106. številka. Ljubljana, v četrtek 10. maja. XVI. leto, 1883. Ishaja vsak dan iTcfter, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vrr leto 16 gld., za pol leta 8 glrf., za četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za i., j ubijano brez pošiljanja na dom za vse ieto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 f;ld. 10 kr. Za pošiljanje n:t dom račiuia se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravuistvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hifii „Gledališka stolba*. D pravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V I, J u 1» I Jani 10. maju. —e. V dunajskih časopisih se čita, da bode deželni zbor kranjski kmalu razpuščen. S tem bi narodna stranka na Kranjskem dospela do zadnje etape večletnega borenja. V novic bode na volišče poklicana in prijateljem kakor nasprotnikom je že sedaj znano, kako bode izpala ta volilna borba, ker je vsakemu jasno, da na Kranjskem le če jedua stranka obstoji, in to je narodna stranka. Druge stranke ni več in privrženci druzega mišljenja nego jo naše le zlorabijo besedo stranka, 5e se tako imenujejo, ker njih pičlo število je le dokaz, da reprezentujejo frakcijo teoretikov, ki so se čem bolj tem dalje oddaljili od javnega mišljenja in od Čuvstva kranjskega ljudstva, kojega želj neso nikoli razumeli. Ta frakcija reprezentuje dandanes, kakor je bilo to že rečeno, tolpo generalov brez armade in obstoji iz ljudij, polnih sebičnega prevzetja, in se naslanja na ono tako izvrstno stigmatovano fakci-jozno opozicijo, za katero pa v nobenem kraji velike Avstrije ni menj tal, kakor na Kranjskem. Iz teh notranjih uzrokov bode nova volitev v deželni zbor kranjski le tako izpala, kakor mora po naravi in želji kranjskega ljudstva. K temu pride še kot vnenji uzrok, da bo volitev prosta in da se volilcem ne bode treba bati onega pritiska, ki je vladal pri zadnjih volitvah v deželni zbor tako — neokusno, da ne rabimo druge besede. S to nedvomljivo zmago bode narodna stranka vse vodstvo javnega življenja na Kranjskem dobila v roke in sme potem tudi pouosna biti, da si je s pripomoć j o kranjskega ljudstva priborila goreče željeni cilj večletnega hudega borenja in mučnega potrpljenja. In sedaj, ko Že na zadnji stopnici stojimo, da stopimo v svojo niso kot gospodarji, smemo vprašati : smo li dosegši to »polnili vse »voje naloge, katere nam je spolniti nasproti svojemu narodu? Težko je bilo priboriti si to stališče, truda-polno bode pa, da si ga ohranimo. Ohranili si bo-demo to mesto le s tem, da v vseh strokah javnega Življenja zares dobro stvarimo in ljudstvu podajemo ter javno blagostanje po svojih močeh pospešujemo. Prva skrb nam bode tedaj, da mislimo na ljudstvo in njegove potrebe. V tem bode ljudstvo spoznalo, da se je narodna stranka z vso resnobo poprijela naloge, da dejansko skrbi za povekšanje njegovega blagostanja. Toda ne samo resni, temveč tudi složni moramo pričeti to dcJo. Druge čaHti-lakomnosti ue sme biti mej nami, nego ona, da je vse, kar storimo, najkoristneje in najbolje za ljudstvo. Naših sedanjih nasprotnikov ne bodemo nikoli prepričali, da hočemo zares kaj dobrega ukreniti ali •ia smo celo za kaj tacega zmožni. Kaj ti o nas mislijo in govore, to nas ne bode motilo. Pač pa je veliko de tacih, ki se le na onega naslanjajo, ki z močno roko za občno korist dela. Tistim nasproti je treba umno in taktno postopati iu velik potitičen pregrešek bi bil, da bi jih od sebe pahnili, ker neso precej od začetka imeli našega mišljenja, marveč treba bode prepričati jih in ž njimi pomnožiti našo stranko. Nikoli pa ne pozabimo, du od takrat naprej ne bodemo več v ofenzivi, ampak v defenzivi, in da se bodemo morali vsega tega ogibati, kar bi dalo nasprotnikom zoper nas meč v roke. S takim umnim, previdnim in političnim postopanjem bodemo ai gotovo to mesto prihranili, za katero smo se tako hudo borili in toliko žrtvovali Sicer ni danes več časa in tudi ne prostora, da bi vso potrebščine kranjske dežele naveli, za katere bi po našem mnenji novi deželni zbor imel skrbeti, pa vender hočemo omeniti nekatere, ki se nam jako važne dozdevajo. Tu je v prvej vrsti pogozdenje k Kranjskoj pripadajočega dela Krasa, one velike puščave, ki je sramoten spomenik za one, ki so imeli priliko spremeniti ga v produktiven svet. Potem mislimo, da bi reguliranje Save jako potrebno bilo, ter povišalo dohodke nade dežele. Naše trgovinstvo in naša obrtnija trpita pod visokim tarifom južne železnice. Državne železnice so tarife že ponižale; deželni zbor bi tu imel