grmiči in skalnimi razpokami omogočala kačam hiter pobeg v zavetje. Vsaj za kratek čas smo imeli priložnost opazovati večino vrst. Med nestrupenimi kačami iz družine gožev ( Colubridae) je bila največkrat videna belica ( Coluber gemonensis) (Slika 3), navadnega goža ( Elaphe longissima) in progastega goža ( Elaphe quatuorlineata) smo videli samo enkrat. Našli smo povoženega mladiča progastega goža, ki pa s svojo sivo barvo in črno risbo niti malo ne spominja na odraslo kačo, za katero so značilne 4 vzdolžne temne proge na rjavi podlagi. V kamnitem kalu smo našli mlado belouško ( Natrix natrix). V kalu so prebivali tudi paglavci zelene krastače, ki kači predstavljajo pomemben del prehrane. Po pregledu trupla s ceste smo potrdili tudi prisotnost zrve ( Malpolon monspessulanus), hitre kače, ki se jo drži sloves popadljivosti in ki naj bi nase opozarjala z glasnim sikanjem, zaradi česar je dobila tudi drugo ime sičavka. V prebavilu le te smo našli repne luske kraške kuščarice, kar kaže na pomembno ekološko vlogo te vrste kače. Na Vidovi gori smo ujeli edino strupenjačo, ki živi 18 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 na otoku - modrasa ( Vipera ammodytes). Zlahka smo ga prepoznali po značilnem rožičku na konici gobčka in cikcak progi po sredini hrbta. Po podatkih iz literature smo pričakovali še mačjeoko Telescopus fallax (Cvitanić, 1984; Bruno, 1979) in smokuljo Coronella austriaca (Bruno, 1979), ki pa ju zaradi kratkega časa raziskovanja nismo našli. Slika 3. Mladič belice, Sutivan; foto: Vesna Cafuta 4. Zahvala Hvala gre vsem udeležencem tabora, ki so prispevali podatke o razširjenosti plazilcev in dvoživk, še posebej pa Dejanu Bordjanu, ki je poleg poslušanja nočnih ptičev vestno beležil oglašanje zelene krastače. 5. Viri Arnold E. N. & Burton A. J. (1985): Guida dei rettili e dagli anfi bi d’ Europa. Franco Muzzio & co. editore, Padova, 244 pp. Bruno S. & Maugeri S (1979): Rettili dÍtalia. Tartarughe, Sauri, Serpenti. I Miracoli della Natura, Giunti Martello, Firenza: 363. Cvitanić A. (1984): Ornitofauna otoka Brača. Poseban otisak iz Bračkog zbornika XIV, Supetar: 142-256. De Luca N.: Ključ za določanje plazilcev Hrvaške. Mršić N. (1997): Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije 19 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 za šolstvo, Ljubljana, 167 pp. Nöllert A. & Nöllert C. (1992): Die Amphibien Europas. Franckh- Kosmos Verlags-GmbH & Co., Stuttgart, 382 pp. Radovanović, M. (1951): Vodozemci i gmizavci naše zemlje. Izdavačko preduzeće narodne republike Srbije, Beograd, 250 pp. Tome S. (1999): Razred: Plazilci, Reptilia. In: Kryštufek B. & Janžekovič F. (Eds.), Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana, pp. 284-305. Vogrin N. (1999): Razred: Dvoživke, Amphibia. In: Kryštufek B. & Janžekovič F. (Eds.), Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana, pp. 261-283. Potapljaška skupina Vodja skupine: Borut Mavrič 1. Uvod Brač spada v skupino srednjedalmatinskih otokov in je s površino 395 km2 največji dalmatinski otok. Od celine je Brač ločen s 6-13 km širokim Braškim kanalom z največjo globino 78 m. Na zahodu ga od Šolte ločijo ozka Splitska vrata, na jugu pa od Hvara Hvarski kanal z največjo globino 91 m. Obala otoka je zelo razčlenjena, celotna dolžina pa znaša 175 km. Najlepše in najgloblje uvale se nahajajo na severovzhodnem in jugozahodnem delu. Severna obala je nižja in bolj razčlenjena, južna pa bolj strma in v večjem delu nerazčlenjena. Otok je sestavljen večinoma iz sten apnenca in deloma tudi dolomita. Površje otoka in okoliško podmorje je zaradi apnenčaste podlage polno karakterističnih kraških oblik (kraška polja, vrtače, ponikve, kraške jame …). Okoli otoka se nahaja okoli 300 priobalnih izvirov in vrulj z večinoma morsko ali brakično vodo. Redka in majhna naselja in pomanjkanja industrije so razlog, da lokalno onesnaževanje morja ni veliko, po mikrobioloških analizah pa spada morje v okolici Brača med bolj čista morja. Temperature morja so v februarju od 11-14 °C, v avgustu pa od 21-25 °C. Na severnem in vzhodnem delu je voda nekoliko hladnejša zaradi številnih podvodnih izvirov. V Braškem in Hvarskem kanalu so prisotni močni tokovi. 2. Materiali in metode dela Delo potapljaške skupine na prvomajskem taboru lahko razdelimo na dva 20 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 dela. Prvi del obsega potapljanje z avtonomno potapljaško opremo v okviru potapljaškega kluba Big Blue diving iz Bola. Klub nam je nudil načrtovanje in izvedbo potopov ter izposojo manjkajoče potapljaške opreme. Izbrane lokacije za potope so bile na južnem in jugovzhodnem delu Brača, v bližnji in bolj oddaljeni okolici Bola ter tudi na severovzhodnem delu otoka Hvara. Na mesta potopov smo se peljali s klubsko ladjo. Potapljanje je potekalo v dveh skupinah. Skupina za začetnike oz. manj izkušene potapljače je opravljala lažje potope in je več pozornosti posvečala izpopolnjevanju osnovnih tehnik potapljanja. Druga skupina je izvajala tudi težje, vendar svojemu znanju in izkušnjam primerne potope. Na teh potopih smo potapljači del časa, poleg izpopoljnjevanja znanja in nabiranja potapljaških izkušenj, namenili tudi spoznavanju habitatov in organizmov, ki živijo v njih. S pomočjo podvodne fotografske opreme smo del doživetega tudi dokumentirali. Drugi del predstavlja poskus vzorcenja in popisa združb rakov v različnih habitatih. Za vzorčenje smo si izbrali tri habitatne tipe na treh bližnjih lokacijah vzhodno od Supetarja. Travnik pozejdonke (tudi pozidonija, Posidonia oceanica) na globini 9-10 m, peščeno (mivkasto) dno na globini 5-6 m in kamnito dno z malo in srednje velikimi kamni na globini 1.5-2.5 m. Vzorčenje smo opravljali z mrhovinskimi pastmi v obliki enostavnih vrš. Pasti smo pripravili sami iz plastenk, ki smo jim odrezali vrh, ter ga nato obrnjenega ponovno spojili s spodnjim delom plastenke. Tako smo dobili lijakast vhod, ki omogoča dovolj lahek vstop in otežen izhod iz pasti. Ker so odprtine plastenk preozke, da bi v pasti lahko vstopili raki pričakovanih velikosti, smo jih morali razširiti. V pasti smo nastavili mrhovino morskega izvora, nekaj dni stare ribe (špari, krenilabrusi, knezi…), hobotnico ( Octopus vulgaris) in raka ( Maia goltziana). Pasti smo postavljali, tako da smo jih pod kotom 50°-70° vsidrali v podlago. Pasti smo pregledovali enkrat na dan s pomočjo avtonomne potapljaške opreme in s prostim potapljanjem na dih. Vzorčenje smo izvajali šest dni zapored, nabrani material pa smo shranjevali ločeno po habitatnih tipih v raztopini glicerina in etanola (cca. 1:1). Pregled in določevanje materiala sta potekala v baznem taboru, nekaj dela pa smo opravili tudi v Ljubljani v laboratoriju za ekologijo živali na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. 3. Rezultati in diskusija opravljenega dela Potapljaška skupina je izvedla pet potopov prek Kluba Big Blue diving v Bolu, dva nočna potopa v Sutivanu ter še okoli deset delovnih potopov, 21 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 ki so bili vezani na vzorčenje rakov. Za glavni rezultat potapljaške skupine lahko štejemo oblikovanje nove sredine študentov, ki naj bi v prihodnje skrbeli za razvoj potapljaške dejavnosti znotraj DŠB. Pri vzorčenju rakov pravih rezultatov o združbah nismo dobili. Metoda, ki smo jo uporabili, se ni izkazala za najbolj primerno. Vsaj ne v tem obsegu, kot smo si ga zastavili. Problematična je bila že sama postavitev pasti, predvsem na območju pozejdonke in peščenega dna. Območja so bila relativno daleč od obale in brez čolna je bil že sam prenos pasti in drugih pripomočkov na mesto vzorčenja dovolj zahteven. Pri sami postavitvi smo se srečali z različnimi specifi kami tal, ki so na različne načine oteževale postavitev pasti. Na območju pozejdonke vrhnji sloj dna predstavlja gost preplet stebel in korenin prekrit z usedlinami, ki zelo otežuje kopanje, pa tudi materiala za zasipanje in učvrstitev pasti je zelo malo. Na peščenem dnu kopanje in zasipavanje ni problematično, vendar se zaradi sipkega materiala zelo rado zgodi, da mivka past vsaj deloma zasuje. V obeh primerih je probleme povzročala tudi vidljivost, saj je ob kopanju in zasipavanju prišlo do velikega kaljenja, ki je prekrilo območje postavitve pasti. Nekajkrat smo se odločili (vzrok so novi hrvaški predpisi o potapljanju z avtonomno potapljaško opremo), da bomo pobiranje vzorcev na območju kamnitega in peščenega dna opravili s potapljanjem na dih. Globina in oddaljenost območja s pozejdonko tega nista omogočali. Na območju peščenega dna se je tak način pobiranja vzorcev izkazal za zelo nepraktičnega, še posebej ob bolj razburkanem morju. Ob odstranitvi pasti s podlage so se luknje zasipale, kar je otežilo ponovno namestitev. Tudi sam prenos vzorcev iz pasti v zbirne vrečke, ki je potekal na gladini, je bil zelo zahteven, tako zaradi peska, ki se je nabral v pasteh, kot tudi zaradi nemirne gladine morja. Kljub vsem težavam pa predvidevamo, da je bila uspešnost lova zmanjšana predvsem na račun pasti. Te so imele le eno povezavo z okoliško vodo. To je bilo ustje, skozi katerega naj bi vstopali raki in skozi Nočno potapljanje; foto: Boštjan Potisk 22 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 katerega naj bi se širil vonj mrhovine. Zaradi omejenega kroženja vode in s tem zmanjšanega razširjanja vonja je bilo omejeno tudi območje atrakcije. Ker je tudi pojavnost rakov v tem letnem času še zelo majhna, se je v vzorcu nabralo premalo živali za uspešno ovrednotenje rezultatov. 