NARODA The largest Slovenian Daily In frfa^ ^Jtii^ft^ State*« list slovenskih delavcev vAmerikL and M Hobdays* 75,000 TKUEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Seoond Class Matter September 21, 1303, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 289. — Stev. 289. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 11,1936—PETEK, 1 1. DECEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIY. ANGLEŠKI KRALJ EDVARD VIII. JE ODSTOPIL Angleži in Francozi posredujejo na Španskem NA ANGLEŠKEM PRESTOLU MU BO NASLEDIL NJEGOV BRAT ALBERT, VOJVODA Y0RŠK1 Ko je kralj podpisal odpoved, je bila nad palačo razvita zastava cornwalskega vojvode. — Podal se bo v izgnanstvo ter se najbrž nikdar več ne bo vrnil v Anglijo. — Jutri bo Yorsld vojvoda proglašen za angleškega kralja. LONDON, Anglija, 10. decembra. — Ministrski predsednik Stanley Baldwin je v poslanski zbornici naznanil odstop kralja Edvarda VI JI. Kralj bo šel prostovoljno v izgnanstvo, ker se želi poročiti z Mrs. Wallis Simpson. Njegov brat Albert, vojvoda York, ki bo v ponedeljek star 41 let, mu bo sledil na prestolu. Potrta poslanska zbornica je sprejela zgodovinsko listino, s katero se je kralj Edvard odpovedal prestolu zaradi osebnih težkoč, v katerih se nahaja. Pomembne besede, s katerimi je Edvard naznanil svoj odstop, so sledeče: Jaz, Edvard VIII., kralj Velike Britanske, Irske in angleških dominijev onstran morja, kralj in cesar Indije, s tem izjavljam svoj nepreklicljiv sklep, da se odpovem prestolu za sebe in moje'po-tomec. Moja želja je, da ta listina stopi takoj v veljavo. "V dokaz tega sem to podpisal 10. decembra, I 936, v navzočnosti prič, katerih imena so podpisana. Iskreno želim, da so brez vsakega odlašanja podvzeti vsi koraki, da je zagotovljeno, da moj postavni naslednik, moj brat, Njegova kraljevska visokost, vojvoda York, zasede prestol. Edward, R. I. (kralj, cesar)" Edvard je svojo odpoved podpisal danes zjutraj v navzočnosti svojih treh bratov v Fort P»1 vedere. Isti čsfs je bila nad palačo razvita zastava Cornwall -skega vojvode. Zgodovinski dogodek je bil dovršen ob 3.42 popoldne, četrtek, 10. decembra, 1936, ko je bil Edvard kralj 324 dni. Ministrski predsednik Baldwin je vstal s svojega sedeža in stopil na govorniški prostor poslanske zbornice ter s tresočim glasom naznana: "Gospoda, sporočilo njegovega veličanstva kralja, podpisano z njegovo lastno roko/' Nato je prebral kraljevo odpoved. Od sedaj naprej bo odstopivši kralj znan pod imenom vojvoda cornwallski ali David Windsor. Novi kralj mu bo najbrže dovolil, da obdrži posestva cornwallske vojvodine in uživa njene dohodke. Tako bo šel v prostovoljno izgnanstvo z letnimi dohodki $500,000. Edvard se mogoče po svojem odhodu ne bo nikdar več vrnil v Anglijo. Ko se bo poslovil od svoje matere kraljice Marije, je najbrže ne bo več videl. Najbrže tudi ne bo več videl svojega naslednika, brata Alberta in sestre Marije. Mogoče pa je, da ga bosta obiskala v njegovem izgnanstvu brata vojvoda Gloucester in vojvoda Kent. V poslanski zbornici je Baldwin tudi razkril zgodovinske dogodke, ki so dovedli do kraljeve odpovedi. 16. novembra ga je kralj poklical v Fort Belvedere, češ, da mu ima nekaj važnega povedati. "Poročil se bom z Mrs. Simpson in sem pripravljen iti," je rekel kralj Baldwinu. Baldwin mu je odgovoril: — "Sir, to je najbolj žalostna novica in glede nje ne morem ničesar re- " In Baldwin je nato rekel, da je toxkralj Edvard WALLACE DELUJE ZA MIR Zanj je mir važnejši kot farmerska reforma. — Gospodarski izvoz more dovesti do vojne. PASADENA, Cal., 10. dec. — Poljedelski, tajnik Wallace je v svojem govoru pred American Farm Bureau Federation rekel, da je vzdrževanje miru večjega pomena, kot pa polje -deljsiko gospodarstvo dežele. 4'Na celem svetu," je rekel Wallace, "farmerji odkrito govore o miru, potem pa se zavzemajo za veliko trgovsko politiko, ki neizogibno vodi v'voj-no. 4 4 Farmer ji v vojpii pošiljajo svoje sinove za lirano topovom ter 'vsled povojne inflacije mnogo več trpe, kot katerikoli drugi razred. "Nevarnost, da bodo Združene države zapletene v 'krvavo vojno, je razvidna iz dejstva, da pošiljamo 'blago v Evropo, in če pride do vojme, bo ena ali druga stranka to trgovino ovirala." 1 'V poznanju te nevarnosti pričenja ameriški farmer čutiti, da je potrebno, da se Združene države kolikor mogoče od-regneijo Evropi in Aziji in svojo trgovino obrnejo proti sosedinim državam, katerih politični nazori so podobni našim nazorom. A ko pa liočemo, da bo prijateljstvo s IEGO, Cal., 9. dec. — Poročnika Fredericka Hazelto-na toži žena za ločitev zakona. V tožbi navaja: — Neke noči sem se vrnila precej pozno domov. On mi ni hottel odpreti vrat, ampaik je rekel, naj grem tja, kjer sem bila ves tvečer. Hazeltonova žepa smatra to za zadosten vzrok ločitve. HIR0T0V0 POLITIKO KRITIZIRAJO ŠPANCI NAJ POTOM SPLOŠNEGA GLASOVANJA IZBEREJO VLADO Najvišji vladni svet obsoja politiko ministrske -ga predsednika in vna-njega ministra. — Na seji je bil tudi cesar. TOKIO, Japonska, 10. dec. — Japonski najvišji vladni svet je na svoji seji ostro obsojal vnanjo politiko ministrskega predsednika Koki Hiro-te 1411 vnajnjega ministra Hačiro Ariite. Taka obsodba pomeni toliko kot zahteva za odstop. Cesar Hirohito, ki je bil navzoč na seji najvišjega sveta, je prej odšel, predno sta bila .poklicana oba ministra, da zagovarjata svoje delovanje. Najvišji svet je zatrjeval, da sta oba ministra kriva, da 'je bila sklenjena protiikomu nističfna pogodba med Japonsko iin Nemčijo, vsled katere Rusija z Japonsko noče !več podpisati ribiške pogodbe, ravno tako sta kriva, da so se pogajanja meni Japponsko in Kitajsko razbila, ker japonsko vojaštvo tako nasilno nastopa na Kitajskem. Nek član (najvišjega sveta je vprašal, ako je vlada pripravljena za "težko odločitev." S tem je bilo namignje-no Hirotovemu kabinetu, da odstopi. Vnanji minister Hačiro Ari-ta se je najvišjemu -svetu opravičil za japonsko diplomacijo v deželah, ki jih je omenil rnj-Tišjji svet. Najvišji svet pa nje govili izgovorov ni sprejel ki ga je opozoril, da naj bo v bodočnosti bolj previden. PARIZ, Francija, 1 0. dec. — Anglija in Francija sta pozvali druge vodilne države, da skupno posredujejo v španski državljanski vojni. Ze v petek