[Najvetji
v Združenih državah
VaUisamldo ...	$6.00
Za pol lete.....$3.00
Za N«v York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
The large*
I
the United
Listslovenskih delavcev y Ameriki.

and legal Holiday* 75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, a« the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
HO. 249. — ŠTEV. 249.
NEW Y0EK, FRIDAY, OCTOBER 23, 1931. — PETEK, 23. OKTOBRA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX.
LIGA JE ODREDILA IZPRAZNENJE MANDŽURIJE
JAPONSKA VLADA ZAPRETILA, DA BO V SKRAJNEM SLUČAJU IZSTOPILA IZ LIGE NARODOV
Vsled japonske prošnje in kitajskega protesta je bila odgodena odločitev glede resolucije. — Japonski zastopnik je izjavil, da ne more določiti natančnega datuma, kdaj bo Japonska pozvala svoje vojaštvo iz Mandžurije. — Pogajanja med Nankingom in Kantonom. — Sovjetsld interesi
Premier Laval v Washingtonu
ŽENEVA, Švica, 22. oktobra. — V svetu Lige narodov je bila danes vložena resolucija, ki določa, j naj Japonska odpokliče do 16. novembra svoje čete j iz Mandžurije. Japonski zastopnik Kenkiči Jošisava je takoj izjavil, da Japonska ne more pod nobenim pogojem določiti natančnega datuma, d oči m je prosil kitajski zastopnik dr. Alfred Sze, naj mu dajo dovolj časa, da se bo mogel sporazumeti s svojo vlado. Nato se je seja odgdila do jutrišnjega dne.
Predsednik sveta Aristide Briand je smatral resolucijo za nekako "salomonsko razsodbo", ter je izrazil svoje prepričanje, da se bosta Kitajska in Japonska slednjič uklonili, četudi bo treba resolucijo revidirati.
Zaenkrat določa resolucija naslednje:
Do 16. novembra mora zapustiti zadnji japonski vojak mandžursko ozemlje; kitajska vlada mora storiti vse potrebno, da bodo japonski interesi v Mandžuriji zadostno zaščiteni; kakorhitro bo Mandžurija izpraznjena, naj se začno direktna pogajanja med Kitajsko in Japonsko.
TOKIO, Japonsko, 22. oktobra. — V slučaju, da sprejme svet Lige narodov resolucijo, ki določa u-maknitev japonski čet iz Mandžurije, bo Japonska izstopila iz Lige narodov.
To se je izvedelo danes iz povsem zanesljivega vira. Navzlic temu je pa izjavila vlada, da ima dosti upanja, da bo zadeva mirnim potom uravnana.
SANGHAJ, Kitajska, 22. oktobra. — Danes je dospel sem z letalom Kaj Sek, načelnik nacionalistične vlade v Nankingu, da se udeleži konference z zastopniki kantonske vlade.
Ako bo konferenca uspešna, bo dovedla do sporazuma in združitve vojaških in političnih sil Kitajske.
MUKDEN, Mandžurija, 22. oktobra. — Japonski vojaki in aeroplani so danes zopet stopili v akcijo v. provinci Heilung Kiang. Vojaštvo je začelo prodirati v severni del Mandžurije.
Kitajski vojaki, ki so zvesti governerju Cang Hsue Liangu, so se jim postavili po robu ter skušali razdejati most, vodeč preko reke Nonno. Ker je most japonska last, so japonski letalci metali bombe na Kitajske.
Vsled bitke pri Heilung Kiang so resno ogroženi tudi ruski interesi, kajti vzhodno-kitajska železnica, katero kontrolira Sovjetska Unija, teče skozi ta-mošnje ozemlje.
Sem je dospel general Sirkava, bivši japonski vojni minister.
C00LIDGE POMAGA BREZPOSELNIM
Coolidge ima zaposlenih 15 mož. — Sam v far-merski obleki jim pomaga. — Popravlja vsa poslopja.
IMAM« »1 "Tli. Vi . 2-J ..ktobra
lii\*i pr«*« !•»»>«! ni k Združen di držav. Calvin i"»M>lid«re. st»»ri vw v s»voji mot i, da ]»<»uia*:a br**2|H>-
M»lnim.
Že nekaj tednov ima Coullidge v 5r«»rski va««i. kj**r j*- bit r>>j*-ii. zaposlenih (M-tnajst ljudi, ki popravljajo staro farniersko hišo.
— Iineti iwtnajst mož. da |m»-pravljajo farmerska poslopja, je težje delo kot pa biti predsednik Združenih držav, — je rekel Coolidge.
Oblečen v navadno delavsko o-hfcko s škornji. ki mu segajo do kolen, je nadzoroval .">!♦ let stari bivši predsednik svoje delavee.
Poleti je bilo slišati, da namerava Coolidge s svojo družino odpotovati v Evropo, mesto tega pa je družina prišla v ta priprosti gorski kraj in se nahaja še vedno tukaj.
Med delavci so večinoma pre-bivalei iz Plymoutha in med njimi so mizarji, barva rji. zidarji in poljski delavci.
Slikarji so najprej belo pobarvali sobo. kjer je stari Coolidge zaprisegel svojega sina kot predsednika Združenih držav. Klet so eementirali in izvršili še več drugih popravil.
Skedenj je bil pobarvan tem-nordeee, ves hlev pa je bil predelan.
Prihodnji teden bodo gozdarji posekali smreke za božična drevesa in bodo prostor izpremenili v pašnik za Coolidgevo živino. Delavci bodo dobili drevesa po "h) centov sveženj in bodo pri prodaji imeli lep dobiček.
Vsa popraviila je Coolidge večinoma osebno nadzoroval. Pogosto je vzel kak čopič in sam pobarval kak del stene ter s tem pokazal delavcu, kako mora barvati.
Coolidge pogosto tudi lovi ribe, pa tudi s puško gre večkrat v gozd fin strelja jerebice.
Tekom dveh tednov se bo Coolidge vrnil na svoj dom v 'Northampton. kjer bo zopet pričel pisati za časopis.
stara vdova it mlad ženin
CH Hi AGO, 111.., 212. oktobra. — Mrs. Sarah B. Brown, ki je bila poznana kot najbogatejša vdova v Kvamrtonu. *e je poročila z 2!) let starim Harry Wills, ki prodaja avtomobile neke družbe in se je seznanil, ž njo, ko ji je prišel ponujat avtomobil v nakup. ' i
_L_
Pred desetimi leti je poročila 26 let starega Jacka I)k\vnzerja. od katerega pa se je ločila leta 1!»29.
Njen mož Eward F. Brown, ki je umrl letu 1012, ji je zapustil tri milijone dolarjev.
NIŽANJE PLAČ _NI NA MESTU
Sistem, ki ne dovoljuje primernega dohodka, ni pravilen. — Vlada je baje upravičena do vmešavanja.
1U»KT<>X. Mu». 22. oktobra. I>elav<ski tajnik \V i liani X. l))taL j»- v *\oj»-iii govoru svaril industrijalce proti znižanju plač delavcem.
—	Kapital, delo iu |>o*»|ovaiije. — jf rek^l l>o*k. — upravičeni do primarnih dohodkov v vsakeiu podjetju. Vsak sistem, ki ne dovoljuje primernega dohod-( ka eni zmed omenjenih treh skupin. ni pravilen.
I)oak je rekel. da vlada n«» bo vmešavala v zadeve svetovn« trgovine tekom velike krize.
—	Ako se zahteva, da v času prosperitete vlada nima pravice vmešavati se v industrijske in trgovske zadeve, se mi zdi jasno, da se vlada tudi ne vmešavala v t»-zadeve ob času slabih gospodarskih razmer.
PlTTSBCKlfH, i-a.. 22. okt. — V svojem govoru pred trgovsko zbornico je rekel senator James J. Daviis:	i
—	Znižane plače ne pomenjajo rešitve problema, ki leži pred nami. Noben narod ni uspeval na teoriji nizkih plač. Delodajalec, ki »ima za izgovor stroje in depresijo, da zniža delavske plače, dela napačno in krivično.
AMER. SODIŠČE DELI BATINE
Možu, ki je že petnajst let pretepal svojo ženo, so dali pet udarcev s palico.—Po prestani kazni se je odpeljal na zabavo.
1 JALTI M« »DE. M »T . 22. okt.h
bra Ži- tretji.- to leto. j»- s«»diš»-e rabilo sramotilen steber, na ka-
t ere pa privežejo kaznjenca in mu naštejejo na hrbet batitie. kolikor mu jih sodišče določi.
Danes je bil deležen te kazni, na sodnijskem dvorišču Charleij Leni ley. ki je dobil pet udarcev po hrbtu, ker je pretepel svojo ženo.
Sodnik Eugene O* Dunne j;* vsled pričevanja Lendevc-ve žene spoznal obtoženca za krivega, da je petnajst let pretepal svojo ženo. Žena je sicer prosila sodnika, naj možu prizanese in naj ga ne kaznuje s tepenjem. T«xUi sodnik je bil neizprosen in šerif ga je privezal k stebru in jra s palico petkrat pošteno udaril po razgaljenem hrbtu. Po kazni so Lem-leva njegovi prijatelji odpeljal: na prijetno zabavo.
V NEW Y0RKU JE BIL
NAVDUŠENO POZDRAVLJEN
Včeraj se je izkrcal v New Yorku francoski ministrski predsednik Pierre Laval v spremstvu svoje hčere ter precejšnjega števila francoskih finančnih izvedencev. Newyorska občina mu je priredila svečan sprejem. V imenu ameriške vlade ga je pozdravil ameriški državnik tajnik Stimson.
advokat se je ustrelil
•READING. Pa.. 22. oktobra. — Daleč okoli znani odvetnik John A. Keppelnian. je danes umrl v bolni'nici vsled strela v glavo. Njegov šofer ga je našel ranjenega v njegovem stanovanju. Poleg njega je ležal revolver.
sneg v coloradu
DHXVER, Colo.. 22. oktobra. Sneg. ki je zapadel dva tedna prej kot navatlio, je ustavil ves avtomobilski promet med Salido in Ciunnison. O snegu poročajo tudi iz okolice Pueblo, Colo, in v Cnisto Mountains ob meji države New Mexico.