4. Zaključek Kljub pomanjkanju konkretnih razultatov ocenjujem delo potapljaške skupine kot uspešno. Potapljači smo opravili nekaj kvalitetnih potopov na zelo zanimivih lokacijah, pridobili smo nove potapljaške izkušnje, spoznali smo nekaj metod dela pod vodo in težave, ki tako delo lahko spremljajo, se seznanili oz. obnovili svoja znanja s področja sistematike in taksonomije. Izkušnje, ki so si jih pridobili potapljači, so bile seveda odvisne tudi od želje in volje vsakega posameznika. Na taboru se je začelo oblikovati tudi novo jedro nosilcev potapljaških dejavnosti v DŠB. Izkazano zanimanje za potapljanje in spoznavanje morja sta dober obet za njihov nadaljnji razvoj in razvoj potapljaške skupine. Bodi tako! 5. Literatura Batelli C. (2000): Priročnik za spoznavanje morske fl ore Tržaškega zaliva ali Kako nabirati, shranjevati in določati nekatere najpogostejše predstavnice morskih alg in semenk vzhodnega dela Tržaškega zaliva. Pripravljanje na skok v morje; foto: Boštjan Potisk 23 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Zavod republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. Falciai L., Minervini R. (1992): Guida dei Crostacei Decapodi d’Europa. Franco Muzzi & c. editore, Padova. Riedl. R. (1991): Fauna e fl ora del Mediterraneo. Franco Muzzio & c. editore, Padova. Turk T. (1996): Živalski svet Jadranskega morja. DZS, Ljubljana. Zavodnik D., Šimunovič A. (1997): Bezkralješnaci morskog dna Jadrana. IP »Svjetlost« d.d., Sarajevo. Ornitološka skupina Vodja skupine: Dejan Bordjan 1. Uvod Na biološkem taboru v Dalmaciji, bolj točno na Braču, je sodelovala tudi ornitološka skupina. Naš namen je bil ogledati si in se kaj naučiti o pticah Dalmacije. Le-te spadajo v bogat ptičji svet Sredozemlja. Ob tem smo spoznavali tudi sam življenjski prostor teh sredozemskih posebnežev in se trudili pomagati tudi drugim skupinam pri iskanju kalov (kačji pastirci) in pri iskanju raznih drugih živali (plazilčarji) in rastlin. 2. Metode dela Ptice same smo želeli videti čim bolje, zato smo ob naših zelo izostrenih očeh uporabljali predvsem daljnoglede. Določali smo jih tudi s pomočjo prepoznavanja oglašanja. Podnevi smo se premikali po otoku na daljše razdalje z avtom, na krajše razdalje pa kar z nogami. Želja na začetku je sicer bila čim več kolesariti, a razsežnosti otoka, neugodne vremenske razmere, obupen relief in več zaporednih vstaj udeleženih nam tega niso dovolile izpeljati. Nočne terene smo izpeljali s pomočjo več avtov, saj je ta del programa bil najbolje zaseden, včasih je celo presegel kapaciteto vozil, ki so bila na voljo. Nočni tereni so bili namenjeni iskanju in spoznavanju nočno aktivnih vrst, kot so sove in mali slavci. Sove smo izzivali s kasetnikom, v primeru da se že same niso oglašale. 24 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Tabela 1: Seznam videnih ptic Status: S-selivka, G-gnezdilka, ?-neznan status *-z-zimsko perje, p-poletno perje **-x-samica, y-samec ***-/-splošno razširjeni in pogosti, zato jih nismo šteli Vrsta dnevi v aprilu 2003 latinsko ime Slovensko ime status 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. Gavia arcrica* polarni slapnik S 1z 1z,1p 1p 5p Egretta gazetta mala bela čaplja S 1 Ardea cinerea siva čaplja S 1 1 1 Circaetus gallicus kačar G 1 3 Hieraaetus fasciatus kragulji orel ? 1(3y) Circus aeruginosus** rjavi lunj S x mrtva 5x,1y x 2x x,y Circus cyaneus** pepelasti lunj S x Circus pygargus** močvirski lunj S x Buteo buteo kanja G 1 1 2 Pernis apivorus sršenar S 2 Accipiter nisus skobec G 1 Accipiter gentilis kragulj G 1 1 Falco tinnunculus postovka G 3 5 4 Falco subbuteo škrjančar S 1 Falco peregrinus sokol selec G 1 Tringa glareola močvirski martinec S 1 Actitis hypoleucos mali martinec S 1 1 2 Larus cachinans*** rumenonogi galeb G / / / / / / / / Columba livia skalni golob G 14 8 2 4 C.livia domesticus mestni golob G 26 Streptopelia decaocto*** turška grlica G / / / / / / / / Streptopelia turtur divja grlica G 1 1 1 2 2 4 Cuculus canorus kukavica G 1 1 5 1 1 1 Bubo bubo velika uharica G 1 2 Athene noctua čuk G 1 Otus scops veliki skovik G 4 12 4 3 Apus apus črni hudournik G 5 do 10 Apus pallidus bledi hudournik G 70 4 55 do 60 25 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Apus melba planinski hudournik G 25 do 30 Upupa epops smrdokavra ? 1 1 1 2 Merops apiaster čebelar S 12 Lulhula arborea hribski škrjanec G 1 1 2 Hirundo rustica*** kmečka lastovka G / / / / / / / / Delichon urbica*** mestna lastovka G / / / / / / / / Anthus campestris rjava cipa G 3 1 2 1 1 Anthus pratensis travniška cipa S 1 Montacilla alba bela patirica ? 1 1 Erithacus rubecula taščica G 1 Luscinia megarhynchos mali slavec G 1 5 4 Phoenicurus ochruros šmarnica G 1 2 Oenanthe oenanthe navadni kupčar ? 3 Oenanthe hispanica sredozemski kupčar G 3 1 Saxicola rubetra repaljščica S 6 3 5 5 Monticola solitarius puščavec G 3 2 1 Turdus merula*** kos G / / / / / / / / Sylvia atricapilla črnoglavka G 2 1 2 Sylvia hortensis svetlooka penica G 1 Sylvia melanocephala žametna penica G 15 10 4 25 7 Sylvia communis rjava penica G 1 1 2 Sylvia cantillans taščična penica G 1 7 1 4 17 Muscicapa striata sivi muhar S 2 Ficedula albicollis belovrati muhar S 1 2 1 Parus major velika sinica G / / / / / / / / Parus ater menišček ? 1 Garrulus glandarius šoja G 1 Corvus corone cornix siva vrana G 2 2 7 3 Corvus corax krokar G 1 3 1 1 3 Oriolus oriolus kobilar S 1 Passer domesticus domači vrabec G / / / / / / / / Fringilla coelebs ščinkavec G / / / / / / / / Carduelis carduelis lišček G 2 6 Serinus serinus grilček G 4 2 1 1 1 Emberiza cirlus plotni strnad G 4 2 5 2 Miliaria calandra veliki strnad G 1 3 1 26 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 3. Rezultati Seznam pregledanih lokalitet je podan v tabeli 1, vse opažene vrste pa so zabeležene v tabeli 2. Vseh zabeleženih vrst je bilo dvainšestdeset. Od tega jih je triinštirideset smatranih za gnezdilke, šestnajst jih tretiramo kot selivke, za pet vrst pa status ni znan. Pregledani habitati so segali od skalnatih travnikov preko vseh stadijev zaraščanja do borovih gozdov in listnate makije sredozemskih hrastov. Podrobneje smo pregledali mesta, morske obale, nasade oljk in breskev ter skalne stene. Na nočnih terenih smo pregledali skoraj vsa naselja na otoku, razen Bola in Murvic, ki sta zaradi oddaljenosti in pomanjkanja časa ostala ‘’nočno neraziskana’’. Tabela 2: Pregledane lokacije datum Način prevoza Lokacije 19.4.2003 kolo Sutivan-Golo brdo 19.4.2003 peš-nočna Sutivan 20.4.2003 peš Sutivan-Sv. Marija-Golo brdo-Krtine 20.4.2003 avto-nočna Ložišće-Bobovišće-Milna-Dračevica-D. Humac 21.4.2003 kolo-avto Sutivan-Mirca-Supetar, Sutivan-Pućišča-Pražnice 22.4.2003 avto-peš Podgažul-Vidova gora 22.4.2003 avto-nočna Nerežišća-Škrip-Splitska-Postira-Sopetar-Mirca 23.4.2003 avto-peš Bol-Murvice-Nerežišća-Ložišče 23.4.2003 avto-nočna Mirca-Pržnice-Pučišča 24.4.2003 avto-peš Vidova gora-Beljšnik 25.4.2003 kolo Sutivan-Krtine-Velo smrća-Bobovišće luka 25.4.2003 avto-nočna Pražnice-G.Humac-Selca-Selo-Povlja-Sumartin- Bobovišće luka-Sutivan 26.4.2003 avto Pražnice-G. Humac-Graćišče-Sv.Mihonil-Bol 4. Zaključki Število najdenih vrst je glede na prejšnja leta taborov v Dalmaciji nekakšna zlata sredina; na Pelješcu je bilo leta 2001 najdenih 59 vrst, na Dugem ototku pa lansko leto 70 (obakrat je bila mentorica ptičarske skupine Eva Vukelič). Z najdenimi vrstami smo zadovoljni, manjkale so le race in srakoperji 27 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 ( Lanius sp. ), ki še se niso vrnili z zimovanja. Prav tako nismo zabeležili nobene podhujke ( Caprimulgus europaeus), vendar le-teh nismo prav vneto iskali. Kljub obsežnejšemu iskanju nismo našli slegurja ( Monticola saxatilis), za katerega ne vem, ali še ni prišel z zimovanja ali pa na preiskanih mestih sploh ne gnezdi. Ugotovili smo, da je daleč najpogostejša vrsta na otoku ščinkavec ( Fringilla coelebs), sledila sta mu še velika sinica ( Parus major) in kos ( Turdus merula). Te tri vrste se je dalo najti v vseh habitatih, bile so tudi skoraj edine vrste v borovih gozdovih, ki je bil najbolj pust habitat s ptičje perspektive. Za najbolj zaniviv habitat se je izkazala kombinacija skalnih sten, skalnatih travnnikov in listnate makije. Tej kombinaciji habitatov smo posvečali naječ časa 24. 4., ko smo se sprehodili po robu skalnih sten na Vidovi gori. Le-ta se je izkazala tudi z izredno paleto gnezdečih in predvsem selečih se ujed. Posebej veseli smo bili kraguljega orla ( Hieraetus fasciatus), kragulja ( Accipiter gentilis) in polarnih slapnikov ( Gavia arctica). Prav presenečeni smo bili nad najmanjšo opaženo vrsto na otoku, meniščkom ( Parus ater). V okviru nočnega popisa sov smo se osredotočili na popis velikih skovikov ( Otus scops). Skupaj smo popisali triindvajset osebkov v osmih naseljih. Veliko vprašanje pa ostaja - zakaj velikega skovika na določenih delih otoka ni bilo in zakaj se je na otoku pojavljal v tako malem številu. Kdo vidi dlje?; foto: Boštjan Potisk 28 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 5. Zahvala Rad bi se zahvalil vsem udeležencem tabora, ki so prispevali svoja videnja o ptičih, in vsem, ki so nam posredovali informacije o ugodnih habitatih ter o skrivnostnih poteh, ki so nas vodile do le teh. Zahvalil bi se tudi Evi Vukelič, za posredovano znanje, ki ga je pridobila na taborih prejšnjih let. Zahvala gre tudi Alu Vrezcu za napotke, na kaj naj bom pozoren na samem otoku. Odonatološka skupina Vodja skupine: Urška Ferletič 1. Uvod Zgodovina odonatoloških raziskovanj dalmatinskega otoka Brača je vse prej kot razburljiva. Prve podatke o odonatni favni tega otoka je prispeval Werner (1920). V poročilu o rezultatih druge zoološke odprave Prirodoslovnega društva Dunajske univerze v Dalmacijo, julija 1912, omenja za otok Brač pojavljanje petih vrst kačjih pastirjev, in sicer: Lestes barbarus, Crocothemis erythraea, Orthetrum cancellatum, Sympetrum meridionale in Sympetrum fonscolombii. Wernerjeve podatke povzema v pregledu odonatne favne Dalmacije kasneje še St. Quentin (1944), s tem pa je pregled poprejšnjih odonatoloških objav za otok Brač tudi zaključen. Od hrvaških kolegov smo dobili ustno informacijo, da je Brač odonatološko dobro obdelan in seznam rodov, ki jih lahko pričakujemo (T. Bogdanovič, ustno). 