lepo nalogo, tudi na južno železnico uplivati, da bi tarifne ceue v prospeh nagega obrtnijštva in trgovin-stva znižala. Še dandanes nemarno obrtnijske dole na Kranjskem in sicer zaradi tega ne, ker sedanji deželni zbor slovenske take šole ni hotel ustanoviti, in ker nemške na Kranjskem ni bilo mogoče. Za Dolenjsko je neobhodno potrebna vino- in sadjerejska šola. Hočemo li o dolenjskej železnici govoriti in jednako o loški? Dozdeva se nam nepotrebno po tem, kar se je o tem že govorilo. Tudi preskrbovalnice za slepe nema še Kranjska, čeravno Že obstoji neka zaklada v ta namen, katera je, kakor slišimo, zako; ana mej prašnimi akti. V tej zadevi hočemo še marsikatero reči o svojem Času. Najveća naloga v letošnjem letu se nam pa dozdeva ta, da bode kranjski deželni zbor našega cesarja in očeta na. Kranjskem pozdravil, na šest-stoletno udanost in zvestobo Kranj 06 V k asa] in pre-ljubljenega cara prepričal, da so deusšnji Kranjci vredni potomci onih, ki so na tolikih bojiščih kri iu življrnje žrtvovali za dinastijo Habsburško, za jedi- LISTEK. Stotnikova hči. (Roman A. S. Puškina, poslovenil —r.) (Dalje.) XII. poglavje. Sirota. In obrnil se je k Žvabrinu ter velel dati meni potni list za vse kraje in trdnjave, ki so pod njegovo oblastjo. Švabrin, popolnem uničen, stal je, kakor bi bil okamenel. Pugačev podal se je ogledovat trdnjavo. Švabrin ga je spremil, jaz sem pa ostal z izgovorom, da se moram pripraviti na pot. Tekel sem v Marijino sobo. Duri so bile zaprte. Potrkal sem. „Kdo je?" vprašala je Palaška. Imenoval sem svoje ime. Mili glas Marije Ivanovne se je zaslišal izza duri: „Počakajte, Peter Andrejič Jaz se preoblačim. Pojdite k Akulini Pamfilovni: koj pridem tja." Ubogal sem jo in šel v hišo očeta Gerasima. On in njegova žena pritekla sta mi nasproti. Saveljič je njima že prej dopovedal, kaj se je zgodilo. — Na zdravje, Peter Andrejič, rekla je po- pinja. Zopet je vas Bog semkaj pripeljal. Kako se vam godi ? Mi smo na vas vsak dan mislili. Oh, koliko je pretrpela Marija Ivanovna zdaj, ko vas ni bilo, moja golobičiea ! . . . No povejte gospod, kako je, da vas ni umoril? Dobro, pa hvaležni moramo biti zlodeju za to. — Zndosti je, starka, pretrgal jej je oče Ge-rasim besedo. Ne izblekni vsega, kar ti na jezik pride. Ni rešitve, če se veliko govori. Gospod, Peter Andrejič 1 pojdite notri. Dolgo vas že nesmo videli. Popinja me je pogostila, s čimer je mogla, in mej tem je brez prenehanja govorila. Povedala mi je, kako jih je Švabrin prisilil, da so mu izročili Marijo Ivanovno, kako se je Marija Ivanovna jokala in se ni hotela lomiti od njih; kako da je občevala ž njo vsuk dan po posredovanji Palaške (pogumne in prebrisane deklice, ki je celo narednika prisilila plesati, kakor mu je godla); kako je ona svetovala Mariji Ivanovni pisati meni pismo, in drugo. Jaz sem jej pa ob kratkem dopovedal, kaj sem doživel. Pop in njegova soproga sta se prekrižala, ko sta slišala, da Pugačev ve za njiju goljufijo. Z nama je božja pomoč! rekla je Akuliua Pamhlovua. Bog je dal, da je šel oblak mimo naju. Aj, Aleksej Ivanič, ti si pa res dobra gosi Vrata so se odprla, in prišla je v sobo Marija Ivanovim, lahki smeh pokrival je njen bledi obttlB. Slekla je kmetsko obleko in bila je oblečena kakor poprej, priprosto in lepo. Prijel sem jo za roko in dolgo nesem mogel spregovoriti niti besedice. Oba sva molčala. Gospodar in gospodinja sta vedela, da bi bila rada sama, in šla sta ven. Ostala sva sama. Vse je bilo pozabljeno. Govorila sva, in nesva se mogla dovolj nagovoriti. Marija Ivanovna povedala mi je vse, kar se je zgodilo ž njo, od kar je vzeta trdnjava; popisala mi je strašne muke, katere jej je napravljal gnusni Švabrin. Spominjevala sva se prejšnjega srečnega časa . . . Oba sva plakala . . . Nazadnje sem jej jaz začel razkladati svoje nasvete. Ostati v trdnjavi, ki je v oblasti 1'ugačeva, katerej zapoveduje Švabrin, ni mogla Na Orenburg, ki je trpel vse nadloge oblegovanja, tudi ni bilo misliti. Ona ni imela na svetu nobenega svojega človeka. Predložil sem jej potovati k mojim starišem. Z začetka je omahovala, bala se je, da jo oče ne bo mogel trpeti. Pomiril sem jo. Vedel sem, da bo oče smatral za srečo in dolžnost sprejeti v hišo hčer zaslužnega vojaka, ki je pal za domovino. Mila Marija Ivanovna! rekel sem je naposled: Jaz vas štejem Že za svojo ženo. Čudni dogodki so naju nerazvez- nost Avstrije, in da so še vedno carju in državi dejansko dokazati. pripravljeni to Govor poslanca Obreze v državnem zboru v dan 5. maja t. 1. Visoka