Jxhaja trikrat na ieden-.
4 v torek, četrtek, soboto.
Unfiled
three times a week. 7ues d<xyfThurj<l<xv Sodardaij.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILOSLOVENSKE PODPORNE DRUŽBE SV. MQHQRTA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 6.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, n. TANUARTA — SATURDAY, TANUARY, 13. 1Q23.
LETO (VQL.) IX.
francozi proglasijo obsedeno stanje v essenu.
amerika in zapadna indija.
Okupacija se razširi še za kakih
dvaiset mili naprei. — Nemška vladia odpoklicala svojega
poslanika iz Pariza. — Delavstvo grozi z generalno stavko.
London, u. ian. — Reuterie-v;i atrentura iz Essena poroča, da so Francozi proglasili obsedeno stan ie v mestu Essenu. Vsi shodi občinstva, bodisi po dvoranah ali na prostem so strogo prepovedani od francoskega generalnega štaba, ki ie danes dal nalepiti letake v nemškem jezi-ku po celem mestu.
Pariz, 12. ian. — Poincare ie danes šel pred poslansko zbornico, kier ie obrazložil vladne načrte glede francoske in vazi ie v nemško industriialno okrož-ie. Na nemško ugovarianie, da bodo Francozi mani dobili z >-kupacijo. kakor pa bi tako, ie Poincare odgovoril, da ie seda i od Nemcev odvisno, da pokažejo voljo za sodelovanje, a-ko jo ne bodo, se bo okupacijo, takoj razširilo za nekaj io milji naprei v Nemčijo do mesta Bochum, sli bomo naprei. ma-s^ari do Berlina. Mi si bruno odškodnino sami poiskali, ako io nočejo Nemci nam prostovoljno dati. Tako izjavlja Poincare.
Amsterdam. 12. ian. — T z verodostojnih poročil se sliši, da ^e nemški rudarii na tihruna nri-nravliaio na generalno stavko. V pondeliek mislijo vsi korpo-rativno zapustiti rudnike, v katerih so zaposlieni.
Beroliri. 12. ian. — Nemški državni kancelar, Cuno ie vče-rai brzojavno pozval nemškega poslanika iz Pariza, da na i nemudoma zapusti svoie mesto in nride domov. Francoska vlada, ie vsled te odredbe nemškega kancelaria prepričana, da znaio nastati resni konflikti v Nemčiji. Tudi Nemci sami izjavljajo, da bodo pričeli s pasivnim odporom proti francozom, ki so u-drli v razoroženo deželo. S tem nraviio nemški državniki, da ie Francija, ne oia bi dala Nemčiji časa za zaslišan ie o njenih možnostih za odplačevan ie repara-ciiske odškodnine prelomila in o-skrunila versaillsko mirovno pogodbo.
Francozi pa zopet od * svojel strani dokazujejo, da je njih nastop opravičen in na mestu in pravijo, da ne bodo odjenjali nrei. dokler se Nemčija ne u-klone reparacijski pogodbi, katero ie podpisala.
London, t2. ian. — Za slu-čai. da' bi Nemčija pričela u-rat'no organizirati pasivni odpor oroti Francozom, io primete na vzhodu Čehoslovaška in Poljaka. katere obe imate na mejah nripravlienih .več divizij vojaštva za takojšno akciio, ako pride do vojnega konflikta med Nemčijo in Francijo.
Angliii se ta vročekrvni nastop Franci ie prav nič ne dopa-de. In znabiti. da ii bo to v kratkem času oficiielno oove-dala v obraz. Angliia ie za zmerno politiko proti premagancem. dočim je Franciia vroče-krv na. da ii temperatura zavre ob vsaki naimanjši krizi.
Pokrajina, katera je sedaj in-vadirana po Francozih ie najbogatejša industrijska pokrajina v Nemčiji. Mesto Essen šteje nekako ^00 tisoč prebivalcev. V samih Kruppovih delavnicah ie bilo zaposljenih v normalnem času nad 100 tisoč delavcev. Po rudnikih in drugod tudi par sto tisoč. Ce se izvede generalno stavko, bodo nastale velike tež-koče pri obratovanju, pa maga-ri naj Francozi nastavijo najboljše svoie strokovnjake za o-brat te industrije.
— ALI STE ŽE PORA V-NALI NAROČNINO ZA E-DINOST?
Washington, D. C., 12. ian. — Ameriški vojaški strategi že dali časa svetujejo Združenim državam, da nai bi odkupile od Franciie in Velike Britanije za-padno Indijsko otočje, ki se nahaja iužnovzhodno od mehikan-skega zaliva in v bližini Panamskega prekopa. Velika Britanija in Franciia ste že namignile, da bi zamenjale z Združenimi državami za svoi voini dolg pod' gotovimi pogoji zapadno Indijo. Toda v JiVashingtonu se zlasti 1 meriški pacifisti niso zavzemali za tako akcik> in so iziavliali čestokrat. da zapadna Indiia za vdružene države ni nobene ko-tisti. ampak nasprotno, da ie po-kraiina, ki bi jo morala naša dežela civilizirati, zanašati tia kulturo na svoje lastne stroške, do-čim bi na drugi strani ne imela do nie nobene koristi. Tako a-meriški pacifisti, ki so imeli nred očmi samo mir.
Niso na takega mnenja naši mornariški in vojaški strategi, ti so pričeli seda i uvidevati. da zadnia Washington ska konferenca- ni nič drugega kakor navadni "scrap of paper." ki bo v doglednem času izgubil vsako vrednost v očeh zaveznikov in vseh "prijaznih" sosedov Zedi-nienih držav. Ti vidijo, kako zavezniki razveljavljajo svoie no-~odbe dan za dnem. in da iim faktično ni za vrieti ničesar. Vnr človek sam ne drži v svoji roki. Odtod se ie porodila v gla-vr»h ameriških vojaških strategov tudi misel, da nai Amerika. kar se tiče niene lastne obrambe ubere svojo pot. in sicer na način, ki bo za njo varen in koristen. Iz tega vzroka so prijeli agitirati med vsem vplivnejšimi vladnimi krogi, da nai se priklopi Zedinienim državam pre i ko mogoče zapadno indijsko otočje, ki je v bližini Panamskega prekopa in takore-Voč stražniška oostaia pred vrati tepri velevažnega prekopa za Združene države.
V tem duhu ie nastopil pred-včeraišnim v senatu senator Reed in ie v več urnem preda-vaniu o koristih za Združene države, ako odkupijo zapadno "ridiisko otočie dokazal, kake v<talne potrebe ie to otočie za obrambo Združenih držav, zlasti Panamskega prekopa, ki je drugače odprt vsaki čas za na-nad sovražnemu bojnemu bro-doviu iz atlantiške strani. Pov-darial ie. kako vitalne potrebe ie to za trgovino naše dežele, ki ie lahko v času sovražnosti na mah suspendirana v Panamskem prekopu, ako nai napa-deio sovražniki od obeh strani.
Iz poiasnenih razlogov ie pričakovati, da se bodo Združene države pričele zanimati za od-k unite v zapadnega indijskega o-točia, katere sa za obrambeni namen naše dežele v resnici velikanska vitalna potreba, ker e-dino od naše obrambe je odvisna naša vzorna ameriška svoboda.
za odstranitev otroškega dela.
-o-
AMERISKE	TEKLARNE
PREOBLOŽNE Z NAROČILI.
New York. 12. ian. — Glasom iziav jeklarskih magnatov na tukaišnem sestanku, so jeklarske družbe preobložene z vsakovrstnimi naročili. Izjavljajo, da letošnja naročila presegajo za več fito tisoč ton naročil, lanska naročila. Vse to kaže, da indu-striia v Združenih državah raste in da prihajajo v dezeio boli-ši časi.
ANGLI TA IZPOSLO V AjL A.
DA GRŠKI PATRITARH OSTANE V CARIGRADU.
Lausanne, 12. ian. — Britski delegaciji se ie danes po teškem nrizadevanju vendar posrečilo izposlovati od Turčiie dovolie-
Washington, D. C. 12. jan. — Dasi je država že mnogo storila za varstvo mladoletnih otrok, da se jih ne zaposljuie pred gotovo starostjo po tovarnah in drugih industrijah, vladajo kliubtemu še zelo gnile razmere v tem o-zirjit v Združenih državah. Te dni so imeli v Washingtonu posebni sestanek zastopniki vseh organizacij, ki reprezentirajo nad 70 odstotkov amerikanske-ga prebivalstva. Na tem sestanku so bili zastopani častno tudi katoličani po svoiem Katoliškem narodnem svetu iz Wash-ingtona.
Tako zedinjeni skupaj so ti zastopniki vred z Ameriško Delavsko Federacijo protestirali in obenem apelirali na postavodaj-ni oddelek Združenih držav, da se nai upostavi posebne reformacijske zakone, ki bodo ščitile mladoletne otroke pred uničevalnim in za mlada zdravie škod-liivim otroškim delom.
Miss Abbot, ki ie bila od delavskega departmenta določena pri ljudskem štetju 1020. da sestavi statistiko glede zaposlie-vania delavstva v naših industrijah ie izjavila, da ie približno do ^78 tisoč mladoletnih o-trok v starosti od 10 do 13 let zaposlienih po raznih tovarnah in industrijah Združenih držav. Številke so visoke in govore dovoli jasno, kake razmere vladajo v tem oziru v naši deželi. Zato je pa skrajna potreba, da so merodajni krogi stopili na noge in pričeli z resnim razmotrivanj em glede reformiranja tega vprašanja.