"AKRON" JE V LAKEHURSTU
Največji vodljivi balon bo šele tedaj nadaljeval s poleti, ko mu bodo popravili motorje.
LiAKEHURST. N. J.. 22. oktobra. — Največji zakoplov na svetu "Akron" je danes priplul iz Akron. O. v Lakehurst.
Iz Akrona je odpeljal ob 4.30 popoldne in se je pokazal nad hangarjem v Lakehurst ob 2 ponoči. Ni pa takoj pristal, temveč je križaril še štiri ure. potem pa se je spustil nižje. Zvlekli so ga v hangar in ga privezali poleg "Los Angeles".
Zdaj ne bo vprizoril nobene vožnje, dokler ne bodo popravili motorje.
Med gledalci je bil tudi dr. Hugo Eckener, ki je pripeljal zrakoplov "Uraf Zeppelin" v iz Nemčije v Ameriko. Eckener je čestital poveljniku Rosendahlu za spretno vodstvo zrakoplova.
Rosedahl pravi, da "Akron" nima one hitrosti .kakor so pričakovali. Rekel pa je. da so našli napako v propelerjih, in da jih bodo nadomestili z novimi.
oce sedmih otrok
obsojen na smrt
ELIZABETH. N. J., 22. oktobra. — Danes je bil obsojen na sinrt v električnem stolu Oiuscp-pe di Dolce, star 50 let in oče sedmih otrok, ker je umoril policista Johna McCann. Usmrčen bo 6. novembra.

FORD IZGUBIL NAJBOLJŠEGA PRIJATELJA
Ford ni stopil v sobo, kjer je z Edisonom zadnjikrat govoril. — Hoče se spominjati svojega prijatelja živega.
WEST ORAiNGE, N. J.. 22. okt. Dasiravno j«' prišel avtomobilski kralj Henry Ford iz Detroita na pogreb Th oni asa A. Edisona, vendar ni hotel gledati v obraz mrtvega prijatelja.
—	Vedno se ga bom spominjal, — je rekel Ford Edisonovenm sinu Cliarlesu. in njegov glas se mu je tresel. — kot je bil. ko sem zadnjikrat govoril ž njim. Hočem. da imam v pomirili živega Toma. ne pa mrtvega.
Ko so njegovo družino in družino Harvev S. Firestona peljali v sobo. kjer je ležal Edison, je Ford ostal pri vratih in izrekal gori navedene besede.
Vsako leto je Ford s Firestone-jem obiskal Edisona in svoje po-povore so skoro vedno imeli v veliki s«,bi. kjer je Edison ležal na mrtvaškem odru. Ta njegova pot je bila drugačna, kot so bile prej. Edison, njihov tovariš v kempi in ribolovu, je bil sedaj mrtev iu Ford ga ni mogel videti.
—	"Ne grem v to sobo, — je rekel Ford. — kajti ravno v tej sobi sem zadnjikrat govoril ž njirti.
Firestone pa je bil drugačnega mnenja : s sklonjeno glavo, z rokami na hrbtu prekrižanim. ie stopil k mrtvaškemu odru. Nepremično je stal nekaj minut. Ravno, ko je vzel žepni robec, da bi si obrisal solze, pristopi Mrs. Edison, ki ga je najbrže opazovala. in ga pelje v najbolj oddaljeni kot sobe. Tam je bilo zbranih mnogo Edisonovih prijateljev.
Na pomolu v je zbrala velika množica ljudi, nakar se j»> začel1 v spremstvu dvestotih policistov pomikati svečani sprevod pro»i mestni hiši. kjer je pozdravil francoskega državnika mestni župan Walker. Pri sprejemu j»» bil navzoč tudi general Pershing, ki je poveljeval tekom svetovne vojne ameriškim vojakom v Franciji.
Po sprejemu se je podal Laval s svojim spremstvom na Pennsylvania postajo, okoder se je odpeljal v Washington.
WASHINGTON. 1). C.. 22. okt.
Danes popoldne sta dospela sem francoski ministrski predsednik Ijaval in njepova h«*erka. Na kolodvoru ju je pozdravila silna množica občrmstva.
Tekom vse vožnje iz New Yor-ka v Washington je Laval živahno razpravljal z ameriškim dri. tajnikom.
Zvečer sta bila Laval in njegova hči gosta v lieli hdši.
Jutri bo imel francoski državnik več važnih posvetovanj s predsednikom Hooverjem.
MORILKI
SO NA SLEDU
Plahta najdena izven mesta. — Mrs. Judd je bi-najbrže zmešana. — Vzrok je bila ljubosumnost.
sovjetski zastopnik položi cvetje na edisonov grob
WEST ORAINGE, N. J.. 2. okt. Zastopnik ruske sovjetske vlade je včeraj položil na pokopališču v Rosedale, N. d., na Edisonov grob 50 rdečih rož. Edisonova vdo va (in ostala družina je bila pri Vm navzoča. Joseph Michael je v -imenu sovjetske vlade izrazil sožalje Edisonovi družini.
LKlS ANGELES. Ca , 22. akt. Policija sedaj preiskuje podzemske votline okoli mesta, ker se domneva, da se Mrs. Judd. ki je
ustrelila Miss Hedwig Samuel.on in Mrs. Agnes Le Roi. skriva v kaki votlini.
Policija je našla v neki jami plahto in nekaj hrane.
— Vsa znamenja kažejo. — je rekel detektiv Davridson. — da j" to slučaj blaznosti. Vzrok umora je bila ljubosumnost, toda Ijubo-bosumnost na kaj. še ni bilo do. gnano.
Djavidson pravi, da policija ni našla še nikakih direktnih zvez med temi tremi ženskami.
Da je bila Mrs. Judd zadnje čase vedno zmedena, pričajo njeni prejšnji goopodarji.
Policija je popolnoma opustil-i domnevo, da je imel Mrs. Judd moškega pomagača.
čudna poslednja želja
DES MOINES, Iowa. 22. oktobra. — Dr. Oscar W. Lowery. 86 let "stari zdravnik, ki je v nedeljo umrl, je v svoji oporoki izrazil nenavadno željo.
— V slučaju smrti. — je zapi sal v svoji oporoki. — me oble-cite v gorko spodnjo obleko iu v najboljšo mojo obleko. Obrnite moje telo nekoliko na desno stran, ravno tako tudi glavo.



jMeglede kje živite,
v Kanadi ali Združenih Državah
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se posla« žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po
4 °/o
Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih po&tah naslovljencev točM ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslevljend prejmejo to raj denar jami, km iiifc teas, M nadaljnih potov In stroikov.
Posebne vrednosti ao tudi povratnice, U ao opremljen« • podyKol naslovilencev ln iigom zadnjih poftt, kater« dostavljamo poflttla« tel jem v dokaz pravilnega Izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznik« v atateJC M« sreče pri dela radi kompenzacije, kako* mnocokrat v rasnih alt« čajih tudi na sodni jI t stari domovini.	_j
Sakser State Bank
82 Cortlaiidt Street	New York, H. Y,
-Telephone BArclay 7—0380 «11 0381 ■
1 III
Owned and Publish** by HbOTBNIC POBUSHDH} COMTiNI
(A Corporation).
L.
BoMdlk. Trna.
of bnHnw of tt» corporation and addresses ol ibore otfleers: 18th ItTMt, Bora orb of Manhattan, N«v York City, N. Y.
QLAI NABOD1 (Talcs at the People)
Daj Except Sundays and Holidays
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 23, 1931
THE LARGEST SLOVENS DAILY i» U. 1* A.
KARIJERA MINISTRSKEGA PRED-
SEDNIKA LAVALA % -
Presenetljivo karijero je napra-1 bivši skromni odvetnik prvič po-
eetta
In
Sa pol tata ■a četrt leta
aa Ameriko __$6.00
___.$3.00
..»1.50
Za Mew York aa oelo leto $7.00
Za pol leta-------------$3.50
Za toosamstvo sa celo lato —47.00
Za pol leta -----------------------$3.50
Subscription Yearly $0.00.
Advertisement on Agreement.
"Olaa Naroda- frfaaja
daa lsvxemAl nedelj In premikov.
DopUd brca podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poMUatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov.
pndmo. da m nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"QLU NARODA", III W. lit* Street. Ni« York. N T. Telephone: CHelsea $—387$
NOVA METLA
K«»lik<> upanj je ž<- razblinilo v nič na EHU Islandu, iiu Otoku hoIza !
Koliko tiso«"* j»ris<'lj«'!i<M'V že dospelo na KI lis lslaiul, ki so zrli z njega newyorsko metropolo, pa jim je bil vstop v 44obljubljeno" deželo zabranjen.
Koliko družin je že bilo ua tem otoku neusmiljeno ločenih, kako pretresljivi prizori mj že tam odigravali!
Na t i so<"e ljudi je poželjivo opazovalo newyorske nebotičnike. ni jim'bila izpolnjena želja, da bi stopili v deželo brezmejnih možnosti.
Ellis Island je bogat na tragedijah in je zares prepojen s solzami.
Mnogo pritožb se je že slišalo, kako ravnajo s priseljenci na tem otoku. Nekatere pritožbe so bile upravičene, nekatere ne.
Razveseljivo je, da so se v zadnjih letih razmere na tem otoku znatno izboljšale.
Posebno so se ponavljale pritožbe, da tamošnji urad-
vil sedanji francoski ministrski predsednik Pierre Laval, ki se je povzpel tako visoko od siromašnega odvetnika. Njegovo življenje je znano malo in tudi njegova karijera je šla svojo čudovito pot skorajne-opaženo. Kot sin kmečkih staršev je prišel na glasovito Ecole Sainte Barbe, kjer se je temeljito usposobil za svoje poznejše delovanje v odvetniškem poklicu in parlamentu.