prejšnjega tedna so bila poslana vabila Nemčiji, Rusiji, Italiji in Portugalski ter drugim državam. ki so zastopane v nevmeševalnem odboru. Poleg tega pa je še Francija pozvala Združene države, Vatikan in južnoameriške republike, da pomagajo pri posredovanju. bilizacijo čet. Maidame Tabouis pravi, da je zadnje dni Mussolini poklical k sebi šest generalov med njimi tudi vojaška voditelja črnosrajčnikov Monta-gmio in Brandimarte ip. jih j 2 poslal na Špansko, do poveljujejo italijanskim četam. še isti večer povedal svoji materi, naslednji dan pa bratom. Nato se je pričela kriza. Sledile je konferenca za konferenco, pa nobena ni imela uspeha. Kralj je vztrajal pri svojem* sklepu in-je upal, da bo obdržal prestol in se bo z Mrs. Simpson poročil samo morganatično. To pa je kabinet odločno zavrgel. Kralju ni preostalo drugega kot odpovedati se prestolu. x V soboto bo Edvard kot kralj zadnjikrat podpisal odpovedno listino, katero mu bo sestavil parlament in predložil ministrski predsednik Baldwin. Takoj nato bo vojvoda York razglašen za kralja kot Albert I., ali pa Jurij VI., katero ime si bo sam izbral. * • ROOSEVELT JE ZMAGAL Z! VELIKO VEČINO WASHINGTON, D. C., 10. dec. —Po uradnih..podatkih iz vseh držav je bilo pri letošnjih predsednikih volitvah oddanih 45,812,155 glasov, kar je rekord. Predisednik Roorsevelt je zmagal z večino 11,069,699 glasov. Posamezni kajmlidati so prejeli glasov: Roosevelt 27,751,-012; Landon 16,681,913; Lemke 891,858; N. Thomas 187.342; Browder 80,181; Oolvim 37,609 hi Aifcen 12,729. Neveljavnih glaisov je bilo oddani hl68,911. Demokrati so doibili 60 odstotkov glasov, republikanci pa 36 odstotkov. Leta 1932 je Roosevelt zmagal z večino 7,060,016 glasov. RDEČELASKE SO PRILJUBLJENE SAN JOSE, Cal., 10, dec. — Študentje tukajšnje državne u-11 i verze imajo o rdečelaskah po-sebfne pojme. Za soboto so priredili ples, in vstopnina je sledeča: moški $1.; rdečlaske 35 centov; plavolaske 45 centov; črnolaske 55 centov. Načrt za posredovanje vse buje tri poglavitne točke: 1. Postaviti strogo nadziranje, da je preprečeno vsako pošiljanje orožja, ijn vojakov katerikoli stranki na Španskem. 2. Države bodo skušale doseči premirje med vladama v Burgosu in Valeneiiji. 3. Španski narod si bo s plebiscitom *sam izbral obliko via-d£. _ Ker je Rusija ta načrt sprejela, je zavladalo veliko upanje, da bo načrt uspel, Ako je Rusija, ki je bila prva država, ki je pričela dejansko pomagati n/a Špajnskem, pripravljena! odreči svojo nadaljno pomoč, tedaj bodo to storile tudi druge države, ki žele zmago na drugi strani, ker bodo uvidele, da fne morejo ničesar pridobiti, ako se državljanska vojna nadaljnje. Francija je mnejnja da, je ravno seklaj psihologični trenutek za posredovanje na Španskem. Obe stranki že ka-žete, da ste izčrpam. Vojno pa je mogoče nadaljevati samo, fiko obe stranki še dalje dobivate pomoč od zunaj. MADRID, Španska, 10. dec. — Republikanci z aeroplanl in artilerijo obstreljujejo fašistične postojanke okoli Madrida in na severu, medtem ko madridski braiiitelji čakajo na veliki napad generala Franca. Devet vlad/ni h aeroplanov je bombardiralo Villtareal v Ala-' v a provinci. Na mesto je bilo vrženih 90 bomb, ki so povzro čile veliko škodo. PARIZ, Francija, 10. dec.— Španski poslanik pravi, da je bil nemški Junker aeroplan ki je (pred nekaj dnevi izstrelil francoski aeroplan nad fašističnimi postojankami. Štirje potniki so bili poškodovani ko je aeroplan, ki je i-mel vidna francoska znamenja, in je bil rv francoski diplomatski službi, padel pri Pastrani. PARIZ, Frapcija, 10. dec— Genevieve Tabo ail.-, ki je vedno dobro poučefna o političnem položaju, trdi 'v svojem listu L'Oeuvre, da namerava Italija poslati 60,000 •vojakov generalu Francisco Francu. Pravi, da je izvedela iz popolnoma -zanesljivega vira, da so po celi Italiji v teku velike priprave, da odidejo Italijani *na .pomoč generalu Francu za ofenzivo, ki se bo pričela v 2. japraarrja proti Kataloniji. Mnssolini sam nadzoruje mo ZARADI LAJANJA SO GA ZAPRLI PORT HURON, Mioli., 9. dec. — John Scef bo moral presedati teden dni v ječi, ker je. posnemal pasje lajianje. Ko je šla mimo njegovega stanovanja njegova ločena žena, je začel '4lajati" na njo. Naznanila ga je, in sodnik ga je obsodii USLUŽNA KOMPANIJA MEMPHIS, Tenn., 9. dec. Memphis Taxieab Company je nazjnanila danes, da je najela več novih šoferjoiv, ki bodo i/, nočnih lokalov odpremljali domov pijane avtomobiliste. En šofer bo peljal pijanca pred njegovo hišo in ga spravil v stanovanje, drugi bo pa vozil pijancev avtomobil zia njim in ga spravil v garažo. TO BI BILO V VSEH DRŽAVAH POTREBNO MONTGOMERY, Ala., 10. dec. — Politiki v državi Ala-bami bodo vbodoče desetkrat prej premislili, predno bodo v volilni kampamji kaj obljubili. Državni senat je namreč včeraj ,ssprejel postavo, ki določa, naj bodo z zaporno kaznijo kaznovani vsi tisti izvoljeni kandidati ki ne izpolnujejo obljub, katere so zadali tekom kampa-niie. ROJAKI, NAROČITE! SLOVENSKO - AMERIKAN-SKI KOLEDAR 2a leto 1937 Stane .................. 50c I3LAZNIKOVA PRATIKA za leto 1937. Stane......... 25c ŠTIRI KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1937. — Stanejo ...............$1.50 Naročili smo tndi knjige MOHORJEVE DRUŽBE (stanejo $1.50) in ko jih dobimo, bomo objavili v listu. KNJIGARNA "Glas Naroda'* 216 W. 18th Stre.-: New York City " jRMHpR WLZX wnnuwa** \ JLJJK*--- rr New York, Friday, December 11, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IV UM3L as Naroda" ( A Corporation) u, ^ r Owned and Published by j - 9LOTENIG PUBLISHING COMPANY Prank Sakser. President L BenedUč, Ttsaa. ot 'above officer«: New I«k CUji N. X. O L A 8 NARODI" (Velee af the Pesple) Brery »ay Except Sundays and Holiday* I* celo leto vetja sa Ameriko 1b Kanado...................96.00 la pol leta......X............ $3d00 9a Četrt leta..................*1.G0 Za New York u celo leto......