Zlasti vladajo temne razmere v tem oziru v Novi Angliji. Is-totako na jugu zaposljujejo po-ljedelci nedorastle otroke in iih nameščajo na mesta, ki so za odrastle delavce. Največ mladine ie zaposljene po tekstil-nicah. kjer gledaio lastniki na veliko produkciio in na majhne stroške.
Delo samo. dasi ie tudi škodljivo. vendar vsa še niso tako hudo strupena mladim letam. Strupeno pa ie za telesni razvoi mladine slab zaduhli zrak, čez urno delo in skrb pri delu in še druge take stvari po naših industrijah. Vse to ovira telesni in zdravstveni razvoi dečkov in deklic, da zgledaio v najlepši cvetoči mladi dobi okoli 20 let. kakor bi bili že pri 40 letih. Ostanejo slabiči, bledi in njih zdravie ie rahlo. S tem se pa ruši fizična krepost naroda in država ie dolžna, da to za-brani s svojimi zakoni.
Upati je. da podvzeti koraki, ki so iih podvzele zdnižene organizacije v ta namen, ne bodo ostale brez vspeha. ampak, da se bodo merodajni krogi, katerih dolžnosti ie in ki so poklicani zato. da reformirajo te slabe razmere, da bodo storili svojo dolžnost v zaščito ameriške nedorastle mladine, ki se jo skuša no brezvestnih kapitalistih izkoriščati v profitarske nemene. -o-
KANADSKE OBLASTI SE NOČETO BAVITI S SU-HAŠKO POSTAVO ZDR. DRŽ.
-Windsor. Ont. 12. ian. — Glasom poročil so ameriške obmejne oblasti naprosile kanadske oblasti, da nai bi pazile, da bi se ne kupovalo v Kanadi likerjev in drugih opojnih pijač
tihotaoenje v Zdr-nadske oblasti so baje odgovorile, da od' svoie strani ne ffib* reio podvzeti proti territi ttika-kega koraka. Vsekakor ie to za suhače nepr ieten odgovor.
kratke novice
nie. s katerim Turčija dovoliu-ie grškemu patri iarhu. da sme ostati še nadalje v Carigradu kot prestolici ortodoksne reli-
trne.
—	Nemški kancelar Cuno je sinoči obvestil zavezniško vojno komisijo v Berolinu, ki pazi na nemško militaristično gibanje, da jim odslej naprei ne more jamčiti varnosti, odkar sd Francozi udrli v Porensko.
—	Litvinske čete povečini sami civilisti, so včerai zasedli v vzhodni Prusiji Memel okraj, ki ie bil doslei pod nadzorstvom lige narodov. Litvinci zahtevajo ta okraj odločno za se.
—	Angležki diplomatje prerokujejo spopad med Francozi in Nemci v Ruru. Anglija se ne bo vmešavala v spopad, ako se za-vri.
V Essenu ie sinoči delavstvo demonstriralo po gotovih krajih. Nemška policija ie občinstvo mirila, da se ni završil spopad s francoskim 'vojaštvom.
—	Včerai sta bila obešena v Londonu v Pentonville jetnišnici Mrs. lessie Tompson in Fr. Bv-waters. V smrt sta morala, ker sta umorila pokojnega soproga od Mrs. 1. Tompson.
—	Meksika bo uradno repre-zentirana na razstavi države Wisconsin, ki se bo vršila to leto. Predsednik Obregon ie u-radno odgovoril na povabilo in ie imenoval že posebnega zastopnika. da bo vso stvar aranžiral.
—	S*"^ znani Brvan vodja a-neriških suhačev baje sestavlja nosebno resolucijo, v kateri bo navedel vladi praktične metode za vpostavitev sto-procentne
Hbicije v Združenih Državah. Da bi ga koklia brcnila! Poreče marsikdo!
—	V Kanado bo dovoli eno v tekočem letu se priseliti tisoč Angležem podanikom iz Evrope. tako naznania kanadska na-selienijka komisija.
—	Načelnik Marquettske lige Rev. William Ouinn. ki ie vodil več let versko in organizatorič-■»o pihanje te organizaciie v New Vorku. ie imenovan od višjih cerkvenih dostojanstvenikov za generalnega tajnika družbe za versko propagando v A-neriki.
—	V Columbusu. kapitolu države Ohio ie bil včerai inaugu-nran in zaprisežen po državnih iredpisih novo izvoljeni gover-ner A. Y. Donahev.
—	V mestu South Rend. Ind. so odstranili iz mestnih uradov in vseh služb vse osebe, ki so pripadale k Klukluksklanom. Tako ie potreba povsod tudi po lrugih mestih, pa se bo vroča temperatura klanov kmalu ohladila.
—	Roparjem Denverske državne zakladnice iz katere so odnesli nad $200.000.00 so prišli na sled. Agentura znane Burns detektivske zveze javlia. da bo-lo roparji v prihodnjih 24 urah •iod kliučem.
—	V Denverju. Colo, se je "«raj vršilo slovesno ustoliče-
nje na novoizvoljenega gover-neria Wiiliam E. Smitha, ki ie dločen zagovornik demokratov.
—	V Davenportu. Ta. ie umrl tamošnii dolgoletni brodar Tohn Hampton, ki je brodaril po reki Mississippi nad 20 let.
—	Uniiski tesarji v mestu Davenportu. Ia. zahtevajo povišanje plače I2C. na uro. Ako se iim zahteve ne ugode tekom e--ega tedna, bodo odložili delo.
—	V Minneapolisu, Minn, so našli v tamošniem Lincoln hotelu mrtvo nepoznano ženo. ki
10	ie zadušil dim.
—	V YQUnfi^tCwrnu. Ohio je ool&r uničil v srcu mestu najmodernejši hotel po imenu Sa low. Povzročena škoda se ceni nad $700.000.00.
—	V Kewanee. 111. so se letos poiavili volkovi v precei velikem številu. Tamošnii farmar-
11	so vprizorili pogon na volkove in so iih tekom dveh tednov postrelili 31. Volkovi so far-mariem po okolici • povzročili precei škode.
bouseyiki snujejo jugoslovanske novice protiverskifašlzm v rusiji.
Moskva, 12. ian. — Iz verodostojnih virov prihajajo poročila, da so pričeli višji ruski boliše-viški komisarji negovati in širiti neki posebni proti-verski čut, med šolsko mladino, zlasti med mladimi dijaki, ki so se po šolah nabrali zadnje leta komunističnega in protiverskega duha. Ta protiverski čut je podoben nekemu posebne vrste fašizmu Proti religijam in cerkvam nastopajo prav slično, kakor laški fašisti proti vsemu, kar ne diši po makaronih.
Tako so naprimer ob slavljenju pravoslavnega ruskega Božiča napadli par cerkev, na vasi so zakurili in znesli na grmado svete podobe iz cerkve in sežgali. Vernikom je bilo to peklensko početje preveč in jim ie zavrela kri. Naskočili so nahuj-skane tolpe in pričel se je po-boi. Višji komisarfi so imeli skriva i pripravlieno policijo in vojaštvo, s katero so hitro raz-iTi občinstvo z nasajenimi bn ioneti. Razgraiačev. ki so na-ixidli cerkev in službe božje, pa niso razpršili. Iz tega je jasno kot beli dan, da se ie pričel širiti protiverski čut v mladini nod pokrovitelistvom boliševi-kov samih.
Živela boliševiška ciiilizaciia! Rdeči koritarji na _ Lawndale hvalite io!
ZOPETNA EKSPLOZITA V RUDNIKU.
Birmingham, Ala. 12. ian. — V tukaišnem premogorovu štev. 1. ki je last od Woodward Iron and Coal Companv*. je včeraj nastala eksplozija, ki ie zahtevala štiri človeška življenja. Med ubitimi so triie črnci in en bel. Eksplozija se ie prigodila. ko so nesli neprevidno dinamitne kose preblizu svetilke.
-o-
POGON ZA DE VALERO.
Dublin. 12. ian. — Dasi so detektivi in polici ia vedno na lovu za republikanskem predsednikom De Valera. se jim do^^ai še ni posrečilo priti na sled. De Valera ima nekie posebno skrivališče, kier ie obenem tudi glavni stan senfinerjev. Toda. kje ie to skrivališče, tega ne mo-~eio odkriti oblasti proste države. dasi ga pridno zasledujejo že nad šest mesecev.
— V Rockfordu. 111. so povišali učiteljem in učite^icam pub-'ičnih šol letne plače. Priboljška so dobili $;o. letno.