zbornica! Žalibog da «e ne da zanikati, da mesto Tržaško, naSe največje, skoro bi dejal jedino trgovišče ob Adriji, glede svojega blagostanja in trgovine nekako zastaja, če že direkt.io ne nazaduje; in ob času, ko vse napreduje, pomeni zasta-nek toliko, kakor nazadek. Uzrok tej žalostni prikazni je na jednej strani napačna, že več desetletij trajajoča trgovinska politika, na druge j Btrani pa to, da ;e bila vsaka železnica, ki so je zadnje čase zidala v !u?.nej Evropi, v škodo Trstu in ob njegovih stroških v prid tekmeeom tržaškega mesta, tako na pr. Benetkam, katerim je dona več skozi Trst, nego samo skozi Reko« .Jednako je z izvozom žita in moke, in ta izvoz skozi Reko velikansko napreduje, iločim v TrstU jako zaostaja. Domoljubno moje Čuvstvo navdaja žalost, ako pomislim, kako inostrani tekmeci Trst porivajo v kot in ga njegovo visoko stališči*, ki ga je imel v tej zadevi pred leti. Že kmalu, ko se je južna železnica prodala družbi, se je izpoznalo, dtt treba Trst še z drugo železnico z vezati z zad ležečimi deželami in, ko je že ves svet, BOglasil v tem, nastali so žalibog mej interesenti ljuti boji o vprašanji, v katerej smeri naj se zidajo železnice. Jedni so zagovarjali progo „Predil", drugi so hoteli, da se ima železnica izpeljali čez Loko. Dvanajst let je trajal ta nesrečni boj, kateri je tudi nekaj pripomogel k temu, da se ni zidala ni prva ni druga proga in — Trst ostal je brez železnice. Tu se ne da reči: Duobus litigantibus tertius gaudet, nego: tertius flet. Ako se neče Trst popolnem ugonobiti, treba nujno hitre pomoči, in torej pozdravljam z veseljem vsak korak, ki ga stori vlada v tem zmislu in tak korak, dasiravno majhen, je gradba omenjene že lezuice Trst-Hcrpelje. Ne ozir«je se na to, da bode ona Trst deželam /a 14 kilometrov približala, se bode ž njo Trst neposredno zvezal s prvim vojnim pristaniščem monarhije. Prid, katerega bo imeia s tem dežela Istra, je tako oči viden in ga je gospod poročevalec že tako obširno razložil, da si pač lahko prihranim trud, ga še jedenpot ponavljati. Pa ne samo za Istro bodo nastale jako velike koristi, gospoda moja, ampak tudi za Kranjsko, južno Štajersko in jeden del Koroške, iz katerdi krajev se iz važa mnogo le.-a v Trst. Ker je proga Divača-Trst za 14 kilometrov krajša nego proga Nabrežina-Trst, in ker se južnej železnici zljubi imeti tako visoke tarife, zato bode vlada, BprejemSi promet na tej progi v lastno re žijo, vozmno po tej progi Lihko zn'žala /.nabiti za 3 do 4 krajcarje od metričnega stota. Alto s-.* pa jio-m-sli, tli vi.-lja n. pr. živ les jedva goldinar za matrični stot, tedaj napravi za 3 do 4 krajcarje pri metr'čnem centu /.nižana voznina razloček 3 do 4 odstotkov kapitalne vrednosti blaga; in, gospoda moja, tisti, ki so trgovci, bodo razumeli, kaj se pravi 3 do 4 odstotke, od kapitalne vrednosti; tO pač omogoči kako kupčijo ali pa jO /..»brani. Razen lesa ]>a je še mnogo cenenega blaga, katero ne pre nese visokih vozninsk h tarifo v, n. pr. zidarska opeka in led. Pri ledu, gospoda moja, je razloček 4 krajcarjev jednak 25 do 30 odstotkom kapitala, preide desni.) v specijalno debato. (Dobro! dobro! na Poli tičn i razgle< i. ftlotraEij«* dežele. V L j u b I j a n i 10 maja. Državna zbornica poslancev imela je v torek svoje zadnje seje ter se bode prenehala do jeseni, mej tem časom pa se snidejo deželni zbori. — Gosjioska zbornica imela bode še dve, k večjemu tri seje. da dovrši nakupičeno delo. — Predsednik dr. Smolka poslovil se je koncem seje prisrčno od poslancev, ki se bodo pri prihodnjem zasedanji zbrali že v novej palači. — Danes ima dr. Smolka avdi-jeueo pri cesarji, da mu poroča o delovanji zbornice mej prešlim zasedanjem. Česky klub imel je v torek zvečer svoj poslovilni banket, kojega se je udeležil tudi minister dr. Pražak. Dr. Rieger napije najprej cesarju. Baron Pražak je toastiral na jedinost, „češkega kluba", v katerej je najsigurnejie jamstvo va uspešno delovanje na političnem polji. Dr. Trojan napil je vzajemnemu postopanju vseh Čehov v Českej, Moravskej in Sleziji. —Pri dr. Tonerji, ki je po sklepu češkega kluba gliisoval zi šolsko novelo iu, po n katerih volilcih siljen, da položi mandat, tega do volitev v delegacije ni storil oddali so v slovo in zahvalo vsi členi obeh osrednjih klubov svoje karte. FakcijozDO dunajsko „društvo meščanov", ki je bilo sklicalo tudi oni famozni shod v „Uur-salonu", ki je storil tako žalosten konec, pos'alo je bi'o v torek iz sebe deputacijo do Chlunieckega in Suessa. Na ogovor predsednika meščanskega društva odgovoril je prvi, da bode imela levica še mnogu bojev izv oje vati. V Čeških krogih v Vraga se pripoveduje, da j se je deželnemu namestniku baronu Krausu že oficijelno naznanil razpust češkega deželnega izbora. Patent o razpustu ,ie baje že zgotovljen in Res, da se lahko ugovarja: ako bi se južnej; se ima v kratkem priob iti. Pri namestuistvu delajo železnici, namesto da bo 8 200.000 gld. zazida, dale!8« *l pHprave za bodoče volitve riđ., znabiti da i K m lirvR.