|TjOO Za pol leta....................f&60 Za Inozemstvo sa celo leto ...... $7.00 Za pol leta.................... $3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobCnjejo. Denar naj se blagovoli pošilja ti po Mbaey Order. Pri spremeaabi kraja naročnikov, prosimo, da ne nam tudi Brej8nje bivališče namanl. da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" iibaja vsaki dan izvsemSl nedelj in praanlkop "OLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 NEMČIJA IN JAPONSKA Zvezna pogoi ga imajo rdečilniki. Kakor so pokazale dosedanje izkušnje, ugajajo ženskam najbolj črtala, ki so prepojena z bordojcem, šampanjcem ali z manliatanskim cocktailom. U>.tn U«. Zanesljiv protf-dražlji' vec, ki pomiri in odstrani bolesti in bolečine pret^gnenj in izpahnenj. PAIN-EXPELLER znamka Sidro v vseh lekarnah. NAJVEČJI MOST NA SVETU krajn IspUUSlo v dolarjih. PO CARLB LKFEHK ZA FB1- IL- SLOVENtC PUBLISHING COMPANY aGli. Naroda" NBW yow, H. JE? J Odbor za podeljevanje Nobelove mirovne nagrade v Oslu je odločil, da se letošnja nagrada prisodi, kakor smo že poročali, nemškemu pacifistu Carlu von Ossietzkemu in argentinskemu zunanjemu ministru dr. Carlosu Saavedri Lamasu. Os-eietzkega so spravili hitlerjev-ci, kakor je znano, kot "vele-izdajalca" v koncentracijsko taiborišče, kjer je z/bolel za je-tiko, tako da ga morajo sedaj v Berlinu zdraviti. Razumljivo je, da je sklep odbora za podelovanje Nobelove mirovne nagrade zbudil v Nemčiji hudo kri, saj pomeni demonstrativno obsodbo borbenih metod, ki jih ifporablja sedanji nemški režim proti svojim političnim nasprotnikom, in pa priznanje Društva narodov po Norveški, kajti Carlos Saavedra Lamas je ena najodličnejših osebnosti tega društva. V naslednjem podajamo dve izjavi obeh nagrajenih delavcev za svetovni mir. Leta 1932 torej še preden je sedanji nemški režim prišel oficielno do moči je imel Carl von Ossietz-kv, pred sodiščem, ki ga je zavoljo pacifističnega delovanja obtoževalo veleizdaje, velik govor, v katerem je dejal med drugim: 4'Že od 1. 1912 sem se boril proti vojni. Ze pred vojno sem pripadal neki pacifistični organizaciji. Nisem kakšen novem. berski socialist ali pacifist. Kar sem videl v vojni, je moje mnenje o vojni in vojnem rokodelstvu povsem potrdilo. Mi, pristaši miru, imamo dolžnost opozarjati venomer, da ni vojna nič junaiškega, temveč da prinaša samo grozo in obup nad človeštvo. Baš zato, ker vemo, da politični položaj ta trenutek za nas ni ugoden, moramo govoriti s tem bolj lapi-damo govorico. Toda ta lapi-darni jezik gre od Laotseja preko svetega pisma in Kanta skozi vso literaturo. Vsi so o-znaČevali vojno za umor in vojno rokodelstvo za morilno rokodelstvo. Že 2000 let se prepiramo o teh stvareh. Zdi se, kakor da gre tu za vprašanje kvantitete. To je večna razdvojenost med državno moralo in individuom. To lahko spravimo na formulo: malemu morilcu odsekajo glavo, velikemu pa natikajo lovorjev venec. Nismo nobeni fanatiki in iko-noklasti, smatramo za potrebno, da bi govorili z razločno besedo. Kadar nastopajo pristaši vojne proti nam, nas imenu-; jejo tudi izdajalce in strahopetce, in pacifista smatrajo za vrednega prisilne delavnice. Mi pa, ki smo v stalnem napadu proti vojni, moramo uporabljati terminologijo, ki je za to na razpolago, že dva tisoč let. Ta proces smatram za napad ministra državne hrambe proti pacifistom. Tudi ni slučaj, da se ne čuti nobena izmed velikih organizacij bivših bojevni- kov s svojimi sto tisoči članov?L razžaljeno. Vsak bivši bojevnik bi očitke mirno spravil v žep. Naj bo sodba, kakršnakoli, jaz bom z vsemi pripomočki, ki so mi na razpolago, nadaljeval borbo za idejo, ki sem jo spo-■žil. V avgustu letošnjega leta je argentinska vlada izdala zeleno knjigo, ki se je tikala pakta Lamasa in ki ji je ta napisal uvod, v katerem je podal svoje predloge za reformo Društva narodov- V tem uvodu pravi -dr. Carlos Lamas med drugim: "V mednarodnih odnošajih ne more biti brez popolnega in absolutnega spoštovanja svobodno sklenjenih pogodb nobene varnosti in videti nieevo če iščemo novih formul in nr-vih interpretacij pogodbe, ne da bi imeli gotovost, da se tudi te ne bodo prekršile. Mednarodna morala trpi, če morajo Številne dežele, ki so združene v skupnem organizmu, priznati, da iz raznih razlogov ne morejo izvršiti svojih dolžnosti. Ali bi v primeru tega priznanja ne bilo bolje, da bi se takšne obveze sploh ne podpisovale ali pa da hi se razveljavile NEVARNOST INFLACIJA Kaj je pra'vzaprav inflacija l Napihnenost bi se reklo po (Wise. Vsak napuh je že sam po sebi gpd, ko se pa denar začme napihovati, je salamensno čudna stvar. Denar je sploh nekaj čudnega. posebno če ga nima«. Se bolj neroetao je pa, če imaš v žepu milijone, pa niti ponižnega cigaretnega čifaa ne dobiš za milijon. Inflacija se je posebno razpasla v Nemčiji par let po sklenitvi miru. Nič kaj prijetna ži-vialica ni to. V do'kaz naj 'vani bodo sledeči podatki: — Ob koncu leta 1922 je izgubilo v nemški državni nov-čarni zadnjih 120 delavcev de-io. Tedaj je Nemčija prenehala 'kovati 'bakren, (nikelmast, srebrn in zlat denar. Tiskarski stroji so se zavrteli in tiskali noč in dan. Najprej so tiskali bankovce po tisoč in deset tisoč mark. Kmalu je bi-la treba dodati še eno ničlo. In , v , ( e bi po preteku jnekaj tedinov še e:no. se države obvezale, da bodo zejPo(tem star komaj 19 let. Zapu šča žalujoče stariše ijn sestro. Te dni je bil izročen prometu največji most na svetu, 'ki spaja San Francisco z Oa kJandom. Most so gradili štiri leta. Pri gradnji se je -smrtno ponesrečilo štiriindvajset delavcev. ^ z božičnimi darifi. Ker nastajajo zaradi nestalnosti na denarnem trgu vcasi precejsirje zamude pri dostavi j en ju denarnih pošiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. • i ... .. ; Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo,, da bodo pošiljatve oravočasm dospele. PUBLISHING CO. gS 216 WEST 18th'S$ftEET ttEW YORK, N. X ^UtaHiJiF fjft 3 A mark. Oblast mu je odgovorila, da njegova zahteva ni upravičena. Poštna pristojbina za odgovor je znašala pet milijonov mark. Leta 1923 si moral plakati se-deanedesert: milijard mark (ena milijarda je tisoč milijonov) za par milj vožnje s štritkaro. Oktobra meseca 1923 je po rooalo berlinsko časopisje: — 60-letni Kari Pollnitz je bil portir v nekem tukajšnjem hotelu. Neki Amerikanec ga je profil, naj mu preko noči spravi sito dolarjev. Neizmerno bogastvo, ki ga je nenadno dolbil v roko, ga je tako premamilo, da je pobegnil v zasedeno o zemlje. Možak je prepričan, da bo z ukradenimi dolarji do smrti razkošno in brez skrbi živel. Nič nenavadnega niso bili v ■istih debeli naslovi: — Neznanci -so vdrli v skladišče in odnesli precej blaga. Lastmik ima več trilijonov mark škode! Ali pa: — V noči 3. noveem-bna 1923 so ustavili trije moški z nabitimi revolverji raz-važalca kruha in ga prisilili, da jim je prodal kruh za milijardo mark. Naslednjega dne je veljala ista množina kruha 140 milijard. . Nato so se začeli nemiri. — Lačna množica je plenica trgovine, kjer je bilo 'kaj opleniti. Plenilci se niso dotikali 'blagajn, vedoč, da so v njih sami milijopi in milijarde. Otroci niso hodili v šolo. Ležali so po tleh in po posteljah in zrli v nedogled. — Če ležimo, nismo tako lačni, — '»o zatrjevali.