V mračni pisarni na Faulbourg Saint Martine se je odvetnik LžN val težko boril za obstanek. V njegovo pisarno so prihajali večinoma siromašni ljudje. Laval se je vedno zanimal za politiko, na političnih shodih je nastopal vedno na skrajni levici in končno je prišel v pariški občinski svet. S 3Q leti je postal župan v siromašnem severnem predmestu Pariza Aubervilliersu. V tem kraju prebivajo skoraj sami delavci in siromašni ljudje. Leta 1914. je bil izvoljen za narodnega poslanca, sedel *e med socijalisti, ni pa igral nobene večje vloge. Po vojni, ko so se komunisti in socijalisti sprli, se je umaknil iz politike ter se začel zavzemati za zaščito najemnikov. Kmalu je postal v tem pogledu pravi trokovnjak in tudi njegova odvetniška pisarna si je zelo opomogla.*Lavai je kar naenkrat obogatel, preselil se je v vilo Said v najlepšem delu zapadnega Pariza ter si uredil krasno stanovanje z veliko galerijo slik.
Vrata visoke politike so se mu odprla sama, Caillaux in Briand sta mu pomagala vstopiti. Poleg Bri-anda vidimo v Locarnu skromno v ozadju tudi Lavala. Tu je začel
segati v zunanjo politiko. Nekaj respekta pred velikem ueieljem Briandom mu je ostalo še sedaj. Na zadnjih volitvah prezidenta je kljub tajnemu glasovanju oddal svojo glasovnico javno in napisal na njo Briandovo ime. Ko je nastopil Poincare z zaščito franka -in domovine, se je Laval zopet umaknil iz politike. Začel se je potegovati za mesto v senatu. Kmalu je postal senator in kot tak je bil še bolj častihlepen. Kmalu mu je postalo jasno, da v Parizu ne bo mogel napraviti politične karijere, temveč, da se mora nasloniti na provinco. Kupil je nekaj provinci j alnih listov in z njihovo pomočjo je prišel lani v Tardieujevo vlado kot minister dela. Posrečilo se mu je doseči sporazum med delodajalci in tekstilnimi delavci, ki so bili stopili v splošno stavko. Ko je bila pozneje preprečena tudi rudarska stavka, so Lavalove politične akcije znatno poskočile. Laval je pa dobro vedel, da preprečiti stavko še ne pomeni odstraniti gospodarsko krizo, in zato je vedno priporočal ukrepe, da se gospodarstvo sploh izogne stavkam.
Laval je kot politik in državnik čudna izjema. Na svoje visoko mesto je prišel bolj pod vplivom razmer kot po svojih posebnih zaslugah. Niti kot govornik se ne odli-
Medved v Kamniških
4.	oktobra zjutraj je krenila iz Kamnika večja lovska družba (1 + lovcev in 10 gonjače v) na Menimo .planino nad srnjad. Lovili so v revirju, ki je last kamniškega odvetnika dr. Trampuža in gostilničarja Cererja. l^ovci so bili seveda prav dobre volje in ni'" čudnega. da so tudi marsikatero uganili o medvedu, ki straši no planinah in o katerem nekateri sploh niso verjeli nobenega pripovedovanja. Mislili so pač, da je to običajna lovska potegavščina.
5.	oktobra ob 7. uri zjutraj se je pričel prvi pogon, v katerem j»* izgubilo življenje 7 komadov sr-lijadi. Vreme je bila krasno, brez najmanjšega oblačka na nebu. Bervar, Keršmanc in Stergar ml. so imeli nalogo, tla zaprejo pot divjačini proti štajerski strani, in ravno ko .so se hoteli pomakniti naprej, so zaslišali v daljavi okrog (iOO metrov nekako renčali je in godrnjanje, katero .je od časa do časa nadomestilo zamolklo rjovenje. V tem so so sestali s Karlom Prelesuikom. ki je tudi slišal eudin* glasove, o katerih s: nihče ni mogel raztolmačiti. odkod prihajajo. Eden izmed lovcev je menil, da je to najbrže x*a-
planinah. | brnil in zbežal v velikem diru i proti gošči. Tekel je približno 1 km. nato pa se je zgrudil na trato, da si izliže rano. Tu sta ga presenetila Pre lesnik in Stergar
njeni srnjak, drugi pa se niso kuje posebno in zdi se, da hoče o-j strinjali s tem. kajti srnjak ni stati tudi kot ministrski predsed- mogel oddajati takih glasov. Pre-nik anonimen. Nimam smisla za] lesnik ill Stergar sta pohitela na-dramatiziranje — je dejal v neki) prej prvi po <les|li straiii, drugi debati in s tem je najboije ozna- j pa po sretu„i dočim so ostali lov-- svojo osebnost. Kot ministrskil ci ZilostaU. Kenčanje neznane zve-
še ni prenehalo, pa začujeta
čil svojo osebnost.
predsednik je pa Laval pokazal, da. n je mož široke koncepcije in redke1 uvidevnosti.
in oddala nanj 2 strela. Že strel Kersnika je bil smrtonosen: odprl je medvedu aorto na vratu, vendar pa bi medved po mnenju lovcev živel še do večera.
Seveda so se sedaj zbrali okrog medveda vsi lovci, ki se pač niso nadejali takega lovskega plena. Mcdbed pa je tudi res krasen ek-sem.pl ar. Iztegujen meri 2.SO m in tehta 210 kg. Sodijo, da je star najmanj 12 let.
Ustreljeni medved je že nad tri leta strašil po Kamniških planinah. Zasledil iso ga na več krajih, videl pa ga ni nihče. Lani se je raznesel glas, da je trgal ovce na Men in i planini. Sledovi so res pričali .da je hodil medved v vas h koštrunom. ker so pa pozneje ugotovili, da so se na medvedov račun mastili z ovcami oglarji, so vsi pač mislili,- da je vse govorjenje o medvedu le bajka.
Smrt stoletne starke.
Te dni ji- neizprosna smrt uničila življenisko nit 100-letu i krepki kmečki materi Pačnik Antoniji iz Smart na pri Klovenjjrrad-cn. ki je bila kljub zelo pozni sta-sti do zadnjega čila in sveža: ei-tala je popolnoma brez očal. isto-tako tudi šivala. Pila je mati 11 otrok, izmed ter je bilo 1) fantov-vojakov. Najstarejši sin je star
morilec m0h0rk0 se je v zaporu obesil
Maribor, 12. oktobra.
Včeraj popoldne ob IG. uri je paznik lgpaeij Ploj. opazil, da visi zloglasni razbojnik Rudolf Mohorko v svoji celici št. 34 obe-
...	.	....	.	XT .	. , ... šen poldrugi meter od tal na o-
liiki ravnajo s priseljenci precej ostro. Nadzorniki so bili; mrežju okmt ubve!iti, je uemudo-
Btrogi in niso mogli vedno razlikovati meti gotovimi razredi priseljencev.
Sedaj je,pa»dobil Ellis island novega gospodarja .v osebi Edwarda-CVrsia. Pravijo, da nova metla dobro pometa, in upati je, da bo tuli ta.
Pričakovati je, da se bodo završile na Ellis Islandu važne izpremembe, kot se skoro vedno zavrže, ko nastopi novi priseljeniški komisar svoj urad.
Kmalu nato se pa pojavijo očitki.
Če vsa znamenja ne varajo, bo pod komisarjem Cor-sijem drugače.
Prvič jc Corsi sam priseljenec, in drugič, kar je še bolj važno, on pozna ljudi in ima veliko razumevanje za probleme priseljenca.
Zadnjih petnajst let se je popolnoma posvečal • soei-jalni preskrbi.
Kot predsednik "llarlem House" si jc pridobil zavidanja vreden sloves, in tekom svojega delovanja je zbral veliko izkušenj, ki mu bodo v novi službi dosti koristile.
V bližini 4'Harlem House" prebivajo zastopniki 27 narodov, s katerimi je bil Corsi v neprestanem stiku.
— Vsi so prihajali k nam. — je dejal, — in so nam tožili svoje gorje. Dobili smo vpogled v njihovo življenje in v njihove običaje ter jiui skušali na razikneii način pomagati.
Ako se da iz preteklosti sklepati na bodočnost, je prišel na Ellis Island pravi mož.
Naši po Ameriki
Cilavni odbor .Jugoslovanske ' v katerem se mu sporoča, da je Katoliške .lednote, katera ima" z odliko izvršil izpit v latinščini, »voj aedež na Ely. Minil., se je se-! in kot nagrada mu je dana šti-stal v pondeljek, dne 19. oktobra. ! pendija v znesku $300 za nada-
v Chicagi na igredni seji, ki ju jc sklical glav®i predsednik Paul Bartol. Izredna seja gk odbora, katere se je udeležil ves odbor Jednote, broječ 12 članov,§je izvolil za bodočega glavnega tajnika Jugoslovanske Katoliške Jed-note Antona Zbašnika, bivšega glavnega predsednika Jed note, iz Pittaburgha, Pa.
— Bluest M. Zupančič, sin podružnic ▼ Cleveland« je Oberiin kolegija,

1 je van je študij. Ernest je dosedaj pohajal na East High šolo in dobil je visoko nagrado, akoravno je^ tekmovalo z njim 600 drugih učencev.
— Preti par dnevi se je v Bar bertonu opekel rojak Jok. ll?tti iz 14. ceste, pl. d. Kimelc. Delal je v tovarni Pittsburgh Plate Glass Co. pri kemikaliji, ki ga je prav nevarno obžgata po obrazu in telesu. Nahaja se v Citizens Hospital,
ma predstojništvo sodnih zaporov. ki je od redilo, tla so samomorilca sneli, obenem pa pozvali k njemu tudi uradnega zdravnika doktorja Zorjana. ki pa ni mogel storiti ničesar drugega ko ugotoviti Mohokovo smrt.
Mohorko se je obesil s svojim pasom, katerega jc privezal na okno. V preiskovalnem zaporu, kjer je zaradi varnosti nosil jet-niško obleko, je bil Rudolf Mo-horko, precej miren. S pazniki, ki so ga posebno skrbno nadzorovali, kakor tudi s preiskovalnim sodnikoai dr. Crmov&kem je govoril vedro in prijazno. Večkrat pa je dejal, da se ne bo dal soditi in obesiti, marveč, da bo samega sebe sodil. Te njegove izjave niso niti pazniki, niti preiskovalni sodnik jemali preresuo, ker ni kazal nikakršne razburjenosti in potrtosti.
