y
/
Največji slovenski dnevnik 1 v Združenih državah
Ve|»a za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvojcelo leto	$7.00
lauf
last slovenskih delavcev v Ameriki
\
The largest Slovenian Daily m die United States.
Issued cvety day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
-1-—- TELEFON: CORTLANDT 287«.	Entered m Second Glut Matter. September 21, 1903, at the Poet Office st New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 113. — ŠTEV. 113.	NEW YORK, THURSDAY, MAY 14, 1925. — ČETRTEK, 14. MAJA 1925.	VOLUME XXXITT — LETNIK XXXm
COOLIDGE IN FRANC. DOLGOVI
Ameriški predsednik je poln upanja glede načrta za vrnitev francoskega dolga v Združenih državah. — Administracija smatra nove konverza-cije kot upapolne. '— Caillaux opozarja Francijo na povečano obdačenje. — Uravnava francoskega proračuna.
WASHINGTON, D. C, 13. maja. — Predsed-Inik Coolidge upa, da bodo pogovori, ki se vrše sedaj v Parizu in Washingtonu glede francoskega [vojnega dolga v Združenih državah, dovedli do |definitivnega načrta in dogovora.
Priznavajo, da je prezgodaj pozitivno proroko-Ivati glede uresničenja tega upanja, a predsednik iCoolidge je vsaj mnenja, da so stopile razprave saj v stadij pogajanj.
Uradniki niso hoteli izjaviti, če smatrajo ugo-:ovilo francoskega finančnega ministra Caillauxa »red finančnim komitejem francoskega parlamen-:a kot znak, da so stopila pogajanja v bolj defini-liven stadij. Tukajšnje mnenje glede tega pred-teta najbrž ne bo formirano, dokler ne bodo dospela oficijelna poročila glede tega ugotovila.
PARIZ, Francija, 1 3. maja. — Finančni minister Caillaux je izjavil včeraj pred finančno ko-lisijo francoske poslanske zbornice, da bodo mo-ali francoski davkoplačevalci v tekočem letu globlje poseči v svoje žepe, da spravijo skupaj nadalj-lih tri tisoč in petsto milijonov frankov.
Običajna metoda obdačenja ne bo proizvedla lenarja dosti hitro in vsled tega je predlagal par [neposrednih odredb, kojih prva naj bi uveljavljala najmanj petdeset odstotni davek na premije zavarovalnih družb. Predlagal je obligatorično zo-jpetno zavarovanje v državno monopolizirani zavarovalni družbi. Ce bi družbe napravile dobiček [iz preostalih premij, naj bi bile prisiljene deliti z Iržavo tudi ta dobiček.
Caillaux je prepričan, da bodo prinesli povišani lavki na dedščine, višji davki na tobak itd. potreb-io svoto treh tisoč in petsto milijonov frankov. Vvo povišanje davka na tobak bo postalo pravo-ločno danes.
Da bo kolektiranje bolj priprosto, je predlagal -azveljavljenje vseh davčnih formul, standardizi-"anje narodnosti ter odpravljenje krajevnih občinskih užitninskih davkov.
— Nemških reparacij ne smemo vpoštevati pri ►roračunu, — je rekel, — in vse izvanredne izdat-;e za penzije, poštni deficit, pomoč železnicam v :»pustošenih pokrajinah itd. je treba staviti v pro-'ačun.
Nemške reparacije je treba porabiti za opusto-*ene pokrajine in odplačevanje vojnih dolgov.
Caillaux ni prizanesel proračunom svojih prednikov ter je pokazal, kako se celo sedanji proračun ►In kamuflaže. Rekel je, da je v sedanjem pro-ačunu dvojno varan je. V prvi vrsti so kalkulacije glede davčnih dohodkov precenili za poldrug tisoč milijonov frankov iz Dawesovega načrta, ker >lačuje Nemčija v blagu.
Odločil se je, da ignorira reparacije ter jih pohabi za izvanredne izdatke, vojne dolgove in opu-btošene pokrajine in konečno za uravnanje prora-
Vesti iz Maroka
i
so cenzurirane.
Francoska vlada je uveljavila strogo cenzuro vseh poročil glede razvojev v Maroku. — Časopisje pa se zaenkrat ne briga dosti za cenzuro. — Španci so bili naprošeni, naj dovolijo napad na njih ozemlje.
:una.
PARIZ, Francija, 13 maja. — Včeraj zvetetr je bilo objavljeno, tla je bila uveljavljena cenzura na časnikarska poročila, prihajajoča o<l francoskih in inozemskih časnikarskih agenfcnr in listo»v, tika jjoča se francoskih operacij v Ma roku.
Ta sklep je -bil dosežen na sestanku kabineta, koncem katerega je rekel ministrski predsednik Painleve:
— Francosko bi inoecansko časopisje je korakalo prehitro in predaleč. Spraviti hočemo operacije v Maroku nazaj k njih resnični važnosti in njih resničnemu pomenu.
Kjjmb objavi cenzure pa je včeraj zvečer pariško časopisje objavilo gibanja čet proti Maroku in sicer z večjimi podrobnostmi kot kedaj izza pričetka zadreg.
Petit Parisien je natisnil poročilo i/. Marseilisa, v katerem se navaja imena in številke skupin, večinoma Senegaleev, ki odhajajo na fronto. List pravi, da je šest bataljonov pripravljenih na odhod ter tudi navaja imena treh pa mikov, ki so od pluli Včeraj i? Marseilles, z artilerijo in avijati-»ko opremo na krovih.
Francija je naprosila Špansko za dovoljenje, da 'bombardira a" naskoči koncentracije ruskih upornikov v španskem Maroku. Spance se nadalje prosi, naj ussta-\ijo zakladanje A bdel Krima, rif skejra vstaškegra voditelja, prekc pristanišča Agadir.
Operacije so praktično preki njene ob adstdest milj dolgi front' v Maroku, z izjemo manjših ua-<kokov. katere vprizarjajo fran coske čete ter aeroplanskih pole tov. kojih namen je zakladati ob-lopane francoske bločne hiše h posadke z živili, -vodo in municijo.
Tako domači v.staši kot Francozi griipirajo in koncentrirajo« >-voja ojačenja in pričakuje se. da se bo pričela prihodnji teden ofenzivo. koje namen bo pregnati rif •dce čete iz francoskega ozemlja Medtem pa skušajo napraviti vstaši svoje qjozieije tako močne in nezavzetne kot le mosroee.
VSTOLICENJE HINDENBURGA
Hindenburg je prisegel, da bo ščitil republiko. — "Dolžnost pred pravico," je rekel stari vojak, ko je imenoval državni zbor in predsednika neločljivim. — Upanja monarhistov uničena. — Slavil je Eberta kot domoljuba. — Rekel je, da je suverenost naroda temelj ustave.
Poroča Samuel Spewack.
Poskušena atentata na Callesa.
MEXICO CITY, Mehika, 11. maja. — Geineral Jose Alvarez, načelnik štaba predsednika Callesa, je odredil aretacijo neke ženske. po imenu Maria Luisa -Tatire-gui. ki je t»aje že večkrat skušala
Da podpre svojo zahtevo glede povečanih dav-
:ov, je posvaril komisijo, da so francoske finance ...................
tako resno kompromitirane, da se mora francoski 1približati ** predsedniku Callf«u
karod sprijazniti z dejstv9m, da nosi breme dol- V	da unlori:
fov v znesku 280 tisoč milijonov frankov od ka-n	\	^ T
.« . nA . v .... J, "an^uv, uu tta- bhzmo predsednika na dan 1. materin je IZU tisoč milijonov frankov kratkoročnih
lojil, ki neprestano ogrožajo zakladnico.
kapital se zavzema za Canado.
t
MONTREAL. Canada. 13. mu-i. — Ameriški kapital, investi-|an v 1'anmli, in Novi Fumll&n-liju *naia sK*J*j ♦2.200.00^.000, tsiio x Informacijama. ki so is Ottawa En tisoč in šest-000,000.
leset milijonov tega denarja je uvesti ranih v vlJduih zajamčenih >bligracijah in en tisoč in štiristo milijonov dolarjev v industrijal-nih se kuri tet a h ali direktnih investiranjih. f
Skupna ameriška investiranja izven |ZdnuihiiH:"dtiar se ceni na
t«, ko jc predsednik zapustil svo Jjo palačo in dne 5. maja. tekom neke slovesnosti v Xarondem stadiju. V stadiju je imela revolver skrit v buketu cvetk, a člani predsednikove straže ji niso dovolili približati se Cal^esu.
Po aretaciji so poslali žem&o v umobolnico. Pri sebi je imela ^M-smo, naslovljeno na senjoro Ca les, v katerem je prosila slednjo opuščanja, ker je "umorila" njene^fc moža.

BERLIN, Nemčija, 13. maja. — Maršal von Hindenburg je ustvaril včeraj novo Nemčijo.-
Miren in brezizrazen, kot kip na berlinski Sieg-ersallee, je prisegel zvestobo republiki.
Stisnil je roko socijalističnega državno zbor-skega predsed. Loebe-a, ki ga je zaprisegel. Pozneje je proslavljal nadaljnega socijalista, sedlarja Frica Eberta, ki je pognal v izgnanstvo prejšnjega kajzerja. V štirih proklamacijah je uničil monarhistična upanja ter strahove republikancev.
Maršal von Hindenburg bo branil republiko. Njegovo geslo se glasi — Dolžnost pred pravico. .