^ Za dojenčke so bile po raznih delih Berlina posebne postaje. Mati z dojenčkom je dobila prve dflii steklenico mleka. Ko je mleloa zmanjkalo, so dobivali dojenčki injekcije. Nazadpje so pa dajali maieram in dojenčkom podporo v denarju. lin matere so rekle: <— Tri milijarde mark, zavozimo od ctoma do sem, dajo nam pa par piškavih milijonov mark podpore. To je površna slika o Inflaciji. Prav nič čudnega tni, če se je Amerika 'boji. , Že ,s centi, niklji in dajmi je j y. sedanjem .čusinem času težko računati. Čimbolj sešteval, tem manjša je Skupna vsota. Če se nam računi niti v centih, nikljih in dajmih ne vjema-jo, križ božji, kako naj. bi se »nam vjemali v milijonih in milijardah. , .... New York, Friday, December I 1, 1936 THE LARGEST SWVUNE DAILY IN VSM POSLEDNJI POLET JOŽEFA KRlZAJA ' Poročilo iz Španije o tragični smrti letalca Jožefa Kri-žaja je vzbudilo med pokojnikovimi znanci sočutja. Zagrebška Istra" je Križaj« posvetila uvodnik, objavila pa je tudi sliko pokojnega fotografiranega v avtomobilu, ko so ga peljali vojaki generala Franca v zapor. Slikati se je dal nekaj dni pred svojim zadnjim poietom in ta slika je še prispela s pismom vred v roke Križajeve zaročenke, Slovenke. ' Z Jožefom Križajeih je padel izredno hraber letalec. Ko je bil še v Italiji so ga izredno cenili, vendar so mu niso preveč zaupali, ker je bil na glasu nacionalista. Doma je bil iz Koprive na Krasu. Neugnana hrabrost ga je ž 18 leti gnala k letalstvu, sprejet je bil kot prostovoljec v pilotsko šolo in se je kmalu tako izkazal, da je bil dodeljen eskadri maršala j Bafba. Z njo se je tudi dvig-! nil k poletu nad Alpe. Pri tem j višinskem poletu je bilo treba j poizkusiti motorje in aparat J preden se je maršal Balbo odločil za polet v Južno Ameriko. Jože Križaj se je po tej bra-vuri še nekajkrat izkazal. Dosegel je stopinjo narednika, vendar pa si ni vec mogel pridobiti zatipanja svojih povelj-' ni kov, ki so ga oklenili premestiti od letalstva. Dne 25. junija 1932, dve uri preden se je končala njegova služba pri italijanskem letal-stvra, je že v Vidmu izvajali pred navzočim generalom svoje akrobacije. Ko je pristal s svojim lovskim aparatom, ga je general . pohvalil. Tedaj je Križaj odgovoril generalu, da bi rad pokazal tndi svoje zmožnosti s težkim bora/barderjem. General mu je to dovolil. Križaj se je d vignil visoko in v zavesti, da ima s seboj dovolj goriva, je obrnil pfcvntoa dovoljenja, Mete. m«Je ta eplotr vat, kar Jr sa potovanje potrebne v Je glavno, xa najmanjše ufroA « r* - »l m j ____do zadnjega trenutka, ker predno ■e debt Is WnddiHLliiia povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, tekaj sa hresplataa navodila in zagotavljamo Vam, potovali. SLOVENK PUBLISHING1 COMPANY (Travel Bureau) 216 West Street ork* N. Y. ■ »»Wii Tu stanujejo tri stare zelo pobožne ženice. Zgovorni berač je podal le nekaj primerov iz bogatega zaklada šifer in ponosno je pri-stavil, da so tudi šifre, s katerimi se sporazum-nevajo domači in tuji berači. Najstarejša Slavonka. Na Golem Brdu pri Virovi-tici živi 105 let stara kmetica Marija Šmer, najstarejša Slavonka. Prvi mož ji je umrl pred 35 leti in od takrat živi s 30 let mlajšim kmetom Ivanom Imlbrovičem. Sedanji svet se ji zdi zelo pokvarjen. Lani je še opravljala lažja domača dela. zdaj so ji pa moči končno opešale. 47 porok v enem dnevu. V vasi Tolisi v Bosanski Po-savini so imeli oni dan 47 porok. V tej vasi je namreč star običaj, da Čakajo fantje in dekleta po več let, potem se pa vsi na en dan poroče. Že več let se. pa tega običaja niso držali in sele zdaj je bil zopet obnovljen. Sorodnik je ubil svojo ženo nevarno pretepel, potem pa sebe ustrelil posestnik Štefan Blaškovič na periferiji Snbotice. V njegovi hiši se je pred meseci preselil bratranec njegove žene, mestni redar Blesič. Posestnik in redar sta se sprva še precej dobro razumela, čemur so se sosedje čudili, ker je užival Blaškovič po vsem okolišu najslabši glas pijanega in nasilnega človeka. Kmalu pa so se pričeli med Blaškovičem in redarjem prepiri, ki so zdaj na strašen način zaključeni. Posestnik se je v pijanosti kregal nad re-darjevo ženo, ker je pobrala na dvorišču neko dračje, ko pa je prihitel redar, je Blaškovič pograbil lovsko puško in redarja ustrelil. Ubiti je hotel menda tudi ženo svoje žrtve, a ko je dirjal za njo, mu je prihitela nasproti lastna žena. Ves besen je udrihal po njej s kopitom* in jo pobil na tla. Pretepel je še nekega 9oeeda, ki ga je s knsal miriti. Ko je videl na tleti ustreljenega redarja in svojo napol mrtvo ženo, se je menda zavedel svojega strašnega dejanja, šel je v sobo "in1 ^se tam ustrelil z lovsko puško. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor sa hoče naročiti za svoje sorodnike, ali prijatelje, to lahko stori. ■— Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši- Nesrečna žena morilca in samomorilca ima 24 hudih ran in zdravniki se boje za njeno življenje. Za stavo je pil in umrl. V Slavonskem Jirodu se je neki Franc Kavzer bahal, da popije veliko količino najmočnejšega žganja brez vsake škode. Ko je to slišal neki posestnik, mu je ponudil za stavo 100 Din, če popije dva litra najmočnejše slivovice v pol ure. Kavzer je stavo z veseljem sprejel in žganje je res popil, potem pa se je zvrnil na tla in umrl. Grozna rodbinska tragedija. V subotiškem predmostju RadanOvcu se je odigrala strašna rodbinska tragedija. Brat subotiškfga narodnega poslanca advokata dr. Luke Plesko-viča, Stjepan Pleskovič, po poklicu ekonom, znan izzivač in pijanec, je ustrelil z lovsko puško svojega nečaka, redarja Ge-zo Plesiča, težko ranil svojo ženo in si končal življenje. Hotel je umoriti tudi taščo svojega nečaka, kar je pa preprečil sosed. Nevaren ponarejevalec denarja pod ključem. iZagrebška policija je aretirala nevarnega ponarejevalca denarja, Ivana Rozmana baš ko se je hotel odpeljati v Brežice. Rožman je doma iz Zdol, kjer je bil rojen 1. 