Tudi včeraj dopoldne je bil veder in opoldne je s tekom pojedel kosilo. Za samolastno justifi-1 kacijo se je odločil najbrže šele popoldne.
Po odredbi sodnika so truplo razbojnika takoj odpeljali na mestno pokopališče ua Pobrcžju, kjer so ga v vsej tišini pokopali.
Mohorko je bi nezakonski sin služkinje. Dto 9. leta je živel pri teti v Gradcu, kjer je hodil tudi v šolo. i)d 9. do 12. leta pa je bival pri babici v Studencih. Tam je dovršil vse razrede ljudske šole. Govoril in pisal je slovensko in nemško. Po šoli je postal pastir in mali hlapec pri raznih posestnikih v okolici Maribora, pozneje |>a tovarniški delavec in hlapec.
Prvič je bil v ječi leta 1923 zaradi tatvine in do leta 1928 so ga zaradi različnih deliktov kaznovali še petkrat. Zadnja kazen je trajala leti dni ječe. Iz te ječe je odše) k vojakom v Ljubljano, od koder pa je čez mesec dni jM>beg-nil in se kot vojaški begunec skrival pod tujimi imeni v obmejnem jugoslovanskem in avstrijskem o-zeinlju. Včasih je delal, večinoma pa kradel in ropal.
'Dne 24. septembra 1929 leta jena padel z Rudolfom Kovačem dva posestnika pri Devici Mariji v pušeavi. ki sta nosila iz Maribora okrog 23 tisočakov. Hotel ju je oropati, pa se mu to le ni
srečilo. »Štirinajst dni nato je z istim pomočnikom ubil in oropal v Sobru loosestnika Rudolfa Kanclerja. Teiuu jc vzel 1700 dinarjev. Letos. 31. marca je pa v Jc-loveu ubil vso Dobajevo družino 5 oseb. Plen pa je znašal komaj 2000 Din. Že poprej pa je umoril tudi posestnika Fingušta iz Podobe pri Pragerskem. kar je priznal šele v preiskovalnem zaporu. Vsega skupaj je imel na vesti 7 roparskih umorov iu tatvin, tako da je dosegel žalostni sloves največjega zločinca v Sloveniji. Za njim se je sedaj zakril grob in javnost se je oddahnila.
Tukajšnje sodišče je izpustilo posestnika Šumandla iz Limbuša. katerega je morilec Mohorko obdolžil soudeležbe pri umoru posestnika Fingušta. Fstavli so tudi nadaljnje postopanje proti njemu.
oba lovca glasno rjovenje, ki je} iet. Pogreb se je vršil ob pol-
noštevilni udeležbi tucli od daleč, >aj je bila radi starosti znana celemu okraju.
škotka - sultanova žena
moglo biti oddaljeno kvečjemu ;>0 metrov. Nenadoma pa zagleda Stergar v daljavi 20 metrov pred seboj ogromno črno nmso. ki s-.> je premikala na trati med drevjem. Črna masa se opre na sprednje šape in pogleda proti njima in lovca sta z velikim začude* njem videla, da imata pred seboj ogromnega medveda. Oba lovca, ki sta korakala z nabito puško v roki. se nista dosti pomišljala. prvi pomeri Stergar iz daljave s do metrov in pogodi zver v prša. Prelesnrk pa takoj za njim v vrat. Zver se zruši iu ko so se ji lovci oprezno približali, je bilo že ]xj njem.
Medtem pa prihaja od nasprotne strani lastnik revirja dr. Trampuž in graščak iz Drda pri Lukoviei" Anton Kersnik, sin pisatelja Janka Kersnika, ki je povedal, da je pred par minutami streljal na medveda. Stal je na straži, kar mu prihiti nasproti v lahnem teku s smeri proti štajerski meji velik medved. Kersnik je streljal nanj iz daljine 30 do 35 metrov iz drillinga in pogodil zver v vrat, kjer je najbolj občutljiva. Ko pa je hotel oddati nanj drugi strel, se jc medved o-
jT

CENA
dr. kernovega berila
JE ZNI2ANA
Angleškoslovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo
Nedavno teijju je vzbudil pri sprejemu na angleškem dvora' silno občudovanje sijajen nakit neke dame. ki jc bila predstavljena dvoru. Lastnica nakita je bila neka lepa Škotka. Helen Wilson. ki je imela ua sebi drža v n*1 dragulje sultanata iz Johore. Skotka se je omožila s sultanom iz Johore ter je došla ob strani svojega soproga, ki blestel v svoji svetlomodri, z zlatom obšiti u-niformi. okrašen z vsemi svojimi redovi. Sultanova žena jc ime!a na glavi tijaro iz dijamantov z grbom johorske države, katere ogrlica iz najdragocenejših dra gib kamenov; dve dolgi verižici dijamantov sta ji viseli do pasu. dijamantni uhani so segali skoro do ramen, zapestja so bila pokrita s širokimi dijamantnimi za pestnicami. Ta državni nakit " gromne vrednosti so ' prinesli v London poti posebnim varstvom. Ko ga je sultanova žena odložila, so ga takoj spravili v jeklene o-boke neke banke, dokler se ne povrne s svojim možem uazaj Indijo.
ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI.
Michael Chok. R. t. Middl-braneh. O.. $1.00.
Denar sprejeli in ga bomo poslali na določeno mesto.
Uprava.
Naročite ga pri
knjigarni 'glas naroda'
216 West 18th Street New York City
V sovjetski Rusiji je še veduo na dnevnem redu razpravlja nje c vprašanju, kako bi se dalo najbolje urediti razmerje med obema spoloma.
O tem vprašanju je nedavno razpravljala tudi neka družba \ Moskvi.
Govorili so to. govorili so ono, kar in kakor je pač kdo vedel ir. znal.
(Nazadnje pa je o*rlasil znani komunistični voditelj Radok: Stvar jo zelo priprosta: v starih časih je vladal matriarhat (maii je odločevala), potem je vladal pa-triarhat (oče je odločeval), dan«'s ]*a rešuje take stvari sekretari-
jat (tajništvo stranke).
V 1'zliorodu na Slovaškem >*•» ustanovili poročene ženske ''društvo poročenih žena". Članice društva postanejo lahko samo oinožene ženske, ali pa ločenk«', ali vdove.
Kakšno nalogo je prevzelo vii društvo, še ne vedo; eni domnevajo. da b«» društvo v prvi viMi nadziralo zvestobo mož, dru-di pa trdijo, da bo nadziralo v prvi vrsti zvestobo — svojih članic .. .
Sodnik je obsodil nekega far merja na tri leta ječe. ker je n-krade! dve kokoši in jih proda'.
Ako bi farmer ukradel dvajset tisoč kokoši in jih prodal, bi la'i-ko najel dobrega advokata, p« bi bil prost in bi mu še precej denarja ostalo.
*
Nekateri kapitalisti pravijo, da bi skrčenje plač izboljšalo obstoječi položaj.
Ali so zlobni ali so pa blazni, da si drznejo trditi, kaj takejra
Saj so vendar znižali šesteriiu milijonom delavcev plače in zaslužek za celih sto procentov, no. pa kaj imamo sedaj! Kje je opažati kako izboljšaije?
Oh, kako čuden je ta svet '.
Kako neumno bezlja in divja moški za žensko. To divjanje in bezljan.je običajno šele takrat
poneha, ko ga o»a ujame. *
Angleška bombažna iudu.-drij i si prizadeva rta pravit i ovratnik, katerega bo mogoče po uporabi vreči meti smeti.
Pri nas v Ameriki damo ovratnik najprej v pralnico in ga šele potem vržemo vstran.
Special Interest
Accounts
Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške.
Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih j ako važno.
f Vloge obrestujemo po 4<fo
Sakser State Bank
tt COftTLANDT STRUT
NEW YORK, N. T.
O. današnji ženski svet je vse drugačen kot je bil včasi.
K advokatu je prišla mlada lepotica in ga vprašala:
—	Rada bi izvedela, kako bi se lahko ločila od svojega moža.
—	Kaj je napravil vaš mož, da se želite ločiti od njega?
—	Ali moram to povedati
—	Seveda. Povejte, kaj vam je napravil, in ee je zadosten vzrok, bomo vložili tožbo za ločitev zakona.
Itila je v zadregi. Pomislila je in rekla :
—	Pravzaprav mi ni ničesar napravil. Moža namreč še uintaiti. ampak sem šele zaročena. Ker sipa mislim v kratkem poročiti ž njiui. bi rada izvedela, kako bi s»-lahko ločila od njega, če bi mi ne ugajal.
*
V Angliji je ueki slavu; koui-dirkač tako ošlabel. da je bil nezmožen za (Krke.
Njegov lastnik ga je začel hraniti z jajci in močnim vinom. !'<» preteku treh tednov, si je konj toliko opomogel, da je pri dirki zmagal.
Ameriškim suhaškim fanatikom bi niti to sredstvo več ne pomagalo.
*
Poleti so v' t hicagu aretirali nekega češkega profesorja.
Ker je toliko slišal o dhjem Chieagu. m je nabavil revolver ter j;* nosil v žejni, kamorkoli je šel.
Ta njegov običaj je prišel p«>-liciji na ušesa, pa ga jc aretirala.
Tako je prav. Tujezemski profesor vendar ne sme uživati v Chicago istih pravic kot jik uživajo domači gangsterji.
"O L A S If « 1 O D A -
HEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 33, 1931
THE LABQBST BLOfKNI BAILS h V. 11
KRATKA DNEVNA ZGODBA

Basra, pristanišče ob perzijskem;
zalivu.
Nastanil sem se ne periferiji mesta v mali ilovnati koči, ker med hišami v mestu nikakor ni mogoče prenašati silne vročine. Na vrtu, ki se razprostira pred kočo, sem si napravil udobno ležišče. Ležal sem dolgo časa, pa nisem mogel za-tpati. Kljub temu, da je ura že dve ponoči, se ozračje ni skoro nič ohladilo. Od časa do časa sem nekoliko zadremal in sanje so se kar vrstile. Celo v sanjah sem se moral čuditi, da tako veliko malih otrok kriči in stoka in ko sem se tako čudil, sem se prebudil in naenkrat vedel — to niso otroci, ki jcčejo, to so šakali samo njihovo tulenje je podobno otročjemu kričanju. Ni trajalo dolgo in šakali so se priplazili na vrt. Vohali so ckrcg, nobenega koščka niso pustili nedotaknjenega; prišli so tudi do mene. me povohali in se nato razočarani oddaljili. Lakota goni šakale iz puščave v obljudene kraje, kjer si poiščejo med odpadki in umazanijo, kar je sploh užitnega.