Proti katoličanom. Boj sedanje vlade proti katoličanom se kaže celo v duhcyvskih plačah. Nebroi duhovnikov in — škofov živi v naisiromašnejših razmerah, ker hoče vlada katoličane dušno izstradati. Čim slabše bodo duhovniki plačani — tako računa vlada — tem manj jih bo^ ki bi se odločili za ta poklic in uspešnejšega boja proti katoličanom ni, kakor če iim vzameš duhovnika, službo božjo in pridige. Tako ie finančni minister predlagal finančnemu odboru, nai se pravoslavnim škofom plačuje vsak dan 100 — iqo Din. doklade. katoliškim pa nič. Vsled odločnega protesta naših po-. slancev je ta predlog propadel. Poslanca Banič in Škulj sta vprašala finančnega ministra, zakaj se duhovnikom ne izplačajo doklade, ki so jim bile priznane že za avgust. Minister ie odgovoril, da nima denaria in da čaka. kaj bo sklenila konferenca pravoslavnih duhovnikov. Tako bodo menda pravoslavni državljani — kakor v politiki in gospodarstvu — tudi v verskem oziru metali drobtinice katoliškim državljanom. Minister nima denaria. za stradaioče katoliške duhovnike, za sokole~pa ima dovoli miliionov. da popivaio m nreplešeio cele noči, za belgraj-sko žlahto je dovolj miliionov, s katerimi polni svoje žepe na ra* čun naših kmetov in delavcev.
Iz naše države izgnan ie v I-
taliio pristojni France Medved iz Godoviča, ker ie bil obsojen zaradi hudodelstva goliufiie.
Mlad zločinec. Neki 16 let star deček ie prišel 7. m. m. v trgovino Marije P . . . v Mostah, kier ie vprašal po '-~ni bombonov in kruhu. Ko se ie trgovka za nekaj trenutkov odstranila, ie fantalin ukradel do 1000 kron denaria in odšel proti Liubliani.
Inženir poneveril 20 miliionov. Pri tvrdki R. in A. Gor j an v Zagrebu uslužbeni inženir E-rih Hieke iz Berolina ie poneveril svoi i tvrdki 20 milijonov kron in pobegnil v Nemčiio. Doslei ga še niso dobili.
Iz bede v smrt. V Zagrebu se ie vrgel pod vlak ^o-letni delavec Spiro Cviianovič.
Živinski semeni v Liubliani dne 6. decembra. Prignali so:
27^ konj. 66 volov, krav, telet. 28 prašičev. Cene: prvovrstni voli po 24 do 26 K za kg. žive teže. drugovrstno voli po 10 do 2.7, kron. krave po 16 do ii kron. krave-klobasarice po 10 do t4 K. Prašički po 6 tednov stari 1000 do 1200 kron za par. Kupčiia ie bila živahna. Voli so bili skoro vsi prodani.
DENARNE POŠILJATVE.
Koristno je za Vas, ako se pri pošiljanju svojega denarja v staro domovino obrnete vedno le na naše podjetje. To pa zato, ker naše nove zveze z staro domovino nas omogočajo, da dostavljamo po-šiljatve v stari kraj najbolj-točno in najhitreje. Denar dostavljamo na najbližnjo domačo pošto prejemnika.
Pri nas dobite vedno najnižje borzne cene svetovnih valut. Pri večjih svotah, ki presegajo dvajset tisoč kron ali tisoč lir, damo še posebni popust. GLEDE DOLARSKIH POŠILK GLEJTE QGLAS NA DRUGEM MESTU.
Cene denarju še večkrat menjajb, mi računamo po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJŠNE CENE SO BILE:
500 — kron____ $ 1.70 50 — lir ............$ 3.15
1,000 — kron ----$ 3.15 100 — lir ...........$ 5.75
5,000 — kron ____$15.00 500 — lir ............$27.50
10,000 — kron .... $29.50 1000 — lir ............$55 00
Vse pošiljatve naslovite na:
BANČNI	ODDELEK	"EDINOSTI"
1849 West 22nd Street,	CHICAGO, ILL.
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
1849 West 22nd Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Canal.0098.
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto ................$3.0«
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3.50
Za Chicago, Kanado in Eviropo za pol leta________$1-75
»UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00
For United States for half year ........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 _"__Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopise in novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila brez ___- podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago. III., under the act of March 3rd 1879.
Posledica vsega tega bo, da bo letošnje leto 1923. zopet polno delavskih in industrijskih kriz, polno nepotrebnih prepirov, polno stavk. Nazadnje se bo zopet doBilo ubogo delavstvo, da je krivo vsega, da je krivo stavk, slabih razmer itd.
Nobena živa duša pa ne pogleda sedaj pod roke premogar-skim baronom, ki delajo načrte za te krize in slabe čase. z namenom, da se bodo na podlagi tega okoristili in napolnili svoje žepe z dobičkom, ki ga bodo skovali na račun revnejšega sloja, ubogega delavstva. Žalostno je, da je tako. A vendar je tako'
J IZ SLOVENSKIH NASELBIN, f
*	. -:_______I
+
*


Rev. Anton Sojar.
t ---
Zopet se je odprl grob med ameriškimi Slovenci in legel je
k večnemu počitku slovenski duhovnik. Rev. Anton Sojar, začasni župnik slovenske župnije Matere Božje v Pittsburgu, Pa., ki je nadomestoval obolelega tamkajšnega župnika Rev. Johna C. Mertelna.
Vest o njegovi smrti je prišla nepričakovano, ker se ni slišalo, ca bi bil kaj bolan. Baje so ga v soboto popoldne odpeljali v bolnišnica, kjer je v pondeljek potem umrl.
Rojen je bil v Spodnji Šiški nad Ljubljano, kjer je bil njegov oče cerkovnik pri cerkvi sv. Jerneja. Gimnazijo in prve tri letnike bogoslovja je skončal v Ljubljani. V Ameriko je prišel s č. g. Solncem 1. 1903. T11 je najprej,- končal svoje bogo-slovske študije v St. Paul. Minn v semenišču Sv. Pavla. Tu je bil predsednik društva slov. bogoslovcev "Baraga." V mašnika te bil posvečen v Chicago 1. 1904. Prva njegova služba je bila v Jolietu pri cerkvi Sv. Tožefa, kjer je bil kapelan pri rajnkem Rev. Šuštaršiču. L. 1905 ie bil pa imenovan za župnika slovenske župnije Sv. Štefana v Chicago kot naslednik Rev. J. Kra-šovica. ki je bil premeščen k sv. Juriju v So. Chicago.
Tu v Chicagi se je z navdušenjem lotil dela med svojimi rojaki. Župnija je bila takrat še zelo majhna. Cerkev je bila samo pritličje, katero je sezidal Rev. Krašovec.
Rev. Sojar je nastopil z mladeniškim navdušenjem in z vso gorečnostjo in kmalu zelo povzdignil župnijo. Že 1. 1908. je dozidal celo cerkev.
Zupnišče je imel prvotno zelo majhno in slabo, da je bila sramota za tako župnijo. Zato se je leta 1917. lotil zidave sedanjega zupnišča in ga tudi dozidal in skoraj vse tudi plačal.
Rev Sojar je bil eden izmed najbolj zmožnih, najinteligent-nejih slovenskih duhovnikov v Ameriki. Pred leti je krepko nastopil tudi proti slov. socijalistom in njih zmotam. Prisilil ie urednika Glas Svobode sodnijskim potom, aa je obljubil pobolj-šanje, katerega pa seveda ni držal.
Leta 1918. decembra meseca je zbolel in sedanji nadškof je izročil župnijo slovenskim frančiškanom. Ko se je pozdravil bil je nekaj časa kapelan v bolnišnici v Chicago Heights. Od tam je bil začasno poslan v So. Chicago k Sv. Juriju, kjer je bil nekako pol drugo leto. Od tam se je šel zdravit v bolnišnico Bratov Sv. Aleša v Oshkosh, Wis. Od tu je sprejel v Milwaukee za nekaj časa hrvatsko župnijo, od koder je potem odšel v Pittsburg, nadomestovat Rev. J. Mertelna, ki je odšel v staro domovino iskat si zdravja. In tu ga je našla smrt.
Naj v miru počiva!
Manevriranje premogarskih profitaijev.
V zadnji številki smo poročali, da je kongresnik John J. Rogers iz Massachusetts nastopil v kongresu in obdolžil operatorje antracitnega premoga, da ga isti izvažajo v Kanado in tamkaj prodajajo od $2.00 co $7.00 tono ceneje, kakor ga prodajajo v Zedinjenih državah. Poglejmo to novico nekoliko od bližje, ali ni nekaj tajnega v ozadju, neka čudna politika antra-citnih operatorjev? Poglejmo pravimo.
Kanada sama in njeni kupovalci niso krivi, da je tako. V Kanadi baje silno primanjkuje premoga zlasti antracitnega, ta trdega. Vsak kos premoga kupijo, ki ga morejo dobiti kje na trgu. Ti niso krivi. Ampak krivda leži nekje drugje, leži na vesti premogarskih industrijalcev v Združenih državah.