2. Metode dela Terensko delo je potekalo 6 dni, od 20. do 26. aprila. Prvi dan smo poskušali iskati kale, ki so bili vrisani na zemljevidu, vendar se je ta žal izkazal za nenatančnega. Zato smo naslednje dni nadaljevali teren tako, da smo se vozili od naselja do naselja in spraševali, če je kje kakšna »lokva«. Za vzorčenje ličink smo uporabljali vodno mrežo. Za odrasle osebke smo imeli pripravljeno metuljnico, žal so tisti, ki smo jih videli, bili preveč oddaljeni za lov, zato smo jih prepoznali s pomočjo daljnogleda. 29 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 3. Rezultati in diskusija Prvi dan smo po neuspešnem iskanju kalov, vrisanih na zemljevidu, obiskali le nekaj betonskih korit, ki smo jih videli ob cesti. Drugi dan je deževalo, vendar smo vseeno s pomočjo domačinov našli pot do treh velikih zbiralnikov vode. Ker dež ni ponehal, ampak se je še okrepil, smo s terenom za tisti dan zaključili. Naslednji terenski dnevi so potekali še kar uspešno. Najlepše presenečenje nam je bilo prihranjeno za zadnji dan, ko smo v bližini letališča odkrili dva čudovita kala, zaraščena z vodnim rastlinjem in pokrita s cvetočo vodno zlatico. Ta lokaliteta je bila še najbolj podobna kraškim kalom, kot jih poznamo pri nas, saj so bile zaradi pomanjkanja tekoče vode na Braču »lokve« večinoma le betonski zbiralniki za vodo. Ti so bili dobra vaja v vzorčenju ličink, saj si se moral kar potruditi, da si v pol centimetra mulja, ki je pokrival beton, izbrskal tiste dve ali tri ličinke. Obiskali smo 14 lokalitet (Tabela 1). Datum Kraj Opis 1 20.4.2005 Pučišča – Donje večji kal na kamniti ploščadi severozahodno Brdo od Pučišč 2 21.4.2005 Nerežišča najsevernejši cementni bazen za zbiranje – Korita deževnice, severno od Nerežišč 3 23.4.2005 Vid ova gora cementni zbiralnik vode na vzhodni strani ceste 4 23.4.2005 Nerežišče kal severno od Nerežišč, na križišču za Gornji Humac 5 23.4.2003 Ložišča kal vzhodno od Ložišč ob cesti Drače- Ložišče 6 23.4.2003 Bobovišče korito južno pod cerkvijo 7 23.4.2003 Prazniče kal ob cesti Nerežišče-Prazniče, 1 km pred Prazničami 8 24.4.2003 Škrip cementno korito za zbiranje vode ob konobi 9 24.4.2003 Postira cesta Splitska-Postira, kamnito korito ob cesti 10 24.4.2003 Dol kal ob pokopališču 11 24.4.2003 Dol banja v dolini jugovzhodno od Dola 12 25.4.2003 samostan Blaca kamnito korito/izvir ob samostanu 13 26.4.2003 Gornji Humac večji kal jugovzhodno od Humaca 14 26.4.2003 Gornji Humac manjši kal jugovzhodno od Humaca Tabela 1: Seznam obiskanih lokalitet 30 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Našli smo 14 vrst kačjih pastirjev (Tabela 2), kar se mi zdi kar lep uspeh. Pri določevanju ličink smo si pomagali z določevalnima ključema Anisoptera-Exuvien Europas: Bestimmungs-schlüssel avtorja Stefana Kohla ter The exuviae of european dragonfl ies avtorjev B. Gerkena in K. Sternberga. Tabela 2: Seznam najdenih vrst Vrsta Št. lokalitete 1 Lestes barbarus 4 2 Chalcolestes viridis/parvidens 14 3 Coenagrion puella 13 4 Coenagrion scitulum 13, 14 5 Enallag ma cyathigerum 13 6 Ischnura pumilio 13 7 Ischnura elegans 14 8 A nax imperator 1,3,4,5,6,7,8,9,10,12 9 Libel lula depressa 5,6,11 10 Libellula quadrimaculata 5 11 Orthetrum cancellatum 1,2,3,8,9 12 Sympetrum meridionale/striolatum 5,8,10 13 Crocothemis erythraea 5,10,12,13 14 Selysiothemis nigra 12 Od vrst, ki jih omenja Werner (1920), smo našli tri, in sicer opoldanskega škrlatca Crocothemis erythraea, prodnega modrača Orthetrum cancellatum in sredozemskega kamenjaka Sympetrum meridionale. Od dvajsetih rodov, ki naj bi bili po ustnih podatkih najdeni na Braču (T. Bogdanović, ustno), smo jih našli sicer samo 11, kar pa pripisujem dejstvu, da je verjetno velik delež ostalih rodov pripadal odraslim osebkom, ki so prileteli iz celine. Na taboru sicer odraslih kačjih pastirjev nismo našli, razen dveh primerkov lisastega ploščca Libellula quadrimaculata in ene utopljene samičke Libellula depressa. Domnevam, da je bil temu razlog zgodnji termin tabora. Presenetilo me je pa dejstvo, da v betonskih koritih nismo našli nobenih ličink enakokrilih kačjih pastirjev. Te smo našli le v treh kalih, ki so imeli dno iz zemlje oziroma gline. Najzanimivejša najdba je bila za nas ličinka temnega slaniščarja Selysiothemis nigra iz družine ploščcev Libellulidae, ki ga v Sloveniji ni. Tudi habitat, v katerem smo ga izbrskali, je zelo nenavaden za to vrsto, vendar dokaz več, da se kačji pastirji pogosto ne menijo kaj dosti za predstave v naših glavah. Temni slaniščar je sicer na Hrvaškem zelo redek in se pojavlja na vsega nekaj lokalitetah v Dalmaciji in Kvarnerju. 31 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 4. Zahvala Mag. Tomislavu Bogdanoviću (Osijek, Hrvaška) se najlepše zahvaljujem za predhodne informacije o kačjih pastirjih na Braču, Matjažu Bedjaniču (Slovenska Bistrica, Slovenija) pa hvala za preverjanje pravilne determinacije ličink in pomoč pri literaturi. 5. Literatura ADAMOVIĆ, Ž. R., 1967. Odonata collected in Dubrovnik district, Jugoslavia. Deutsche entomologische Zeitschrift N. F. 14(3/4): 285-302. GALVANI, E., 1902. Beiträge zur Kenntnis der Fauna einiger dalmatinischer Inseln. Verh. zool.-bot. Ges. Wien 52: 362-388. GERKEN, B. & STERNBERG, 1999. The Exuviae of European Dragonfl ies (Insecta, Odonata). Huxaria Druckerei GmbH, Verlag und werbeagentur, Höxter. 354 pp. ST. QUENTIN, D., 1944. Die Libellenfauna Dalmatiens. Verh. zool.- bot. Ges. Wien 90/91: 66-76. WERNER, F., 1920. Beiträge zur Kenntnis der Fauna Dalmatiens, besonders der Insel Brazza. Zool. Jahrb. Abt. Syst. 42: 213-226. 32 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Brač 2003 Korčula 2004 33 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 “CARSKO …” Vodja tabora na Korčuli: Petra Zor 1. Taborajanje Po dolgih letih smo se študentje biologije v aprilu leta Gospodovega 2004 ponovno vrnili na Korčulo, kjer smo izvedli že sedmi tabor Ekosistemi Dalmacije. Tja nas je gnala želja po spoznavanju novega in poglabljanju znanja na že znanih področjih. V svoje zavetje nas je tokrat sprejel kamp Tri žala, ki se nahaja na obrobju mesta Korčule, in nam ves čas tabora nudil vse potrebno za potešitev lakote, obnavljanje moči ter “krpanje” žuljev. Za pripravo okusnih obrokov je poskrbela naša kuhar’ca ob pomoči dežurnih, ki so se prav tako dobro kot v kuhinji znašli tudi pri urejanju in čiščenju skupnih prostorov. Ko pa se je pojavila kakšna težava, sta nam na pomoč priskočila prijazna lastnika kampa. S skupnimi močmi nam je vedno uspelo in na koncu smo bili vsi zadovoljni, da smo skupaj preživeli prijeten teden. Znanja in dogodivščin željni “taboriščniki” smo delovali v različnih skupinah: metuljarski, kačjepastirski, ptičarski, netopirski, hroščarski, potapljaški, botanični ter skupini za proučevanje dvoživk in plazilcev. Njihov namen je bil predvsem opazovanje in ugotavljanje vrstne pestrosti otoka, obenem pa približati terensko delo biološkemu podmladku. Otok smo prečesali podolgem in počez, tako da so našim očem ostali skriti le skrajno nedostopni kotički, ki jih je varovalo ostro, bodičasto grmovje, skozi katerega bi se bilo moč prebiti le s pomočjo večje mačete. Mentorji so imeli pri oblikovanju dela povsem proste roke, sem ter tja pa so se le morali prilagoditi neusmiljenemu vetru, ki je zaznamoval prve dni tabora. 2. Korčula Korčula je otok v južni Dalmaciji, ki na eni strani gleda sosedu Pelješcu v oči, na drugi strani pa s svojim severnim delom maha bratu Hvaru. Od Pelješca jo na njenem jugovzhodnem delu ločita le dobri dve morski milji morja. Na jugu se zaključi z rtom Ražnjič, na severu pa z enim obeh pristanišč – Velo Luko. Dolga je 47 km in široka približno 8 km, njena površina pa znaša 276 km2. Njena obala (182km) je močno razčlenjena in ob močnem vetru zlahka najdemo zavetje v kakšnem mirnem zalivu, ki jih na otoku ne manjka. Dno se okoli otoka spušča 20-75 m v globino, ob enem pa se njena notranjost dvigne do 568 m nad morje, tako da je primerna 34 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 tudi za ljubitelje “višjih” leg. Sicer je Korčula gričevnat otok s številnimi manjšimi polji in dolinami. Na severnem delu Korčule, ob mestu Vela Luka, se nahaja tudi večje sladkovodno jezero, ki predstavlja svojevrsten habitat na otoku. Pomemben pa je tudi za domačine, saj iz njega dobivajo sladko vodo. Po otoku je posejanih več kalov in predvsem spomladi, ko je nekoliko več padavin, se na njegovem južnem delu pojavijo manjša ali večja zalita področja. Obala Korčule je raznolika – moč je najti tako, ki se polagoma spušča pod morsko gladino in je polna večjih oblih kamnov, na drugi strani pa so v nekaterih zalivih navpične stene prava poslastica za potapljače. Otok ima dve večji mesti: Korčulo na jugu in Velo Luko na severu, vmes pa najdemo le manjše vasice, ki ležijo ob edini večji cesti, ki povezuje severni del otoka z južnim, ali posamezne hiše raztresene po manjših zalivih. Asfaltnih cest (poleg že omenjene) je le nekaj in ležijo okoli obeh mest, ostalo prometno infrastrukturo pa predstavljajo bolj ali manj utrjeni kolovozi in nekaj urejenih makadamskih poti. Skupina za botaniko Vodja skupine: Živa Fišer 1. Uvod Namen botanične skupine je bil predvsem spoznavanje prave sredozemske (evmediteranske) vegetacije. Študente nižjih letnikov smo najprej seznanili z bolj poznanimi sredozemskimi vrstami (vednozeleno grmičevje in nekatere dišavnice), nato pa smo začeli z določanjem manj poznanih taksonov. Otok Korčula spada v mediteransko fi togeografsko regijo. V litoralnem pasu prevladujejo na južni strani otoka gozdovi alepskega bora, medtem ko na severni strani prevladujejo jadranski gozdovi in makija s črničjem ( Quercetum ilicis adriaproviniciale). Vegetacija osrednjega hribovitega dela otoka pripada deloma termofi lnima vednozelenima združbama Orno-Quercetum ilicis ter Ostryo-Quercetum ilicis, le na nekaterih mestih najdemo združbo Erico-Pinetum dalmaticae. Velike površine otoka (tako kot vse srednje in južnojadranske otoke) pokriva Juniperus phonicea, ki gradi kserotermno makijo Pistacio lentisci – Juniperetum phoenicae. Najpogostejši predstavniki te združbe so poleg vrst, po katerih je združba imenovana, še mirta Myrtus communis, oljka 35 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Olea sylvestris, Rubia peregrina, Smilax aspera ter Coronilla emeroides. Ta združba predstavlja eno izmed faz v sukcesiji proti vednozeleni gozdni vegetaciji ( Querco ilicis – Pinetum halepensis), ki nastopi po požarih. 