Na spanje to noč ni bilo več misliti. ker je tulenje šakalov vedno in vedno prihajalo do ušes. Umil sem se v potoku, zavžil nekaj da-tcljev m *el nato v kočo arabskega vodnika, s katerim sva se zmenila, da bova danes napravila izlet v vrt Eden. Nejevoljen, ker bi rad še nekoliko spal, je vodnik o-pravil kamelo in odrinila sva. Je tele štiri ura zjutraj in prav prijetno Jezditi, ker solnce šele nekaj ur kasneje razliva svoje neznosne žarke na zemljo. Nekaj časa sva potovala tudi še v senci palm ob potoku in ob granatovih jablani h. . Po par urah pa je vegetacija nenadoma izginila. Nato sta stopali najini kameli samo po razbeljenem pesku, ki je izžareval toploto kakor zakurjena peč. Od rgoraj je pa tudi vroče folnee storilo svoje. Človek vedno misli, da je nemogoče
VRT EDEN
prenesti In vendar prenese. Kako hitro se človek privadi na stvari, o katerih je mislil, da jih ne bo mogel prenesti.
Moj vodnik me je opozoril, da bo-jal, — to je vrt Eden.
—	Kako to? — sem se začudil, [
—	saj ne vidim drugega kakor pesek in kamenje- in tam zadaj o-samljeno drevo.
—	Čisto prav, gospod — je dejal, — to je v vrt Eden.
Ostala sva pred drevesom.
—	O ti smešna traparija, — sem mislil sam o sebi. — tukaj jezdiš nekaj ur po vročem pesku, kamenju in prahu, samo da bi videl prastaro drevo, pod čigar vejami je Eva ponudila Adamu vabljivo rdeče jabolko, da ga je ugriznil in bil za ta prvi gr-jh za vedno izgnan iz raja. Ali ne veš nič pametnejšega, kakor gledati to staro drevo?
Vodnik se je spomnil na svojo dolžnost in je začel razlagati: — Gospod, to drevo so obdali z zidom in železnimi verigami, da ga obvarujejo pred "Round the World" turistom, ker bi sicer drevo brez sledu izginilo v velikih žepih kake ameriške potovalne družbe kot spomin.
Vrgel sem še smehljajoč pogled na osamljeno drevo sredi puščave.
—	Ubcgi, mili raj, drugačnega sem si mislil v svojih sanjah, kakor si tukaj pred menoj!
Prav enako razočaranje sem doživel leta pozneje v Mezopotamiji na Abrahamovi gori. Tamkajšnji vodnik me je pripovedoval, da je bilo to nekoč veliko mesto, Abrahamove mesto. Zarezal se je in mi šaljivo poročal o neki ameriški
družbi, ki si je ogledala Abrahamovo goro. Ko je družba odšla, je imel hrib povsod globoke luknje, zato pa je bila prtljaga družbe 2a nekaj kilogramov peska težja. Če bi šlo to tako naprej, je menil, bi v nekaj letih Abrahamova gora izginila in morali bi pač novo nasuti.
G. Mumm.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW TORE, N. Y.
posluj« vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7* ure zvečer. *
Poslužujmo se vsi bres Izjeme te stare in stanovitne demače banke.
PREROŠKI GOVOR IVANA HRIBARJA PRED DVAJSETIMI LETI
Odpravi bolečine ~
Ne trpite revmatičnih bolečin in bolezni. Nabavite si stek«
lenko linimenta
PAIN-EXPELLER
Po aneksi j i Bosne in Hercegovine je visela vojna napoved Avstrije mali Srbiji kar v zraku. Na Dunaju so dobro vedeli, da mrzi aneksi j o ves jugosiovenski narod. Vedeli so tudi da je aheksija še povečala že itak močno jugoslovansko gibanje. Ker pa niso nikdar peznali duše naroda, so smatrali za edino sredstvo proti jugoslovanskemu gibanju — oster nastop proti Srbiji, da uničijo tako jugoslovanski Piemont. Zato so dunajski krogi smatrali za nujno potrebno v interesu ohranitve Avstrije, da takoj udarijo z vojaško silo v Srbijo, da pridejo do Soluna in uresničijo sanje avstrijskih vojaških krogov.
Nevarnost vojne je bila vsled tega vedno vfčja. Ker pa Rusija takrat še ni bila na vojno pripravljena, se je vsak jugoslovanski ro-dolj ub bal morebitne vojne napovedi Avstrije Srbiji.
Sredi najbolj napetega pričakovanja, če pride do vojne ali ne, je imel takratni ljubljanski poslanec Ivan Hribar v poslanski zbornici dne 16. marca 1909 silno neustrašen govor proti vojni, ki zasluži da je vsaj ob Hribarjevi osemdesetletnici zepet omenjen. Visoki avstrijski krogi so takrat divjali proti predrznosti slovenskega poslanca, toda globokega vtisa njegovega go-
Knjigarna "Glas Naroda"
216 Wc»t 18th Street	New York, N. Y.
MOLITVEN1KI
Key of Heaven:
v čelni« 1 vezano .....................1.20
V celqkl uajfUjejAi vez ............1.50
v fiuo usuje v«atm« ................1.30
SVETA URA
v platno vez.____________ .90
v fino usnje vez ............mo;
v najfinejše usnje vez 1.80 | C^lhoiic Pocket Manual: v najfinejše usnje trda i v tiu<> usuje vezauu
vez ...............................JJ#;
j Ave Maria:
S UK BI ZA DU&O	v fiuu VMtJe »«*auui
v platno vez. _____________
v fino usnje vez ............1.50
v najfinejše usnje vez lJft
....1.30
.....1.40
RAJSKI GLASOVI
v platno vez,_____-___J#
v usnje vez. ..........-........1.30
v fino usnje vez. ------1-50
v najfinejše usnje vez. l.ft
KVIŠKU SRCA
v Imitirano usnje vez. .60
v usnje vez................... Ji
v fino usnje vez.........L—
v najfinejše usnje vez. 1-20 v najfinejše usnje trda.
vez ....................................1.50
v bel celluloid vez. .......1JM
NEBESA NAS DO!*
v ponarejeno....................1.—
v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda tez ---------------------------------1M
MARIJA VARHINJA
fino vez ..................-........l.Zt
v fino usnje ....................1.50
v najfinejše usnje trda vez ......................................IM
Hrvatski molitveniki:
Itjrha jktaroitti. fina vez.............1.—
Nima Bogu. m mir ljudem, fina vez 130 najfinejša vez .........................
/vane«* nebenki, v platno...................90
fina »**z ...................................—
Vtoilae. uajfiu«*j*a ver. ...................1.60
Angleški molitveniki:
(za mladino)
POUČNE KNJlfcE
Angleško slovensko berilo ............2.—
Angle^ko-Mov. Lu slav. angl. slovar .90 Amerik« in Amerikanel (Trunk) 5.—
imfljnkt stuiba ali nauk kako se
naj- si režo k »v. maši .................10
fl«j nalezljivim boleznim ...................75
Cerkniško jezero ................................1.20
Perotniuarstvo. trdo vez.................1.80
broširauo ..................................1.50
Prva čitanka .........................................75
Pravila za oliko .................................65
Prikrojevanja perila po žlvotni
meri s vzorei ............................1.—
Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................J....................75
Praktični rarunar ...............................75
Pravo in revolucija (Pitamic) .........30
Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejalizma ....................1.50
Radio, osnovni pojmi iz Radio
tehnike, vezano ........................2.—
broširano ....................................1.73
Rarunar v kronski in dinarski
veljavi .........................................75
Ročni slov. italijanski in Hali-
janski-slovenski slovar .............90
Domači živinozdravnik .trd. vez. 1.60 ' Ročni spisovnih vsakovrstnih
<'blld'» Prayrrboofc:
v lMrva*te platui'-e rezano v halo k<*»t vratno .............
....30 .1.1«
te 1'oto Me ..................................SO
fino vezano ...............................36
C«
Key of Heaven;
fluo vezano ----------------------------Jj
v nm> vezano
t .jJflnejAe nmtje rmm------1.<0
(ZLA OORZSLK)
»jbii I .":. -fe-	'	~
broširano ..................................1.25
Domaei zdravnik po Knaipu:
trdo vez.....................................1.50
broširano ................................1.25
Govedoreja ........................................1.50
Hilri računar ...........T.........................75
Jugoslavija (Melft) t. zvezek 1.50
1 zvezek.	snopič ............1.80
Klotaralv« <Ska)irky) ....................2.—
Kratka srbska gramatika ----------------.30
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .........................30
Kako ne postane državljan Z. 1>. .25 Kaka se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenja .........50
Kak Katekizem ................................60
Kubična Računiea .............................75
Liberalizem .........................................50
Ljubavn» I« snubi ina pisma ...........35
Materija in eneriija ........................1.25
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75
.Mladeničem. 1. zv..............................50
. II- zv........................................-50
(Oba skupaj 90 centov)
Mlekarstva .......................................1.—
Nemškoangleški tolmač ................1.40
Najboljša slov. Knhariea, str.
Jejw> vez. <Kallu*efc» ................5__
Nemščina brez
1. del ....................................
■ uel ..........................................30
Neariko-slavooHlcf slovar ................2.25
Najvočji ipiamolk ljuba v nib in
drugih piaom —_______________________-.75
Slovensko irndk) dom ................L—
Ojatra boioa ...................................J*
knjigovodstvo ......................2.50
pisem ...........................................50
Solnčenje ......... ............................50
Slike iz živalstva, trdo vezaua .........90
Slovenska narodna mladina
(obsej» 45- strani i ................1.30
Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Svet« Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezaua ........................S.—
Sadno vino .........................................40
Spolna nevarnost ..............................25
Sadje v gospodinjstvu .....................75
Slavonic American Year Book ....L— Lcbenik angleškega jezika
trdo vez....................................1J»0
b ruši ra ............................—........1.23
l'čna knjiga in berilo laškega jezika .............................................60
l"vod v filozofijo (Veber)
1.50
Veliki slovenski spisovnfr: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike In trgovce ................1.25
Teliki vsevede* ............