Ako je resnično, kar trdi kongresnik Rogers, ni to nič dru^ gega, kakor neko tajno pripravljanje za bodočo spomlad operatorjev. V drugih besedah povedano, to je manevriranje ameriških kapitalistov proti delavstvu zlasti premogarjev, ki se bodo morali zopet pognati za svoje pravice prihodnjo spomlad, kakor kažejo znamenja, ki se pojavljajo pred nami. Operatorji in do-tična delavska komisija, ki bi imela rešiti vse probleme, ki se tičejo premogarjev in operatorjev nekje spi in ne pokaže od sebe najmanjše fige za pospešitev zadovoljive rešitve tega kočljivega vprašanja, ki je velikanske koristi za vso javnost in blagobit Zc.ruženih Držav. Operatorji, ki imajo svoje tajne načrte že izdelane za naprej, nalašč stvar zavlačujejo in povrhu vsega še hite izvazati premog v Kanado in ga tam rajši prodajajo v zgubo smo. da bodo s tem pripravili za nastopno leto ugoden teren pre-mogarskemu trgu, da bodo na tem trgu lahko zahtevali poljubne cene za premog. Kar zgubijo sedaj pri premogu, ki ga izva-zajo v Kanado bodo desetkrat pridobili nazaj z visokimi cenami, ki j,h bodo nastavili premogu doma v Združenih državah. Tako je m nic drugače! Ptiče je treba poznati po perju
Willard. Wis. — Zima ie tukaj, toda jako dobra. Letošnio zimo imamo iako malo snega in tudi mraz malokedai pod ničlD. Avtomobili vedno vozijo sem in tie. Liudie napravliajo drva v gozdu kdor iih še kai ima. Tukaj ne trpimo prav nic potnanj-kania. Kuriave ie še veliko, samo pripomniti se ie treba in v peč metat. Dosti naših liudi je odšlo na zimo v tovarne in pre-mogokope. Ko pride spomlad se pa zopet vrnejo z lastavicami.
— Božični prazniki so bili iako lepi. ker ni bilo mrzlo. O Božiču je bilo ravno deset let. ko smo imeli prvič službo božjo v svoji cerkvi za Božič. Zato so se pa liudie tudi postavili, da so letos napravili naibolišo božično kolekto za cerkev. Tudi nove klopi so že naročene in ne bo dol go, ko bomo imeli nove hrastove klopi v cerkvi. Za desetletnico so ženske darovale lepo in trpežno "albo" za c^«*kev. ki i-ma močne in lepe "špice" iz do-mačeera dela, ki bo gotovo tr-'a-la več let.
Naročnik.
-o-
Pittsburgh, Pa. — T11 vam
pošiljam zopet par vrstic za list Edinost. Malo novic ie videti iz zakajenega Pittsburgha, ali kakor pravi anglež iz "Smokv Ci-tv." Vsi smo bolj "busv". Vse hiti in gara od zore do mraka. Tudi na društvenem polju se jako pridno gibljemo, tako da era Tii tedna brez kakih^ slovenskih veselic ali banketa, ali kake druge prireditve. Xa Božič smo imeli igro. katero ie nam priredila naša šolska mladina, z iako oovoljnim vspehom in v veliko zadovoljnost mnogobrojnega občinstva.
Kakor pri vsaki dobri stvari, tako tudi tukaj, kadar misli človek. da je vse v najlepšem redu. pa ti že pride kaka zgaga vmes. dati veselje pokvari. Tudi tukaj ie prišla ena taka rdeča zgaga, pa ne da bi se veselila, ampak da bi naredila prepir. Takim zga-gariem svetujem, da naj drugi pot lepo doma ostanejo, drugače se zna zgoditi; da se občinstvo ne bo več. premagalo in bo pošteno obračunalo s takimi zga-garji. ki pošteno zasluži prave domače poštene Ieskovke.
Na Sv. Štefana dan. to je dru-<?\ dan po Božiču pa ie imelo tukajšnje društvo sv. Štefana svoio avaiset-letnico z slavnostnim banketom. Udeležba je bila velikanska in vspeh vsestransko povolien.
Na starega leta dan dec. oa ie imelo tukaišno slov. dramatično društvo svoio predstavo, ki ie bila tudi nad vse nepričakovano dobro obiskana.
Na sv. Treh Kraliev dan dne 6. ian. pa ie imelo društvo sv. Tožefa K. S. K. T. svoio 2q-let-nico s slavnostnim banketom. Na slavnost tega društva ie pri-hitel tudi glavni tainik Tos. Za-lar iz T^ieta. 111., ki se ie mudil obene*.; tudi po drugih opravkih v tukajšni okolici. Na banketu so nastopili številni govorniki, mei ni itn i tudi glavni tainik K. S. K. T. Vsem govornikom in drugim, ki so se ob tei prireditvi trudili za večii vspeh se dr. sv. Tožefa najlepše zahvaliuie.
Glavni tainik ie še isti večer se vrnil nazai v Toliet. kier ea sedaj zahtevaio važni iednotini opravki.
Nadalje čujemo v naši naselbini. da se organizira skupina mladih fantov za godbo, v tei okolici, kakoršne še tukai Slovenci in tudi po več drueih krajih še niso slišali. To je zopet en korak naprei v naši naselbini. tako. da ne boste drugod rekli. da Pittsburški Slovenci samo spimo, in da se nobeden ne oglasi. Ne spimo ampak "prebu-sv"smo. tako. da za pisanie ma-'o časa ostaja. Ko bomo enkrat z delom bolj postorili, da bo več časa za pisanie. potem se bomo boli pogosto oglašali tako, da bomo vam še r>renr*dležni z dopisi.
Narodnjaštvo in narodnost
T. M. Trunk:
(Dalje).
Vam in vsem čitateliem Edinosti želim vspešno * in srečno Novo leto. našemu muzikalične-mu zboru pa mnogo vspeha.
John Golobič.
-o-
East Helena, Mont. — Delavske razmere so v naši naselbini še precei povoline v primeru, kakor so bile v tem času lansko leto. Ni sicer za delavstvo posebnih dobrot, vendar zasluži-io vsa i za sproti za svoie potrebščine.
Žalostnih novic bi imela pa tudi od tukaj mnogo za poročati. Smrtna kosa je pričela v .te nimesecu dobro pobirati. Zlasti kosi med moškimi, v starosti okoli ali nad =;o. let.
Naša tukaišna cerkev prav lepo napreduje. Za praznike je bila iako krasno okinčana. Sveči-ce so gorele pri sv. jaslicah tako milo. da ie prizor na vsakega napravil veličasten utis. Še ne Domnimo, da bi bilo kdaj tako prijazno v naši cerkvi. Da je bilo vse v tako lepem redu gre zasluga našemu marl i i vem u č. g. župniku Father Scanlanu. Zatem pa našim faranom. zlasti I Stevu Maronicku in Mrs. Am-j bro. Popravici povedano imamo iako dobrega dušnega pastirja. Z m era i se prizadevajo, kako bi nam lepše cerkev olepšali. Se-dai smo dobili novi križev pot. ki ie pravi kras z-> našo cerkev. Prihodnjo spomlad jo bomo preslikali in potem bo izgledala kakor nova. Xaša fara ie sicer boli majhna, da si ie tu veliko liudi. ki pa so seveda boli mlačni za svojo cerkev. Raditega ie tudi bila naša božična kolekta bolj mala. Znašala je nekaj čez $200.00. Če bi pa bili ljudje bolj s cerkvijo bi lahko dvakrat ali trikrat toliko bilo.
. — V zakonski stan sta stopila v naši naselbini Mr. Tohn Rig-ler in Miss Frances Smith, oba iz uglednih katoliških rodbin. Bilo srečno v novem stanu!
Naročnica.
-o-
Samuels, Idaho. — Cenjeno uredništvo: — Dobil sem Vaš prelepi stenski koledar sv. Tožefa z Tezuščkom v naročiu. Lepa in prisrčna zahvala za lepo Božično darilo. Zelo bi rad in veselilo me bo. ako ie Vam mogoče, da bi mi poslali še dva taka. Iz srca rad jih bom Vam plačal. kar stanejo. Enega bi rad poslal svoji omoženi hčerki in e-nega bi pa rad poslal svoiemu sinu. ki se nahaja v College v Oakland. California, ga bo iako razveselil, ker ie sv. Tožef n 'onrov patron.
Voščim Vam srečno in veselo NovoJeto iQ2r. da v njem ljubi Bog Magoslovi Vaše dobro in plemenito delo in trud v tem nastopnem letu.
S spoštovanjem do vseh osta-iarft udani
Toseph O. Rom.
-o-
Ely, Minn. — Dne 11. decembra m. 1. je bil pokopan rojak Mihael Tanko, rodom iz Prigo-rice pri Ribnici na Dolenjskem. Star je bil 76 let in ie bival tu na Elv. blizu ^o let. Bil je zvest pečlarskemu stanu do svoje smrti. Društvo sv. Srce Tezusovo spadajoče h TSKT. mu ie podarilo lep venec na sveži grob. Pogrebne obrede ie opravil za rani-kim Rev, Fr. Mihelčič. P. v m '
T. P.'
—	V Peoria, 111. so imeli v četrtek farmarji države Illinois, ki se pečaio s sviniorejo svojo konvencijo. Reprenzentiranih ie bilo 2q illinoiških okrajev. Na konvenciji so predavali posebfti aprarski strokovniaki za svinie-reistvo.
—	V Dixon, 111. so se otroci uprli v publični šoli proti cepljenju koz, katero ie zazpoveda-la mestna oblast. * Poklicati so morali mestne policaje, da so nomap-ali zdravnikom pri ceMie-niu k(3z.