<«lii. grof l'ej aflevic, storil bode v kratkem zadnji poskus, pregovoriti ogrskega riuan-bi bila potm južna železnica pripravljena v tem 6nega mmistra, da se odloči v vprašanji dav6ne zmislu zmanjšati svoje tarife. Na prvi pogled ima reforme In pa zagrebškega mestnega po-i ta argument nekaj za se; ali treba je pri tem po Ikojila do koncesij nasproti Hrvatom. Ako ostane misliti, da dobi država, če zidu železnico iu porabi teh 160.000 gld, namesto da jih daje južnej železnic, vsako leto za obratovanje stavbenega kapitala, ( s tem dvojni prid. Prvič je dognani znižana voznina, spravljajo ob jn drugič ostane potem železnica državi v lasti. Kontčno pa treba, gospoda moja, tudi še po- tudi ta zadnji korak neuspešen, potem je kriza ne-izhežtjiva. ViitftiiJ^ države. Ker Criiaflrora pri svojih direktnih obravnavanj h z Visoko Porto glede konečaega urejenja meja" ni dosegla nobenega resultata, obrnila se je zopet do vlastij s prošujo, da bi naj one kar hitro mogoč e zopet zbrale evropski koza k one čuo določitev mej. — misliti, da bo proga Divača-Trst gotovo dajala čiste dobičke. Jaz za svojo osebo sem prepričan, da bode | m i si j on imela država od te proge posredno in neposredno j Vladni list „Glas Crnogorca1' se roga poročilom du-■ld. čistega prihodka. Ako pa se to Hskih K0gf8kih Htf?!&.A Croagora sklenila gotovo 1G0O0O gld. čistega pr... ...... . .. . b A x i ■ ... zidati V Grahovu, Nikšiči in Dugi trdnjave rproti zgodi, potem ima država železnico zastonj, in sicer Avstrijia. Kje da jemljo Črnogorci zato potrebni de železnico, ki ima namen nekega dne Hudolfovo že leznico spraviti v dotiko z morjem. Takih razlogov, ki govore za to železnico, bi lahko še mnogo na vel, ampak nečem dlje kratiti časa visokej zbornici, posebno, ko se ni noben govornik upisal za contra. Končujem torej s prošnjo, da se ljivo združili: nič na svetu naju ne more razločiti. Marija Ivanovna me je prosto poslušala, brez ponarejene treznosti, brez olepšan h odgovorov. Ona je čutila, da je naju sjedinila osoda. Pa ponovila je, da drugače ne bo moja žena, kakav z dovoljenjem mojih starišev. Jaz jej neseni ugovarjal. Poljubila sva se goreče in iskreno, in tako bilo je vse rešeno. Čez pol ure piinesel je narednik potni list, podpisan s čačkami Pug.ičeva, in povabil mene k njemu v njegovem imenu. Našel sem ga pripravljenega na pot. Ne morem objasniti, kaj sem čutil, ko Bem se ločil od tega strašuega človeka, izmečka, vraga za vse, razen za me. Zakaj bi ne povedal resnice? Ta trenutek občutil sem silno sočuvstvo k njemu. Rad bi ga bil iztrgal iz srede zlodejev, katerim je zapovedoval, in rešil njegovo glavo, dokler je še čas. Svabrin in narod, ki se je zbiral okrog njega, sta me ovirala povedati mu vse, kar je čutilo moje srce. Ločila sva se po prijateljski. Pugačev, ko je zagledal mej ljudmi Akulino Pamfilovno, požugal jej je s prstom, in jej pomenljivo pomežikal z očmi; potem se je pa usel na voz in velel voziti v Brdo ; ko so se premaknili konji, se je de jedenkrat obrnil z voza in zaklical: „Z Bogom, vaše blagorodje! morda se vidimo še kedaj." In res videla sva se še jedenkrat — pa v kakšnih okoliščinah. Pugačev se je odpeljal. Dolgo sem gledal po belej stepi, po katerej so vlekli konji njegov voz. Narod se je razšel, Švabrin se je skril. Vrnil sem se v popovo hišo. Vse je bilo pripravljeno za odhod. Vse najine stvari bile so naložene na star poveljnikov potni voz. Vozniki so na mah zapregli konje. Marija Ivanovna se je hotela pred odhodom posloviti še od grobov svojih starišev, ki so bili pokopani za cerkvijo. Hotel sem jo spremiti, pa prosila me je, da naj jo pustim samo. čez nekaj minut se je vrnila, solze so jo polivale. Vse je bilo gotovo. Oče Gerasim in njegova žena prišla sta na stopnice. Usedli smo se na voz: Marija Ivanovna, Paiaška in jaz. Saveljič se je usel ua kozla. „/. Bogom, Marija Ivanovna moja golobičica! z Bogom Peter Andrejič, naš lepi sokol!" rekla je dobra po-pinja. „Srečen pot, Bog daj vama obema srečo!" Odpeljali smo se. Pri oknu poveljnikove hiše zagledal