Vojak je triumfiral nad monarhistom. Bil je izvoljen predsednikom, in njegova proklamacija pravi, da ne bo kršil svoje prisege.
Oni, ki poznajo Hindenburga, ne verujejo vestem, da namerava vprizoriti revolucijo proti republiki. Socijalisti niso mogli drugega kot navduševati se vspričo železne volje moža, ki je zavrgel prepričanja celega življenja, ker je smatral to za svojo dolžnost. Oni, ki so ga čuli govoriti, niso mogli dvomiti o njegovi odkritosrčnosti. Postavil je republiko n avarnejši temelj.
Značilni so sledeči odstavki v Hindenburgo-vem govoru:
"Perspektive, katere sem si pridobil v veliki šoli izpolnjevanja dolžnosti, — v nemški armadi, _
bodo koristne tudi v mojem miroljubnem delu. Spravimo jih lahko v kratek stavek, da gre dolžnost vedno pred pravico, a prav posebno v časih potrebe, ko morajo vsi stati za enega ter eden za
VS€r.	.	~ "J.* * i H
"V tem smislu naprej z Bogom! Državni z*>or in državni predsednik sta ena in ista, neločljiva stvar, kajti oba sta bila postavljena vsled volje nemškega naroda. Oba vtelešata suverenost naroda, ki je temelj nase sedanje ustave. To je globoki pomen u-stave, kateri sem slovesno prisegel zvestobo."
Nova Nemčija je republikanska po obliki in jun-kerska po duhu. To je bilo jasno razvidno iz ceri-monij včerajšnjega dne.
V državnem zboru ste videli republiko. Komunisti so sicer vprizorili majhen kraval, a Hindenburg je stal nepremično ter čakal, da se cerimoni-je prično.	'
Izven državnozborskega poslopja se je gnetlo na tisoče ljudi krog spomenika zmage, zgrajenega ob zakl j učenju francosko-nemške vojne leta 1871.
Oddelek reichswehr-vojakov je stopil pred Hindenburga. Pozdravil ga je kot novega vrhovnega poveljnika nemške armade. Eskadron ulancev je prihajal mimo ter ga pozdravil. Hindenburg pa ni bil v tem trenutku vojak, kar je tudi razvidno iz njegove proklamacije, v kateri pravi:
"Korenika vašega obstoja tiči v stari zavesti dolžnosti in žrtev, a vaše akcije so za sedanjost in bodočnost, v službi države in naroda, v soglasju z vašo prisego in vašimi dolžnostmi napram ustavi.
Zaupanje nemškega naroda me je poklicalo na to mesto. Na temelju ustave sem danes prevezel poveljstvo med armado. Potom stroge discipline in vernosti se bo dvignila do uspešnosti.**
Prejšnjega predsednika Eberta je neobičajno gorko proslavil na lunču, katerega je priredil začasni predsednik Simons.
"Njegovo delo pri zopetnem uveljavljenju reda po polomu Nemčije je neoporečno,*" je rekel Hindenburg. "To mora hvaležno priznati nemški narod in celo njegovi politični nasprotniki. Vedno je skušal verno služiti nemškemu narodu.
\
Tihotapcem žganja jako slaba prede.
Dvanajst milj od kopnega so se pojavile nove tihotapske ladje, med njimi ena nemška i n ena francoska.—"Osu-šenje" Združenih držav baje napreduje.
WASHINGTON, D. C., 13. maja. — Trgovski department je objavil uradno cenitev, soglasno p katero se je leta 1924 vtihotapilo v Združene države žganih pijač \ vrednosti -W.OOO.OOO in tla je znašala ta svoita deset milijonov dolarjev več kot pa eno leto poprej Po mnenju uradnikov, ki so ^ stiku s carinskim dcipartmentom pa je ta cenitev okrajno nizka, -kot pravi trgovski department.
Pri tej cenitvi pa se ni lupo.št« valo množin -pijač, katere se je a sosednjih deželah mlelalo nepo stavnim poftom ter jih prodalo a Združenih državah.
Nadalja pa se ne sme. navede ne vrednosti žganja, ki je bilo vti hotaljeno v Združene države, ra*z umeti tako. ikot- da hi bil v t< vključen tudi dobiček but lega,r-jev.
V takozvani Rum Row, to j med ladje, ki privedejo iz tujih dežel pnipovridane pijače do me je ameriške jurisdikeij? na morju pred New Vorkom. je dospel vče raj tudi velik francoski parnik Neki nemški pamik. ki je dospe' tjakaj že pred par dnevi. a kmalr izginil, se je včeraj zop 't vrnil \ Rum Row.
Domneva .se. da sta ulba parni k ;> zapustila .svoja domača pristani šča še predno ^e je objavilo novo "mornariško vojno" pro h Unci j škili Obla-ti in da imata oba paT-nika na krovu velikanske množine opogiriili pijač.
Obrežna straža priznava, da se je treni tihrtapcem posrečilo spraviti na kopno petdeset, zabojev žganja, s pomočjo majlineg? motornega čolna, ker so tihotape: zapeljali v plitvo vodo med High-'ands, N. J. ter Princess Bay. Staten Island, kamor jim globljo segajoči vladni čolni niso mogli slediti. Brut logarji so bili vsi iz sebe od naivdušenja.
Polkovnik Andrews, poinožnr zakladniški tajnik. ki ima ipod se,boj izveden je proliibicije. je izjavil v Kansas Citv, napram nekemu zastopniku Ass. Press, da je sedanja blokada le majhen pri-četek prave "morske vojne"* pro-* ti tihotapstvu z žganjem >in tla je
Trocki je član najvišjega urada.
Bivši boljše viški vojni minister se je vrnil iz proganstva ter prevzel v vladi odgovorno mesto na kongresu sovjetskih republik.
MOSKVA, Rusija, 13. maja. — Bivši ruski vojni minister Leon Troeki, ki se je nedavno vrnil iz pregnanstva v Kavkazu, je bil danes imenovan članom predsedstva na zveznem kongresu sovjetskih republik.
To predsedstvo je najvišji sovjetski urad. V njem so razpn Troekega tudi znani sovjetski voditelji Stalin. Rykov, Kalinin in Zinoivjpv.
Vsi navzoči so bili v nekaki / i-dregi. ko se je pojavil na pozorni-ci Leon Trocki ter sedel podeg CJri-gorija Zinovjeva.
Kot znano, je bil jZinovjev nje-uov največji nasprotnik ter ga j«* lansko leto pregnal v Kavkaz, otl-kodor ga je začetkom maja zopet poklical.
Kljub temu. da Troeki no bo mogel poročati kongrnsu o vladnem delovanju v zadnjih šestih mesecih, bo opravljal važno in »»d-goviro delo v komisiji, koje na-loga je sestaviti poslovnik kongresa.
Trockemu so navzoči delegat jc lost i bolj ploskali kot pa vsem ostalim članom.
Pogajanja med Združenimi državami in Mehiko
WASHINGTON, D. C., 11. ma-ia. — Danes se je napotila iz Washingtona delegacija s predlogi fflede ojačenja mehiško-ameri-*>ke meje. Ta delegacija bo predložila predloge zastopnikom mehiške vlade v El Paso. Texas, v petfk.
Pomožni zakladniški tajnik Andres. na čel ju je delegaciji sedmih, ki upa izd<ela.tii na koniVrenci pogodbo! ki 'bo krila tihotapstvo in druge mejne probleme in ki bo slična pogodbi, sklenjeni s Canado. Kot najibolj težka proMoma s** je označilo narkotični problem ter problem vtihotapl.janja ino-zemcev preko južne meje. Tudi problem tihotapstva 7. opojnimi pijačami postaja vedno bolj nujen.
treba le čakati, kako bo izgledal naislednji korak butlegarjev.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.	r
Dum IO safe MM sleM*)
J V O O t L A T X J A 1
1000 Din, — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50
M MkariUh. M mmftmj« ^anj M krni t 19 litiT n poitniiM in čru&> lUotte.
■■i»»illj« n zadnje p*tte ta bptaiojt
ITALUA IK ZASEDENO 0ZEMLJM\
200 lir .......... % 9.40	600 lir.......... $22.50
800 lir ........... $13.80 1000 lir ..........$44.00
— ----------1-| ,,M||J pi M iLj
Pri mMIh, kf m poMnin« in drn
Iraq ■

Ka posnjatra, U presegajo PKTTTSOO DINARJEV ali pa DVATISOC LI3 dovoljujemo po moBoCnoatl Be poaeben popost.
POftlLJATVB PO BRZOJAVNEM PIBMU IZVRfltJJEMO W NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO EA STROKES
Htm T«
»•w York, M. t.
/T.
i. |(
GLLVS NARODA. 14. MAJA 1925.

o1
-Si

GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and PMbhed by
8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sakser, presulent	Louis Benedik, treasurer

Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holiday*.
Za celo leta velja list ta Ameriko
in Kanado_________________$6.00
Za pol leta______________$3.00
Za četrt Uta_________________*1£0
Za New York ta celo Isto
Za pol leta----~-----------
Za niotemstva ta celo leto Za pol leta
&.00
$3JS0 $7.00 $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzetnii nedelj in pr&cnčkov.
Dopisi bree podpisa in osebnosti se ne priobčujej":. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naamaiii. da hitreje
najdemo naslovnika.
"G LAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
BOJ PROTI TIHOTAPSTVU
Izza leta 1857 so bile tri generacije otrok uspešno vzrejene s to časovno preizkušeno hranO za otroke.