Jugoslavija ni mogla izpremeniti gospodarskih razmer. Nekateri pravijo, da so kljub vojne povoljne, drugi trdijo, da so obupne. Gotovo so bile pred vojno v Avstriji morda boljše, pa poglejte, kakšne so zdaj. Vprašajte Koroške kmete, katere je zajela sreča (!), da so morali ostati Avstrijci! Veleposest ostane tudi še v Jugoslaviji in v nemških rokah, a ves narodno-politič-ni vpliv, ki je trajal nad tisoč leti, je z narodno državo odvzet. Nemec na gradu ne bo nikoli več vladal nad slovenskim kmetom. in raznim nemškim upravnikom in uradnikom je na veke padel iz rok nemški bič. Politično bodo morda še vplivali, narodno ne več. Pa Jugoslavija ni prinesla ničesar, ker ni prinesla gospodarskega raja! Tudi republika bi ga ne mogla, še manj kaka morda res potrebna avtonomija. Kmet-farmer toži tudi v Ameriki, in trdo se bo boril, naj bo kjerkoli. Poleg trebuha ima pa člove vendar še dušo in srce. V narodni državi se kmet narodno politično ne more več zastrupljati.
Še večjega pomena so mesta. Nemška gnezda so izginila ali bodo v kratkem kakor kafra. Ne gre v par letih, kar je Nemec skrbno zidal skoz stoletja, se ne podere s prvim naskokom. Trditi pa moram z vso gotovostjo: Ako ostane Jugoslavija slovanska. magari celo srbska država, ne bo nikoli nemškega mostu do Adrije, dasi se mu je posrečilo postaviti zadnjo "kozo" celo na Karavanke. Od Karavank naprej pride le, ako Slovence onstran Karavank zapusti politična razsodnost. Izgubili smo Goriško, Koroško, skoro pol milijona ljudi. Za vsako dušo je škoda, ker nas itak ni veliko; a trdim, da smo pridobili, ker Nemcu je v Sloveniji konec in za obstanek teh Slovencev, ki so v Jugoslaviji, ni več nobene nevarnosti. Počakajte malo. Čez noč ne gre. Videli boste, kako se bo slovanska duša razzvila, ker zdaj ima narod kmeta brez nevarnosti, delavca brez nemšku-tariie. mesta (vsaj polagoma) brez nemških petelinov, sicer še veteposestva z nemškimi grofi, a brez vpliva, polagoma dobi v svoje roke vso trgovino, sčasoma tudi vso obrt, v rokah ima že železnice, vse učiteljstvo, vse uradniške, in še nekaj, na kar ne smemo pozabiti, narod ima tudi svojo, vi pravite, srbsko vojsko.
I udi v vojski moram še izpregovoriti, ker je to v Jugoslaviji zelo občutljiva točka.
Militarizem ! Zanimiv dogodek iz časa Koroškega glasovanja naj navedem. Kmet Korenjak pod Macnom nad Borovljami j^dolgo omahoval sem in tja. -Končno nam je zatrdil, da bo z nami za Jugoslavijo. Pa ni bil, ga tudi nismo šteli. A toliko polten ie Še bil. da se ie prišel k meni opravičiti. "Hospud" je rekel. "nisem mogel." "Kako da ne?" ga vprašam. Pohledal sem na tri sine in požinjal (pomislil.).'kako bodo reveži morali v Tu-goslaviji iti k vojakom. Smilili so se mi in nisem mogel. Da v Nemški Avstriji vsak vojak stane letno 17 milijonov kron. in se bodo morali on in sinovi za te vojake žuliti. nato seve ni nič požinjal.. Militarizem In Jugoslavija ie strašno militaristična. A ne pišem o militarizmu kot takem. Ali stara Avstrija ni imela militarizma? Tu smo. Pa kakšnega! V čegavi službi je bil Avstrijski militarizem? V narodni? Kaj še. Prav narobe. Avstrijski militarizem je strašno glodal naše narodno telo. Mesto da bi bil vplival vzgojevalno. je vplival raznarodovalno. ker je bil popolnoma v službi nemških tendenc, česar mi ni treba naširoko dokazovati. Kdo je gonil Slovana na Slovana, brata na brata? Kdo nas je zastrupil, nas vse z malimi izjemami? Eni ne zvijajte se. nič ne pomaga, da se je pisalo "Srbe na vrbe," drugi ne predbacivajte tega. Eni in drugi ste bili, ali smo bili pod bičem nemškega militarizma. Oficirje, ki so si mogli ohraniti še nekaj narodnega čuta. naštejemo lahko na prstih ene roke. Vojaki so bili Slovenci dobri "železni," a od vojakov, kjer so jih ponaiveč pitah z "windische Hunde," so se vračali najmanj narodno hladni. Ko je prišel polom, smo bili docela brez vojaščine. Lahko trdim, da je imel narod od vojaščine v stari Avstriji le škodo.
Kako je zdaj? Jugoslavija je strašno militaristična, torej nalaga narodu hudo breme. Pa ji vzamete militarizem, in jutri gre Jugoslavija v franže: potem ste Slovenci pojutršnjem prosti vojaščine pod — Lahi in Nemci in Mažari. Hočete? Pripoznam pa in obžalujem, da je ravno vojaštvo preveč "posrbljeno," in so razmere res balkanske, pa menda ne bo vedno tako ostalo. Vse-kak pa vsaj narodno Slovenci ne trpijo več toliko škode, kakor prej podizključno nemškim vojaškim jarmom. Srbi bodo nas nekoliko morda "posrbili," a ne ponemčili. Ako se Slovenci n3-čejo odreči za vselej Goriški in Koroški, bodo morali pač nositi srbski militarizem, kakor so prej brez godrnanja nosili nemški, zcaj za osvobodenje brata, prej za njegovo smrt!
Vsekako moremo že zdaj opravičeno trditi, da ima narod tudi svoje vojaštvo, kakršnega prej še nikoli ni imel. ker je bil vedno pod tujcem, tujec pa Srb ni.
V presojanju novih razmer v Jugoslaviji in v novih slovanskih državah, ker tudi na te pridem, pa ne smemo iti preko enega zelo važnega činitelja, ki se rad pušča v nemar. ob strani, se ne upošteva, ker je navidezno skrit in ne kriči na zunaj. Človek rad sodi po zunanjosti. Amerika je bogata, torej je v Ameriki dobro. Jugoslavija je revna, dinar pada. torej je v Jugoslaviji strašno slabo. Tako sodimo. Pa ne vsak Amen-kanec^a v Ameriki ni vse dobro, in kdor ni zloben ali zaslepljen, mora pri-poznati. da tudi v Jugoslaviji ni vse slabo. Da prav presodimo nove razmere, se je treba ozirati ne samo na dinar in militarizem in balkanizem. pogledati moramo tudi v ljudsko dušo v psiho, dušo, naziranje mas. Vsak politik mora upoštevati tega važnega činitelja, in vspeh mu je zajamčen le, če ni kolikor razume uphvati na psiho mas. Naš nepozabni dr. Krek je bil dober psiholog, duseslovec. večkrat je govoril o psihi mas, a znal to psiho tuci tolmačiti, zato njegovi uspehi
Kakšna je bila Jjudska duša v stari Avstriji med Slovenci? Ali je bila se slovenska? Ne dvomim, da mestoma še. morda ce-
orientLTna' & *** ^ kak°r'Se zdaJ ^ažamo, nemško
G!ed^oroške 'in štajerske ni dvoma. Lahko sodim iz last-
J.nTl	u -Sm° SC navd"ševali ** narodne uzore, a se
sramotah med seboj govoriti slovenski! V Beljaku smo imeli
slovensko "omizje." Z narodno čutečimi uradniki smo napravili izlete v slovensko okolico.
(Dalje sledi.)
/
I z neodrešene domovine.
f Dr. Ignacij Kobal. Smrt dr. Icrnaciia Kobala se ie globoko doimila vsega slovenstva v Tu-jjjilvi Krajini, posebno pa našega goriškega ljudstva. Saj ie de-ii»vvsepovsod, kjer je šlo za ^uini in gmotni blagor goriških Slovencev. Bil je 12 let voditelj Slovenske Marijine družbe v Gorici in i o visoko dvignil. Bil ie v načelstvu Slov. ljudske stranke in Kat. tiskovnega društva v nadzorstvu Centralne po-~0ji]nice. bil ie član uprave ško-' fifskega semenišča, v odboru slovenskega Alojzijevišča. v ku-ratoriiu "Monta" itd. Visoko so ea spoštovali tudi politični nasprotniki. Začasa vojne ie do zadnjega ostal v Gorici in v vedni smrtni nevarnosti z največjo požrtvovalnostjo opravljal dušno-pastirsko službo .Po vojni se je takoi vrnil v Gorico. Ko ie neko nedeljo pridigal o Kristusovem so ga denuncirali. da
lan v Dornbergu. postal stolni
vikar v Gorici in katehet na moškem učiteljišču ter ie zastopal cerkev v okrajnem šolskem svetu. Ostalo njegovo delo smo že gori omenili. Bog mu bodi za vse obilen plačnik!