1893. Pri njem na domu so našli več ponarejenih kovancev po 10 in 20 Din ter nekaj kilogramov kovine za ponarejanje denarja. Rožman je začel ponarejati denar že pred tremi meseci in je bil v svojem poslu že precej izurjen. Izročen je bil sodišču. Tri so se zastrupile enega moža Tri lepotice, tri manekenke iz znanega varšavskega modnega salona, 23-letna Norisa Cza-kanova, 19-letna Henrika Klv-manoviezeva in 201etna Helena Jablonska, so si bile prisegle dosmrtno prijateljstvo. Toda vse tri so se zaljubile istočasno v istega moža, v mladega ki-ženjerja. Vsaka izmed treh se je' sestajala zvečer z njim, vsa-ga ga je skušala pridobiti zase, toda mladi mož se ni kazal bog ve kako zaljubljenega ne v eno ae v drago. Dekleta so začela postajati draga na drago ljubosumna, pogoptoma so se prepirala.- V takem trenutku so se spomnila,- da so si bila prisegla večno prijateljstvo. In da bi napravila temu položaju konec, so sklenila oditi skopaj na oni svet. Nekega večera so si lepotice dbtekle svoje najboljše obleke, stopile so v neki nočni lok&l, se napile in se zgrudale na tla. Selena je bila že mrtva, ko -so pritekli ljudje na pomoč, Nori so in Henriko pa so odda li z znaki težke zastrupitve v bolnišnico. Naročite se na "Glas "Naroda" največji, slovanski dnevnik v Združenih dr&avdh- KNJIGARNA 216 WEST 1 Sth STREET J9 NARODA NEW YORK, N. Y. in učni AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni. , AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. 3. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru» narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SestavU dr. F. J. Kern. Vezano. Cefca ................2,— BITRSKA VOJSKA. 95 strani. Cena .......... .40 RONTON. 280 strani. Cena ....................1.50 Knjiga o Jepem vedenju, govorjenjn ln oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narobe knjižico — "How to become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena ...................50 BREZPOSELNOSTI IN PRORLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ .35 CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20 V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in. pripovedke o naravnem Čudu, Kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari Engliš. 236 strani. Cena .........................80 Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoio delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.30 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za Robne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trtla vez. Cena ......1.50 Bros. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slikev DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 278 strani. Cena ..........1.25 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 27S strani. Cena trda vez............. 1.50 broš............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -trani. Cena .70 - Zanimiv potopis s slikami ««tili krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 stranL S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 296 strani. Cena ....................i.jq Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom • v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani.' Cena ...............*............60 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolic-e. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... .50 Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-StVU, IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ .90 Levstik. 220 strani. C2na broš. ...90 vez. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena": I. Del.....80____II. Del Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena trdovez.....50 Broš..... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena .80 .35 .30 .30 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 .70 .70 .50 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RAČUNICA. Trds vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 308 str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezdkoslos ea. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje Bmer-nice nekoč tako važne angleške politične stranke. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... .50 HISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................ . Razprava o blaznosti In posledicah pijančevanja. MATERIJA tal PNERGDA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 190 strani. Cena..........L25 Nauk o atomih, molekullh ln elektronih. Poljudno pisana razprava o ixsieoaih moderne snanoeti. MLEKARSTVO. Spisal .Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Cena ........................L— Knjiga sa mlekarje in ljubitelje mlekaretva sploh. f NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.....75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in Senltnib pisem. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 stranL Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem ■domu. if. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Oena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na sveta. njegove šege in navade- ' .40 NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60 strani. Trda vez. Cena ...................75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa, NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. Broš. .40 NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 308 strani. Cena ..........................L60 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami, 256. strani. Cena ............................ .90 SANJSKA KNJIGA. S slikami, 100 strani. Cena .60 OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... «5 Napisano v spomin možu, ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AR. Trije deli: 102, 141, 133 strani. Cena mehko vez. .50 Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen no najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 197 strani. Cena .........................80 V knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nag;n najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 *tr... .75 Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakunu in prodaji notrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... .95 Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 «Crani. Cena .70 Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi či.ami sodobne \ filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................ijjq V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75 Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. 26G strani. Vezano. Cena .........75 S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. vCallnsek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi > raziskal "črni kontinent". . SPOMIN L (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej knjgi "^uja naš znani potoplsec župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna ^jo- tovanja. SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broš.......... ................50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JO SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-Blo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega ln nemškeea iezlka. SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Fellcita Kaiiušek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6,— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NItVARNOST. Cena ................ Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer, 168 strani. Cena trdo vez..... .80 Broš..... Vse podrobnosti o gojenju čebel, prehrani in o Čebelnakih: slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 * Knjiga vsebuje tudi slovnico ln kratek slovar. UČRENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl- nica in slovar. 295 strani. Cena broš.......1.25 Vezano...... 1.50 UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povše.' Cena broš......................... «5® UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. CeT>a ........................ L50 VGŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... .50 Zbirka vOščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu ln drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 stranL Cena...... M VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ JM VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... «25 V prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam je v drugI knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govcmlk®. glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leto 1927. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKL 128 strani. Cena .... jM Knjiga je izšla t založbi Vodnikove družbe ter vsebuje Življenjepise mož, ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. (Nadaljevanje na 4. strani.) .50 25 60 V29I mxwumm* Pot-navzgor ROMAN IZ ŽIVLJENJA 50 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. New York, Friday, December 11,1936 T9W LTKBttT WWVWWB D2BLT IN 9JUP. Kit se zaletel v parnik. Prvič se je umaknila skrb za živež pred straliom za srčno bolečino, ki je čakala njenega sina. Kaj se bo ugodilo? Ali naj piše Džoržu in mu vse pove? Toda ne, še dovolj zgodaj bo izvedel, ko se vrne, in tedaj mu bo s tolažbo stala ol> strani. "Moj ufbogi otrok," vzdihuje pred se. Zatem pa sliši prihajati Hartmana. V svoji divji jezi hi se mogla vreči nanj. Jeza jo stresa, da omahuje. In tedaj pride m gre m imo nje dalje. Z ugaslim pogledom strmi za njim. — "Poba: * Nato pomisli na Gito. Ali naj bi ji povedala, kar je slišala, ali ji naj zakriči v njen lažnjivi obraz nieno zlobo? Strese pesti. . "Vda ril a jo bom v obraz, da bo dobila znamenje, ta ne-hvaleznica, nesranmica! — Toda ne — Džorževa pravica in dolžnost je soditi svojo nezvesto ženo in nesramnega prijatelja. Vse mu bom povedala, kadar se vrne/' Kakšna vrnitev ho to! — Kaj se bo potem zgodilo^— bilo ji je vseeno. Čutila je, da plava nad njimi nesreča. In sedaj bo vdarila. ✓ Počasi in s težavo gre po stopnicah. V njenem sumu se ne zgane niti trohica pomisleka, da bi to, kar je s lišala, moglo imeti kak drug pomen. Ko odpre vrata, ji p ride nasproti (rita z nemirnim pogledom. "Mati! Ali si že nazaj?" "Da!" odgovori starka v hripavim glasom, ne da bi jo pogledala. "Danes pa si se kmalu vrnila. Drugače ostaneš dalje časa.'' "Da, — drugače ostanem dalje časa. Danes pa ne!'* Gita prestrašena gleda v njen bledi, izmučeni obraz. "Kaj pa ti je, mati? Izgledaš, kot bi te kaj bolelo." "Da — boli. Pusti me — ni mi dobro.'* "Pridi ^n sedi. Ti bom pomagala. Kaj pa te boli?" "Pusti me. Mir — samo mir potrebujem. Glava me boli. Pojdi in pusti me samo." "Ali naj ti prinesem kako okrepčilo?" "Ne — pusti me. Legla bom." Kot brez življenja pade na svojo posteljo. Gita jo odene. "Ali naj pokličem zdravnika, mati? Bojim se za te." Grenak, rezek nasmeh se raztegne čez ustnice stare žene. "Tako, bojiš tse? Zdravnika ne potrebujem, samo mir. Potem mi bo boljše." Jezno zamahne z roko in se obrne k zidu, Gita pa gre potrta i z sobe. Zunaj žalostna postoji. Kaj je bilo to? Zakaj se je mati tako naglo vrnila? Ali ji v resnici ni bilo dobro?" Mogoče je videla Hartmana. Prav lahko ga je srečala. Potem pa -ne bi bila skopa s svojimi očitki. Neumnost, da bi se tako bala! V resnici je bil že skrajni čas, da se okončine pojasnijo. Bila je že popolnoma .zbegana. Pozneje gre še nekolikokrat k materi. Zdelo se ji je, da spi. Tn pomirjena gre po pilstih zopet iz sobe. Ni pa opazila, da je stara žena z jeznimiin zaničljivimi očmi gledala za njo. Proti večeru mati zopet vstane in skuha večerjo. Na Gitino vprašanje, kako ji je, odgovori kratko, da se počuti popolnoma dobro. Medtem pa je gospodična Škraba prinesla vse potrebno s trga. Iz njunega razgovora Gita posname, da se je matere nenadoma polotila slabo.H in se je zopet vrnila. Hartman ju ni srečal. S tem je bila Gita pomirjena. Nič hudega in sumljivega ni več opazila na materi. * Molčeča in osorna pa.je b ila vedno. Sijajne sprejemne sobe v Hermsdorfovi vili so lesketale V, prazničnem blesku. četudi še ni bila odprta sezija, so vsi povabljeni gosti obljubili. Zabave v Hermsdorfovi vili, ki je bila podobna palači, so bile pri d ružbi zelo priljubljene. V krasnih, umetniško izdelanih sobanah se je zbralo > že