2. Metode Otok smo raziskovali predvsem s kolesi, kar pa je pomenilo, da smo bili omejeni na precej majhen del otoka – obmorski del od Račišča do Lumbarde. Rastline smo določevali s pomočjo ročnih lup in določevalnih ključev. Določali smo jih na kraju samem ali v kampu. Nekatere rastline smo herbarizirali in jih prinesli v Slovenijo v nadaljnje določanje. Udeleženec botanične skupine Jaka Razinger je z digitalnim fotoaparatom slikal večino rastlin, tako da bo fl ora otoka dostopna na internetu tudi študentom, ki se tabora niso udeležili. 3. Rezultati ANGIOSPERMAE – Pregled določenih taksonov: MAGNOLIATEAE Aceraeceae PTERIDOPHYTA 11. Acer monspessulanum L. Aspleniaceae Aizoaceae 1. Asplenium trichomanes L. 12. Carpobrotus acinaciformis (L.) 2. Ceterarch offi cinarum DC. L. Bolus 3. Cheilanthes pteridioides (Reich.) Anacardiaceae Christens 13. Pistacia lentiscus L. Pteridiaceae 14. Pistacia terebinthus L. 4. Pteridium aquilinum (L.) Kuhn. Apiaceae Polypodiaceae 15. Crithmum maritimum L. 5. Polypodium australe Fee 16. Ferulago communis L. 17. Ferulago galbanifera Koch GYMNOSPERMAE 18. Foeniculum vulgare Miller Cupressaceae 19. Scandix pecten-veneris L. 6. Cupressus sempervirens L. 20. Tordylium apulum L. 7. Juniperus oxycedrus L. Apocyanaceae 8. Juniperus phoenica L. 21. Nerium oleander L. Pinaceae 22. Vinca major L. 9. Pinus halepensis Miller Araliaceae 10. Pinus nigra Arnold 23. Hedera helix L. 36 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Aristolochiaceae Cichoriaceae 24. Aristolochia clematitis L. 51. Crepis rubra L. Asclepidaceae 52. Sonchus arvensis L. 25. Vincetoxicum adriaticum (G. 53. Sonchus asper (L.) Hill. Beck) Fritsch 54. Tragopogon hybridus L. Asteraceae 55. Tragopogon porrifolius L. 26. Bellis perennis L. Cistaceae 27. Chrysanthemum coronarium L. 56. Cistus creticus L. 28. Helichrysum italicum (Roth.) 57. Cistus salviifolius L. G. Don. fi ll. 58. Cistus villosus L. 29. Inula crithmoides L. 59. Fumana ericoites (Cav.) Gdr. 30. Sonchus arvensis L. 60. Helianthemum rupifragum Boraginaceae Kerner 31. Anchusa sp. Convolvulaceae 32. Borago offi cinalis L. 61. Convolvuls elegantissimus Mill. 33. Cynoglossum creticum Miller 62. Convolvulus cantabricus L. 34. Myosotis sp. Corylaceae 35. Symphytum sp. 63. Ostrya carpinifolia Scop. Brassicaceae Crassulaceae 36. Aethionema saxatile (L.) R. Br. 64. Sedum sp. 37. Arabis verna (L.) R. Br. 65. Umbilicus rupestris (Salisb.) 38. Brassica oleracea L. Dandy 39. Cakile maritima Scop. Cucurbitaceae 40. Capsella bursa-pastoris L. 66. Ecballium elaterium (L.) Cactaceae Richard 41. Opuntia fi cus-indica (L.) Mill. Dipsacaceae Caesalpinaceae 67. Knautia sp. 42. Ceratonia siliqua L. Ericaceae Caprifoliaceae 68. Arbutus unedo L. 43. Lonicera implexa L. 69. Erica arboera L. 44. Sambucus nigra L. Euphorbiaceae 45. Viburnum tinus L. 70. Euphorbia helioscopia L. Caryophyllaceae 71. Euphorbia peplus L. 46. Silene armeria L. 72. Euphorbia pinea L. 47. Stellaria media (L.) Vill. 73. Euphorbia spinosa L. Chenopodiaceae 74. Euphorbia wulfenii Hoppe 48. Arthrocnemum sp. 75. Mercurialis annua L. 49. Beta vulgaris L. Fabaceae 50. Chenopodium sp. 76. Anthyllis illyrica Beck. 77. Anthyllis vulneraria L. 37 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 78. Colutea arborescens L. Lamiaceae 79. Coronilla emeroides (Boiss. et 110. Ajuga chamaepitys (L.) Spruner) Hayek Schreber 80. Coronilla scorpioides (L.) Koch 111. Origanum heracleoticum L. 81. Coronilla vaginalis Lam. 112. Salvia offi cinalis L. 82. Dorycnium germanicum 113. Salvia pratensis L. (Gremli) Rouy 114. Rosmarinus offi cinalis L. 83. Lathyrus aphaca L. 115. Thymus sp. 84. Lathyrus cicera L. Lauraceae 85. Lotus ornithopodioides L. 116. Laurus nobilis L. 86. Lupinus hirsutus L. Linaceae 87. Mealilotus neapolitanus Ten. 117. Linum usitatissimus L. 88. Medicago orbicularis (L.) All 118. Linum sp. 89. Medicago tuberculata Willd. Malvaceae 90. Pisum sativum L. 119. Lavatera arborea L. 91. Scorpiurus subvillosus L. 120. Malva sylvestris L. 92. Spartium junecum L. 121. Malva ambigua Guss. 93. Trifolium campestre Schreib. Moraceae 94. Trifolium stellatum L. 122. Ficus carica L. 95. Trigonella corniculata L. 123. Morus alba L. 96. Vicia narbonensis L. Myrtaceae Fagaceae 124. Myrtus communis L. 97. Quercus ilex L. Nyctaginaceae 98. Quercus coccifera L. ??? 125. Bougenvillea spectabilis Fumariaceae Willd. 99. Fumaria capreolata L. Oleaceae 100. Fumaria fl abellata Gasp. 126. Fraxinus ornus L. 101. Fumaria parvifl ora Lam. 127. Olea europaea L. 102. Fumaria vaillanti Lois. 128. Phyllirea latifolia L. Geraniaceae Oxalidaceae 103. Erodium cicutarium (L.) L’Her 129. Oxalis corniculata L. 104. Geranium columbinum L. Papaveraceae 105. Geranium molle L. 130. Papaver argemone L. 106. Geranium purpureum Vill. 131. Papaver rhoeas L. 107. Geranium rotundifolium L. Pittosporaceae Hippocastanaceae 132. Pittosporum tobira (Thunb.) 108. Aesculus hippocastanum L. Dryand Juglandaceae Plantaginaceae 109. Juglans regia L. 133. Plantago lanceolata L. 38 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Polygalaceae Saxifragaceae 134. Polygala nicaensis Risso 126. Saxifraga tridactylites L. Primulaceae Scrophularaiceae 135. Anagallis arvensis L. 127. Antirrhinum majus L. 136. Cyclamen repandum Sibth. et 128. Cymballaria muralis P. Sm. Gaertn., B. Meyer et Schreb. Punicaceae 129. Linaria chalepensis (L.) Miller 137. Punica granatum L. 130. Linaria micrantha (Cav.) Spr. Raffl esiaceae 131. Scrophularia canina L. 138. Cytinus ruber (Fourn.) Fritsch 132. Veronica cymballaria Bod. Ranunculaceae 133. Scrophularia peregrina L. 139. Anemone hortensis L. Solanaceae 140. Clematis fl ammula L. 134. Hyosciamus albus L. 141. Nigella damascena L. Tamaricaceae 142. Ranunculus muricatus L. 135. Tamarix dalmatica Baum 143. Ranunculussardous Crantz Ulmaceae 144. Ranunculus velutinus Ten. 136. Celtis tournefortii Lam. Resedaceae Urticaceae 145. Reseda alba L. 137. Parietaria vulgaris Hill. 146. Reseda lutea L. Violaceae 147. Reseda phyteuma L. 138. Viola arvensis Murr. Rhamnaceae 139. Viola kitaibeliana R. S. 148. Paliurus spina-christi Mill. Vitaceae Rosaceae 140. Vitis vinifera L. 149. Crataegus pentagyna W. K. 150. Malus sylvestris (L.) Mill. ANGIOSPERMAE – LILIATEAE 151. Prunus dulcis (Mill.) D. A. Agavaceae Webb L. 141. Agave americana L. 152. Prunus mahaleb L. Araceae 153. Prunus spinosa L. 142. Arum italicum Miller 154. Rosa sp. Asparagaceae 155. Rubus sp. 143. Asparagus acutifolius L. 156. Sanguisorba minor Scop. Dioscoreaceae Rubiaceae 144. Tamus communis L. 157. Rubia peregrina L. Iridaceae 158. Sherardia arvensis L. 145. Iris pseoudopallida Trinajstić 159. Valantia muralis L. Liliaceae Rutaceae Allium roseum L. 125. Citrus aurantium L. 146. Allium subhirsutum L. 147. Asphodelus fi stuliosus L. 39 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 148. Fritillaria sp. 160. Orchis ustulata L. 149. Muscari commosum (L.) Mill. 161. Serapias laxifl ora Chaub. 150. Muscari racemosum (L.) Lam. Poaceae et DC. 162. Avena sp. 151. Ornithogalum umbellatum L. 163. Briza maxima L. 152. Tulipa sylvestris L. 164. Dactylis glomerata L. Orchidaceae 165. Lagurus ovatus L. 153. Limodorum abortivum (L.) 166 Phleum echinatum Host Sw. 167. Phragmites australis (Cav.) 154. Ophrys bertolonii Moretti Trin 155. Ophrys sphegodes Mill. 168. Poa annua L. 156. Ophrys scolopax L. Ruscaceae 157. Orchis italica Poir. 169. Ruscus aculeatus L. 158. Orchis morio L. Smilacaceae 159. Orchis purpurea Huds. 170. Smilax aspera L. 4. Zaključek Otok Korčula je fl orno zelo bogat, do sedaj je znanih namreč kar 917 taksonov (Trinajstić 1985). V to številko so vključene tudi gojene vrste, ki jih najdemo na poljih, vrtovih in v parkih. Prve podatke o fl ori otoka Korčule je zabeležil Roberto Visiani sredi 19. stoletja. Šele dobrega pol stoletja kasneje so podatke prispevali drugi botaniki. V našem popisu gojene vrste, razen izjemoma, niso zajete. Osredotočili smo se predvsem na tipično mediteransko rastje, čeprav se na otoku nahajajo tudi zanimiva močvirja s čisto drugačnim rastjem, kot smo ga navajeni na otokih. Močvirja smo pravzaprav odkrili šele zadnji dan, zato teh rastlin nismo več nabirali in določali. Ker smo se po otoku prevažali s kolesi, si bolj oddaljenih delov otoka nismo ogledali in smo bili omejeni na bližnjo okolico samega mesteca Korčule. To se pozna tudi pri številu določenih rastlinskih vrst. Priznati pa moram, da smo se nekaterih družin tudi zavestno izogibali. Vseeno mislim, da smo se vsi naučili česa novega – tisti, ki mediteransko fl oro že malce poznamo, smo spoznali nekatere nove vrste, ostali pa so dobili vtis o bogastvu sredozemskega rastja. Pomembno se mi zdi predvsem, da smo mlajše študente spoznali z nekaterimi vrstami, ki jih po imenu vsi dobro poznamo, večkrat pa pravzaprav sploh ne vemo, kako izgledajo v naravi. Za konec bi se rada zahvalila še Božu Frajmanu, ki nas je prvi dan 40 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 spremljal na terenu in nam s svojem botaničnim znanjem precej olajšal delo. 5. Literatura - Domac, R. (1994): Flora Hrvatske – priručnik za određivanje bilja, Školska knjiga. Zagreb. - Grey – Wilson, C., Blamey, M. (1998): Meditteranean Wild Flowers. Harper Collins Publishers. - Kovačić, S. et all. (2001): Floristic Characteristics of Phoenician Juniper Macchia (Ass. Pistacio lentisci – Juniperetum phoeniceae Trinajstić 1987) in Central and Southern Dalmatia (Croatia). Natura Croatica 10, 73 – 81. - Lauber, K., Wagner, G. (2001): Flora Helvetica. Verlag Paul Haupt. - Martinčič, A. et all. (1999): Mala fl ora Slovenije. Tehniška založba Slovenije. - Trinajstić, I. (1985): Flora otočne skupine Korčule. Acta Botanica Croatica 44, 