Voščilna knjižiea .........
Zbirka domačih zdravil Zdravilna zelišča ...........
vora se niso mogli obranita, niti oni. Naravnost z navdušenjem pa so pozdravili njegov gover jugoslovanski rodoljubi. Kar je Hribar
1 1909 pro rokoval, se je po vojni tudi izpolnilo.
Najprej je izjavil Ivan Hribar, zakaj slovenski naprednjaki zaradi avstrijske zunanje politike ne morejo zaupati Bienertovi vladi. Nato pa je nadaljeval:
— Zunanjemu položaju, ki nam dela skrbi, je kriv konflikt s Srbijo. Tu se mora človek nehote vprašati, če je bilo potreba, da smo prišli v ta neprijeten političen položaj-
Odgovor na to vprašanje ni težak. Saj smo vedno delali politiko, ki je bila vsa takšna, da nas je morala temeljito pripraviti ob vse simpatije balkanskih narodov. Treba je samo opozoriti, kako je Avstrija pri raznih prilikah izrabljala, rekel bi, obupen zemljepisni položaj Srbije, da je mogla gospodarsko izžemati srbski narod. Kolikokrat se je zgodilo, da so ogrski živinozdravniki umetno ovirali izvoz srbskih prašičev, dasi v resnici te kuge v Srbiji bilo ni. In goveja kuga! Kolikokrat je morala pomagati, da se je zadovoljilo lakomnosti avstrijskih in ogrskih agrarcev na veliko škodo srbske živinoreje, pa tudi ne veliko škodo avstrijskih konsumentov.''
In ko se je svojčas bilo izvedelo, da se hoče Srbija rešiti iz naših prevročih ljubezenskih objemov s tem, da sklene carinsko zvezo i Bolgarijo; Kakšne grožnje in kakšen pritisk na obe stranki je uprizorilo avstrijsko zunanje ministrstvo, da ta namen prepreči!
Ali vzpričo tega ni umevno, da si prizadeva Srbija, kako bi se o prvi priliki osvobodila iz tega neprijetnega položaja, iz te stiske? Naj se sedanje postopanje Srbije že sodi. kakor se hoče, vendar se ji ne sme zameriti, če smatra sedanji trenotek za ugoden, da si pomaga iz stiske. In to stoji, častiti gospodje, da s} je srbski-narod svojo samostalriost in neodvisnost priboril s svojo lastno krvjo v junaških bojih, — v nasprotju z drugimi balkanskimi narodi, za katerih osvobojen je je tekla v potekih tuja kri. Ta narod zasluži torej možnost svobodnega, z nobenimi o-virami	utesnjenega gospo-
darskega razvoja in nihče mu ne sme zameriti, če se trudi, da ga doseže.
Zato bi silno obžaloval, ko bi Avstrija ne poizkusila vseh sredstev in potov, da se izogne vojni. Eno izgubljeno bitko imamo že za seboj. Premagala nas je Turčija, ko nam je z bojkotom povzročila gospodarsko škodo, ki se ne da izlahka popraviti. Bilo bi pravo hudodelstvo, ko bi sedaj še z resnično vojno spravljali v nevarnost blagostanje narodov te monarhije.
Prav nič ne dvomim, da smo kraljevini Srbiji v vsakem oziru kos in da moremo popolnoma premagati srbsko armado v nepredolgem času, ako ne dobi pomoči od zunaj. Toda, kdor se loti vojne, naj se pred vsem vpraša, kaj bov najugodnejšem slučaju prinesel kot zmagovalec domov. V tew oairu pa je, gospoda moja, od vsega začetka jasno, da v tej vojni ne bi s bojišča druzega odnesti, ko žalostno slavo, da smo premagati neenakega nasprotnika. Posledice te vojne za notranji razvoj monarhije pa bi bile nedosledne. Pred vsem nam ne more biti vseeno, če bi se dragocena kri naših vojakov prelivala za fantom, če bi matere bile{ ob svoje sinove in cele rodbine od
II. zvezek .....................................80 j svoje reditelje. Pa tudi tega ni po-
Prorokovalne karte .......' zabiti ali puščati v nemar, da bi
Ne Dobite MRZLIH NOG Bodite Udobni
VAM ni treba čakati, kdaj bo začela delovati centralna kurjava, da se boste udobno počutili v mrzlih večerih in jutrih.
ODPRITE ELEKTRIČNI GRELEC!
Žareča gorkota Električnega Grelca prodira. Oe sedi te v prijetni gorkoti, se takoj čutite odpočito in udobno.
Tudi to zimo se bo večkrat zgodilo, da boste čuli dalj kot običajno, ali prišli domov, ko je gorkota že ponehala, in boste veseli, da imate Električni Grelec za udobnost.
V vseh naših izložbah je velika izbira Električnih Grelcev. Stanejo od $4.95 naprej. Grelce, ki stanejo nad $5.00, lahko kupijo naši odjemalci po našem odplačilnem načrtu.	_ _
Tke N cw York Kdismi C ontpanv
Brookl yn Edison C ompany, Inc.
I Ke United Lleetric Li«hl and Power C ompany
New York and Ouecns Electric Light and Power Company
T lie Yonkers Electric Lijjkt and Power Company
........*
.........50N
.........60
.........4ft
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravilstva ..................-.............L£0
Zgodovina Inrtoasti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih -..........1.90
Zdravje mladine................................1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši.
J zvezka ....................................1.20
Zgodovirfa Srbov. Hrvatovin Sle-veneev (Metih)
draga vojna — in to bi bila vsekakor vojna s Srbijo — rodila gospodarsko propadanje in da bi se nam mnogo let ne posrečilo dvigniti ljudsko blagostanje zopet na stopinjo, na koji je sedaj po tridesetih letih mirnega dela.
A kaj ko bi s srbskega loka priletela puščica, ki bi nas zadela v srce? V mislih imam splošno, evropsko vojno, ki bi nam zadala ne-preračunljivo zlo. Iz Budimpešte sem dobil zanesljivo poročilo, da so vse madjarske stranke pridobljene za vojno in da si je žele: Madjarom bi krvav mednaroden konflikt, v katerega bi bila zapletena tudi monarhija, že zato dobro došel, ker mislijo, da bi v splošni zmešnjavi mogli doseči svojo popolno neodvisnost.
Naj se mi ne ugvarja, da bi naša popustljivost pomenila slabost. Ravno nasprotno je res. Popustljivost ob pravem času velja za velikodušnost, a kdor je velikodušen, ima, kakor znano, vedno javne Simpatije na svoji strani. In javne simpatije, s katerimi moramo računati. to so simpatije Evrope.
Srečen slučaj, gospoda moja, je nanesel, da more ravno Avstro-Ogrška, ne da bi pri tem trpel njen ugled, naši sosedi dati možnost mirnega sosedstva in s tem tudi srečnega razvoja. Naj bi te prilike ne zamudila! S tem bi si pridobila njeno hvaležnost. Kar je pa še več vredno: pridobila bi si tudi hva ležnost Evrope in obvarovala bi svoje lastne narode pred strahotami vojne in njenih nedoglednih po sledic.
Bojim se pa, da bomo strahovito zabredli. Kot znak tega smatram parlamentarne soareje pri našem zunanjem ministru. Ne morem se namreč ubraniti slutnje, da bodo avstro-ogrski narodi te soareje drago plačali. — V zadnjem hipu dvigam torej svoj svarilni glas. Ce ga sedaj ne boste poslušali, spomnili se ga boste vsekakor, če ne prej, pa tedaj, ko bo krvavela Avstrija iz neštetih ran.
Tako moško je govoril Ivan Hribar pred 22 leti v dunajskem parla-jnentu tako se je drznil govoriti
edino — Ivan Hribar, ta neustrašeni borec za prava našega naroda. Avstrijska vlada se je penila jeze. ali Hribarjev govor je bil tako umerjen. dasi rezek, tako resničen, dasi neprijetno doneč za vse Nemce in za — dvor, da so precej molče vtaknili njegova svarila za ogledalo. Ali modrejši niso postali v svoji zagrizenosti. — in česar se niso upali storiti leta 1909., so storili 1914. in uničili Avstro-Ogrsko monarhijo.	TL.
nekaj ucenjask1h
Veliki in znameniti možje hi stali visoko nad nami v hladnih višavah in nam tudi človeško n-bi bili nič bli/.u. če n<» bi imel t«* ali one človeške napake ali sht-bosti. ki nam jih približava in nam jih dela ljubše in milejše kakor bi nam bili morebiti dra-j»i. «*e bi bili tudi oni "navadni" ljudje. Ravno veliki možje ne za-»reše včasih kakšno takšno, kakor je navaden zemljan ne bi nikoli zagrešil.
Znameniti angleški naravoslovec Newton, eejrar ime bo živelo, dokler bo znanost igrala še kakšno vlogo v življeuju. je živel jako skromno in pripro.sto v podeželski hišici blizu Londona. 'An družbo ni maral, ker je bil vedno ves zatopljen v svoja premišljevanja. pač pa je jako rad imel svojo mačko. l)a bi mogla žival neovirano hoditi iz hiše in v hi_ šo. je dal vrata izpodrezati toliko. (hi se je mačka lahko plazila skozi <kdprtino noter ali pa ven. Nekejra dne pa je Newton opazil, da je prepeljava mačka za seboj dva mladiča. Newton je takoj mi vratih izpodrezal še dve luknji, za vsakega mladiča po eno. da bi tim«Ih tudi t« dva neoviran«« h d it i noter ali pa ven. Ko so p.-i Neutoiiovi znanci opazili ua vratih tri luknje, so se mu smejali ill so mit rekli, da je bilo pač nepotrebno izpodrezavati še dve luknji, ker mladiča lazita lahko iz
hiše ali v hišo skozi ravno tisto luknjo kakor starka. Newton se j«- nekoliko zamislil, potem pa je odgovoril : "I.ej no. na to res ui-seiii mislil ["
Nam <;!•»• na smeh. če beremo ta dogodke iz življenja tega zname-nitegji učenjaka, pred katerim se je priklonil cel* kralj, ko ga je na ulici srečal. 1'udno pa to ni. Mi. navadni vsakdanji ljudje pazimo le na vsakdanje malenkosti in smo za te zelo občutljivi; učenjak pa je zatopljen samo v svoje probleme in malenkosti niti ne opazi. Tako si prav lahko razlagamo učenjaško raztresenost in nepazljivost.