Nečloveška politika. Fašistov-ski režim se ie spozabil tako daleč da ie svojo surovo raznaro-dovalno politiko zanesel celo v goriško dteželno gluhonemnico, kjer je slovenski iezik popolnoma odpravil in ga nadomestil z italijanščino. Goriška gluhonem-nica se je v znatni meri zidala tudi s slovenskim denarjem. Sedaj hočejo slovenske gluhoneme sirote udariti poleg naravne še z drugo gluhonemostjo: saj ko se ti reveži iz italijanske gluho-nemnice vrnejo k svoiecem. iih ne bodo razumeli, kakor ti ne bodo razumeli niih. Tako počet-ie ie pač nečloveško, nezaslišano. Ideia. ki rodi take sadove, ie v sebi gnila in bo sramotno propadla. Sicer ie goriški podpre-fekt na osebni protest posl. Šče-ka in dr. Besednjaka obljubil, da se bo zavzel za to. da se v gluho-nemnici upostavi preišnie sta-
vstaieniu,
ie govoril proti italijanski drža- ......
v; \retirali siVga in odvedli vlnie- A kolikor poznamo fašizem.
bo vnebovpiioče nasilie nad dušo gluhonemih sirot ostalo v veljavi. dokler višje sile ne stro fašizma samega.
Avtomobilska zveza Gorica— Cepovan se^ ie otvorila te dni. Odhod iz Čepovana ob 7. uri ziutrai. odhod iz Gorice ob 2. uri popoldne.
Preprečen požar. V Gorah Mriio je v noči med 7. in 8 decembrom zlobna roka hotela 7^7gati hišo kmeta Ant. Von-či"i Telični vrh 71. <~^c-nodar je slišal zunaj neko čudno prasketanje. ie vstal in šel pogledat pred hišo. kai ie. Videl je. da ie hiša zažgana na treh mestih. Sklical ie brž domače, ki so o-feni pogasili.
Trst. kjer ie bil skoro dva mese ca v ieči. To mu ie izpodkopalo zdravie. Nadškof dr. Sedei ga ie imenoval stolne.ga župnika^ in kanonika, a smrt je že prežala mani in ga 6. m. m. iztrgala iz -rede goriškega ljudstva. Pogreb ie bil na praznik 8. m. m. Udeležila se ga ie Gorica z vsemi svojimi verskimi in dobrodelnimi organizacijami in zavodi, za->t .pniki oblasti in vsi sloji prebivalstva brez razlike narodnost. Tudi dežela ie bila številno zr.-topana. Sprevod ie vodil generalni vikar msgr. Sion Lenard
-	celokupnim kapitliem, peli so cerkveni pevci in Glasbena -Matica. Ob smrti se ie pokazalo, kako vsesplošno spoštovanje in Vir. bežen ie v žival pokojnik v G. rici in Tuli i ski Benečiji sploh.
—	R"ien ie bil pok. dr. Ignacij K .bal 1. i8"8. na Šentviški gori:
imšnika je bil posvečen 1. 1003. 7 l doktorja ie bil promoviran v mu. Nato ie bil dve leti kap-
vsem naročnikom
naznanjamo, da naj se z glase Dri naših lokalnih zastopnikih, kateri še niso dobili našega lepega stenskega Koledarja za leto 1Q23. Vsi naši lokalni zastopniki imaio v zalogi naše Koledarje in od njega ga dobite brezplačno, ko ponovite naročnino za naše liste. Za nenaročnike pa stane Koledar 2sc. Stenske Koledarje pošiljamo tudi v stari krai in stane s poštnino vred 30 centov.
Upravništvo Edinosti.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom po državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mia-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je v vzvezi z našimi listi E-nost. Ave Maria in Glasnik.
v<;em naročnikom, prijate-liem in dobrotnikom ga\najtop-leie priporočamo in prosimo vse prav prisrčno, da mu greio v vseh ozirih na roke pri razširie-niu in agitaciii za katoliški tisk. Vsem. ki mu bodo izkazali bodisi že kakoršnokoli naklonjenost se najprisrčneje zahv?1'u-iemo že v naprei.
Tiskovna družba Edinost.
Previdnost ie naša najboljša zavarovalnina proti neumnosti in vsem nevarnostim. Kdor ima to polico jo naj hrani, da jo ne izgubi.
farma naprodaj}
1 Proda se iz proste roke lepo urejena farma. Farma obsega, 80 "1*rov zemlje. 60 akrov je o-rane zemlje in. 20 akrov lepega gozda (bukova in maple drva). Dobro poslopie. Od publične šole ie oddaljena tri četrt milje, od katoliške šole štiri milje in pol od sirarne "Cheese factorv" eno miljo in pol. 16 m:ii do mesta Marinette, ki šteie 14 tisoč prebivalcev.
' Za ceno in boli natančna pojasnila se oglasite pismeno ali osebno na navedeni naslov:
GEORGE SAGADIN.
R. i, • POUND. WIS.
Največja Slovenska Banka
v Ameriki je v Clevelandu, O. kajti v dobrih dveh letih svojega ob-^ stanka izkazuje nad
DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA.
Malo je bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto.
POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA
je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustanovili so jo naši ljudje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava ie zopet v rokah naših ljudi.
POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA
nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni direktorij, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi najdete sama naša imena, poznane in zaupanje vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu


nase
p
t
U
JEDNOTE, ZVEZE IN POSAME ZNIKI
iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama, County, šole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po
4 c/c OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA.
Denar prinesite lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ^a posilite po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite.
POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA
in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ea dobite vi. V zvezi je z najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem.
NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE
ie vselej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na
the north american banking k saying co. '
ST. CLAIR & 62nd ST. CLEVELAND, O.
V
č t t t
4
JOHN GRDINA.
Cievelandski* Metropola Slovencev žaluje, dolga leta ne bo pozabila dni v katerih ie ali se ie poslavljala od svojega ljub-lienca Tohn Grdinata.
Čudna so pota. Gospodova za one. kateri skušajo po veri živeti in delovati z upaniem za večno in posmrtno življenje, že tukaj se spreminja njih trpljenje v#rajsko veselje, niti smrt ni več strašna za nje, to je Slovenski narod v Clevelandu do dna svoje duše spoznal pri svojemu ljubljencu Tohn Grdinatu.
Tohn Grdina. kateri ie dobil od Boga to milost, da je umrl take dneve letnih časov (praznikov) ni bil več narodu mrlič, Dač pa najljubeznivejši prijatelj, oče. in ženin, ako je Tohn Grdina kedaj premišljeval, kateri ča« bi on najraje umrl. ako umreti mora; bi on rekel "Gospod Bog:, naj umriem takrat ko bodo prazniki in imaio ljudje čas in priliko da me obiščejo in zame pomolijo. in pisec teh vrstic je v srce prepričan, da je Tohn to milost od Boga prejel, kajti tu je vse dramatično, kar se je ob njegovi rakvi dogajalo, kaj se je v srcih vsega Slovenskega naroda obujalo ob njegovi rakvi ves čas celih dni. kier ie smehljaje odgovarjal hvaležne ljubez-
ni njim, ki so ea ne pomilovali, pač pa blagrovali. kdo je vedel za skrito srčno ljubezen do njega. dokler je bil med živimi, ali ko se je' oglasila novica, da ie umrl Tohn takrat so se začela topiti srca mož. sai ie skoraj ni bili hišice kjer bi bilo človeško bitje, da ne bi Tohnu dolgovalo hvaležnosti za storjena dobra dela, prihiteli so možje, starčki njegovi vrstniki in jokali kakor otroci, jokali sočutja hvaležnosti. izražali „so se, tudi jaz mu dolgujem hvaležnost, oglašali so se ne samo revnejši tudi oni, I ki danes nekaj premorejo so njemu odkrito priznavali, da mu mnogo dolgujejo.
Tohn Grdina ie umrl v četrtek ziutrai 28. dec. takoj ie bil sklep storjen, da pogreb bi bil nepo-polen. ako bi se vršil pred nedeljo za katero je sledilo Novo leto, torai ie bil pogreb odločen na torek 2. Tanuaria. najprvo so nekateri menili, da bo to predolgo za družino in trgovino in vse drugo pozneje pa so bili vsi silno hvaležni, da se pogreb ni vršil poprej.
Tudi pet dni ni bilo preveč, da so se izvrstili 'njegovi prijatelji čeravno so se vrstili vse dni noč in dan, popisati se ne da sočutja in izrazov hvaležnosti do Tohna od njih, ki so ga obis-
kovali in zalagali z vsakovrstnimi venci, hišo so mu okrasili z venci od kraja do konca, od tal do stropa na vseh straneh, nad sto vencev je zakrilo dolgre prostore ravno predelane in povečane hiše, ljudje so z začudenjem odhajali in se sami sebe nevrjetno zopet in zopet vračali. kakor bi imeli svetnika pred seboj, vsak se ie vračal z besedami. kaj enakega še nisem videl. mrlič se jim je zdel. kakor ženin in solze sočutja so vsakega napolnile in oblile, vsakemu ie bilo. kakor bi zgubil očeta a-li največjega prijatelja, obiskovali so ga že v četrtek, petek, sobota, nedeljo in pondeljek pa noč in dan, za pogreb se ie pa dvignila vsa naselbina . . .
"Kakor se živi, tako se umre" lohn je živel s prijatelji in za prijatelje in zato iih ie tudi i-mel. živel je kot živi katoličan in zato je umrl kot mučenik in vendar sladko kot bi zaspal, delal ie dobra dela in to so oni, ki so ga poznali sami izpričevali in sedai občudovali s solzami sočutja do groba.