107 – 130. - Trinajstić, I. (1970): Građa za fl oru otoka Korčule. Acta Botanica Croatica 29, 245 – 250. - Trinajstić, I. (1993): Vaskularna fl ora otoka Hvara. Acta Botanica Croatica 52, 113 – 143. Skupina za dnevne metulje Vodja skupine: Jošt Stergaršek Kot prejšnja leta smo se proti koncu aprila odpravili na jug, letos na Korčulo. Naša skupina je v okviru raziskovalnega tabora DŠB raziskovala dnevne metulje (Rhopalocera) tega dalmatinskega otoka. Lovili smo jih z mrežo metuljnico, ujete na terenu določili s pomočjo slikovnega ključa (glej literaturo) in jih praviloma nepoškodovane spustili. Seveda tak način določanja ni najbolj natančen in tudi ni stoodstotno verodostojen, saj se določitev taksona (metulje smo določali do vrste) ne da preveriti in tudi ne popraviti. Tako jemljimo naše rezultate z rezervo. Dnevne metulje smo prepoznali za žuželke (od blizu) po sestavljenih očeh, treh parih nog, krilih in trodelnem telesu. V zadku so notranji organi, pri samicah pa še velike količine jajčec, zato so samice metuljev praviloma večje in bolj zajetne. Za razlikovanje nekaterih taksonov so pomembne razlike med spolnimi organi. Tu gre za anatomsko inkompatibilnost zaradi 41 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 katere ne prihaja do križanja in na podlagi katere lahko trdimo, da gre za različni vrsti. Na oprsju izstopata dva para kril z luskami, ki nosijo pigment in so zelo vodoodporne. Pigmentirane luske tvorijo večinoma vrstno značilne vzorce in te smo pri določanju uporabljali tudi mi. Trije pari nog so na trebušni strani oprsja. Družini pisančki ( Nymphalidae) in okarji ( Satiridae) pa imata en par nog reduciran. Slabo gibljiva glava nosi en par sestavljenih oči, občutljivih na premikanje, a s slabo ločljivostjo. Tako je počasno približevanje plenu lahko ključnega pomena za uspeh. Poleg oči je na glavi še par betičastih anten, ki dnevne metulje razlikujejo od nitastih, peresastih ali kako drugače oblikovanih anten nočnih metuljev (Heterocera), par palpov in iztegljivo sesalo (proboscis). Vohalne strukture so prisotne na antenah, palpih in nogah. Celo telo je bolj ali manj pokrito z dlakami. Lovili smo na desetih lokacijah, predvsem v kulturni krajini, na različnih nadmorskih višinah in straneh neba. Tako smo želeli pregledati čim več različnih habitatov, saj v različnih habitatih živijo različne vrste. Dnevni metulji potrebujejo za iskanje hrane (predvsem nektarja) in partnerjev energijo Sonca, ki segreje njihova ektotermna telesa in jim omogoči živahnost, katere smo vajeni. Zato metulji veliko posedajo in se nastavljajo sevanju naše mogočne zvezde. Tudi močnega vetra ne marajo, saj jih ta preprosto odpihne. Tako je bilo letos, zaradi pretežno oblačnega vremena, metuljev manj od pričakovanj. SEZNAM LOKACIJ Z UJETIMI VRSTAMI • Hrvatska, Korčula, Račišće; 26. 4. 2004 Avtokamp Tri žala Iphiclides podalirius, Leptidea sp. • HR, Korčula, Kneže – Pupnat (prelaz); 26. 4. 2004 Makija, pas cvetlic ob cesti Anthocaris cardamine, Colias crocea, Gonepteryx rhamni, Lasiommata megera • HR, Korčula, Pupnat – Vela Luka; 26. 4. 2004 Kulturna krajina, pas cvetlic ob cesti Vanessa cardui, Lasiommata megera • HR, Korčula, Čara; 26. 4. 2004 Vasica, pas cvetlic ob cesti 42 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Artogeia mannii • HR, Korčula, Rašišće; 26. 4. 2004 Vasica, makija Gonepteryx cleopatra • HR, Korčula, Kneže – Korčula; 27. 4. 2004 Pas cvetlic ob cesti, makija Anthocaris cardamine, Artogeia rapae, Callophrys rubi, Coenonympha pamphilus, Colias crocea, Glaucopsyche alexis, Gonepteryx cleopatra, Iphiclides podalirius, Lasiommata megera, Leptidea sinapis, Libythea celtis, Limenitis reducta, Lycaena phleas, Pieris brassicae, Vanessa cardui • HR, Korčula, Korčula (mesto); 27. 4. 2004 Parki in vrtovi, ob morju Vanessa atalanta • HR, Korčula, Račišće, Uvala Vaja; 27. 4. 2004 Ob morju, makija Gonepteryx rhamni • HR, Korčula, Pupnat – Vela Luka; 28. 4. 2004 Makija, kulturna krajina, pas cvetlic ob cesti Anthocaris cardamine, Callophrys rubi, Glaucopsyche alexis, Lasiommata megera, Leptidea duponcheli?, Pseudophilotes vicrama Veliki nočni pavlinček (Saturnia pyri); foto: Jošt Stergaršek 43 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 • HR, Korčula, Lumbarda, Dolnje Blato; 28. 4. 2004 Vlažni travnik Zerynthia polyxena (leg., det. Igor Nekrep) • HR, Korčula, Pupnat; 29. 4. 2004 Kulturna krajina, okolica kala Colias crocea, Glaucopsyche alexis, Lycaena phleas, Vanessa cardui. Ulovili, določili in izpustili smo 21 vrst dnevnih metuljev iz 6 družin. Bilo je zakon in za to se zahvaljujem vsem članicam in članu skupine! Herpetološka skupina Vodja skupine: Vesna Cafuta 1. Uvod Namen delovanja herpetološke skupine na raziskovalnem taboru Korčula 2004 je bil seznaniti udeležence s predstavniki dvoživk in plazilcev otoka Korčula, jim predstaviti ekologijo teh dveh skupin in metode dela. 2. Metode dela Terensko delo je potekalo od 24. 4. 2004 do 1. 5. 2004. Dvoživke smo popisovali čez dan in v večernih urah v kalih in zamočvirjenih predelih. Paglavce smo lovili z vodno mrežo, odrasle osebke pa z roko. Pri določanju smo uporabljali določevalni ključ (Nöllert & Nöllert, 1992; Vogrin, 1999, Veenvliet & Veenvliet, 2003). Plazilce smo iskali predvsem na kamnitih zidovih in ostalih kamnitih terenih. Na asfaltnih cestah in kolovozih smo bili pozorni na povožene osebke. V večernih urah smo popisovali gekone. Pri določevanju plazilcev smo si pomagali z določevalnimi ključi (Tome, 1999; Mršić, 1997). Pretežno so bili osebki le opazovani. Kuščarice smo lovili z zanko iz sintetičnega sukanca, želve, žoltoplaze in kače z roko ali s posebno prijemalko. Nekaterim ujetim osebkom smo izmerili morfološke parametre, nekatere smo tudi fotodokumentirali. Vsi ujeti osebki so bili po opravljenih meritvah izpuščeni na mestu ulova. Popisovali smo tudi poginule osebke in najdbe ostalih udeležencev tabora. 44 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Pozorne raziskovalke korčulanske herpetofavne; foto: Vesna Cafuta 3. Rezultati in diskusija V času tabora smo popisali 7 vrst plazilcev in 3 vrste dvoživk na skupno 35 lokalitetah. Št. Vrsta Šifra lokalitete lokalitete kraška kuščarica Podarcis melisellensis 5, 9, 10, 11, 15, 16, 17, 20, 24, 26, 27, 28, 34 13 šiloglavka Lacerta oxycephala 9, 10, 11, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 21, 24, 34 12 zelena krastača Bufo viridis 1, 2, 3, 4, 5, 26, 33, 35 8 zelena rega Hyla arborea 2, 4, 5, 25, 31, 33 6 leopardovka Elaphe situla 6, 7, 8, 14, 18, 29 6 turški gekon Hemidactylus turcicus 9, 13, 14, 32, 33 5 belica Coluber gemonensis 22, 23 2 grška kornjača Testudo hermanni 30, 34 2 žoltoplaz Pseudopus apodus 12 1 debeloglavka Rana ridibunda (in neidentifi cirane Rana (Pelophylax) sp. ) 26 1 45 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Seznam lokalitet (opisno in v sliki) s pripadajočimi najdbami: Šifra Lokaliteta Vrste lok. Blato, 1km JV od vrha V. Strana (350m) 13 Htur Čara, 1km ZSZ od vrha Kavni vrh (181m) 25 Harb (ad) Čara, 400 m S od Kavni vrh (181m) 33 Harb (p+ad), Bvir (p+ad), Htur Korčula, U. Luka Banja, 1,2km SV od vrha Unišča (270m) 29 Esit (juv) Korčula, U. Luka Banja, 1450 m SV od vrha Unišča (270m) 30 Ther Lumbarda, 1,6km ZSZ od Rta Ražnjić 28 Pmel Bvir (p+ad), Lumbarda, 2 km VJV od vrha Klokolina (170m) 5 Harb (ad+m), Pmel Pupnat, 1,5 km JZ od vrha Veli vrh (478m) 2 Bvir (p), Harb (p) Pupnat, 100 m V od vrha Klupca (569m) 24 Loxy, Pmel Pupnat, 500m SSV od Pupnatske Luke 19 Loxy Pupnat, 550m JJZ od cerkve v Pupnatu 34 Ther, Loxy, Pmel Pupnat, 700m JJV od vrha Veli vrh (478m) 1 Bvir (m) Pupnat, Pupnatska Luka 14 Htur, Esit, Loxy Pupnat, vrh Veli vrh (478m) 27 Pmel Račišće, 400 m JV od Uvale Vaja 17 Loxy, Pmel Račišće, 400 m JZ od Uvale Vaja 12 Oapo Račišće, 500 m JZ od cerkve v Račišću 15 Pmel, Loxy Račišće, 500 m Z od cerkve v Račišću 16 Loxy, Pmel Račišće, 700 m V od Uvale Vaja 35 Bvir (ad) Račišće, Uvala Vaja 18 Loxy, Esit Smokvica, 450 m SV od V. Strana (308m) 31 Harb (ad+p) Smokvica, 750 m JZ od Velo br. (304m) 32 Htur Rzelene (ad) - 1 Vela Luka, 1km SZ od vrha Sokolić (120m) 26 ridibunda, Pmel, Bvir(p) Žrnovo, 300 m V od vrha Unišča (270m) 20 Pmel Žrnovo, 500 m SSZ od vrha Veli vrh (384m) 22 Cgem (ad) Žrnovo, 600 m JV od vrha Unišča (270m) 23 Cgem (juv) Žrnovo, 750 m Z od vrha Unišča (270m) 21 Loxy Žrnovo, Luka Banja, 1,5km SV od vrha Vela gl. (256m) 7 Esit (juv) Žrnovo, Luka Banja, 1,5km V od vrha Vela gl. (256m) 9 Htur, Pmel, Loxy Žrnovo, Luka Banja, 1,5km V od vrha Vela gl. (256m) 10 Pmel, Loxy 46 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Žrnovo, Luka Banja, 1,5km VSV od vrha Vela gl. (256m) 6 Esit (juv) Žrnovo, Luka Banja, 1,8km V od vrha Vela gl. (256m) 11 Pmel, Loxy Žrnovo, Luka Banja, 800m S od vrha Vela gl. (256m) 8 Esit (juv) Žrnovo, Postrana, 1km SV od vrha Žukov breg (308m) 3 Bvir (p) Žrnovo, Postrana, 1km SV od vrha Žukov breg (308m) 4 Bvir (p+ad), Harb (p+ad) Pupnat, 700m V od vrha Oblik (464m) M1 MUNGO - 2 osebka Žrnovo, 600 m Z od vrha Unišča (270m) M2 MUNGO - 1 osebek Legenda: Bvir - Bufo viridis, Cgem - Coluber gemonensis, Esit - Elaphe situla, Harb - Hyla arborea, Htur - Hemidactylus turcicus, Loxy - Lacerta oxycephala, Papo - Pseudopus apodus, Pmel - Podarcis melisellensis, Rzelene - skupina zelenih žab,Ther - Testudo hermanni, ad - odrasel osebek, juv - juvenilni osebek, p - paglavci, m - mrest. Lokalitete so podane na 250 m natančno. Pri popisu smo ugotovili precej revno številčno in vrstno zastopanost kačje favne. Našli smo le nekaj osebkov kače belice Coluber gemonensis in leopardovke Elaphe situla (en osebek se je smukal tudi med šotori v kampu, kjer smo bili nastanjeni). Verjetno je temu botroval kratek čas popisovanja in občasno oblačno ter deževno vreme, znano pa je, da so kačje populacije na otoku v preteklosti zdesetkali mungi. V letih od 1921 do 1927 so namreč na Korčulo naselili iz Indije prinešene munge vrste Herpestes auropunctatus (Hodgson, 1836) (Kryštufek & Tvrtković, 1992) z