sem stati Švabrina. Na njegovem lici videla se je jeza. Jaz se nesem hotel maščevati nad uničenim sovražnikom, obrnil sem se v drugo stran. Nazadnje smo se odpeljali skozi trdnjavine vrata, in za zmi-rom /.upustili Belogorsko trdnjavo. (Dalje prih.) nar, pravijo rečeni slavožeri, ni treba dalje razlegati (češ: iz Rusije). „Vse te vesti — pravi „Glas Crnogorca" — so same izmišljotine; smejati smo se morali mi v Črnigori, ko buio prviarat čitaii o „crnogorskih trdnjavah". V Črnigori no misli nobeden na zidanje trdnjav; kar nam je graditi, so prevozne ceste, pa ne s strategičnim, nego z gospodarstvenim smotrom. Tako se bo kmalu začela delati po že storjenem obrisu nova cesta iz Nikšiča v Podgorico. Trdnjav pa Črnagora ne potrebuje. Najboljša trdnjava za nas je junaštvo naših vojni-kov. Turčija postavila je bila celo vrsto trdnjav ob crnogorskoj meji, a vsa ta zatrjevanja pala so pred jedino trdnjavo črnogorsko: hrabrostjo in pouzdanjem naše vojske ... Z vso pravico, pravi rečeni list konečno, bi lahko mi vprašali, zakaj da stavi Avstrija ob našej meji tvrdnjave, kar se ne da zanikati; n mi ne stavimo tega vprašanja." Kakor se zatrjuje, podal se je ruski veliki knez Konstantin takoj po svojem prihodu v Ga-čino k carju. Nečak in strijc sta torej popolnem sprijaznena. Pričakuje se, da se bode veliki knez Konstantin zopet udeležil vladnih opravil; mogoče da pride na mesto velikega kneza Mihaela na čelo državnemu sovetu. — Katkov odšel je v ponedeljek po daljšem bivanji iz Petrograda; domneva se, da je sodeloval pri redakciji manifesta ob kronanji. Ministri carske hiše, grof Voroncov-Daškov, in prezideut komisijona za kronanje, pl. Richter, odpotovala Bta ob jednem v Moskvo. — Grof Pahlen, člen državnega soveta, imenovan bode, kakor poroča „Sct. Petersburger Ztg.u, načelnikom židovskega odseka. V torek je v Italijanski kamori poslanec Fortis od skrajne levice, interpelujoč vlado o notranji politiki, napadal vlado zaradi njenega zadržanja pri irredentovskem gibanji. „Italija — dejal je Fortis — vzprejela je Oberdanka mej mučence; sovraštvo proti Avstriji je zopet vzplamtelo — in kaj stori vlada V Ona je udušiia naravni izvor narodnih čutov; še več: ona j« tajila zuačaj nemirov. Njena politika je bili politika bojazljivosti (Ugovor po kamori) in ponižanja Danes ni dovoljeno izpregovoriti imeni Trst in Trident; zasramu-jejo se narodnostni čuti, da se zadobi zahvalnost držav, katerim Italija ne bode mogla nikdar zaupati. Vlada se obnaša tako, da se mora reči: ali ne zna s svobodo vladati, ali pa se svoboda ne strinja s sedanjimi napravami. (Predsednik prekine govornika.) Pa vender raji prvo verjamem. Vlada naj se čuva, kajti ni mir in zadovoljnost, kar seje.1' — De preti so v odgovor na ta napad ni še znan. Dopisi. Iz Trebnjega 8. maja (Bralno društvo v T r B b n j e m ). Društvo je novo rojeno, a vender tako krepko, da je obstanek njegov ne samo zagotovljen, ampak sme se reči, da ima lepo pnbolnjost, in d« bode uplivalo na vsestransko oliko okolice Trebanjske, katera je že itak, kar narodnost zadeva, popolnem naša. Jedini smo; v celem okraji ne najde se nikogar, ki ne bi bii ponosen reči: jaz sem Slovenec, in naj boljši dokaz lega je, da se je v Trebnjem v 8 dneh naše bralno društvo osnovilo, in da že zdaj šteje 40 udov. Vsa okolica je ali bodo pristo pila k društvu, zlasti se n idjamo, da bodo tudi priprosti kmetski udje močna podpora našega društva, kajti tudi priprosto ljudstvo se sedaj že bolj zanima za. časnike in drugo berilo. Dne 3. t. m. je mlado bral. druitvo osnovalo veselico otvorenja in veselje je bilo videti, kako so naši domačini v mnogobrojnom številu se veselice udeležili. Okolici Trebanjska bdi je res lepo zastopana, a naj bolj zv« selilo nas je pa število udov bralnega društva ŽuŽemberđkega, katero jo z izvrstnim petjem in bratOVsko ljubeznijo nas počastilo. Železnice nemarno mi Dolenjci, rekel je jedcu članov br. društ. ŽuŽemberškega, a pobratimija naša, naše obljubo drug drugega pri vsaki pi iložuosti ob;s kati izgladila bo pot od Žužemberka do Trebnjega tako, da ham bode to železnico nadomestovalo, katero že tako dolgo zaman pričakujemo. Slava Vam bratje od Krke! Veselica v Trebnjem bila je jako živahna; udeležili so se tiste ne samo udi društva, temuč tudi mnogo gostov iz Mirne, Velikeloke, Čateža, od katerih so skoraj vsi U društvu kot ulje pr.stopili. Začela se je veselica popoludne ob 4. uri pri gosp. E. Tomšič u na keghiš-'-i, kateri je tudi blagovoljno prepustil K po prostorno t>obo, smemo jo