Za pogreb se je dvigala cela naselbina:
Kakor ie bil dan njegove smrti najprijetnej-ši, tako ie bil dan njegovega pokopa najlepši, lepo
(Dalje na 4. strani.)
<SKS®©®©©<žXž)®^
I Januarska
RAZPRODAJA!
CENJENEMU SLOVENSKEMU občinstvu v Chicago in okolici naznanjam, da sem te dni otvoril veliko JANUARSKO RAZPRODAJO na kateri bom razprodal vso svojo letno zalogo najboljših vsakovrstnih črevelj, za može, žene, dekleta in fante, kakor tudi za otroke po nenavadno znižani ceni.
SEDAJ JE URA, DA PRIDETE PO OBUVALO IN SI GA NABAVITE SKORO ZA POLOVIČNO CENO!
NE PREZRITE TE PRILIKE!
NE POZABITE TEGA ČASA!
Tu navedemo samo nekoliko cen:
Moške močne praznične črev-lje ki so veljale do sedaj $750.
SEDAJ SAMO:
$5.
85
Druge vrste moške črevlje različne velikosti in mode, ki so veljale dosedaj $6.00.
SEDAJ SAMO:
$4
95
Izborne črevlje vsakovrstnega tipa in mode, ki so veljale
$4-so.
STANEJO SEDAJ:
$3.
35
Ženske močne in trpežne črevlje, raznih vrst in mode, ki so veljale $5.00.
SEDAJ SAMO:
$3.
35
Fine črevlje za mlajše dekleta. ki so veljale $3°0-
SEDAJ SAMO:
$1.
95
Črevlje za šolarje in manjše otroke, ki so stale prej $2.50.
SEDAJ SAMO:
$1.
4s
Slipperje vsaRe vrste in tipa prodajam tekom te razprodaje skoro za polovično ceno, kakor smo jih prej.
Otroške črevlje velikost od 3 in pol do 8, ki so stale prej od Sp.H do $1.50 jih prodajam sedai po: qsc.
ZAPOMNITE SI TO LE: DA VI POTREBUJETE OBUVALA JAZ PA DENAR. IN TUDI TO, DA TA RAZPRODAJA, KI VAM NUDI TAKE IZVANREDNE UGODNOSTI ZA NABAVO OBUVALA BO TRAJALA SAMO PARTEDNOV. PRIDITE TAKOJ, DA BOSTE DOBILI P0V0LJN0 OBUVALO! VSAKO OBUVALO, KI GA PRODAM GARANTIRAM!
JOSEPH PERKO
TRGOVEC S ČREVLJI 2181 West 22 nd Street,
Chicago, IUL
IX.
Črni gozdovi nad Klenčim so raj klenških otrok. Komaj se pripode iz šole, že popade vsak svoj lonček ali vrček in teče v gozd. Spomladi po jagode in borovnice, poleti po maline in robidnice, jeseni po žir in po jurčke. Iz navade se kličejo z jaska-jočimi glaski: "Vojtooooo! Kam pa greš?" — "V hostoooooo." ocgovarja Vojteh že prav pod gozdom. "Počakaj, gremo s teboj !" In v diru se podi otroška družinica po pešpoti gori v šu-mo. Gozd jim nudi tisoč radosti in presenečenj, tisoč priložnosti, da pokažejo svoj pogum, svojo moč in prebrisanost. V borovih vršičih srše razdrapana vranja gnezda; mlade veverice moreš tod izslediti, ptičkam zanjke nastaviti, gada ujameš v precep, najkrasnejših pavlinčkov in metuljev in žuželk naloviš gospodu učitelju.
Ljubezen do gozda raste z malimi in tudi odrasle vleče in vabi gozd. Res je, nikdar ne gredo tja kar tako za zabavo ali naslado ; vsaj bičevnik si urežejo, nastržejo smole za rane. natrgajo omel za mušji lep. S praznimi rokami se nihče ne vrača iz gozda. Gozd jih živi vse; če jim gre najbolj trda, sekajo drevje, lupijo, žagajo in izvažajo, na dnino hodijo v gozd. pobirajo dračje. išče-.jo suhljadi, žanjejo travo in grabijo steljo. Zato vsi ljubimo gozd kot svoje skladišče, svojo shrambo, — ljubimo ga kakor očeta, brata svojega, kakor svoje dete.
Rod za rodom se vrsti v gozdu, rod za rodom tudi v trgu; a ljubezen do šume raste in se deduje.
O šume. temne šume naše! Hamburškim ladjedelnicam in pribramskim rovom dajete svoja mogočna debla. Brzojavne, telefonske in hmeljeve drogove izbirajo iz vaših vrst. Prage na železnicah. vozove in sani, domove in staje, pohištvo, škatljice in zaboje, rakve in zibelke, vse daje temni, tihi, respi gozd . . . Ročne vodne in parne žage škripljejo v njegovem osrčju, žrejo njegove otroke, toda on more v navadnih, mirnih razmerah vzgojiti nov naraščaj za padle junake . . . Les njegov ni več les, papir je in celuloza po tovarnah in razvažajo ga v širni daljni svet; njegova cena raste iz dne v dan.
Trgovci prihajajo od daleč in pregledujejo gozdove, najprej graščinske in potem kmetiške.
"Čigav je ta krasni gozd?" vprašajo gozdarja, ki jih vodi p."> gozdnem blodišču.
^ ^t? fl^fi? fi? f|? 4? ff? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? X * *
% Dolžnost Slovencev v Chicago t
...........v11,?*»» ; ■ -i"""
"To je Porazilov gozd, dva brata sta gospodarja, vsak pol ga imata." «	•
"Ali bi neki prodala?" •	;
"Ne vem, toda dvomim; povprašam in vam sporočim," obljublja gozdar.
"Adam, bi li ne prodal kakega drevesca v gozdu?" se nastavi gozdar namenoma gospodarju.
Mogoče ljubi Adam svoj gozd bolj kakor Dodla svoje lase. Ponosen je in z radostjo gleda nanj kakor na dedščino po očetu. "Dam si rajši prst odščipniti, kakor brez potrebe drevo posekati," je pravil vedno rajni oče in Adam se drži tega. Pobira le dračje in suhljad za kurivo in skodle, sicer pa ni veje!
"Misliš, če sem reven in potreben, da prodam gozd?" je odgovoril Adam, odgovoril prezirljivo, kakor da se čudi gozdarje-vi smelosti.
"Nununu," ga je miril gozdar, "kaj mora biti takoj ogenj v strehi? Daj si dopovedati. Tvoj gozd je prezrel, škodo imaš in ne dobiček, drevje trohni v jedru; skrajni čas je, da začneš sekati." Zapeljivo kakor skušnjavec govori gozdar. Toda Adam stoji kakor skala. "Ne, gozda ne prodam!"
"Kdo pa pravi, da ga prodaj, — kdo bi tudi kaj takega stopil ! Gozd, zemljo obdrži, #amo debla prodaj, denarja dobiš kot črepinj. vrhove in vejevje prodaš na dražbi, parobki in korenine ti bodo vrgli kuriva za devet zim ! Gozd zasadiš znova in pre-len boš vedel, ti bo zelenela hosta na seči."
Ne, Adam noče prodati, naj mu o tem niti ne črhne več; mir naj mu da in naj ga ne draži zastonj. — In gozdar odhaja, ne , da bi kaj opravil.
Toda znova preži. Tokrat preži na Martina. Tudi njemu govori na srce. ga zapeljuje in pregovarja. Tudi Martin se izmi-~e. ne obljublja ničesar, pa tudi ne odreka. "Pomenim se z Matico." pravi končno, da bi ?e že znebil gozdarja, ki se ga drži kot klop. Ne dela tega gozdar zastonj ; lepo nagrado mu je obljubil lesni trgovec.
To je res! Denarja je treba Martinu kot soli. Menica mu ie zapadla in posojilnica noče več čakati. Grozi mu s .prodajo posestva — prav mogoče, da si izberejo ravno gozd in ga prodajo. Tudi Manca opaža z bolestjo, kako se listi obračajo. Slabše, dosti slabše jim gre z gospodarstvom kakor Adamovim. "Teh je kot*jurčkov po dežju, če se lotijo dela. je v trenutku gotovo. — Mi pa moramo za vsako delo najemati. Fant študira in ti se povrhu še po gostilnah valjaš." je godrnjala Manca.
(Dalie sledi.}


* * * + + * * + * + + * + + *
je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar Imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse. kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse. kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRL CO.
JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
* * * * * * * * *
133 SECOND AVENUE •
PRODAJA PREPAIDS .
(vnaprej plačane karte) za dobivanje potnikov iz kraja preko VSEH LINIJ Šifkarta (z železnico) velja od
ZAGREBA---NEW YORKA
$105. — in $8. za davek. Pišite za nadaljne pojasnila
133 SECOND AVENUE
bankir
NEW YORK, CITY.
Pošilja denar v stari kraj! JAZ PLAČAM 4% NA ULOGE!
+
! List Edinost t


pozor!
Ali ste že kdaj kadili naravne "HAVANA CIGARE"? Če jih še niste poizkusite jih! Boljših cigar na svetu ni!
NATURAL
COMPANY
CIGAR Chicago, III.
CIGAR Izdelovalci NARAVNIH	HAVANSKIH
1716 West 22nd Street,
Telephone: Canal 6558.