mnogo gostov. Kot mogočna človeška reka je valovilo gori in doli lahno šumenje, ki ga povzroča govorjenje, tih smeh in šumenje svilenih blek. Gospa Hermsdorf je bila po svojem visokem rodu in bogastvu vodilna dama berlinske visoke dražbe. Po rodu grofica je bila iz svoje obubožane družine pripeljana pred ^izmerilo bogatega, nekoliko postaranega gnspoda pl. Herms-dorfa. S svojimi devetnajstimi leti je postala žen? petdeset let starega moža, neiskušena in ne zavedajoč se, kako trpljenje jo čaka. Njen zakon je bil na zunaj popolnoma v soglasju. Bila je prepametna in preponosna, da bi svetu pokazala roman svojega zakonskega življenja. Kaj je trpela pod svojim surovim možem, ni povedala nikomur. ' Ljudje so jo za videli zaradi njenega bogastva, zaradi njenih ■ krasnih oblek in krasnih b iserov in dragih kamnov, zaradi fevdalnega gradu z obsežnimi posestvi, zaradi krasne vile v Tiergarte-na. Njeno življenje je izgledalo vredno zavisti in vendar bi jo bilo bolj treba pomilovati. V četrtem letu svojega zakona je dala življenje sinu. Navzlic temu, da je bil nežen, slaboten otrok, se ga je v zapuščenosti svojega srca neizmerno veselila. Njen mož je postal proti njej bolj obziren, ker mu je dala s 111a in dediča. Toda kmalu po sinovem rojstvu pa je pneel mož bolehati. Nebrzdano življenje je pričelo kazati svoje posledice. Pet dolgih let je morala biti mlada žena njegova bolniška strežnica. Nikdar je ni pustil od svoje postelje m jo je vedno mučil s svojo čmernostjo. Pa tudi skl je potreboval vso skrb. Kar se ni hotel prav razvijati, na-vzhc t- mu, da je r.ian nanj obrnila vso svojo skrb. In tako je potekalo življenje m lade žene med bolniško posteljo njenega moza m med oskrbovanjem otroka. V petem letu bolezni je pL Hermsdorf umrl in dva meseca pozneje njegov sin m dedič. A' Arabskem morju je pred nekaj časa nemški parnik "Tri fels" trčil skupaj s kitom, katerega je parnik pri tej priliki seveda ubil. Para i kov kljun se je tako zaril v kitovo meso, da ni bilo mogoče iznebiti se tega bremena, ki ga je parnik nekaj časa moral vlačiti seboj, kar ga je oviralo pri vožnji. Kakor zatrjujejo pomorščaki se le redkokdaj dogodi, da bi ladja trčila s kitom. Kadar pa se to vendarle zgodi, tedaj pa je stvar navadno silno nerodna. Nemški parnik je zadel v kjta letos 1. novembra zvečer. Morje je bilo mirno ter toplo. V zraku je bilo tedaj 30 stopinj vročine, čeprav so na nebu že sijale svetle zvezde. Nekako ob devetih in 20 minut je parnik nekam zadel ter se stresel, kakor bi bil vanj udaril kak velik val. Treslajaj so čutili na vsej ladji. Niso pa mogli ugotoviti vzroka, ker je bilo nemogoče misliti, da bi bila ladja zadela na kako skalo. Morda je zadela na kake razbitine druge ladje, ki jih je morje vlačilo seboj. Zaradi previdnosti je dal kapitan vendar svojo ladjo preiskati, ali nima kje kake -poškodbe ali celo luknje. Vendar jo preiskava k sreči ugotovila, da je ladja nepoškodovana ter ni nobenega sledu o kaki okvari. Drugo jutro pa je vodilni in-ženjer kapitanu naznanil, da se je ladijski vijak*vso noč na minuto dvakrat manj zavrtel, kakor pa bi se moral. Tega pa si inženjer ni znal razložiti. Kapitan je že hotel v morje spustiti čoln, ki naj bi preis-kal, kaj je vzrok počasnejši vožnji. Da pa ne bi po nepor trebnem izgubljal časa, je še enkrat posku'sil drago sredstvo, da se prepriča. Dal je povelje, naj parnik začne z največjo brzino. Pri tem pa so v veliko začudenje vseli morali ugotoviti, da se za parnikom na mesto ene vodne brazde vlečeta kar dve. To je bila nova uganka. Da bi to uganko razvozlja-li, so začeli ladjo obračati v vse smeri. Na ta način so kmalu ugotovili vzrok vseh nerodnosti. Spredaj pod ladijskim kljunom je ležal velik kit, in sicer kar povprek. Kita je ladja oči vidno med svojo vožnjo 1. novembra zvečer povozila ter ga tako takorekoč nasa- dila na svoj prvi del. Ladja je živali zlomila hrbtenico. Najbrže je bila žival takoj mrtva, vendar pa ni takoj padla od ladje in se potopila, ker jo je ladja porivala pred seboj. To je bil tudi vzrok, zakaj je ladijski vijak sedaj počasneje deloval. Da bi se iznebil neprijetnega bremena, je kapitan sedaj za-povedal z vso silo voziti nazaj. Sele>čez 18 minut take vožnje se je kit snel z ladijskega kljuna, se obrnil v vodi ter se počasi potopil v morsko globo-čino. Nekoč. V poslednjem času je bilo večkrat slišati ime kraja Pasa-jes na baskiški obali. Za ta kr aj se je pred^več ko sto leti zanimal tudi Napoleon, ko je bival leta 1808 za nekaj dni v Bavonneu in je dejal, da kani ondi napraviti pristanišče prve vrste. Na njegovo povelje je tedanji podkomisar mornarice, Depoge, sestavil spomenico, ki je zdaj v narodnem francoskem arhivu in ki ima datum 12. aprila 1808. List "Temps" poroča, da so v spomenici podatki o tehniških, političnih in vojaških dognanjih v pristanišču Pasajes in o baskiškili pokrajinah. Pisatelj Victor Hugo omenja v svojih spominih o potovanju po alpskih in pirenejskih pokrajinah to spomenico in pravi: "Zaliv pri Pasajesu ki je tako na varnem pred vetrovi, bi bilo krasno pristanišče. Napoleon je misli) na to in ker je bil tudi izvrsten inženjer, je tudi že napravil načrt o takem pristanišču." Zgodovina pove, da so dogodki preprečili to namero saj je od leta 1810 dalje začela ugašati Napoleonova zvezda. Zaliv je ostal takšen, kakršnega je tedaj videl Napoleon. Za načrt se ni nihče več zmenil, mogoče tudi zato ne, ker bi taki poznejše iznajdbe parnega stroja in parni kov, ne bil več tako potreben. Zaliv leži zapuščeno in osamljeno. Ribiči zdijo pri svojih čolnih in s skrbjo čakajo na izid bratomornih bojev. Bržkone bo ostal zaliv še dalje tak, kakršen je. iiiiiHi;^;iiiHiiiiiiiiHti;msiiiiiiiyiiiyiii:^iii Pišite nam za rene voznih listov, reservaeljo kabin ln po-jasnila za potovanje. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 \Y. 18th St., New York NEOBIČAJNO VI SOKO STEBLO _ (Da^e prihodnjič.) Na peki farmi pri Turlocku v redno obrodila. Steblo, ki devetnajst čevljev. Calif orni ji "je letos koruza iz-ga vidite na sliki, je visoko Koliko je ljudi na svetu? Navadnega človeka najboij zanima vprašanje, koliko je ljudi na svetu. Zanimivo je, da nam točnega odgovora na to vprašanje niti učenjaki ne mo-rejodati. Eni pravijo, da je na svetu 1988 milijonov ljudi, dragi so jih pa našteli 2028 milijonov. Pojdimo srednjo pot in recimo, da jih je približno dve milijardi. Da ni mogoče dognati točnega števila, je kri v-a v prvi vrsti Kitajska. Od leta 1650 prebiva v Aziji nad polovica vseh ljudi. Samo na Kitajskem jih je okrog 400 milijonov. Nekoč je bila to prva država na svetu, ki je, kolikor je zgodovinsko dobnano, poznala ljudsko štetje. Zdaj je pa bas v njeni upravi taka zmešnjava. da ni mogoče točno prešteti kitajskega prebivalstva. Izven Evrope živečih Evrop-cev je pa mnogo manj, nego bi človek mislil. Po vsem svetu je razkropljenih okrog 200 milijonov. Kako bo pa v bodoče s človeštvom na zemlji? aZ vso zemljo je težko odgovoriti na to vprašanje. O nekaterih kulturnih državah pa lahko rečemo, da je število prebivalstva že dosegloo višek ali pa da se mu hitro bliža. Prof. Carr-Sanoders je izračunal, ( da ho prebivalstvo Velike Britanije kmalu doseglo višek. Prihodnja pokolenja se bodo za nekaj milijonov skrčila, potem pa začne število prebivalcev Anglije naglo padati. ZLOČINEC JE NAPISAL SVOJE SPOMINE. 28-letni Mark Benney, ki u-živa med ameriško policijo slab glas kot nevaren vlomilec, je svoje zadnje bivanje v kaznilnici porabil zato, da je napisal knjigo svojih spominov in izkušenj. Knjigo je izdal pod naslovom: "Low Company" (Slaba dražba) in kaže nekaj pisateljskega daru. V nji pravi avtor med drugim, da ni svojih vlomov nikoli izvršil z orožjem v žepu, kajti v tem primeru bi bile kazni, če bi ga zalotili, še večje. Vsa njegova oprema sestoji iz čevljev z gumastimi podplati in kovčega, v katerem hrani katranski obliž za neslišno utiranje šip, pa posodo z oljem, s katerim maže cvileča vrata ali okna, Kov-čeg mu rabi seveda tudi za plen, ki si ga nabere na svojih nočnih j>osetih. Vlamlja najrajši v vile, v katerih stanujejo starejši ljudje brez otrok in psov. SHIPPING NEWS Na parnikih, Id sa debela tiskani, Trie w domovino izleti ped veistv< izkušenega spremljevalca. 12. deecmbra: ltex v Genoa 15. decembra: Brempii v Bremen Washington v ITavre 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg -6. decembra : Normandle v Havre 5. januarja: Cliamplnin v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre 0. januarja: Saturnia v Trieste Lafayette v Havre 13. januarja: Washington v Havre Aqnitania v Cherbourg 15. januarja: Bremen v Bremen 18. januarja: Rex v Genoa Paris v Havre 20. januarja: Berengaria v Cherbourg 22. januarja: Europa v Bremen 23. januarja: Con te di Savoia v Genoa Champlain v Havre 27. januarja: Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2. februarja: - Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg fJ. februarja: Paris v Havre Rex v Genoa J. februarja: Europa v Bremen 10. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja: Conte di Savoia v Genoa 19. februarja : Bremen v Bremen 20. februarja: I le de France v Havre I Saturnia v Trst 24. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 20. februarja: Europa v Bremen februarja: Paris v Ha\re Rex v Genoa VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do L'daj Imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretj® pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in strofikor, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Lausbln 'OLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bavuk 9 INDIANA: Indianapolis. Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič,- J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero. in Illinois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich Mascoutab, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Frank Gou2e Ely. Joa. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Brvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strni aha Little Fall«. Frank Maul* OHIO: Barber t on, Frank Troba Cleveland, Anton Bobek, Chat. Karl-linger. Jacob Resntk. John Slana I fc Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KrmSe Youngstown, Anton KIkelj OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, Al. Rupnlk Export, Louis Supančit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank BaUocb Midway, John 2ust Pittsburgh, J. P o pa čar, Philip Pry gar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Scblfrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AUls, Fr. St sk Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tancbar Dlamondville, Joe RoUcb Vsak zastopnik (zda potrdila a sva-to, katero Je prejel. Zastopnike topla priporočamo. UPRAVA "GLAA NARODA" Služaibnistva se načelno ne boji, ker ga njegova izkušnja uči, da zapušča svoje sobe ponoči le v skrajnem primeru. Rad ima hiše z nekaj vrta spredaj, ker se (tu dela z rokavicami, da bi ne puščal prstnih odtiskov za sabo. Kako priti neopazno v neko hišo, to mu ni delalo se nikoli posebnih težav, hujše je bilo hišo ostaviti, ne da bi te ustavil kakšen policist, ki gre slučajno mimo in zagleda sumljivi kovčeg v tvojih rokah. Benney si zato pomaga običajno na ta način, da si naroči telefonično taksi z najbližjega postajališča, ki ga potem počaka pred hišo. Tako je videti, kakor da bi domači človek zapuščal zgodaj zjutraj hišo, da nekam odpotuje. s'Ai tO Čl TE Sl£ NA "GLAS STARODA". NAJVEČJI ST O-TCNSKI DNEVNTF ^ r> RŽAVAV; ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE Vadnljevanje s 3. tira al .55 .40 ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 Strani. Cena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine In natančen opis vojaške republike zai»oru£kih kozakov. ZDRAVILNA ŽEUŠČA. 62 strani. Cena ...... V knjižici najdeš v Iej>em redu mnenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, -SRBIH IN HRVATIH. 137 struni. Cena.... 1.00 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V fcrjigi je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1JU Higijena doma in v Soli. Opis bolezni pri mladini. EDRAVJE IN BOLEZNI V DOMACl HIŠI, spisal dr. Jnst BaCar. Cena...................L25 Sestav, delovanje In nega Človeškega telesa. NaroČilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po l al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reka- nnindirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO ? Naslovite na-. — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. T. _ _ _ \ _c_