Če pošljete ta oglas The (Borden Company, Borden Building1, New York, vam bo^o povedali v vašem jesiku, kako je treba hraniti vašega otroka x Eagle Mlekom.
Priporočajo in predpisujejo ga zdravniki.
POVRATEK k ženski
LEPOTI
»lov pridejo. -laz imam. o*Lkar sem vote. / i oil predans&ega leta ni-dal ta dopis v Ulas Naroda, pri*- .si m bila na li-1 naročena. To pn
bila preselila n* za stalno o>ta-
več obiskovalcev. Onemu, ki me- zato. ker >em m-tli piše. bom kar najboljše sveto- nisem vedeJa. če
Ameriški prohibicij^ki urad je sklenil napraviti enkrat za vse-Vj konec vtihotapijanju žganih pijač v Združene države, posebno preko newyorskega prist an išča.
K »t znano, stoje izv» n ne\vvorške$ra pristanišča, na razdaljo pi ibli2no petnajstih milj od brega, številne inozemske ladje, po->«-buo angleške, obložene do vrha s prepovedano robo.
Zbirališče teh ladij se imenuje "Rum Row" in tja so prihajali dosedaj odposlanci velikih but lega rjev. Iti so kupovali blago ter moral skrbeti za to. da ga varno spravijo na kopno. Kakorhi-tro so storili to. so bili na varnem, kajti nadailjna ekspedieija v mesto samo je bila stvar drugih ljudi.
Posti je bil riskanten. a doseilaj ne tako niiskanten. da bi se ne n asi o dovolj ljudi, ki so bili pripravljeni nositi svojo celo kožo naprodaj /.a par dolarjev, katere so dobili od but lega rjev.
V	zadnjem eaisu pa se je stvar izdatno Fzpremenjla.
Prohibit* i j>k i urad je sklenil zatreti trgovino z opojnimi pijačami preko newvorskeiga pristanišča ter vprizoril v ta namen velikansko oten/.ivo. koje namen je pregnati tihotapske ladje s tem. da se jim odvzame odjemalce ter prepreči trjrovino med ladjami in motorni mi čolni, ki prevažajo žganje na kopno.
Doscdaj je bila ofenziva - arinskih oblasti še precej uspešna in suhači so navdušeni. V svojem duhu že vidijo prihajati čas. ko bo celi New York v re-niei suh. a ne lc samo na papirju.
^lotijo pa se v tem kot tiuli v vsakem drugem pogledu in sicer radi naslednjih treznih in nepobitnih dejstev.
V	prvi vrsti je prohibicija odredba, ki je bila uveljavljena proti volji pretežne večine ameriškega na roti a in v času, lio je bilo do sli volileev, podobno mladih, v armadi dn izven dežele.
Iz lega sledi, da je povpraševanje po opojnih pijačah v deželi prav tako veliko kot je bilo takrat, ko ni bil še človek zločinec,- če je izpil čašo vina, piva ali žganja.
Naravno zakon pa pravi, da je tam. kjer je povpraševanje, tudi dobava.
(je bi se vsi Amerika nci ob uveljavi jen ju prohibčcijc enkrat za vselej odpovedali vsemu, kar ima več kot pol procenta kika. bi ne bilo pred newyorskhn pristaniščem nikakih inozemskih tihotapskih ladij, nikakih butlegarjev in nikakrga streljanja med tihotapci hi carinsko .stražo.
Tudi čifutski prohibicijski agenti bi se ne mogli bogatiti na stroške ubogih delavcev, ki si zažele močnejše pijače kot je voda. Nobenega grafta bi ne bilo, ne na visokih mestih, ne med podrejenimi, kajti opojne pijače bi bile mrtvo 'blago, ka-terega bi nikdo m* maral in nikdo ne kupovaL niti za majhen denar ne, kaj še za naravnost blazne in pretirano cf«ne.'
Tudi gospoda, ki prekuhava deriaturirani alkohol bi se morala ozreti po drugih virih zaslužka, poštenih "virih.
Tiste, ki bi bili še vedno žejni tT bi kljubovali postavi, bi izdali njih lastni sorodniki, prijatelji in znanci, ker bi bili uVerjeni, da so s tem storili dobro delo ter spravili človeka na boljšo pot čfd-Ji<»st in vzdržnosti.
Dejanski pa je .stvar ravno nasprotna.
Ljudje ne pijejo več kot .so pili nekoč, temveč žro. Nalivajo se u strupenimi brozgami, ker ne morejo	nič boljšega. Žganje je
prekuhan denaturiran alkohol, pravzaprav namenjen za industrijo, Vino je sinttrtično napravljeno iz praškov, surovega alkohola in barvil. Pivo pa je navadno "near"' pivo, kateremu se je primešalo e kil oliko tra. ki vspava pivca ter ga zaziba v vero, da je pil pristnopivo.
Dokler bo v tem biznosu denar, bo te brozga vsepovsod dosti na razpolago, seveda za dra^r denar in makar če potroši zvezna vla-< da vsako leto tisoč milijonov dolarjev za izvedenje prohibieije. Ta denar }va bo prišel -seveda iz žepov davkoplačevalcev, iz žepov istih ljudi, katere gulijo na dmigi strani s prodajo sfcnufpene brozge.
To je takozvani "cirkulus viciosus". M ne bo izginil do takrat, ko bo zavladala trezna pamet ter se bo. modificiralo sedanje nevzdržne prohibieijske postave.	»
1S1.
Colorado Springs, Colo.
Priloženo vam pošiljam šest dolarjev za naročnino. Malo »kasen sem sicer, pa upam, da mi ne boste zamerili. Tukaj nas je dese-i' slovenskih ddužin. Mi Slovenci vsa delamo, dosti tujerodeev pa ni zaposlenih. Zaslužek seveda n
Detroit, Mich.
Zopet se oglašam v vašem cc-njenem listu. V zadnjem mojem dopisu sem omeni^. da se tukaj precej dobro dela. Od tega časa sem več pisem dobil od- rojakov. iS a vsa ta pisma sem odgovoril te bom tudi v bodoče. A "prosil bi do-
poseben, kljub temiu pa todik, df tične rojake, da se obrnejo najpr-se pošteno pretživimo.	}vo na svoje anance in prijatelje«
> Pozdrav!	fci jih imajo r Detroitu za nasvet
Frao^ Tripajsticlb m je »ogooe tudi na njih na-
val.
S pozdravom
A. Janesieh. 7:{7o Kern Ave.. Detroit. Mich.
Springfield, 111.
Tenipotom vam pošljem šest do-arjev za list Grl as Naroda š" za eno leto. Ta list mi je najbolj všeč. Oitam ga namreč že nad tri-U set lot. Zame je Glas NarocU vt ;lno najboljši Ln ga bolj cenim kot v.-.e druge slovenske liste. Tukaj so df lavske razmere prav sia-Večina rudnikov je zaprtih. )grom 110 število ljudi je brez de-'a. Pozdravljam vse rojake. (Jlasu >f?»rodu pa želim obilo uspeha m >b;4o naročnikov.
Franc Kužni k.
Taooma, Wash.
Priloženo pošiljam polletno naročnino za (rla-s Naroda. Kakor
j nem. V resnici vam povem, da <_ra jjiiko pogrešam. Pos -tmo slovenske i novice tne jako zanimajo. Dela\-ske razmere so take kot drugod, dočim imamo vreme tukaj drugačno kakor v Cliicagi. Snega nam ni treba bati in hudega mra-tudi ne. Tem potom se zahvaljujem tvrdki Frank Sakser za ček. katerega sem poslala moji sest ri v domovino. Tudi denar <>d Šifkart st-m pošteno -.prjela nazaj. Vso to so mi storili brezplačno. Mislim, da ga ni v Ameriki bolj poštenega posredi valca kot je Frank Sakser Stale Bank. To tvrdko toplo priporočam vs nn rojakom v Ameriki.
Pozdrav sem Slovencem in Slovenkam
po
posebno pa roda.
Združenih državah čil atelje m (J las X a -
Nettie Struktl.
Novice iz Jugoslavije
Samomor mladega častnika.
V Valjevu se je te dni ustrelil »rdporočuik Mihajto Kosovie, alt-solviran filozof, rodom iz Rogci-icc v B« sni. Samomor je izvrš-il v hipni zmedeno-ti. Pokojnik j? v svetovni voljni mnogo pretrpel. Avstrijci so njegovo družino in-j ernirali, njegovega starega očeta obssi'M, ker je bil zaveden Srb. Kosovič je pustil pismo za svojo ženo, v katerem ji zagotavlja, da prne.se ljmbezen do nje še onkraj oba.
Samomor študentke filozofije.
Na cesti od Paratovčaika na Go-•'jak v zagrebšlti okolit-i so našli truplo študentke filozofij - Štefanije Tomerlin. Komisija je li^o-to-vila. da .je Štefanija uzvršila samomor. Pognala si je iz revolverja dve krogli v glavo: Vzrok: nesrečna ljubezen.
Nesoglasja v opozicijonalnem bloku.