Prodajamo na debelo in drobno! Se priporočamo vsem slovenskim trgovcem, gostilničarjem in slavnim društvam, da si naroče cigare od nas, kadar jih potrebujejo! .




domače pivo!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri - NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1949 W. 2ist Street,	CHICAGO, ILL.
* * + + + + + + + * * + + + * + +
C*
«1» +
* i
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na •slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
• NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!	4
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas!
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago. 111.
Phone: Canal 0098.
+ * + + + 4»
4» *
+ + + * * * * * * * * * * * * * * $
(Nadaljevanje s 3. strani.)
iasno jutro, malo hladno, vendar orav primerno ie dalo zo-Det priliko ljudem še enkrat pozdraviti ljubljenega Tohna. društva. priiatelii. od blizu in daleč so zakrili vsa pota, iz hiše v cerkev ie bil sprevod peš, sai so se komai vsi razprostili, cerkev pa ie bila natlačena, kakor ob več-iih praznikih. Duhovnikov ie bilo 7 (in diiak. kateri ima postati duhovnik) — Virantov iz Lo-raina — zadušnico ie bral Rev. B. 1. Pmikvar, asistenta sta bila Rev. los. Skur in A. A. Bom bach, govor ob krsti Rev. T. 1. Oman. truplo iz hiše in na pokopališče spremil Rev. Miklav-čič, navzoča šta bila tudi gospoda Rev. M. G. Domladovac in R€v. Milan Hranilovič, župnika sosednih Hrvatskih žup-nii. po opravilu na pokopališču mu ie v slovo še Rev. Miklav-čič spregovoril par besedi in na to so se vrnila žalostna srca gore Calvariie in pustila njega o-stati med onimi, kateri že čakajo sodnega dneva, zastave in društveni bratie, sorodniki in priiatelii. vsi so ga morali pustiti tam med drugimi bratci, da-siravno ima on sijaien prostor na pokopališču, ie bilo vendar le tužno vrniti se brez njega na dom. v duhu pa bodo srca še u-haiala tie k njemu vsaki dan, sai ima ravno on tudi tam mnogo sosedov in prijateljev in tako bodo romali tja tudi še nadalje sledn i i dan.
Da pa pride za. dobrim življenjem srečna smrt, moramo pa še pogledati malo nazaj v živlie-nie mladih let tega odločnega oiionirja.
lohn. rojen sin revnih stari-šev a drugače krščanskih src in pridnih rok ie bil prvi izmed družine, stariši so mu ucepili v srce sad žive vere in ljubezni do Boga. <+ela in naroda, dali so ga izučiti rokodelstva, lohn ie vse naipopolneiše izvršil, vedno naklonjen do starišev v največjemu spoštovanju ie postal kmalu mojster na svojo roko. potem ko ie obhodil kakor vandrovec precei po deželi se ie oženil, postal družinski oče. ali on ie ostal zvest in pokoren otrok svojim starišem. bil iim ie ne samo o-trok. pač pa tudi oče in pravi to-lažnik. stareii ko so bili boli so ga liubili in tako on. še %ko ie moral radi svoie naraščuioče družine po svetu za bolišo' bodočnost ie ostal zvest pomočnik starišem, tudi ko so že legli v grob ie dobri Tohn se jih spominjal vedno z besedo in solzami v očeh. vedno ie kazal srčno ljubezen do starišev. to so deistva. katera so niemu pripravila tako sladko in veselo smrt.
Kar ie bil Tohn za stariše. to •e bil on tudi za druge, s katerimi ie občeval, društva so bila niemu vse kar ie v Ameriki bilo zani najdragocenejšega, kdor ie bil niegov prijatelj je moral v društvo, za denar ni bilo vpraša-nie. on ie zani plačal, on ga jef upisal in leta zanj plačeval, on ie bil istih vedno uradnik in nlačnik. in ob njegovi rakvi sto-ii tam sedem društvenih zastav
v znak. da ie on ves čas nekat ra že 12 let plačeval in dru„ podpiral kjer so potrebni bol ki dobivali svoio podporo. Ko ko ie on s tem storil dobr roiakom katere ie spravil v d štvo. sai ie več društev sam stanovil. ni torei čudno, da ob rakvi niegovega slovesa ; dai hvaležni priznavaio.
Kar ie bil pri društvah, to bil tudi pri delu, pri zaslužk ko ie sam dobil delo in krediti fini tovarni (klobučarni). ie ta on spravil k finemu delu prv Slovence, kateri ne bi nikdar drugače tiekai zašli, in kolik iih ie od prvih dni do danes tam delajo in iih dela po zasluženiu niega. kateri ie ljubil druge toliko. kakor samega sebe. stotine je onih, kateri morajo to resnico priznati.
John ie bil prvi kažipot nam drugim v Ameriko, ne rečem, da niso nekateri še pred niim sem
nšli. ali rečem to. da so šele po niem začeli drugi prihajati, ker on ie bil že v stari domovini kot tak poznan, in marsikateri ie rekel: "bom videl, kai bo Tanez Grdinov pisal in poroča! iz Amerike" in ko ie bil Tanez dober in priden so ga mnogi zaprosili, da iim ie pomagal priti sem. in tako so potem drugi pomagali drugim po zasluženju Tohna.
Kar smo Slovenci v Ameriki danes, smo po naših prvakih, tako so naše kolonije, tako naša društva, tako naše župnije (cerkve). Tohn je bil prvak za verske stvari, naj stane kar hoče. Cerkev ie morala biti, v Cerkvi cerkveno petie in vse kakor doma v domovini on je že preskr-bel. ako niso bili roiaki s tem zadovoljni iih ie on sam navdušil. in zato ob njegovem zadnjem slovesu tudi on prejema zasluženo plačilo, kar ga mu narod in duhovščina dati zamore.
Z eno besedo: Tohn ie bil v mladosti zvest in priden otrok starišev in to še do zadnjega, notem je bil naibolii družinski oče. ki danes zapušča vzorno* družino za vzgled, bil mož kot steber za vero in katoliška društva. z roiakom pa ie delil ied-nako kos kruha ali čašo vinca. niemu je bil vsak brat. zato se ni Htditi. da ie bil njegov sloves fako sočustvovan. in da je njegovo ime tako vsakemu pri srcu.
Tz niegovih del imamo vst mnogo zajemati, mladi kakor stariši, oni kateri so ohranili vero. kakor oni. ki o veri ne mara-io slišati. Tohn ie bil veren mož. on ie mnogokrat rekel: "Taz za trdno pričakuiem plačilo od Boga!"
Tohn je legel k počitku, mi niega ne bi pustili v grob. da se nismo tolažili s tem. da gre po plačilo in da se po dohrem trplienju izpočiie. sai dela njegova bodo živela med nami iti nas bodrila, za niim moramo tudi mi prei ali slei. spominiaimo se ga in porecimo:
Vse si prav storil, mnogim st oomagal. žalega nikomur storil, vse za priiatelie si storil, velike muke bolezni si pretrpel, sedaf pa počivaj naš dragi brat.
A. G.
"FORE!"
Pri golfu pomen ia ta svarilni klic. namenjen vzbuditi po-j zornost osebe, ki ie v nevarnosti. da io zadene žoga: Pozor, pazi! Bolezni tudi imajo take -varilne klice, v obliki vznemir-iaiočih znakov, a po navadi jih zanemarjamo, dokler ni prepozno. Zaprtje, slab apetit. glavobol. splošna potrtost, ali omotica so često znamenja teških bolezni, zaradi tega pazi na 11 je in se hitro zavaruj proti njim s tem. da vzameš Trinerjevo ^renko vino (Triner's Bitter Wine), ki ie zanesljivo zdravilo. ki bo izčistilo vse drobovje in odstranilo iz njega vse strupene snovi. Prehlad in kašelj so lahko predhodniki zelo nevarnih bolezni, zato ne odlašai in vzemi takoi Triner's Cough Sedative ! V slučaiu vnetja v grlu grgrai . nemudoma Trinerievj Anifciputrin! Vsak lekarnar ali trgovec z zdravili ima v zalogi ta in druga Trinerieva zdravila. Poskusi iih .toda prepriča i se vedno, da so Trinerieva! To-seph Triner Company, Chicago, 111., začenja sedaj triintrideseto leto po pravici zaslužene pri-liublienosti.
i
I SLOVEČI UMETNIŠKI

FOTOGRAFIST
Ni

K
j 1439 West 22nd Street, i
j IZDELJUJE
f
NAJBOLJŠE I
SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI f ŽE S 30-LETNO § IZKUŠNJO!
Logično.
—	"Priiateli A. ie bil pa gotovo zelo nahoden tedai. ko si ie izbiral nevesto."
—	"Zakai. da bi bil nahoden?"
—	'"Z&to. ker nahoden človek ni samo brez voha, temveč tudi brez okusa." /
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, III-
Roiakom se priporočani pri
nakupu raznih ^ BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ-
TA, KLTUČAVNIC IN ____STEKLA.
Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai, pokladam stenski • papir.
Naiboliše delo. najnižje cene-Roiaki obrnite se vselei na svojega rojaka!
— ALI STB /ŽE PORAVNALI NAROČNINO ZA' E-
DINOST?