dvorano imenovati, iu sicer to brezplačno tudi za naprej društvu na korist; tukaj se je občinstvo zabavalo do 8. ure, med tem so dohajali gostje iz Žužem berka in drugod, ki so bili vsi z navdušenimi živi'j-in slava klici sprejeti. Po 8. uri zbrali smo se v društvenej dvorani, katera je bila za ta dan premajhna. Domači pevci zapojo pesni: „Zvezna" od Nedvčda in „Mladini" od Hajdnha. Potem jo predsednik gospod dr. Ludovik Vašič nazdravil uavzočne v kratkem a jedrnatem govoru, in svoj govor končal z uazdravom našemu svetlemu cesarju, na kar so navdušeni trikratni živio klici po dvorani zadoneli in pevci so zapeli Himno, katero je vse občinstvo stoje poslušalo. Zapeli so potem pevci še: „Mojemu narodu," „Danes tukaj jutri tam" in „Moj dom", po katerem zboru se je začelo srečkauje; kajti rado darnost prečestitih družabnikov je pripomogla, da je erečkanje v korist mladega društva precejšnjo svoto doneslo, dobitke namreč darovali so udje. Konečno se je plesalo iu pelo do belega dnb in naši ljubi gostje odhajali so, ko se je že nebo začelo na jutru zlatiti. Vsem dragim pobratimom kličemo : Na Brečno svidenje na bregovih zelene Krke! Iz Sodražice 8. maja. [Izv. dop.] Zopet je mahuila nemila smrt, ki ne prizanaša niti mlademu niti staremu, s svojo smrtno koso zadela je ob nit še mladega življenja: — gospod Franjo Šega, absol-viran gimnazijec, posestnikov in trgovcev sin je v 6. dan tega meseca po dolgotrajni bolezni večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče končal tek svojega pozemskega Življenja. Bil je ranjki nadarjen mladenič, kar se že iz tega vidi, da je že pred svojim osemnajstim letom dovršil gimnazijske Studije. Da ni še bolj bogato razvijal svojih duševnih močij, v tem gaje, žali Bog, zadrževala bolehnost, ker zdravja menda nikdar ni popolnoma poznal. Bdehal je na pljučah in večkrat je moral Solo za kak mesec popustiti, zlasti pa ga je lansko leto enkrat hudo prijelo; pa dovršil je vender 8 raired v Ljubljani in potem prišel domu na počitnice. Koj v začetku je malo okreval, na zimo pa je postal slab, dokler ga ni položila bolezen kmalu no novem letu na posteljo, s katere se ni — več vzdignil. Bil je ranjki izvrsten pevec; petje, to mu je bilo največe veselje. Radi tega je bil tudi priljubljen vsem, ki so ga poznali. Temu je dokaz njegov krasen sprevod na pokopališče. Nedolžne deklice, belo oblečene, so nosile lepe vence z dolgimi traki. Pred njimi je stopala šolska mladež lepo uredjona, za njimi pa č. gospodje duhovniki, ki so tako lepo in milo peli „miserere", da mora človeka ganiti. Ob straneh krste so svetili mali fantki, za krsto pa so se pomikali žalujoči sorodniki in potem velika množica ciruzega ljudstva. Po ma-i smo zopet spremili ranjcsga na pokopališče. Ko se je zagrnila zemlja nad krsto, zapeli BO gg. pevci lepo ubrane „Jamica tiha4'. Koga bi pač ne ganil ta trenutek, ako pomisli, kolikeiim je on peval nagrobnice in sedaj jo pojejo drugi njemu, ki je bil še-le na pragu v življenje. Tudi pred hišo so zapeli gg. pevci lepo „Nttd zvezdami", — Slava gg. pevcem kakor tudi vsem drugim, ki so pripomogli V to, da se je ranjeemu Bkazala tako lepo zadnjo čast! Gg. sošolcem njegovim pa naj bole ranjki priporočen v molitev in blag spomin. R. I. P. l\Ta Hlanei (J. maja [Izv. dop.] „Slovenski Narod4 je že prinesel vest, da je gospod Btlant Sitar, občinski tajnik na Blanci pretekli petek umrl. Gospod Sitar je bil rojen v Tebarjib, tajnikova! pa je na B anci 22 let in sicer od začetka do konca samo slovenski« Da mu je Blovensko nradovaoje v razmerah preteklih 22 let prouzročilo marsikoko grenko uro, komu potreba š' posebe dokazovati V A njegov značaj je ostal značaj, njegov smoter gotov, njegov izrek: „Popre| hi roko odsekam, nego nemški uradujem", postal je resnica. Kjer je bila kaka volitev, kjer sta jezik in narod naš potrebovala zagovornika, tam je vselej Sitar povzdignil svoj glas, obema na korist. Mi si drnzega ne želimo, nego, da vsi tajnik', slovenskih občin njega posnemajo. Vsa kako bode arhiv občine blanSke veden spo min, da je že pred veliko leti tu bil mož, ki je vedel na nizkem svojem stolu postaviti se v vzgled svojim meddobnini in poznejim tovarišem! Iz lii^au'a '.). maja. [Izv. dop.] Prvi dan, bila je nedelja, ko se je v Dolenjem Logatcu ustanovila hiralnici poitne hranilnice, povabil je nHš obfteprilj ubijen i in spoštovani gospod župan iu c. kr. poštar A. Mulley tukajšnje prebivalce, naj pridejo popoludne v šolske prostore, da se jim razjasni važnost iu korist, kakor tudi poslovanje