''Politika" prijiaša o Radičevi s tranki nastopn : informacije:
"Dasi je os.tala Radii't-va stranki! v stalnem sttLkn z opozieijonal-nim 'blokom, vendar pa je akcija ladičevcev za vstoip v vlado, četudi seje vršila z vednostjo sTrank oj)Czicijona.lnega bloka. vTsbudila j gotova n esoglasja v njem. Predvsem je dala za to povod znana Izjava poslanca Pavla Radiča. ker j c po mnenju opozicijonabiili strank šla predaleč ter jim onemogočila kritiko volilnega postopanja vlade. O tej (zadevi se je •razpravljalo na zadnjih sejah opo-zieijonalnega bloka. Zawtopnikf Radiee»\'e rfranke ni>« pri tem opozarjali samo na Markov protokol, tetnveč so »tudi povdarjali. da ni nobene razlike med izjavami, -ki jih je dal S-tjepan Radič-v ZagTeim Na-stasn Petroviču dne 24. septembra 1924' in zadnjo izjavo Pavla Radiča. Radi če v a stran ka se jo postavila na stališče, da so vpraiaioje apaf^umna ne mie da
m a. temveč da je tniba vzdržati sedanji položaj in pod vzeti lia-daljne koraike v tc\j smeri. li :<li-čeva stranka mora v tej -meri ko-rakaiti naprej, brez ox:n\ na akcijo ostalih strank, opozieijonalnc-ga bloka in ma.njš' parlamentarne skupine za izdelavo podlage sporazuma. V tem zmisln j<* treba razumeti zna,ne pojete po>-ianea Pavla Radiča in približevanje Radi če ve stranke radikalom.
I1RSS je predv^ m strmela za ods-tranjenje-m vseh moradniJi za-prek. ki so bUe <loslej po ra ja vab ladičevcev umetno postavljene med njimi in merodajmimi c"inite-Iji v državi ter so pot'm energično lotiti dela za sporazum. Poslanec Pavle Radič je po vda rja 1 v v o jih dosedanjih izjavah, da je z VNfini dodej Mtorjenimi koraki /r-lo zadovoljen in da je prepričan, da je v interesu višjih eiljev države. a ko se delo za sporazum ur Miiči. ker bi bilo to v korist notranji konsolidaciji jutr. državo kaikor tu<li njenesra ?iu.nanji*ga
r.ffleda.
Aeroplanska
nezgoda v Novem Sadu.
Na novoKad'-kem aero lrrnnu seje pripetila nezgo<la. ki pa na srečo ni zahtevala človeških Žrtev. I),va vojaška a en plana sta v v, šini 200 m.rtrov trčila skupaj ter padla na tla. kjer sta se popolnoma razibila. Pilota -sta padla na kup slame ter srta prosla brez težje poškodbe.
Monstranca med kamenjem.
Sedjaik Iv. Kozina iz Vrbka v. z r reibški oikoliei je nakladal jrra-nn>z na sa\-Hkem obrežju. Nena loma se mu je nnkaj zasvetilo. Nalete? je na zagonetno najdbo. Med kamenjem, ki je pripravljeno za »regulacijska dela. je našel lepo zlato monštranco z žlahtnimi ka-menčki. Monštranco je odda! za- [
PRIDIGA
katero je že imel, oziroma katero bo vkratkem imel pater Koverta v Čikagi.
Pndragi poslušalci:
Nakratko Vam povem, da tako zlepa ne boste prišli v nebeško kraljestvo. Dandanes je namreč stvar taka. <la je treba vse kupi-j t' in v .s e plačati.
Ali Vam m oni a da Sak-er šifkart zastonj-.' Ne. nikakor ne — Mnpak plačati jo morate. Je pač tak sistem, tla ne gre brez denarja'.
Jaz sem še poceni v primeri / drugimi. Toda. kar je manj kot k voder, ne šteje in ne velja. Dolar m.»kaj zal-že in odgovarja. In za dolar j pri meni v-o naprodaj. Dobro s-i zapomnite, da 7 enim dolarjem ne boste »zveličani. Bom že jaz tako skoman.liral da n-- borite. ("e ima pri tej stvari k io kaj pida. ira imam jaz. Kaj pa je pravzaprav en <b lar("e jih haslnžite pet na dan. storite uaj-boljše. da meni štiri da-tfe. N-- bodli • kot živinčeta in ne najejte si-\sak dan d<> sita. To jako škodu-jr prebavi.
Ali vam eerkvnia postava ne zapoveduje posta.' Ali svete bukve ne obsoiajo l»oga^lva. Denar je vir vseh grehov in grehot. ,
Prej j>rid<* kamela skozi šivan-kino uho kot pa bogatin v nebes:,. Dobro pr. mislile te be-tnle. vpo-šlevajte jih in se po njih ravnajte.
i Koi sem že rekel, je denar vir vseh grehov. To vam lahko iz svoje skušnje povem. Jaz sem že dosti denarja nakolektal in vem. kaj govorim.
Sie: r pa če daiste, ne »lasti- zastonj.
Bodite ponosni na po>l"tlice svojega žrtvovanja.
Ali Vas ne seigeče prijetno pri l-reu. ko brusite podplate po trdem tlaku, pa zagledate mene v krasnem avtomobilu ?
S kakim ponosom lahko rečete vs. in tujerodeeni: Glejte in čudite se. iieverniki, mi smo mu kupili karo! Na vsakem kolesu in n.-vsakem šraufn se pozinajo iia-^i žulji? Mi >;mit mu prislužili karo v polni svojega obraza !
Ali ni morda to prijetna zavest: . A H ni 1 o najprijetnejša zavest. k; <si jo morete predstavljati?
Ali ni tisočkrat boljše, da št t vi mt ni kupili dragoceno karo ko' da bi jo jaz kupil vsakemu izmecT vas ter il.il vsakemu še šoferja za nameček ?
Nadalje si morate šteti v čast da je vse moje časopisje odvisno od vaših prostovoljnih pri spe v kov.
Dom!i ste dali. pa mi še niste da li dovolj.
(hnegito se na vseh koncili i'\ ■krajih, posebno pri jedi in r>ija ei. Zakaj vam je treba jesli meso?
Alii mislite, da se oih polenti ne da živeti? Sveti Janez je kobilice jedel, zakaj bi ur« bila polenta dobra za vas?
Vsak si mora s trdim delom slutiti svoj kruh. Jaz si ga služim s fehtarijo. in fehtarija je Bogu do-padljivo delo. ali kaj ne^e.
Dajte, dajte I To je- mojsi resna prošnja, to je moja odkritosrčna zahteva, to je moje najvišje povelje !
Ne skrbite, kam bom spravil, če bote dali.
Ko ne bo več prostora v farov-t'.u. boste pa še toliko dali. da bomo prižridati. da bo šlo vse noter.
Saj vam je znana zgodba o slav-/neni vojščaku svetem Martinu. Fehtarju ob poti je dal polovico Mojoga plašča.
Jaz sem skromnejši kot je bil ta sve<topi?»"m>ki drtbrotnik. Ne zahtevam vašega plašča, niti vašega kloibuka. niti vaših copat. Dajte mi isamo malenkost, špar-ka-sne bukvicc mi dajte!
Dandanes živi vise v dobi dajatve! V politiki se dajejo, države se tla jejo med seboj. V>se dale Zakaj bi mi vi ne dali! Torej I dajte, dajte, dajte — na vekomaj.
Letošnja pomlad j«'1 prinesla modi mnofro novotarij. pri k;p. e-nh pa -i moramo biti na jasnem, da-li so to običajni pojavi v modnem svitu, ali {>a glasniki prevrata v dosedanjem okiwu. Skoraj bi rekli, da se skriva /a\ tem novo-tanjam "prava reforma". Naj bo že karkoli, trda dame nočejo več nositi širokih klobukov, na ka: rili tiči cela greda zelenjave. Nedvomno se ženska zunanjost polagoma približuje novemu idealu, ki s« bistveno razlikuje od sedanje nevtralne zunanjosti. Ne sme t misliti, tla so ženske preobrnile karikaturiste ali hudoniušnože Proti njihovim hudobnim jezikom je že davna naperjena moda. kar dokazuje zmagoslavni pohod os-;rižt:-!:.h ženskih glavic ali piskt-r-loncev. ki jih je če»lal;e več.
Znameniti por*tr tis-t Albert Be-snar.l ni bil prvi. ki mu ni ugajala pojava današnjih žensk. Kiz-lika med njim in njegovimi somišljeniki na polju žensk- mode v-samo ta. da so bile njegove svarilne b. sede naslovl jene ž»-n-k mu svetu, neprimerno bolj prepričevalne in konnpetentne, nego in^i«^ nja drugih reformatorje v ženske zunanjosti. On ni morali-t ali hn-ii mušnež temveč timetirk- in pozna vals-e ženske b"; or Ta d«»'»r<>-ilnšni mož in francoski akademik poziva torej PariŽanke. naj se i interesu svoje lepote in svt rovn-1 ua slovesa nikar več ne oblačijo l^ko. da si podobne dolgemu -vin-čniku. in tega spomina pariške dame ne podcenjujejo. >!- vf-era." - > bile ponosne na t", la s > I: nosile svoja kratka krila br< z pn-.su. sprednji del zadaj in z:t in ji spredaj, ne da bi k<lo opazil, da s«-oblečene narobe. Danes pa -i že i/Uiislijo jabote in reverse ter naj-•i' jo. v njihovih gubali š prostor-čtk za šop^k vijolic a'li spomi:r-i •
ČLANEK J^f
OBLEKA OTROK.
obleko otrok je treba prikrojiti na tak način, da bo ostal otrok vedno gora k in udoben. Poleg tega pa jo je treba tudi pogosto -menjati. Vsako dete se dobro p«n"-uti kadar je njegova odeja gorka. ne da bi bila preveč gorka. IV je dete pregorko. «;e bo prieelo potiti: če pa je premrzlo, bo dobilo mrzle roke in noge ali pa dobilo modrikast » barvo krog itst. Kadar-oblačite svojetra otroka pametno mislite v glavnem na vašo dolžnost, ki je naslednja zavarovati otroka pred vremenskimi izpremembami ter ■ '»držati ira v približno isti 'emperaturi.
povijanji:.