namenom iztrebiti strupenega modrasa Vipera ammodytes. V 6 raziskovalnih dneh smo člani herpetološke skupine za nekaj trenutkov celo uzrli 3 osebke na dveh lokalitetah na vzhodnem delu otoka (lokaliteti M1 in M2). Kot so povedali domačini, se mungi pogosto zbirajo okoli smetišč ali pa okoli človekovih bivališč, kjer kradejo kokoši, zaradi česar jih ne marajo v svoji bližini. Nekoč rešitelj je postal nadloga. Na otoku Mljetu, ki je bil prvi otok, ki so ga poselili z mungi, imajo podobne probleme. Pa še to: tam ni niti ene kače več, saj so jih te zveri z očitno izredno dobro plenilsko tehniko vse pospravile. Po starih podatkih iz literature naj bi na Korčuli poleg videnih živele še naslednje vrste kač: modras Vipera ammodytes, progasti gož Elaphe quatuorlineata, zrva Malpolon monspessulanus, mačjeoka Telescopus fallax in belouška Natrix natrix. Podobna usoda kot kače lahko doleti tudi kačjelikega kuščarja žoltoplaza Pseudopus apodus, ki smo ga videli na eni sami lokaliteti. Med kuščarji smo pogrešali velikega zelenca Lacerta trilineata, medtem ko so bile kuščarice, ki dosežejo precej manjše telesne velikosti (kraška kuščarica Podarcis melisellensis in šiloglavka Lacerta 47 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 48 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 oxycephala), najpogosteje videne predstavnice herpetofavne na otoku. Pri kraških kuščaricah smo opazili variabilnost v obarvanosti in risbi po telesu. Turški gekon Hemidactylus turcicus je verjetno dokaj pogosta žival na otoku, manjše število najdb pa lahko pripišemo nočnemu načinu življenja. Kopenska želva grška kornjača Testudo hermanni je bila najdena Previdno sončenje kraške kuščarice na kamnitem zidu; foto: Vesna Cafuta blizu naselij, pri čemer je bil en osebek najden mrtev na morski gladini. Z dvoživkami smo se pogosteje srečevali v večernem in nočnem času v bližini kalov in zamočvirjenih predelov. Zelena krastača Bufo viridis in zelena rega Hyla arborea sta bili pogosti predvsem v larvalni obliki, našli pa smo tudi mreste ter prisluhnili oglašanju samcev teh dveh vrst. Odrasle osebke iz skupine zelenih žab smo opazili le na eni lokaliteti. Samica zelene rege na bregu kamnitega kala; foto: Vesna Cafuta 49 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Ugotovili smo, da je veliko kalov zapuščenih in v fazi zaraščanja zaradi spremenjenega načina življenja prebivalcev. 4. Zahvala Hvala vsem Korčulanom za prijazen sprejem, še posebej pa domačinu iz vasice Pupnat za pomoč pri iskanju skritih kalov in za predstavitev življenja na otoku Korčula. Zahvala gre seveda tudi vsem “taboriščnikom”, ki so poročali o herpetoloških najdbah in s tem omogočili širitev znanja udeležencev naše skupine. 5. Viri Arnold E. N. & Burton A. J. (1985): Guida dei rettili e dagli anfi bi d’ Europa. Franco Muzzio & co. editore, Padova, 244 pp. Kryštufek, B. & Tvrtković, N. (1992): New information on the introduction into Europe of the small indian mongoose, Herpestes auropunctatus. Small carnivore Conservation, 7: 16. Mršić N. (1997): Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 167 pp. Nöllert A. & Nöllert C. (1992): Die Amphibien Europas. Franckh-Kosmos Verlags-GmbH & Co., Stuttgart, 382 pp. Tome S. (1999): Razred: Plazilci, Reptilia. In: Kryštufek B. & Janžekovič F. (Eds.), Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana, pp. 284-305. Veenvliet P. & Veenvliet J.K. (2003): Dvoživke Slovenije: priročnik za določanje. Zavod Symbiosis, Grahovo, 74 pp. Potapljaška skupina Vodja skupine: Polona Pengal Žal na tem taboru ni bilo mogoče organizirati potapljanja z jeklenkami zaradi previsokih cen samega potapljanja in tudi najema opreme, zato smo raziskovali morje le do globin, dostopnim s potapljanjem na dih. Zaradi velikega števila udeležencev smo se običajno razdelili v dve skupini, po štiri oziroma pet skupaj. Opravili smo po dva potopa na dan, pri čemer smo se pred potopi dogovorili za skupine živali, ki jih bomo lovili v kozarce oziroma opazovali in določili pod vodo. Ulovljenim živalim smo na kopnem določili vrsto, si 50 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 jih natančneje ogledali in se pogovorili še o njihovi ekologiji. V nadaljevanju poročila sem uredila sezname teh živali po datumih in lokacijah, v posameznem seznamu pa po živalskem sistemu. Živali, ki smo jih opazili in določili pod vodo, nisem vključila v sezname, zato sem vse vrste rib (teh nismo lovili) ne glede na datum in lokacijo opažanja napisala v poseben seznam na koncu. Nedelja, 25. 4. 2004, od 14h do 15h, obala pred kampom Tri žala in otočka pred njim. Opažene živali: družina latinsko ime vrste slovensko ime vrste Conidae Conus mediterraneus stožec Chromodorididae Hypselodoris elegans kodrasti perjaničar Dendrodorididae Dendrodoris limbata obrobljeni perjaničar Limidae Mantelum infl atum oranžna lovkarica Gnathophyllidae Gnathophyllum elegans rumenopikasta kozica Stenopodidae Stenopus spinosus antenska kozica Portunidae Macropipus dapurator lopatasta rakovica Portunidae Carcinus mediterraneus obrežna rakovica Paguridae Pagurus anachoretus obročkasti samotarec Ophiodermatidae Ophioderma longicaudum veliki kačjerep Ophiothricidae Ophiotrix fragilis bodičasti kačjerep Asteriidae Coscinasterias tenuispina mnogokraka morska zvezda. Zaliv je bil v večini porasel z morsko travo pozedonio. Potapljali smo se v dveh skupinah, vsaka je imela kozarec in nalogo, naj vanj zbere čim več različnih vrst živali, ki smo jih nato na kopnem skupaj določili. Zaradi majhnosti nismo mogli določiti vrtinčarja, mnogoščetinca in majhnega Crustacea. Ponedeljek, 26.4.2004, od 1145 do 1310, plaža pri morskem vuku Miletu v Pupnatski Luki. Opažene živali: družina latinsko ime vrste slovensko ime vrste Semaeostomae Pelagica noctiluca mesečinka Elysiidae Thuridilla hopei pisanček Discodorididae Platydoris argo ploščati perjaničar Muricidae Trunculariopsis trunculus čokati volek Elysiidae Elysia viridis smaragdni pisanček Asteridae Marthasterias glacialis bradavičasta morska zvezda ribje ikre (neznana vrsta). 51 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Torek, 27. 4. 2004 od 12h do 13h, Uvala Dance. Tokrat nismo dali poudarka nobeno skupini živali, saj smo iskali stene, na katerih smo želeli na naslednjem potopu poiskati čim več vrst sesilnih živali (spužev, ožigalkarjev, mahovnjakov …). Zaradi prevelikih valov nam ponovni potop ni uspel. Torek, 27. 4. 2004 od 15h do 1550, Uvala Tri Porte. Opažene živali: družina latinsko ime vrste slovensko ime vrste Lineidae Lineus geniculatus zeleni nitkar Echiurinea Bonelia viridis smaragdni zvezdaš Discodorididae Platydoris argo ploščati perjaničar Sigalionidae Phyllodoce paretti rumenomodri mnogoščetinec Maiidae Maia squinado veliki morski pajek. Zaliv je bil razmeroma plitev, z mivkastim dnom, na katerem je proti odprtemu morju rasla morska trava pozidonia. Ob obali je bilo dno skalnato, povsem brez vegetacije in posuto s številnimi morskimi ježki. Sreda, 28. 4. 2004 od 11h do 12h, otoček pred kampom Tri žala. Opažene živali: družina latinsko ime vrste slovensko ime vrste Semaeostomae Pelagia noctiluca mesečinka Deroidae Beroe ovata rebrača Palaemonidae Palaemon serratus žagasta kozica. Ob SV obali otočka smo našli vršo, iz katere smo rešili salpo in vanjo nastavili vrečko z drobovjem salp (ki smo jih imeli za kosilo). Ob drugem potopu, od 18h do 19h zvečer smo pregledali vršo, a se vanjo ni nič ujelo. Četrtek, 28. 4. 2004 od 12h do 1330, obala, S od kampa Tri žala. Opažene živali: družina latinsko ime vrste slovensko ime vrste Elysiidae Thuridilla hopei pisanček Octopodidae Octopus vulgaris hobotnica Ophiodermatidae Ophioderma longicaudum veliki kačjerep. Na drugem potopu tega dne smo opaženo hobotnico ujeli v lavor in jo prinesli na kopno, da smo si jo pobliže ogledali in fotografi rali. 52 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Seznam opaženih rib: družina latinsko ime vrste slovensko ime vrste Blenniidae Blennius nigriceps črnoglava babica Pomacentridae Chromis chromis črnik (ciganček) Labridae Coris julis knez Labridae Crenilabrus ocellatus pavlinka Labridae Crenilabrus pavo zelenka (lumbrak) Labridae Crenilabrus quinquemaculatus smokvica Maenidae Maena maena modrak Mugilidae Mugil sp. cipelj Mullidae Mullus surmuletus trlja Scorpaenidae Scorpaena porcus škarpoč Scorpaenidae Scorpaena scrofa škarpena Carangidae Seriola dumerilli gof Serranidae Serranellus hepatus volčič Serranidae Serranellus scriba pisanka (perga) Sparidae Boops salpa salpa Sparidae Diplodus annularis špar Sparidae Oblada melanura ušata (črnorepka) Sparidae Sparus auratus orada Tripterygiidae Tripterygion melanurus minor pritlikavi sprehajalček Tripterygiidae Tripterygion xanthosoma rumeni sprehajalček. Skupina za ptice Vodja skupine: Dejan Bordjan 1. Uvod: Na otok Korčulo v južni Dalnaciji smo se podali z namenom seznaniti udeležence z ornitofavno Dalmacije, ki je pri nas redko ali skoraj nikoli ni moč videti. Poleg mentorja so bili v skupini še trije nadobudneži, ki se niso dali ustrahovati misli na zgodnje vstajanje (vstajali smo uro pred uradnim zajtrkom) in misli na težko kolesarjenje. Želja je bila dobro si ogledati tipičen habitat, v katerem prebivajo za dalmatinske otoke značilne ptice. 2. Metode in material Za transport nas samih smo uporabljali kolesa, za dva dni tudi avto in lastne noge. Dnevno opravljena pot je zapisana v tabeli 1. Za opazovanje ptic smo uporabljali daljnoglede in teleskop. Na terenu smo se vozili s 53 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 kolesi in gledali naokoli za pticami. Ko smo videli kakšno, smo se ustavili in jo skušali ujeti skozi daljnogled. Če se je primerno nastavljala smo si jo ogledali tudi skozi teleskop. V naprej pripravljeno tabelo smo vpisovali vse videne in slišane ptice. Če smo šli po poti, ki smo jo opravili že kdaj prej, smo zapisovali samo tiste, ki so bile za tisti kraj nove. Ob slabo videni in bolj zanimivi vrsti smo si le to ogledali še v priročniku. 