poštnih hranil« nic. Poklical je to gospod, velik prijatelj in dobrot nik šole, tudi šolsko mladino tukajšnje dvorazredne ljudske šole k temu predavanju. Ko se je zbranej množici umevno o poštnih hranilnicah potrebno povedalo, začel je gospod A. M. v začudenje a veliko veselje mladine navzočnim učencem in učenkam deliti poštne hranilne karte. Ko je vsak otrok imel karto v rokah, iznenadila nas je radodarnost tega gospoda še bolj, ko je i« zavitka vzel tudi marke ter začel taiste deliti pridnejšim otrokom. Kmalu je velika množica mladine (čez 30) prilep-Ijevala podarjene marke na karto, in potem z veselimi obrazi hitela s polnimi kartami na poŠto. Oudu bil ti je someuj, vsak bi imel prvi rad bukvice, iu kateri jih je dobil — s kakim veseljem in tudi ponosom jih je nesel domov. Dalje obljubil je g. A. M. vsakemu otroku, kateri bode v jednem mesecu ulo žil jedno hranilno karto, dati mu drugo brezplačno, kar otroci kaj pridno uporabljajo, in so menda do sedaj že čez 1O0 gld. v poštno hranilnico uložili. Blagi dobrotnik postavil si je b tem lep Bpo menik pri mladini, katera se bode tega dneva čez leta in leta s hvaležnim srcem spominala. Domače stvari. — (Vojaško odlikovanje.) Presvitli cesar podelil je v priznanje vt Četnega pohvalnega, posebno marljivega in uspešnega službovanja stotnikoma prvega reda Franu Pfeifer-ju v bar. Kuhnovem peš-polku št. 17 in Teodorju Drenik-u v pes-]iolku št. 22 vojaški križec za zasluge. Stotnik Aleksander Skrein v pešpolku št. 26 pa je imenovan ritmajstrom in gardistom v prvej životnej straži arsijerov presvitle cesarice. — (Ivan Turgenjev), svetovno slavni ru^ki pisatelj, umrl je včeraj v Parizu; tako vsaj poroča „Triester Z^itung" v telegramu, došlem jej po rC>ir. Bureau". Ker jednaeega telegrama v noben m drugem l.stu ne čitamo in tudi mi nobenega telegrama dobili nesmo, dvomimo o istinitosti te vesti, srčno želeč, da se ne obistini. — („Der bO CD 8 te S p inat".) Sekundar-jem v deželnej bolnici na mediciničnem oddelku imenovan je od deželnega odbora kranjskega gosp. dr. Eduard Hosilec, Gospod doktor je prvi ž i d. ki je nastavljen v deželno slu/bo. Ako bodo gg. DeŽ-man, dr. j>i. Scbrev in dr. Scbaffer še dolgo zvonec nosili v deželnem odboru, omisliti I.ode treba „tiioro*4, da bodo v deželne, službe imenovani zidovi na njo prisegali, k.'jti na križ. ne morejo. — ( K a n o ni kat v OI o muc i,) namenjen v to izvoljenemu ljubljanskemu kanoniku pl. Premer-steinu, je izpraznjen. Bodoči deželni zbor kranjski bede tedaj imel Oddati tudi sedanj* Prem rsteinov kanonikat. — (Deželni odbor v Trstu) nsiočil je trem odbornikom, da za bodoče deželnozborsko zasedanje napravijo predlog o pravno* in državnoman-stveni fakulteti v Trstu. — (Kranjsko o 1> r t n i j s k o d r u š t v o) raz • previjalo je V zadnjem dobro obiskanem mesečnem Bhodu O upeljavi normalnega delavnega časa in o praznovanji nedelj. Društveni tajnik g. M. Kune razjasnuje dotične vladne predloge. Razgovora O tej zadevi so se udeležili J predsednic g. Klein, teharski mojster g. Breme, kamnosek g. Čame mik, stavbeni mojster g. F. Zupančič, pekovski mojster g Potočnik, kleparski mojster g. Nolli in čevljarski mojster g. Žitnik. Vsi govorniki izjavili so, da upeljava normalnega delavnega časa, pri obstoječih razmerah, za malo obrt ni mogoča. Pač pa so vsi poudarjali in gorko pritrjevali praznovanju nedelj. Izjeme bi se imele uvesti za nujne slučaje. Resolucijo v tej zadevi naj izdela odbor in odpošlje tajniku obrtnega odseka, v državnem zboru, gospodu Kninu. — R izgovarjalo se je potem o oddaji zgradbe dež. muzeja Rudollina in izrazilo se začudenje, da še sedaj, ko se ima v kratkem polotiti temeljni kamen, ni bilo še nikakoršnega javnega razpisa za zidanje. Izrekla so je bojazen, da utegne sedam i dež. odbor zadnje ure svojega vladanja uporabiti in oddati brevi manu, brez javnega razpisa, vse delo kranjskoj Btavbenej družbi, tako da za male obrtnike ne bode dosti ali celo nič kruha pri tej stavbi, akoravno b* bode zidalo z denarji deželnih davkoplačevalcev in h prištedenimi novci delavnega kranjskega ljudstva, ki so uloieni v kranjskoj hranilnici. — (Samomor.) Obesil ne je danes zjutraj v Stepanji Vasi mož, poznat |io imenu rVeliki branjevec". — (Nova poštna postaja) otvorila se je s J. t. m. v Gomilskem nad Celjem. — (Iz Št. J u rja ob južnej železnici) se nam piše 9. maja: „Cesarjevič Ilutlolfovo sad-jerejsko društvo za Spodnji Štajer" bi je, kakor zadnjič poročeno, naročilo 20 tisoč divjakov, da bi moglo ustrezati naročbam, ker društvo