'ovijanje je bolj mučno za , mater kot vsi ilrugi opravki, ki mi zvezani z gojenjem dojenčkov. P -vitek iz vpijajočega materija-la. a treba ga je izmenjati, kakorhitro je moker ali omadeževan. Vse ovitke je treba umiti v vreli vodi z milom, ki ne vsebuje ničesar kar bi razburjalo kožo, nakar je treba perilo dobro iztisniti- posušiti ter prezračiti j »redno se ira zopet uporabi. Plenic in obleke otrok ne sinete nikdar sušili v zaprtih sobah, kajti
Ne boje se niti stan modnih obb k. vlaga, katero proizvaja sušenje, ki ji'!i delajo širše čez rame in pa-, j,, škodljiva zdravju ot.rok ter To modo je rehabilitiral Albert razventesra proizvaja smrad, ka-
Besnard. Nikjer pa ne vidimo fa-ko nepobitnega dokaza, da loa-!cta 102."». vrač i k prerojenemu i-(b alti dolgo zatiiranejra večn<-^n /rnstva. kakor v skrbno izdelanih j
tereira ne
more nikdo prenesti.
KAKO OBLEČI OTROKA
Kadar hočete obleči dojenčka, dolgih rokavih s preganjenhn ro-Juaj ga mali položi v svoj«, naročje b< m na zapesijn. ki sejra vč;«.-!b
«•< !■> čez dlan. Pomladanska moda nedmovno vpliva na h itislvo postavo in vso zunanji st. Prinaša s cc-boj ves 1 je do svetlih barv. ki jih je ženski sve' še včtraj smatral za
ter mu potegne
obleko od nog navzgor, ne pa preko glave. Ponoči je treba obleko otroka popolnoma izpremenit i. Nočna obleka otroka mora biti daljša kot dnevna, prostrana, k^r je treba dovoliti
leoku - ne. Vendar pa je treba ra-1 otroku prosto gibanje udov. Te-J ati pri izbeni zelo previdno. Te-1 kom zime naj obstaja ta nočna I
_ . .	•	1	i ,.1.1.. I-.. !•/ 1.1 l>l-..ir-i itutli L'n«r*l f l:«ll.. 1
Xajenje ni noderno. t
London-ke dame nehava jo ka diti. kar je tem bolj presenetljivo, ker je baš londonski ž< n^ki svet tako -trasitno kadil kakor u»hr>u <!rug. Toda mlada atigl 'ška žeii--ka generacija ne kadi več.
ee izbrati izmed svet- obleka iz lahkega mehkega lian-
ela ali sličnega materijala.
Tekom poletja pa je najbolj primerni materijal mehki muslin in nočne obleke je najboljše » pustiti odprte pri vratu.
/ko je nami lih pestrih 'barv tako. ki bi harm« rirala z barvo lica in las.
.„.	. , Oponitba Petra Zga^e: No. pa
^reheki polici p. Brfz dvoma j?' ,	. , . . ..
. i . , . ,	mu dajte revežu, ker tako nulo
krfk jat nakopal nkrarfeno mnn	. ^	, , , . ,4 . _
„	- , ^ . . , r.j_ ..... .	. prosi. Dajte imi, da bo bolelo! Da
lje odlaaah. kaikor žele ostale ■ nt rane o. ki je vsled poplave pri- r" , , . .
. ,, ,	.	|„	v.	» do noieio n sega, ne vaa.
otnmfcg b)oka o^rodne^a sporazn-Mi na povrne.	^mmmmmmmmmmmmmmmm
Najden utopljenec.
Sredi meseca februarja j. od svojega mojstra v Ljubljani p«> beguil taipcitnlški vajenec Aleksander Meravce. Vsa poizvedovanja p;, njem so ostala brez Uspeha. Sedaj so našli Moravčevo truplo na produ pri Pužinah.
Še nekaj iztisoy -
Slovensko-Amerikan-skega Koledarja
za leto I 925
ima|no v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
t
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
Na i isoee in tisoče otrok potrebuje j »osebne pozornosti v starosti m« d sti'-imi in še-dnajstimi bti.p Ti filroei poti-ebujejo hrane, kil je prav posebno prebavana pre- j hranilna. Starišem teh otrok priporočamo na vsak način Iiorden-ovo Eagle Mleko. Ker je to«naj boljše mleko, /mešano in pripravi« jeno na znanstven način, muli vsem slabo prerejenim otrokom priliko da liitro |>oveča.io svojo težo in da postanejo močni in zdravi. Za te otroke priporočamo, da jim dajete po dve veliki žlici Eagle llleka. razredčenega s tremi četrtinami mrzle vode. Tega recepta se lahko poslužite zjutraj ali popoldne. Stare j-i otroci ljubijo boljše kombinacijo našepra mleka z Ciujrer-Aleom. sadnimi sokovi ali zbitim jajcem, z dišava-i mi.
Prečitajte te Članke vsaki te-T den pazljivo ter jih prihranite za j bodočo uporabo.
ČUDOVITA RAZPRODAJA
20-strel ni VOJAŠKI AVTOMATI K 32 kaliber, viinjevo Jeklo najnovejfii uzorec, samo 4tf> QE* Vreden $25. vo-V^-^Jjaiki model kot blisk, natančen, močan. On odda 20 strelov. Xe pofiljite denarja. Plačajte poStarJn samo $8.95 In poStnlno. V slučaju nezadovoljstva denar nazaj. Federal Mail Order Corp. ♦14 8'dway, New York Cit
GLAS NARODA, 14. MAJA 1925.

Značilna desetletnica.
Pred kratkim je minilo deset let izza časa, ko je bila v Londonu podpisana pogodba, katera je izročila pol milijona Slovencev Italiji. Anglija, Rusija in Francija so domnevale, da bodo Italijani z lahkoto prodrli soško fronto ter s tem zadali naj silne j-ši udarec Avstriji. Srbija baje ni vedela za londonski pakt.
Italija je takoj ob izbruhu vojne izjavila, da je zavezniška pogodba ne sili k udeležbi na strani Avstrije, češ da je Avstrija v svojih diplomatskih in vojaških korakih napram .Srbiji ni predhodno obvestila m da se Avstro - Ogrska ne more «natrati za napadeno. Italija je <t«*daj ostala nevtralna.
Takoj po razširjenju vojne na Anglijo se je antanta začela trudili. da pridobi Italijo za sodelovanje, da jo takoj aktivno vplete v krvavo svetovno vojno. Pričela so se takoj tajna pogajanja med italijanskimi in antantinimi diplomati, in sicer, kolikor je do sedaj znano, vsaj že v septembru leta 1914., torej že v drugem mesecu hvetovne vojne. Vendar ta pogajanja dolgo niso imela definitiv-ncga uspeha. Vzroki temu so po oni strani v takratnem vojnem položaju. ki j p- bil za antanto jeseni 1 1914 zelo ugoden, vsled česar Rusija in Francija nista kazala nagnenja, da bi dovolili Italiji v Albaniji tor na jugoslovanskem Jadranu tolike koncesije, kakor vi) želeli v Rimu. V septembru, oktobru. novembru in še počet kom d»"ceinbra so so ruske armade nahajale na ''maršu" proti Dunaju in Berlinu, d oči m je v septembru Francija ustavila celokupno nemško vojno silo v bitki ob Marni ter jo vrgla nazaj. V oktobru in novembru so imeli Francozi najboljše šanse, da obkolijo nemško desno krilo in vržejo vso armado i/. Francije in Belgije. Bila jo tedaj ne le nada. marveč velika ver jotnost, da Francija in Rusija premagata Nemčijo, katere osnovali vojni načrt se je popolnoma po-nosrečil, in končata vojno tekom bližnjih mesecev. Zato je razumljivo, da nista bili pripravljeni, prirlobit.i si pomoč Italije z večjimi žrtvami. Da je bila Velika Britanija. ki takrat ni imela skoro nikake la.stne armade, bolj naklonjena ideji o italijanski pomoči, je razumljivo; zato so bili seveda v Londonu" bolj naklonjeni konce s i jam nego v Parizu. Vrhu tega j-bila Anglija na jadranskem teritoriju pač domala povsem desin-teresirana. kar se ne ^liore trdili
0	Franciji, starem rivalu Italijo a šo manj o Rusiji, ki je ščitila slovanske interese, gotovo vsaj srb ske.
Tekom zime 1. 1914—15 pa se jo vojni položaj antajite precoj posla bešal. Na zapadu se je pokazalo, da je obkolitev nemške armade nemogoča, pokazalo se je, da so ta armada, dasi zavrnjena na Marni. vendarle ne da premagati. Vojna se ni dala prenesti na nemško ozemlje, marveč je takorekoč r-kamenela na najva-žnejših tleh Francije; spremenila se je v pozicijsko vojno, strahotno enolično in dolgotrajno; minevali so meseci. no da bi se vojni položaj spremenil. četudi vsaj za par kvadratnih kilometrov.