3. Opis območja Večina obiskanega otoka je bila v zgodnji do pozni stopnji zaraščanja, gosto skoraj neprehodno grmovje. Skalnih travnikov in kamenjakov je komaj za vzorec. Drug pogost tip krajine je kulturna krajina vinogradov, polj in oljčnih ter breskovih nasadov. Na posameznih mestih se je pojavljala tudi monokultura alepskega bora Pinus halepensis. Obiskali smo tudi naselja in tamkaj prebivajoče ptice. Potrebno je omeniti še vodne površine. Te se delijo na tri dele, eno je morje, drugo so kali in tretje je močvirni travnik z okni vode Donje Blato. Tabela 1: Terenski Opravljena pot Prevozno sredstvo dan 23.4. med Hvarom in Korčulo, Vela Luka trajekt, kolo 24.4. pot od Vele Luke do kampa Tri žala Kolo 25.4. Tri žala do Račišća Kolo 26.4. Korčula – Donje Blato - Lumbarda – U. Prižna Kolo 27.4. vrh Zeča – Čara avto, peš 28.4. Pupnat – Veli vrh – Vela Luka – proti rtu Privala avto, peš 29.4. Donje blato – Lumbarda – rt Ražnjić Kolo 30.4. Korčula – Soline – Donje Blato Kolo 1.5. Donje Blato Kolo 4. Rezultati in diskusija Na tem taboru smo bili precej uspešni, saj smo uspeli v roku devetih dni videti kar osemdeset vrst. Vsi podatki so zbrani v tabeli 2. Že dan pred uradnim začetkom sem naletel na veliko presenečenje, saj je na obrobju Vele Luke med domačimi vrabci ždel italijanski vrabec, ki bi naj bil križanec med domačim in travniškim. Njegov areal razširjenosti pa obsega severno Italijo in južno Švico. Prvi uradni dan, t. j. 25. 4. nas je presenetila na prejšnih dalmatinskih taborih ne videna, breguljka. Še posebej je bilo to srečanje zanimivo zaradi 54 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 opažanja na morju, kar ni ravno značilnost vrste. Posebnost tega dne je bilo tudi veliko število repaljščic. Drugi dan je postregel z največ zanimivostmi. Med Lumbardo in Rtom Ražnjič smo videli v Srednji Evropi (tudi Sloveniji) že izumrlo južno postovko. Zanimiva so bila polja okoli Lumbarde, saj so postregla s kar štirimi vrstami lastovk, posebni sta bili breguljka in redka rdeča lastovka. Nad temi polji so se hranili pisani čebelarji, ti so bili ta dan najštevilčnejši, vendar prisotni tudi ostale dni. Ta dan smo videli tudi večjo jato divjih grlic in za otoke redke poljske škrjance. V enem od zalivov v Lumbardi smo se nagledali in naslikali spremenljivega prodnika. Donje Blato nas je presenetilo z obilo vode in ohranjeno krajino. Tam so bili togotnik, močvirski martinec, rjavi lunj in brškinka. Tabela 2: Slovensko in latinsko 23.4. 24.4. 25.4. 26.4. 27.4. 28.4. 29.4. 30.4. 1.5. ime videne ptice Rumenokljuni viharnik - Calonectris diomeda 50 18 Sredozemski viharnik - Puffi nus yelkouan 10 28 Vranjek - Phalacrocorax aristetelis 1 1 3 2 3 1 Čapljica - Ixobrychus minutus Hro. 1,pla 1 Čopasta čaplja - Ardeola ralloides 3 Mala bela čaplja - Egretta garzeta 3 1 1 6 2 Siva čaplja - Ardea cinerea 3 1 1 Rjava čaplja - Ardea purpurea 1 9 Kačar - Circaetus gallicus 3 5 1 6 2 Rjavi lunj - Circus aeruginosus 1 1 Močvirski lunj - Circus gargus 2 Kanja - Buteo buteo 1 Sršenar - Pernis apivorus 1 4 Skobec - Accipiter nisus 1 Kragulj - Accipiter gentilis 1 Postovka - Falco tinnunculus 5 1 3 4 2 Južna postovka - Falco naumanni 2, 4? Sokol selec - Falco peregrinus 2 1 Fazan - Phasianus colchicus 2 Črna prosenka - Pluvialis squatarola hro. 55 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Spremenljivi prodnik - Calidris alpina 1 Močvirski martinec - Tringa ochropus 3 1 Mali martinec - Actitis hypoleucos 2 2 3 1 Zelenonogi martinec - Tringa nebularia 1 Čoketa - Gallinago media 1 Togotnik - Philomachus pugnax 2 1 Rumenonogi galeb - Larus michahellis x 40 94 8 72 86 37 Sredozemski galeb - Larus auduinii 1 1 Navadna čigra - Sterna hirundo 2 Mestni golob - Columba livia (domest.) 4 7 Turška grlica - Streptopelia decaocto 3 5 Divja grlica - Streptopelia turtur 18 12 Kukavica - Cuculus canorus 1 1 1 2 1 Velika uharica - Bubo bubo pero Veliki skovik - Otus scops 2 net. 2 Podhujka - Caprimulgus europaeus Pla Črni hudournik - Apus apus 2 8 Bledi hudournik - Apus pallidus 13 19 22 20 Planinski hudournik - Apus melba 2 2 Smrdokavra - Upupa epops k. p. 1 1 Čebelar - Merops apiaster 25kp 35 7 21 Vijeglavka - Jynx torquilla 1 3 2 2 Poljski škrjanec - Alauda arvensis 2 Breguljka - Riparia riparia 1 4 Kmečka lastovka - Hirundo rustica 23 46 78 43 4 Mestna lastovka - Delihcon urbica 76 53 16 Rjava cipa - Anthus campestris 2 3 Drevesna cipa - Anthus trivialis 2 5 Rumena pastirica - Motacilla fl ava 15 4 6 40 Citronasta pastirica - Motacilla citreola 1 Slavček - Luscinia megarhynchos 6 16 2 4 Kupčar - Oenantha oenantha 1 Repaljščica - Saxicola rubetra 4 76 40 13 8 37 56 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Prosnik - Saxicola torquata 2 Puščavec - Monticola solitarius 1 1 Kos - Turdus merula 4 2 5 2 1 1 1 Črnoglavka - Sylvia atricapilla 2 4 5 1 1 Svetlooka penica - Sylvia hortensis X Žametna penica - Sylvia melanocephala X Rjava penica - Sylvia communis X Taščična penica - Sylvia cantilans X Brškinka - Cisticola juncidis 1 Rakar - Acrocephalus arundinaceus 1 Sivi muhar - Muscicapa striata 1 Velika sinica - Parus major 9 5 2 Rjavi srakoper - Lanius collurio 2 1 1 Rjavoglavi srakoper - Lanius senator 2 2 1 1 Šoja - Garrulus glandarius 2 1 3 4 2 2 Siva vrana - Corvus corone 2 2 5 2 Krokar - Corvus corax Domači vrabec - Passer domestica 11 38 5 52 Italijanski vrabec - Passer x italie 1 Travniški vrebec - Passer hispaniolensis 2 10 5 40 Ščinkavec - Fringilla coelebs 3 4 1 13 Repnik - Carduellis cannabina 4 2 Lišček - Carduellis carduellis 1 Zelenec - Carduellis chloris 1 10 15 11 5 Grilček - Serinus serinus 6 1 Plotni strnad - Emberiza cirlus 1 5 2 1 6 Veliki strnad - Miliaria calandra 2 6 4 X – nismo šteli; pero – najdeno pero te vrste; k. p. – skupina za kačje pastirje posredovala podatek; net – skupina za netopirje posredovala podatek; pla – skupina za plazilce posredovala podatek; met – skupina za metulje posredovala podatek; hro – skupina za hrošče posredovala podatek Tretji dan smo se odpravili v notranjost in poleg večjega števila kačarjev opazili še v bližini gnezdečega sokola selca in zanimivega kragulja. 57 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Vranjek (Phalacrocorax aristotelis); foto: Dejan Bordjan Četrti dan smo se podali na lov za do takrat še ne videnemi, a pričakovanimi vrstami ptic. Vse smo našli! Najzanimivejši je bil lišček, ki smo ga našli na obali morja v Veli Luki, ko je brskal med algami. Nedaleč za Velo Luko smo naleteli na zelo lep kal, v katerem je bil zelenonogi martinec s še dvema močvirskima martincema. Zanimivosti tega dne se niso končala na terenu, saj nas je na morju pred kampom pričakal skrivnostni sredozemski galeb. Naslednje tri dni smo hodili na Donje Blato z okolico. Na samem blatu smo imeli možnost opazovati zelo redko obiskovalko tega dela Evrope. To naj bi bil celo prvi zanesljiv podatek za Hrvaško, Slovenija pa ima samo enega v zadnjih petdeset letih. Ta redkost je bila citronasta pastirica. Poleg te so bile zanimive vrste še čoketa, rakar, čapljica, neobičajno veliko rumenih pastiric in repaljščic. Rt Ražnjič je bil radodaren s sicer redkimi, a tukaj dokaj pogostimi viharniki in sredozemskimi galebi. Pristanišče in naselja pri Korčuli so ponudili še navadno čigro in čopaste čaplje. 5. Zaključek Tabor je postregel z vsem, kar smo pričakovali. Manjkale so le vrste suhih travnikov, saj le teh ni bilo na pretek. Rad bi se zahvalil še drugim skupinam za pridobljene zanimive podatke o videnih vrstah. 58 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Repaljščica (Saxicola rubetra); foto: Dejan Bordjan Odonatološka skupina Vodja skupine: Nada Labus V času nam nesojenih prvomajskih počitnic smo se biologi tradicionalno odpravili v Dalmacijo. Tokrat na otok Korčula. Med kar zajetnim številom udeležencev, ki smo se razdelili na šopek skupin, je gnezdila tudi skupina kačjih pastirjev. Zabavno je po otoku sredi Dalmacije iskati močvirnate travnike, kale, sladkovodne mlakuže in podobna sladkovodna telesa. Naloga, ki bi zahtevala skupino specialcev, ni razorožila upanja Tilna, Mojce, Maje, Igorja, Monike, Zorana, Danila in Petre. Četo sem vodila Nada. Ne vem, kako mi je uspelo vzdrževati moralo skupine cel teden, vsekakor mi je pobralo toliko energije, da sem s prebavnimi motnjami obležala za en dan. Sicer smo garali ves teden. Zmotna je predstava, da študentje brez strogega nadzora asistentov na terenih »zabušavamo«. Kar poskusite najti mlako sredi dalmatinskega otoka, kjer vam prijazni domačini, ki jih pobarate za nasvet, ponujajo lozo, kavico in seveda vizitke za lasten penzion na vsakem koraku! Dela smo se lotili natančno (še Bush bi bil ponosen na nas). Po napornem iskanju natančne geografske karte, ki bi imela vrisana vodna telesa, mi je uspelo najti Atlas Hrvaške, iz katerega sem skopirala dokaj natančno karto Korčule, na kateri sem poiskala vse modre kvadratke (op. modri kvadratek=stalen vir sladke vode). Začetno veselje je bilo veliko, saj je bilo teh kvadratkov kar nekaj. Terenski dnevi so razkrili bridko resničnost. 