O berlinskem naravoslovcu F.. K. Augustu pripovedujejo da je ho tel nekoč določiti čas, k? ga potrebuje kamen, da pade na dno globokega vodnjaka. Spustil pa je v vodnjak namesto kamna svojo drago precizijsko uro, kamen pa je obdržal v roki. Drugokrat pa je hotel meriti hlapenje vode v Berlinu. V ta namen je postavil na streho svoje hiše skledjfo vode in hodil vsak dan gledat, koliko vode manjka. Manjkalo jo je neverjetno mnogo. Mož si tega pojava ni znal razložiti, dokler ga niso opozorili njegovi prijatelji, da hodijo nastavljeno vodo pit — berlinske kavke!
1'čeui zdravnik Koeli, ki je odkril bacila jetike, je prav dostikrat iskal svoja očala povsod, sam one na svojem nosu. kjer jih je navadno imel. V poštni predal pa je večkrat vrgel s vb j o listnico. namesto pismo. Neki angleški zdravnik pa je skočil iz drvečega vlaka sre<li vožnje. Tbil se na srečo ni; pozneje pa je pripove* .doval. da se mu je zdelo, da je doma in da je le hotel iti iz ene sobe v drugo.
Veliki modre«- Schoppeultaiter | se j«- vedno prepiral s svojo gospodinjo zaradi računov za perilo. filozof Kant pa 5 let ui šel iz i svoje hiše. ker ga je neki njegov prijatelj pustil neki>e četrt ur* čakati.
G L A 8 NIIODI
NEW YOEK, FRIDAY, OCTOBER 23 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. A.
ČAKAM TE!
SOMAN B iTVUENJA.
47
Zrn Glas Naroda priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
—	Sama ne vrjames. Silva, da te bom pustil samo, ako v resnici ne moreš iti. .Mogoče pa ti do tedaj bolečine preidejo, kajti na te ljudi se moramo nekoliko ozirati.
—	Andrej, ne morem, kakor mi je žal, mene moraš oprostiti.
Proseče jo Andrej pogleda.
—	Tako so se veselili in tam boš na svoje bolečine gotovo pozabila.
—	Ne. Andrej, saj ne veš, koliko trpim! —In zopet prične jo-k at ^
—	Andrej za trenutek molči.
—	Potem pa mi oprosti, da te za nekaj minut pustim samo, — pravi in Silva je iz njegovih besed spaznala, kako težko je zaduši' svojo jezo. — Moram jim vsaj povedati, da nas naj ne pričakujejo. Ali še kaj želiš*
—	Ne, hvala! — odgovori kratko.
Pri Klari so bili vsi potrti, ko jim Andrej pove. kaj se je pripetilo in da zaradi tega ne more priti s Silvo. Njemu je bilo še dvakrat žal. ko je videl praznično pogrnjeno mizo — po celem stanovanju je bila sama prijaznost, ljubkost, udobnost, toplota, čistost In red.
Klara ne reče ničesar; tesno stisne ustnici; kalna megla je za-grinjala njene oči; bila je razočarana.
Nagel pogled v temni, zelo resni Andrejev obraz ji je pokazal dovolj, — in vsled njegove žalosti je pozabila na svojo. Kot danes, lako togoten in resen, ni bil še nikdar.
—	Kako zelo se mi smili gospa Silva! Takoj pridem tja. da jo vidim. Andrejček bo pa kar nekaj dni otfal sploh pri nas, da bo njena noga zopet dobra.
Hvaležno jo pogleda Andrej. In navzlic svoji razjarjenosti mn i»i ušlo. kako lepo je izgledala. Nekaj materinskega, nekaj dobrega je sijalo iz njene ONebe. tla je moralo vsakomur v njeni bližini biti gorko in prijetno. In občutil je dvojno žensko privlačnost Klare, ko je zopet prišel v svoje zanemarjeno stanovanje. Bilo je temno in mrzlo. Mraz je stresal njegovo telo.
Komaj prižge svetilko v svoji sobi. ko ga Silva pokliče:
—■ Kje pa si bil tako dolgo, Andrej.' V resnici sem se bala!
—	Toda Silva, niti deset minut nisem bil iz hiše. Samo pri Klari sem povedal, da ne pridemo. Zelo so bili presenečeni. Klara bo pozneje prišla — in vse je bilo že pripravljeno. Ta večer sva uiidva pokvarila tem dobrini ljudem.
Andrej gre iz sobe. Kazburjen, nesrečen se zlekne v naslonjač; po glavi mu rojijo žalostne misli.
Silva pozvoni.
—	Andrej, zebe me! Tako mrzlo je. Ali ne bi hotel napraviti malo ognja?	1
—	Ne, Silva; ne moreni; saj veš. da ta peč nekoliko kadi in danes se nočem izpostavljati nevarnosti.
—	Pa mi daj vsaj gorko steklenico. Nič dobro se ne počutim in noga me zelo boli.
—	Vse bo prešlo.
Prinese ji gorko steklenico.
—	Moj Bog. kako dolgo te ji* to vzelo! — mu reče očtitaje, — moje telo je kot led.
—	Ni bilo gorke vode in sem jo moral šele na plinu segreti. — odgovori mirno Andrei.
—	Lačna sem! Niti kave mi še nisi prinesel.
Molče ;»re v kuhinjo po kavo. Od Klarinega božičnega kolača ji odreže lep kos.
Kako je izglelalo v jedilni omari — vse je ležalo križem po po-iieah. Surovo maslo je ležalo poleg sira. krompir je bil poleg ko luča. krožniki so bili umazani
Pred čistimi očmi mladega dekleta je Silva povesila svoje.
—• Tako zelo me je bolelo, Klara; zares! Niti vstati ne morem.
V postelji pa tudi ne bo boljše. Saj lahko ležite na divanu, gospa Silva. Ali hočete poskusiti vstati.' Tudi za vas imam zelo malo presenečenje; ne smete biti brez vsakega veselja Silvestro-vega večera. Zdaj bom samo pogrnila mizo. da bom z vsem gotova, ko vstanete. V tej sobi ni posebno prijetno in tako hladno.
—	Moj mož ni hotel zakuriti peči. — pravi Silva tožeče, _ rekel je. da peč kadi — Oh. Klara. — in prične jokati, — tako grobno sem nesrečna.
Klara jo ljubeznjivo objame. ,
—	Nabrže samo v vaši domišljiji, gospa Silva. V resnici nimate nikakega povoda, da b»i se počutili nesrečni.
— Moji stariši. moja uboga mati. — oh. tolikokrat tako zelo hrepenim po njih.
—	Saj ste jih pred kratkim videli in mož ter otrok vam morata sedaj biti bližja, gospa Silva — pripomni Klara resno. — tako. tukaj je vaše jutranje ogrinjalo, vam ga bom kar ogrnila — v desetih minutah je vse pripravljeno.
(ire v jedilnico in pogrne mizo; poznala je Silvo, koliko je bi-4a zmožna gospodinjstva. Na tihem se je kar prestrašila, ko je videla, kako je bila v omari razmetana posoda. Tko vendar ni bilo treba biti.
Iz svoje košarice vzame vse različne stvari; skledico sla ni k o-ve solate, nekaj kosov telečje pečenke, jabolčni kompot, orehe, jabolka. pecivo in steklenico vina.
Vrata v sosednjo sobo so bila napol odprta in Andrej je mogel opazovati Klaro pri njenem poslu.
Zopet pogleda sliko svoje matere; nekaj nerazumljive) ga pre-
binel
—	Mati. tako si ti želela. Dobro si mislila z menoj — zdaj šele vem!
Klara odpre okno, nato stopi k peči; našla je še nekaj gore čega premoga, katerega razgrn^. položi nanj nekoliko trsak in malih polen in kmalu je prasketal ogenj.
(Dalje prihodnjič.)
TUDI KITAJSKA SE MODER- SMRT BOGATEGA ČUDAKA NIZIRA
Na Kitajskem je bila doslej navada. tla so stariši določali, s kom ali s katero se bo oženil njihov sin oziroma hči. Po novi postavi pa. ki je stopila v veljavo letošnje poletje, stariši te pravice nima jo več. ampak si mladi ljudje lahko sami izbirajo svoje izvoljence in izvoljenke.
O prvi tožbi, ki je nastala vsled nove postave, je nedavno razpravljalo neko kitajsko osdišče. Tožilo je dekle, kateri so že stariši določili ženina, ono pa ni hotelo o tem vsiljenem ženinu nič slišati in zato tudi ni prišlo k poroki. Zavrnjen ženin je dokazoval pred sodiščem, da za njegov slučaj nova postava ne velja, ker so si stariši izmenjali običajna darila. še predno je bila nova postava sprejeta. Sodišče pa se je postavilo na stališče, da nova po-
POZOR, ROJAKI
Ii naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Ne čakajte ton j, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pr| enem sledečih naših zastopnikov
v t.
■If

^— Shipping
stava velja tudi v tem slučaju, globoko vzdihne. Prime se ga te-1 ker zakon še ni bil izvršen. Tako
/ek obup; kako bi to šele izgledalo v dveh ali treh tednih, ko Sil-j j«* dekle pravdo dobilo, va ni mogla držati v redu niti nekaj dni.
Nese ji kavo v posteljo. Toda že po prvem požirku potisne sko-deljieo nazaj.
—	Kava nima nobenega okusa. Pa tudi nimam nobenega teka.
Ali jf« je namenoma hotela mučiti! Ali pa se ni niti zavedala
svoje trme?
Andrej odnese kavo.