Ali ne samo to. Nemška armada je držala francosko fronto, a obe-nera je poslala na vzhod ogromne množine vojaštva, tako da je rest a vri ral a avstrijsko armado, ki je bila jeseni 1. 1914. videti razbi ta in uničena za definitivno, in vrhu tega potisnila ves veliki ruski parni valjar nazaj preko Lod-ea in Krakova ter Karpatov. Po stalo je ja&no da iz ruskega pohoda na Dunaj in Beri m ne bo nič marveč da si stoje tudi na vzhodu približno enake sile nasproti. Vojna, ki se je po prvotnih dižpozici-jah in naziranjih imela zaključiti v par mesecih, se je kazala sedaj v«dno določneje kot silno dolga, kot silno težavna, draga, in morda celo riskantna. Morda so te perspektive še najmarnj presenetHe Veliko Britanijo, ki je .že zgodaj govorila o dolgem trajanju svetovnega požara; gotovo pa je. da so vzbudile veliko presenečenje v Franciji in že večje t Rusiji. Zlati ti t Bfltišji adcej tu »o se pojavile«
1	■ . ■ .. • --k- •
hkrati druge posledice, ki so postajale naravnost usodne, .namreč pomanjkanje municije. Na spomlad 1. 1915. je pom an jko van ji* municije v ruski armadi zavzelo že take dimenzije, da so mogle čete uporabljati le manlekostni del streijiva, kakor so ga uporabljale prvotno, ko so korakale od uspeha do uspeha, od zmage do zrna ge. Zavladala je naravnost panika na odgovornih in informiranih mestih, zakaj strahote možne k at a •strofe bi mogle povzročiti popoln zlom. Zato ja Rusija zahtevala najnujše pomoči od antantne industrije in zato se je pričela francosko - angleška akcija na Darda-celah.
V teh okolnostih bi seveda voja-fka intervencija Italije na strani antante imela vse drugačno ceno ne^o jeseni leta 1914. Zato je bila sedaj antanta s Francijo in Rusijo vred pripravljena ustreli italijanskim zahtevam v veliko več jI meri nego prvotno. In v tem smislu t>o se vršila pogajanja pozimi ter so precoj naglo napredovala. An-jtaiita je bila uverjena, da bi italijanska vojska mogla vdreti v Avstrijo in jo takorekoč razorožiti. V r edin ost italijanske intervencije •;o v Londonu, Parizu in Petrogra-du cenili mnogo višje, nego jo je ocenila bodočnost.
Nemška diplomacija pa so je vos ta čas z veliko sprenrnostjo trudila!, da prepreči antatnti uspeh. Nemčija je skušala uspeti na ta način, da pregovori Avstro-O-grsko s takim koncesijam v korist Italiji za črtno nadaljne nevtralnosti. d.-i bodo odtehtale ono, kai nudi antanta — za ceno vojn*-. Dasi neradi, so na Dunaju ven darle dovolili v teritorijalne koncesije, le da so jih bili pripravi.??-ni realizirati šele po zaključki; vojne. Te koncesije so obsegale trentinske okraje Trent, Rovere-to. Riva in Tione, dočim je Itali.i zahtevala vso južno Tirolsko do Brcnnerja. Tudi v jadranskem primorju Avstrija ni hotela izpolniti vseh italijanskih zahtev, ki so šle za dtisnim bregom Soče z Go r:eo in dalmatinskimi otoki ter popolno samostojnostjo Trsta ? Koprom in Piranom ter teritori jalnimi in političnimi koncesijami v Albaniji — pri čemer je Italija zahtevala takojšnjo izročitev teritorija.
Toda ta čas je že bilo javno mne nje v Italiji popolnoma na strani antante. Na odločitev je tudi vplivala sprememba v vodstvu vnan»" politike v Italiji, ko je di San Gi-uliano umrl in postal dne 16. oktobra Sonnino kot njegov naslednik kot vnanji minister*, kar so na Dunaju in v Berlinu sprejeli kot neugodno. Polagoma se je prevesila tehtnica rn naposled se je podpisala v Londonu tajna pogodba lined Italijo na eni in Rusijo. Francijo ter Anglijo na drugi strani. Srbija o pogajanjih ter o pogodbi ni bila obveščena in je seveda tudi ni podpisala. Pogodba je obvezala Italijo, da v teku enega meseca napove Avstriji vojno.
Kot da turn podpisa ptogodbe so imenuje često 25. april 1915., — ta datum ima tudi starejša nemška historijografska literatura. Prof. Sišič. ki priobčuje v Airki 4'Jadransko pitanje' tekst pogodbe po uradnem dokumentu, kakor so ga publicirali »boljše vi ki. navada kot dan podpisa 26. april, dr. Paulova v svojem znamenitem delu pa zopet 25. apriL Datum torej že vedno ni ugotovljen.
Londonski pakt se v celoti ni izvršil. Danes, ko se z grenkimi občutki spominjamo desetletnice podpisa te pogodbe, ki je raztrgala ozemlje našega naroda na dvoje in izročila njega velik del Italiji. se spominjamo vendarle tudi f akt al, da se pakt nd mogel realizirati v popolni obliki.
Vzrokov it emu je več. Pred vsem je pošftaio usodno, da Italija ni
ODLIKOVANI LETALCI
i
DRESURA KURETN1NE
»Vojni tajnik je odlikoval z zaslužno kolajno ameriške letalce, ki ISO poleteli krog sveta. Z leve na desno s>: pomožni .tajnik Davis. major F. L. Martin, poročnik "L. AVa.le in poročnik L. P. Arnold. Na deemi je načelnik ameriške aračne službe M. M. Patrick.
izpolnila nad. ki so jih stavili na njeno vojno intervencijo v antariti. Italija bi imela s svojo vojsko udariti v Avstrijo in prodreti v njeno notranjost, ikar bi slednjo primoralo, odpoklicati čete z ruske fronte ter kratkomalo — s ki mit i mir. Izvršila se ni niti senca tega pričakovanja, nasproti baš v maju in sledečih mesecih je nastopila katastrofa ruske armade. Dasi je bila avstrijska meja skoro brez vojaštva, je vendarle italijanska vojska proti vsakemu, uia jpesini ističnejsemu pričakovanju obtičala pred Sočo in na južni tirolski meji. Italijanska intervencija ni povzročila niti najmanjše neposredne vojaške spremembo, nikakega zboljšanja za antanto. da o koncu vojne niti ne govori-mo. Se več: ko je sledila pozneje v 1. 1916. avstrjska pnotiofenziva v južnih Tirolah. jn morala pričeti ruska ofenziva proti vzhodni Galiciji, da jo razbremenila Italijo Ln pritegnila avstrijske vojno sile zopot ina vzhod. Po katastrofi pri Kobaridu sta morala priti na pomoč Francija in Anglija, da sta na Piavi zadržali Avstrijce in Nemce.
Ta majhna vrednost italijansko vojaške pomoči je bil nedvomno eden momentov, ki je pripomogel k reviziji londonekega pakta, še več pa j«- odtehtala miselna sprememba. ki so je izvršila -od aprila 1. 1915. dalje, sprememba, ki je vedno večjo veljavo prinašala sa-moodloSbeni pravic i preb ivalnt va v spornih pokrajinah. Na to spremembo je najbolj vplival po eni <4 ram i nastop Amerike in njena vojaška intervencija, osobito pa ideologija WiLsonova in njopra živahna propaganda demokratičnih vojnih ciljev, po drugn strani pa izbruh ruske revolucije, ki je zelo pmajalo staro pojmovanje glede kramarjcnija z deželami. Tako se je ustvarila s tem miselnim razvojem povsem nova situacija, ki je za italijanske operacije bila pač manj ugodna nego za jugosloven-sko. Nazadnje se je moral ob*eg italijanskih pretenzij omejiti na ono. kar se je utemeijalo z geografskimi. s pri rodnim i, s strateškimi mejami, kakor priča na pr. Wilsonovo stališče v tej zadevi.
Da je Italija res prinesla pričakovano odločitev v sverfovni vojni in že 1. 1915. povzročila konec vojne. bi se bil morda londonski pakt Realiziral v celem obsegu.
Vendar je treba navesti Se paradoks. da je baš londonski pakt rešil Jugoslavijo in preprečil da so ni očuvala Avstrija. KTo se je 1. 1917. napravil z avstrijske strani poskus skleni/tii separatni mir, <bi bila antanta že pristala na av*4trij-ske ponudbe, edino londonski pakt, katerega izpolnitev je zahtevala Italija je rešil situacijo, po vzročil nadaljevanje vojne in s tem razkroj in razpad Avstrije.
ZANIMIVA RAZSTAVA
Glavno mesto Saške. Draždane priredi prihodnje leto eno največjih vrtnarskih razstav, kar jih je videla Evropa zadnja desetletja. Priprave za to j ubilej-.sk o razstavo so že v polnem teku. Prostor, kjer bodo razstavljene rože. obsega 30 ha. Razstarva, ki se jo udeleži vsa Nemčija, pa tudi mnoge druge o-vropske države, l>o (nlxsegala vse panoge modernega vrtnarstva, tako naučnobotaničnega, kakor tudi tehnično-obrtnega enačaja.
Post*most te razstave bo oddelek za rože, kjer 1k> razstavljeno okrog .J00.000 najrazličnejših rož. ki jih posade že letošnjo pomlad. Tu bodo na ogled vse vrste naravnih in umetno gojenih rož cul perzijski« vrtnice do njenega na.jbla-gorodnejšnga potomstva — dama-skiskih. kavkašikih. bengalskih In drugih vrtnic, daljo vsi izbrani evropski vrtnarski izdelki, bur-bonske vrtnice v 300 varijaeijah, čajne vrtnice s 100-čians.kim rodovnikom itd. Samo teh plemenitih vrtnic bo na razstavi nad 100.000. Tolecr teh bo razstavljeno tisoče različnih vrst takozvanih divjih in planinskih rož. Razumljivo je torej, da se vrtnarji že zdaj zelo zanimajo za to bogato razstavo. V okviru razstave lx> tudi več vrtnarskih kongresov, predavanj in drugih zanimivih prireditev. Slednjič. naj še omenimo, da menujc-jo Draždane mesto cvetlic.