59 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 S kvadratki so namreč označeni tako manjši studenčki, kot večji studenčki in prazna korita (čemu služijo, pitaj Dalmatinca), fenomen malih rdečih betonskih korit, na katerih piše »voda za gašenje« in tudi fatamorgana zelenega otoka: manjše število mlakic in močvirnat travnik. Slednja dva pojma sta zarisala naši četici nasmeh na obraz. Za tiste, ki poznate Velo Blato na otoku Pagu, velja povedati, da, če bi se rodili pred Avstroogarsko, bi nekaj podobnega našli tudi na Korčuli. V prid človeškega blagostanja so to jezero za časa monarhije izsušili in površino spremenili v polja, kjer še danes s pridom gojijo živež, odsev preteklosti pa so smrdljivi kanali med polji. Je pa sam otok zelo bogat s sladko vodo, saj oskrbuje z njo soseda Lastovo in Hvar. Kje se skriva vsa ta voda, nam, navkljub natančnemu iskanju, ni uspelo ugotovit. Za tiste, ki si ne znate predstavljati poteka terenskega dela kačjepastirske skupine! Vsako jutro (pa ne prezgodaj, ker kačji pastirji ne marajo zgodnjega vstajanja in raje počakajo, da se sonce pošteno dvigne na nebo) smo se zbasali v dva avtomobila in se s karto v rokah in polni upanja, da bomo našli kak primeren habitat odpravili na delo. V vseh šestih terenskih dnevih smo na štirih lokacijah od dvajsetih pregledanih našli kačje pastirje. Vse pohvale, ki jih mentor lahko izreče, veljajo izredno zagnani skupini. Čisto na vseh lokacijah smo vzorčili z vodno mrežo. Pri čemer velja izpostaviti dejstvo, da, sploh za začetnike, to ni bolj zanimiv del. Odrasle osebke smo opazovali samo v okolici kraja Blato, čeprav smo preiskali ves otok. Morda je k skopi beri pripomogel termin, saj smo bili na otoku v začetku maja, kar je za kačje pastirje čisti začetek sezone. Neposredno pred našim prihodom in tudi med obiskom na otoku nas je pozdravil dež. Na celotnem taboru smo našli 5 vrst (glej tabelo 1). Tabor v Dalmaciji ima izobraževalni in ne raziskovalni namen. Žal je prvemu kriteriju zelo težko ugoditi, če področje predhodno ni bilo raziskano. Tako je bilo naše delo v veliki meri usmerjeno tudi v popisovanje vodnih teles in raziskovanje otoka, ki v svojih nedrjih skriva mnogo mikavnih kotičkov. Tabela 1: Rezultati popisa kačjih pastirjev Št. lok. Najbližji kraj Osebek 1 Moče 1lič 2 Gornje Blato (poplavni travnik) L. barbarus, S. fusca 3 Lokva pri Blatu 4 lič, S. fusca, H. eppiphiger 4 Dolnje Blato I. elegans, C. erythrea, A. parthenope 60 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Ličinke, ki so bile najdene, so žal zaradi tehničnih težav ostale nedoločene. Skupina za netopirje Vodja skupine: Katerina Jazbec Med udeleženci tabora na otoku Korčuli smo štirje sestavljali skupino za netopirje. Barbara in Andrej sta se zelo dobro izkazala pri svojih začetkih raziskovanja, izkušenejši Boštjan je delovanje skupine ves čas skrbno dokumentiral, jaz pa sem skušala čim bolj predstaviti netopirje in njihovo ekologijo. Naše raziskovanje in učenje o netopirjih je potekalo od 25. aprila do 1. maja 2004. V tem kratkem tednu smo se spoznavali z različnimi metodami preučevanja netopirjev in prepoznavanja njihovih vrst. Iskali smo jih predvsem na vzhodnem delu otoka, otoške ceste pa so nas popeljale tudi na zahod vse do Vele Luke. Ker netopirji letajo in se prehranjujejo ponoči, svetli del dneva pa preživljajo v primernih zatočiščih, smo jih torej željno iskali tako podnevi kot tudi ob večerih, ki so se lahko kaj hitro prevesili v pozno noč. Čez dan smo preiskovali jame, bunkerje in cerkvena podstrešja, ko pa je sonce zašlo, smo se opremili z ultrazvočnimi detektorji, ki so nam služili za poslušanje Natančno tehtanje; foto Boštjan Potisk 61 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Tabela 1: Rezultati enotedenskega raziskovanja na Korčuli, pomlad 2004 Lokacija Datum Najdbe jama Dodinova špilja gvano in kostni ostanki (prstnice in - Uvala Vaja, 1 km Z od 25.4.2004 Račišća dlančnice) nad kampom Tri žala - Račišće, 2 km V od 25.4.2004 dolgorepi netopir ( Tadarida teniotis) Kneža jama Špilja Samograd 1 mali podkovnjak (Rhinolophus - Uvala Samograd, 2 km 26.4.2004 hipposideros), Z od Račišća okoli 40 pripadnikov družine gladkonosih netopirjev ( Vespertilionidae) mali netopirji ( Pipistrellus pipistrellus), ob lučeh, mesto Korčula 26.4.2004 belorobi/Nathusijevi netopirji ( Pipistrellus kuhlii/nathusii), dolgorepi netopir ( T. teniotis) bunker levo ob cesti nad Korčulo, cesta Korčula 27.4.2004 1 mali podkovnjak ( R. hipposideros) - Račišće Kobilje nad Brdom, Žrnovo, skalovje 500 m 27.4.2004 3 veliki podkovnjaki ( Rhinolophus SZ od Brda ferrumequinum) bunker pred kalom nad cerkvijo Sv. Rok, 27.4.2004 1 veliki podkovnjak ( R.ferrumequinum) Postrana cerkev Sv. Nikola, mesto Korčula 27.4.2004 1 Plecotus kolombatovici ena izmed manjših vrst rodu navadnih kal nad Račišćem, ca. netopirjev ( Myotis sp.), mali netopirji ( P. 300 m Z iz naselja 27.4.2004 pipistrellus), belorobi/Nathusijevi netopirji ( P. kuhli/nathusii) ob lučeh, Račišće 27.4.2004 belorobi/Nathusijevi netopirji ( P. kuhlii/ nathusii) cerkev Sv. Martin, Žrnovo 28.4.2004 gvano jama v Pupnatski luki, desno nad cesto Pupnat 28.4.2004 1 veliki podkovnjak ( R. ferrumequinum) - Čara kal nad cerkvijo Sv. Rok, Postrana 28.4.2004 mali netopirji ( P. pipistrellus), belorobi/ Nathusijevi netopirji ( P. kuhlii/nathusii) Pupnatska luka, 4 km JZ od Pupnata 28.4.2004 dolgorepi netopir ( T. teniotis), ob lučeh, Kneža, 3 km V od Račišća 28.4.2004 belorobi/Nathusijevi netopirji ( P. kuhlii/ nathusii) cerkev Svi sveti, Blato 29.4.2004 1 uhati netopir ( Plecotus sp. ), 1 Plecotus kolombatovici obvodni/dolgonogi/resasti netopir ( Myotis kal, Čara, 3 km od daubentonii/capaccinii/nattereri), 2 Smokvice 29.4.2004 beloroba netopirja ( P. kuhlii), belorobi/ Nathusijevi netopirji ( P. kuhlii/nathusii), dolgorepi netopir ( T. teniotis) manjše brezno v Pupnatski luki, desno ob 30.4.2004 malo iztrebkov cesti Pupnat - Čara 62 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 obvodni/dolgonogi/resasti netopir ( Myotis daubentonii/capaccinii/nattereri), mali močvirje Donje Blato, netopirji ( P. pipistrellus), belorobi/ Lumbarda, 4 km JV od Nathusijevi netopirji ( P. kuhlii/nathusii), Korčule 1.5.2004 Savijev netopir ( Hypsugo savii), navadni/ veliki mračnik ( Nyctalus noctula/ lasiopterus), pozni netopir? ( Eptesicus serotinus) njihovih eholokacijskih in socialnih klicev ter za prepoznavanje vrst. Klice smo tudi posneli in jih doma z računalniškim programom analizirali. Dva večera smo preživeli ob kalih v upanju, da se bo kakšen netopir na poti k prehranjevanju ali pitju presenečen zapletel v eno izmed postavljenih mrež. Vseh pet netopirjev, ki smo jih v tem tednu uspeli ujeti, smo izmerili, stehtali, določili spol ter seveda vrsto, in jih čim prej izpustili. Najbolj sta se nam gotovo vtisnili v spomin najdbi predstavnika zelo simpatičnega rodu uhatih netopirjev, Plecotus kolombatovici, ki sta sta si zatočišče našla v špranjah dveh cerkvenih stolpov v Korčuli in Blatu. Zelo zanimivo je bilo tudi mreženje nad kalom Čara, saj sta zaradi močnega vetra v mreži pristali dve predstavnici belorobih netopirjev ( Pipistrellus kuhlii), v istem večeru pa nas je s kratkim preletom nad kalom razveselil tudi dolgorepi netopir ( Tadarida teniotis). Pri pregledovanju podzemnih prostorov smo se srečali z malimi podkovnjaki ( Rhinolophus hipposideros) in velikimi podkovnjaki ( Rhinolophus ferrumequinum), uporabo nekaterih zatošč pa so potrjevali kostni ostanki in iztrebki. V Špilji Samograd smo opazili gručo netopirjev, Pri mreženju in poslušanju z detektorji se nam je pridružila tudi Nina; foto: Boštjan Potisk 63 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 vendar so se ti stiskali visoko v dimniku jame in jim zato nismo mogli določiti vrste. Z ultrazvočnimi detektorji smo tako na ulicah ob lučeh kot ob stoječih vodah slišali mnogo netopirjev skupine vrst belorobi/Nathusijev netopir ( Pipistrellus kuhlii/nathusii) in malih netopirjev ( Pipistrellus pipistrellus). Opazovali smo tudi manjše vrste rodu navadnih netopirjev ( Myotis sp. ), ki so se med letom prehranjevali nad gladino vodnih teles. Zadnji večer smo nad močvirjem v Donjem Blatu z detektorji prepoznali še dve vrsti, Savijevega netopirja ( Hypsugo savii) ter navadnega/velikega mračnika ( Nyctalus noctula/lasiopterus), in tako raziskovalne dneve zaključili z opaženimi vsaj devetimi vrstami na devetnajstih lokacijah. Hvala Maji Zagmajster, ki nam je posredovala svoje rezultate preučevanja netopirjev na Korčuli v letu 1999, in Primožu Presetniku za pomoč pri računalniški analizi zvoka; obema hvala za vsesplošno strokovno pomoč. Plecotus kolombatovici, foto: Boštjan Potisk 64 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Zelo smo hvaležni donatorjem, ki so pomagali pri izvedbi obeh taborov: Zahvaljujemo se tudi Franciju Kljunu za zelo okusen krompir in vsem ostalim, ki so nam kakor koli materialno, fi nančno ali strokovno pomagali. 65 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Seznam udeležencev na Braču Skupina za ptice: Skupina za kačje pastirje: Dejan Bordjan Urška Ferletič Ana Vidmar Janja Novak Jernej Polajnar Špela Petrič Veronika Babič Katarina Drenik Martina Ploj Ana Čehovin Petra Roglič Danilo Šteblaj Dejan Gmajner Skupina za metulje: Potapljaška skupina: Jošt Stergaršek Borut Mavrič Tina Sedmak Damjana Kastelic Kaja Kosmač Boštjan Podvršič Petra Avanzo Žiga Dobrajc Petra Nikolič Blaž Banič Luka Jejčič Maja Grundner David Stankovič Skupina za plazilce in dvoživke: Peter Ota Vesna Cafuta Urška Čepin Nina Degenek Klavdija Jenko Anja Palandačič Polona Pengal Miha Krofel Tina Leskošek Stina Krsmanovič Simon Sedmak Klement Stojanovski Skupina za netopirje (zaradi Petra Zor nepredvidenih okoliščin je delovala le dva dni): Botanična skupina: Uroš Žibrat Živa Fišer Katerina Jazbec Jadranka Ajkovič Irena Kranjec Igor Nekrep Mojca Pust Nejc Zajc Nina Lapanja Barbara Bric Katarina Kalan Kuharica: Mateja Peroša 66 Ekosistemi Dalmacije - Brač 2003 in Korčula 2004 Seznam udeležencev na Korčuli Skupina za ptice: Skupina za plazilce in dvoživke: Dejan Bordjan Vesna Cafuta Jernej Polajnar Stina Krsmanovič Ana Vidmar Helena Črtalič Maša Hojnik Polona Valič Andreja Papež Potapljaška skupina: Nina Vidmar Polona Pengal Irena Žnidar Urša Čepin Maja Gril David Stankovič Vesna Petkovska Klavdija Jenko Katja Ota Skupina za kačje pastirje: Maja Ota Nada Labus Peter Ota Zoran Borovšak Luka Ausec Tilen Konte Maja Derlink Skupina za hrošče: Mojca Plankl Andrej Kapla Monika Podgorelec Damjan Vinko Danilo Šteblaj Barbara Bric Jure Grom Skupina za netopirje: Anže Martinčič Katerina Jazbec Dejan Galjot Barbara Pečlin Boštjan Potisk Skupina za metulje: Andrej Kramar Jošt Stergaršek Martina Ploj Botanična skupina: Maja Pociecha Živa Fišer Jernej Zajc Lea Atanasova Karmen Bencik Jaka Razinger Petra Nikolič Helena Bavec Petra Avanzo Katarina Kalan Maja Gril Polona Bergoč Ilič Jelena Kuharica: Mateja Peroša 67