—	Ali želiš še kaj.' Zdaj bi rad nekoliko delal.
—	Ne. — pravi Silva kratko. — skušala bom zaspati.
Andrej se je zelo trudit, da hi premagal svojo razburjenost.
d* bi se mogel potopiti v svoje delo. iNaglo hiti njegovo pero po papirju.
Tiho je bilo okoli njejra. dokler jra ne zbudijo srebrni glasovi Evonov, ki so vabili v cerkev. Pero odloži in sklene roki k molitvi.
Z bolestnim pogledom so njegove oči iskale podobo njegove matere, ki je visela nad pisalno mizo in pod njo druga, manjša slika. ki je predstavljala staro, črnoobleeeno ženo z dobrotljivim o trazoni; glavo je imela ovito z belo ruto. Zamišljena sedi na stolu in noge drži na blazini.
Pod to podobo pa so bili stihi:
O. mati, bitje čudovito, sveto! — ^ Prijatelji ti še tako naj vneto
^	obljubljajo gradove zlate, —
le mati tvoja prav pozna te!
V	življenje varno te popelje in išče, bere tvoje želje.
V	ljubezni ji srce za te gori. pregrehe tvoje mehko odpusti, ko v zadnji sen zapre oči.
ko v zadnji senj zapre oči , in te na svetu samega pusti.
Poltiho je bral te vrstice.
—	Mati, ljuba mati! — šepeta Andrej, — nato nasloni glavi, i n levo roko. dokler so zvonili zvonTJvi. Ko je zopet dvignil glavo, je bil njegov rokav moker od solz.
(»koli pol sedmih pride Klara; na njeno zvonenje ji je odprl. V roki prinese košarico. Čez plave lase je imela privezano lahko Žida do ruto.
—	Rada bi videla gospo Silvo! — pravi. — Ali smem?
Andrej prikima; govoriti ni mogel; vrat mu je bil kot zave-ran. Pelje jo k postelji svoje žene. nato pa gre iz sobe. Majhna, rdeče zakrita svetilka na omari je razprostirala neznatno svetlobo.
—	Toda goapa Silva, kaj vendar delate! I.«epo «te nas prestrašili. Ali vam res ni bilo mogoče priti k nam? Vsi srno se tako ve-w*ili!
Pred nekaj tedni pa so sklenili tudi na Japonskem, da bodo tudi tam vpeljali tako postavo o sklepanju zakonov, kakoršno imajo sedaj na Kitajskem.
ALKOHOLIZEM IN ELEKTRIČNI TOK
Profesor Manojlov razpravlja v nekem dunajskem strokovnem listu o zvezi med alkoholizmom iu smrtjo, ki jo povzroči električni tok. Večkrat je opazil, da nekatere delavce električni tok samo obžge. druge pa nbije. Začel m* je zanimati, od koti ta pojav in prišel je na misel, tla utegne igrati pri tem glavno vlojro alkoholizem. Začel se je zanimati za vprašanje, ali so taki primeri golo naključje. ali pa so alkoholiki bolj podvrženi električnemu toku ka-kakor trezni ljudje. In to je hotel dognati s poskusi. Zanimalo ira je vprašanje, ali električni tok res pozna razliko med pijanci in abstinenti.
To vprašanje ni zanimivo samo iz znanstveno-teoretičnega vidika. temveč tudi proktično. Dr. Manojlov je vzel de skupini kun-eev in jim je dejal nekaj tednov enako hrano, samo tla je dobivala prva skupina tudi žganje. Pozneje je obe skupini izpostavil električnemu toku in alkoholizi-rani kunci so skoraj brez izjeme obležali mrtvi, dočim so iz druge skupine le redki poginili. Tako je prišel do važnega zaključka, da bi se morali odreči pijančevanju vsi, ki imajo opraviti z električnim tokom. Pijančevi živci niso dovolj odporni proti močnejšemu toku.
V Sanghaju je umrl pred kratkim najbogatejši in najpopularnejši mož daljnje-vzhoduilt azijskih krajev Silas A. llardoon. Anglež. ki je bil poročen s Kitajko, s katero pa nista imela otrok. Vse | svoje ogromno premoženje, k", znaša, več st«> milijonov, je zapu-' stil svojim 11 postopno adaptiranim sinovom. Prvotno je živel j llardoon v Bagdadu, potem se j • pa preselil Kitajsko, kjer je imel !mm> služabnikov. Imel je proroški dar in vse. kar je napovedal. se je zgodilo. Zato lii čuda. da so jra v Sanghaju tako visoke* cenili. Sredi mesta je imel velika zemljišča, ki jih je zelo dobro prodal, ko so začeli ljudje zidati hiše. To je bilo v času. ko je prorokoval. da postane šanjrhaj-sko pristanišče eno najvažnejših na Kitajskem.
llardoon je bil velikopotezen, obenem pa čudak. Že to je bilo čudno, tla se je oženil s Kitajko, ki >.e je z velikim trudom naučila. ."»O angleških vesetl. on pa k<». maj ~>0 kitajskih. Kljub temu je pa bil zakon izredno srečen in samo zavest, da nimata otrok, je zakoncema nekoliko grenila srečo. Pojrreb H4-letnega milijonarja je bil zelo skromen. V opor<»ki je določil, naj jra pokopljejo brez pom pa in adoptirani sinovi so um zadnjo željo izpolnili. Pokopali je sredi svojih ogromnih vrtov v Sanghaju brez nagrobnega spo menika. V oporoki je celo določil. tla *ra ne smejo pokopati v krsti. Zavili so jra samo v rjuhi* in pokopali pod eve t oče drevo.
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1932
Cena 20c
dobite pri
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
V KRATKEM IZIDE SlovenskoAmerikanski KOLEDAR za 1. 1932
NAROČILA ZA KOLEDAR — Cena Me. — ŽE SEDAJ SPREJEMAMO
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar S an Francisco, Jacob Lausbln
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Safttt Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B.ish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero. J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel. Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene
KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Pevše Virginia, Frank Hrvatich
MISSOURI
St. Louis, A. NabrgoJ
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Pan Ian Washoe, L. Champa
NEBRASKA
Omaha. P. Broderick NEW YORK
Go wan da, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masle
OHIO
Barberton, John Balant, Joe H. j Cleveland. Anton Bobek, Chas.
Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-nik, Frank Zadnik.
Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kuonše NUes, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton KikelJ Krayn. Ant. Tauielj Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. Koprivšek Midway. John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh. J. Pogačar
Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico. J. Skerlj. Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WiUock, J. Peternei
OREGON
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakie Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, O. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz
UTAH Helper, Fr. Kreba
WISCONSIN
Milwaukee. Joseph Tratnik In Jos. Koren
Sheboygan, John Zorman
WEST ATJ.IB Frank Skok
WYOMING Rock Springs, Louis Tauch»r Dlamondvllle, Joe Rollcfc
£4. oktobra:
George Washington. ~ Cherbourg. Hara-! turg
26. oktobra:
Bremen. Cherbourg. Bremen lie de France Havre
28.	oktobra:
Albert BaJlin. Cherbourg. Hamburg
29.	oktobra:
Su.turnia. Trst
Stuttgart. Cherbourg. Bremen
30.	oktobra:
Europa. Cherbourg. Bremen Berengaria. Cherbourg Olympic. Cherbourg
31.	oktobra:
President Harding, Cherbourg, Hamburg
Cleveland. Cherbourg. Hamburg
4. novembra:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg
6.	novembra:
Homeric. Cherbourg StaO-ndam, Boulogne Kur Mer. terdam
7.	novembra:
America, Cherbourg, Hamburg
10.	novembra:
Itoina. Na poli. Genova
11.	novembra:
L.eviathan, Cherbourg Deutschlajid. Cherbourg. Hamburg
12.	novembra:
UreK'len. Cherbourg, Bremen
13.	novembra:
Aquitania. Cherbourg
Majesti«-. Cherbourg
St Louis. Cherbourg. Hamburg
Uot-
14. novembra:
lie de Frame, Havre Vulcan la. Trat
I "resident llooeevelt. Cherbourg. Hamburg
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
17.	novembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
18.	novembra:
New York. Cherbourg. Hamburg
19.	novembra:
Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen
20. »eptembra:
Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne terdam
Syr Mer, Rut-
21. novembra:
George Washington. Cherbourg, Hamburg
25.	novembra:
Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg
26.	novembra:
StuttK'ti r. Cherbourg. Bremen
27.	novembra:
Homeric, Cherbourg Augustus, Napoli. (Jeriova
23 novembra:
i*resident Harding, Cherbourg. Hamburg
KOMU JE ZNANO kj.- sedaj živi liLAŽ KOVAt-lC. doma i/. r-njih Laž pri Lo«*ah. Štajersko, isvojerasno se j«* nahajal v Moon Kun. i*a. Ker mu imam sporočiti ilovice i/ star^jra kraja. želim, tla se. ali ojrlasi mihi ali pa mi oni. ki zna za lijeyov naslov, iste jra sporoči, /a kar mu bom prav hvaležen. August Kollander. 6419 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pot aa potovanje na ogrMnnlh oarn'klh:
ILE de FRANCE 26. okt.; 11. nov.
(Opolnoči»■ Opoldne •
PARIS 1. decembra; 16. januarja
(1. P.M.) (12:05 A.M.i
Najkrajša pot po ielesnlcL Vaakdo Je v po»et>nl kabini s vsemi m->dernlml ud.ihn-Kwl. — Pijača ln slavna francoska kuhinja izredno nizke cen*
Vpra&ajte kateregakoli
poobla*Ceaega ag> ti Lm
FRENCH LINE
1» STATE ITHEET NEW YORK. N. Y.
Vsak zastopnik izda potrdilo x* svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina aa "Olaa Naroda":
Za eno leto $8.; za pol leta $3.. za Stlrl mesece 82.; za četrt leta $1.50.
New York City je $7. celo leto.
Naročnina aa tnopo U t7. u celo leto.
Ta GLOBUS
j kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih i razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet I vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lnčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLATA NO NAROČNINO ZA
"GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE,
OA DOBE ZA —
81.
75
D
"GLAS NARODA
216 West 18 Street	New York, H. Y.