Krvav pretep v Slov. goricah.
V Slovenskih goricah so se krvavo stepi i pri Sv. Rupert u. Med pretepom je do-bii 4o-lefcni posestnik Sekonja z motiko težke udarce, ki so mu izbili levo oko. V obupnem stanju so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
Sloveči ruski igralec Štefanov
je znal iziljor.no oponašati ljudi. Zadoščalo je. da je enkrat govoril s kakim človekom, pa je potem posnemal njegov glas, kretnje in obnašanje ta.ko natančno, da se riso mogli na "-ud it i temu oni. ki so poznali dotične osebo. Tekom svojega bivanja v Varšavi je pozval Štefanova v ložo vladar Nikolaj. je ž njim pogovarjal in mu končno rekel: Štefanov, slišni sem da znate mene zelo dobro oponašali. Rad bi tudi jaz sain to videl. Štefanov je naprosil vladarja. naj zapove. kaj ima storiti. Vla lar: Izgovorit? nekaj besed, kar pač hočete ' Štefanov - Volkon-■»ki (minister carskega dvora), pošljite Stefanovu jutri zjutraj tisoč rubljev. Vladar je bil z obnašanjem zadovoljen, nasmejal se je
Znana igralka.
Kmre razločijo barve. To je znana stvar in porabljajo jo gojitelji perutnine, ki pobarvajo kurnike v različnih barvah, da se kure ne zmotijo in ne zaidejo v napačne spalnice*: ker bi sicer izbruhnili nemili prizori ljubosumja in kr vavih bojev med metresami go spodov pettlinov.
Doktorju Edvardu Claperectu. slovitemu profesorju psihologije na ženevski univerzi se je posrečilo, da je podlagi omenjene kurje /možnosti čudovito dobro zdresi-ral nekega, nadtibudnega piščanca. Hotel je učencem doikazati, da se nekatere živali (neverjetno hitro navzamejo kake navade, in zdresiral je piščanca, da je zobal zrnje le s posode, ki je bila rdeče pobarvana. Natresel je piče n« dva kartona; eden je bil moder, drugi rdeč. Razumni piščanec je jedel le s tistega kartona, katerega mu je profesor dovolil, to je bil rdeči, za modrega pa se ni niti fmenil. čeprav ga je profesor pr*.-iskusil s tem, da mu'je večkrat natresel boljše piče na modri karton. Kako sta bila .kartona razporejena, to piščanca ni prav nič zmotilo.	I
Poskus .se je profesorju obnesel tudi z drugimi barvami. Iz tesra jasno sledi, da se kure na barve dobro sj>oznajo. obemem pa. da jih je lahko zdresirati.
Profesor Cleparede. ki je v Ženevi /»snoval Rous-seauov institut, se je spacijaliziral na študij izbiranja poklica pri otrokih in mladih ljudeh. Tekom dresure piščanca je dognal, da pri vzgoji nič ne izda nepotrpežljivost in sila. Pri vzgoji slehernega 'bitja, tako človeka kot živali, izda največ prr-§aznost in ljubezen.
Samomor 15-letnega realca.
fonhitke. v igri "Nočno življe-Dorothv Gish. ki igra vlogo tele-nje v New York a".
Raizumo. da se je to zgodilo na Dunaju, ikjer so tudi samomori či-vto vsaikdanja ixrikazen. Toda vsakdanja prikazen prestopi svoje Ime je. Če se ustreli z revolverjem v glavo uč niec 11. razreda srednje šole. kakor se je to -zgodilo v primeru, o katerem pišemo.
Erik Skala je stanoval v D«»b-1 igu pri Dunaju. Obiskoval je IV. razred realke v Grottenbachovi ulici. Iiil je ede-n izmed najboljših učencev v razredu. Starši ir» učitelji so ga imeli zelo radi. ker je bil vedno prijazen, Ijubeznjiv in sploh zelo prlkuipljive narave.
Vzrok samomora mladega realca Se ni docela pojasnjen. Splošno se naglaša. da se je Skala silno spremenil med velikonočnimi poT-itnicamii. Baje je bil nesrečno zaljuibljen in si je radi tejra vzel življenje. So pa tudi taJci — in tem. izgleda, da h treba dati več vere kakor prvim, — ki pravijo, da se je fant ustrelil radi obiska pri neki vedeževalki. Bil je pri nji zadnje dni in ženska mu jo pro-rokovala SLkorajšen konec, kar si je vzel deček tako k srcu, da si je pognal kroglo v glavo.
Naj si že bo varok žalostn-e Ska-love smrti 'kakršenkoli, njegov slučaj kaže ncssdrava pota, po katerih hodi današnja mladina.
Čudne zbirke.
Ljudje zbirajo vse mogoče stvari. eni znamke, drujri novce, tretji palice, četrti letake itd. Dobe pa se tudi čudaki, ki zbirajo neobičajne stvari. Tako je te dni prodajal knjigarnar v Browlevn v grofnji Kentu na Angleškem izredno bogato zbirko najrazličnejših etiket, gi se nalepljajo na steklenice za pivo. Zbirka ima 15 albumov s 10.000 komadi etiket.
Velik pivski bratec v Nemčiji je leto in dan poiuzmal v vsaki gostilni, v kateri je bil in pil. in teh ni bilo malo. po«tavek. na katerega postavljajo natakarji vrček s pivom, in ga naibil v svoji sobi na steno. Ni se pa omejil .«a-mo na podstavke ampaik je včasih sunil tudi tu in tam pločevinasto napisno tablo ene ali druge pivovarne." Vse to so našli po njegovi smrti v sobi nabito na stenah, kjer ni bilo prostorčka, da bi obesil nanjo tudi na j skromnejšo sliko.
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Dru&. o
za Greater New York in okolico, ink.
—GLAVNI ODBOR ZA 1924.— Predsednik:
VINCENT ZEV NIK
128 St. Al arks Place
New York City Podpredsednik: JOHN KALU5H
323 E. 85 Street
New York City Tajnik: JOSEPH POGACHXIK.
66 Ten Eyck Street.
Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:
PETER RODE,
744 Park Avenue.
Hoboken, X. J.
Zapisnikar:
JOHN NACHTIGAL.	*
223 Madison Street
Hoboken, N. J.
Nadzorni Odbor: ANTHONY KOS IR NIK. 10121 - 85th Rd..
Richmond Hill, L. IaL
ANTON CVETKOVICH.
1912 Linden Street, JANEZ DERČAR,
23yS Silver Street.
RidjjewooU, N. Y.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se spozna kaj to pomeni.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skoro devet tisoč bolniške in
skoro pet tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $10,000.
Društvo zboruje vsako četrto soboto ▼ svojih društvenih prostorih v Beethoven Hali. 5. St. med drugo in tretjo Ave.. New York.
Roparska gnezda na Balkanu.
Balkanskemu prebivalstvu delajo največ preglavic arnavtski roparji. Kmetom kradejo živino, tujce pa zavratno napadajo na cestah. Spopadi niso nikdar brez mrtvih in ranjenih. Slučaj roparja Vla-stimirja Lučiča. Težave orožnike in vojaške službe.
V kulturnih državah so že davno minili easi, ko so razbojniki napadali na cestah bogate trgovce. Človok <bi mislil, da nI več v Evropi kraja, kjer bi bili roparski napadi na dnevnem redu, in vendar je baš Jugoslavija tako srečna, da ima pokrajino, kjer ni nihče varen svojega imptja in življenja. Ta zloglasna pokrajina je Makedonija.
Divni. slikoviti kraji, visoke gore. deroče reko. krasni gozdovi t nad njimi pa zlato solnee. To je domovina in kraljestvo arnavt-skih razbojnikov. Čim skopni snee čim napolni voda reke in potoke ter zelene travnike in livade, so pojavijo arnavtski razbojniki. — Prihajajo iz svojih vasic, skritih v gorah kakoT orlovska gnezda. Organizirajo se v manjše in večje tolpe, ki se slednjič podrecle vrhovnemu poveljniku v osebi ar-
Lani v avgustu jo bil ujet razbojnik Lučič s tremi tovariši. — Bili t»o v preiskovalnem zaporu v Valjevu, odkoder se jim je posrečilo pob gniti. Lueič je prišel po naključju do velikega kuhinjskega noža. Neke noči, ko so temni oblaki pokrili luno. je napadel paznika ter ga zabodel. Nato je od-koval -svoje tri tovariše. Vsi štirje so se oplazili k izhodu, kjer je stal na straii orožnik. Kaikor volk je planil Lueič na orožnika, zgrabil ga za grlo ter vrgel na tla. — Drugi dan so našli orožnika mrt-\|.-jra. Celo leto je gospodarila nje-srova banda po gorah in vaseh, dokler ni prišel nedavno oddelek orožnikov v večernem mraku r vas Al rede e. kjer je neki seljak izjavil. da prenočuje v njegovi koči Vladimir Lučič. Orožniki so takoj obkolili kočo, preseneoeni Lučič je zgrabil puško in začel
navtskega vojvode. In prebiv.nl- j ->1reljati. Boj je trajal vso noč. —• stvo rodovi ■ krajev kmalu ob- Zjutraj je zmanjkalo tolovaju
čuti. njiho\ močno roko. Selja-kom kradejo ovce. napadajo na cestah mirw potnike. zlaKti bogate kupce, tuhrtam se srečajo V spopadu z orožniki, kar ni nikoli brez mrtvih in ranjenih. Občinam tickoj nalože davek v izlatu. beljaki plačujejo tem razbojniškim tolpam redno prisilni davek, samo da si rešijo imetje in življenje.