še ne obstoji toliko časa, da bi si bilo moglo toliko lastnih drevesec vzgojiti; a ker je že pozno, dobilo jih je od naročenih 20 tisoč le 10 tisoč, pa tudi ta pedenj dolga drevesca neso takšna, da bi mogla ustrezati željam VBeh p. n.udov in drugih prodnikov. — V društveni drevesnici je zdaj okoli 13 tisoč drevesec zasajenih Iin precej gredic pečkov usejanih; drevesa bo se ve* da vsa jako majhna, vender je par tisoč že požlaht-njenib. — Prvi glavni zbor tega društva bo 20. t. m. popoludne v Št. Juriji; k temu zborovanju se vabijo prav uljudno udje in domoljubi od vseh krajev. — — (Občna zgodovina.) Spisal in založil Janez Jesenko. Prvi del: Stari vek. Drugi popravljeni natis. Cena 55 kr. V Ljubljani. Natisnila „Narodna Tiskarna" 1883 Ta ravnokar dotiskana, 133 stranij obsežna knjiga nam je posebno dobro došla, ker je prva izdava že razprodana in nam je drugi popravljeni natis živa potreba. Gosp. Jesenko je kot strokovnjak na posebno ugodnem glasu, tudi so po njem izdane šolske in druge knjige vsem slo venskim razumnikom tako dobro poznane, njegova pisava in razdelitev gradiva občo priljubljena, da bi bilo odveč, o tej novej knjigi govoriti obširneje, ker se Jesenkovo delo samo dovolj hvali. Ako pomislimo, da je gosp. Jesenko razen omenjene knjige že izdal: Zemljepisno začetnico. Občni zemljepis. Mali občni zemljepis. Prirodoznanski zemljepis. Občno zgodovino I., II. in III. del. Zemljepis za I. razred srednjih šol. Župnika Wakefieldskega in Cummins-ovega „Prižigalca", tedaj vkupe že 11 knjig, ter da se že zopet stavi nova knjiga „Zem-ljepis za drngi in tretji razred srednjih sol", mo ramo pač iz vsega srca želeti, da nam neumorni gospod pisatelj še dolgo vrsto let ostane čil in zdrav! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 10. maja. „Fremdenblatt" poroča: Po posvetovanji „Conference a quatre" določena konvencija, zadevajoča zvezo vzhodnih železnic (v orijent) podpisala se je včeraj popoludne. Za Avstro-Ogersko podpisala sta Kalnokv in sekcijski načelnik Szogyenyi. Pariz 9. maja. Pomorski minister izjavil je v komisiji, da se je jednemu batalijonu in trem gorskim baterijam dal ukaz, ukrcati se v Tonkin. Pismo predsednika Grevy-ja na kralja Tudac-a pravi, da se mora Fancoska v Tonkinu nastaniti stalno, ker kralj ne more vzdržati varnosti. Kralj llirei se pozivlje, da okupacije ne moti ter podpiše zapisnik, v katerem priznava francoski protektorat proti temu, da se mu jamči za cclokupnost njegovih držav. Francoska vodila bode vnaiije zadeve Anama, pobirala davke in uvela carine. Naznanilo. Velika skupna notranjska slavnost v Postojim v spomin f>00 letne zveze slovenskih dežela z vlado Habsburško in ob jed nem na prid matici „ Na rodnega doma" v Ljubljani vršila se bode v nedeljo 9. septembra t. 1. Program, kateri se za časa primerno objavi, ostane do malega po obsegu kakor lani: govori, petje, loterija in ljudska veselica. Ožji odbor notranjskih rodoljubov poseže koj v dotiko s p. n. udi širšega odbora /.uradi razprodaje lozov, uredovanja dob'teljic in potrebne agitacije sploh. Nadejaj mo se, da se povsod pomladi lansko prvotno zanimanje, da spet vsplamti stari ogenj za naše podjetje. In s tem menimo buditi narodno zavest, utrjevati narodni ponos, podpirati vsestransko narodno samostalnost ter po tem koristiti duševno in gmotno milemu narodu slovenskemu! Ožji odbor notranjskih rodoljubov. Uiiarii so \ H J u Boljani: 8. maju: Viktor Schififrer, poštnega sluge sin, 1 leto, Florjansko ulice št. 32, za vodenico v glavi. — Anton baron Codelli-Fahnenfeld, grašoak, 82 let, Turjaški trg št. 4, za oBlabljenjem moči v starosti. V deželnej bolnici: 7, maja: Janez Jenko, dninar, 32 let, za plućno tuberkulozo. 8. maja: Ivanu Polanc, kaj Žar jeva hči, 8 let, M senom. — Jakob Prek, dninar, f>*» let, za prisadom. Tujci: !*. maja. Pri Mo«u: Streit I Dunaju. — Sairasd iz Trsta. — JaBcbi iz Pulja. Pri Malici: Sigurni z Dunaja. — liaroninja Kalch-berg iz Gradca. — Pressburger z Dunaja. — Oestcrreicber z Dunaju. _ Meteorologično poročilo. (I*roUfle 25 rt 102 rt 90 n 105 n — n 170 » — n 19 n — n 115 rt 25 n 217 v 50 » Zahvala. Gospod A d ol f M u 1 le y, c. kr. poštar, župan in predsednik kraj nega Šolskega svetu v Dolenjem Logatci, daro val je tiikujšnjcj šolskej mladini mnogo poštnih hranilnih kart in murk, za kur so v imenu ohdarovanih najtoplejša zahvala izreku. Vodstvo ljudske iole v Dolenjem Logatci, dnč 8. maja 1883. (315) A. Ribnikar, nadučitelj. Vsem slovenskim pevcem! Podpisani odbor pozivlje one p. 11. pevce na