Nekdtjrri arnavtski voditelji za-slove kmalu po vsem Balkanu in.| v listih se pojavi vest. da je notranje ministrstva razpisalo na glavo razbojnika X., visoko nagrado. Čim večja je nagrada, tem večji je lov na razbojnika. Njegovi znanci, sosedje iz njegove va-.-i, često tudi sorodniki, ga izdajn da pridejo do bopratejra zaslužka.
V	srbskih listih je citati: — Razbojnik Ilija Lakičevič, zelo nevaren tolovaj, je Izvršil toliko zločinov. da je notranje ministrstvo zvišalo uagrado na njegovo glavo na 100.000 dinarjev, na glavo njegovih pajdašev Marka Milja-niča in Blagoje Vučiča pa na m000 dinarjev. —
Lansko zimo s?o priobčili srbski listi to-le vest iz Črne gore: —
V	Pavidovem dolu so poginili- razbojniki Ilija Lakičevič. Marko Miljanič in Blagoje Vučič. O7
streliva. Vrgel je puško proč m planil z nožem v roki iz koče. Hotel je prodreti orožniški kordon in pobegniti v bližnji gozd. Komaj pa je napravil tri korake, ga je zadala krogla v čelo. Njegov^ glava je bila vredna 50.000 dinarjev.
Orožniškavin vojaška služba je v teh krajih Jugoslavije zelo težka in nevarna. Neka orožniška patrulja je prišla lani v vas Rumo. va. Vaški starosta je dodelil orožnikom prenočišča pri premožnejših kmetih. Ko sta prišla dva o-rožnika pred neko knu^tijo, sta zacula na dvorišču šum. V hipif je poeil strel in en orožnik se je zgrudil mrtev na tla. Zločinec je izginil brpz sledu. To je bila razbojniška patrulja, ki je prišla iz gorovja, da se prepriča, če ni nikake nevarnosti. Takih razbojniških patrulj je vsfc polno. Potikajo se po vaseh, preoblečeni v pastirje. kmete in celo pope.. Podnevi se približa preoblečeni razbojnik vasi, ponoči pa ubije onega, ki ga je njegova organizacija obsodila na smrt. I "je ti tolovaja ni tako lahko. V Brtolju je nekoč policija obkolila hišo, kjer je bilo skritih več tolovajev. Nekoliko policijskih uradnikov in meščanov je šlo v hišo, da pozovejo ar-
£h je bil najnevarnejši razbojniške h kapitulaciji. Toda razboj-Crne gore in Hercegovine Laikiče-^ zve^li in obdržali kat vie. Misel, osvoboditi deželo tega ,talce. Vnela se je bitka, in iko jo tolovaja, se je lotila tudi mlade- Arnavtom zmanjkalo smodnika, ga Save Lafkičeviča, rodnega bra- :So pobili Sv0je ujetnike ter hoteli ♦ a razbojniškega glavarja. Sava pobegniti. Bili so pa vsi pobiti.
Lakičevič je organiziral četo ko-j	_;
rajžnih fantov, ki jo jh vodil proti svojemu ibratu. Dva tedna jej	Tragedija v Litiji, trajalo zasledovanje razbojnikov j Ustreljeni trgovec A.ndrej Turk v divjih gorskih krajih, dokler ni je vsled notranje i/krvavitve prišlo do spoipada med obema če-! umrl. Zdravnika dr. Pavle Kraje tama v katerem so poginili trije Ji-n dr. Trauner v Leonišču sta najdrznejši razbojniki. Sava La-j vršila oibdjuikcijo nesrečnega Tur-kičevič je lastnoročno ubil svoje- jka. Turk je bdi zad-^t od treh kroga brata. Notranji minister je ra-' gel, dva strela sta ca zadela v lir-•zdelil razpisano nagrado. Sava«bet. tretji pod paizduho, ki pa je Lakičevič y? dobil 50.000 dinar-J bil brezpomemben ter nevaren, jev. Boža Markovič 13.000. Blaž Ena krog-la je bila sla čeiz želodec Peškam 6000. 13 udele»žnikov ek-(in jetra, druga čez ohisti in jetra.-špedicije pa po 4500, 15 seljakovjOd teh dvefc je eiia tudi predrla pa po 500 dinarjev.- 'nronn r/viim«
prsno voJlino.



DELKATESE
Nedavno je poročal neki am-gleški Ikrt, da so v Londonu pri obedu nekega vol rk asa servinali vrabčji puding. Ob tej priliki se je mnogo govorilo o predsodkih, ki nam 'branijo, da ne bi vzeli na jedilno karto tudi vrabcev. Jasno pa je. da temelje vsi ti predsodki edino na nr^poamajnju in tr-njoplavosti.
V	Rusiji velja medvedje* meso za največjo delikateso. Medvedje krače ali medvedji jezik sta vedno ra^prodania. Ker pa je taka jed n;-dka. je seveda zelo draga. Zato se pojavlja tudi samo po mizah višjih krogov.
1'žitno pa je tudi levje meso in ga predvsem cenijo prebivalci Južne Afrike. V mnogih krajih Indije uživajo z največjo nasla-to tigrovo meso. Ta vrsta mesa baje ni le zelo redilna, ampak vpliva tudi oj a čil joči* na mišice. V Afriki in Indiji je čislana jed 4 udi jslonovo meso, ki pa Evropejcem ne ugaja.
V	gornjcan Eariptu prihaja na trg tudi krokodilje meso. V Sant Domingu in ob vsej obali Centralne Amerike uživajo kajmana kuhanega ali pečenega, ki diši kol kunce. Pri vseh narodih pa j ■ skoraj najpopularnejša žaba. — Osobito jo c«nijo Francozi. Belgijci. Italijani in Portugalci.
Tako vidimo, da smatrajo nekateri narodi gotova jedila za delikateso. drugim pa se že obrača, želodec, ako le slišijo o teh vrstah delikates.
BERLINSKE IGRALNICE
Novi berlinski policijski predsednik dr. Friedensburg si je postavil težko nalogo, da iztrebi igralnice. katerih je mesto polno. Koliko je igralnic, tega polcija sama ne ve. Rednih igralnih kubov je naznanjenih okoli 70, izrednih, ta-kozvanih "FliegMide Spielklubs" pa je okoli -400. Že redne klube je težko nadzirati, ker člani dobro poznajo policijske agente in imajo postavljene straže, da so varni pred presenečenjem. Drugi, leteči klubi pa so včasih dnevno na treh ali štirih krajih in je vsako nadzorstvo skoro izključeno. V nekem rednem klubu sredi mesta je izvršila policija tekom 8 dni nad 20 o-biskov pa ni mogla konstatirati nič nerednega. Vendar pa se ji pri intenzivnem zasledovanju igralcev posreči iztakniti prepovedane igre, denar se takoj zapleni, klub razpusti in prizadeti igralci pridejo v preiskavo.
Policija je prn svojih obiskih po igralnicah konstatirala, da tvorijo ]>o mnogih večino ženske vseh slojev, da obstoje ženski igralni klubi in da v te vabijo moške zato, da je igra živahnejša. Ženske so strastne igralke. Ko zapravi igralka denar, vrže na mizo svoje dragocenosti iji v igralni strasti ne prizanese niti svoji domači zalogi obleke in perila. Pr«»d preiskovalnimi sodniki izjavljajo, da možje premalo zaslužijo in da se morajo zato one zatekati k boginji sreče.
Volkovi blokirali mesto.
V Kanadi je bilo malo mestece Vilna blokirano od volkov. Sneg je bil zapadel in z njim je prišlo proti mestu polno volkov, ki so silili v mesto od vseh strani. Iz hiš so streljali na volkove, ki so strašno tuli-E. Ako je bil kateri zadet, so planili drugi nanj in za raztrgali. Streljivo je }>ošlo, volkovi pa so se fredno silili v mesto. Slednjič se je Ojunačilo par mladih ljudi, ki so Sedli na konjt in tekli v sosedne tyasi po pomoč. Volkove so s težavo odbijali od sebe. Potem se je približala volika pomoč, lovci s pn-Ikami, pred katerimi so volkovi pobegnili.
i Nova bolnica v Črnigori.
* Vsled posredovanja narodnega lanca Mi kutina Tomiča je mi trstvo za narodno adravje dobilo znesek 1.200,000 dinarjev
Knjigarna "Glas Naroda"
MOLITVENIKI:
Duša popolna ................... X.—
Marija Varhinja:
v platno vezano.............. .70
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano............ .70
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano.......... 1.70
Skrbi za dušo;
v* platno vezano...............80
v usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano..........1.80
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90
v usnje vezano..............1.60
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kosrt vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano .............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vežano____
(ZA ODRASLE.) ,
Key of Heaven:
v fino usnje vezano.....
Catholic Pocket Mannal:
v fino usnje vezano.....
Ave Maria:
v fino usnje vezano.....
1.20
1.50
1.30
1.40
1.00 .15 .50
.40 .75
.60
kjer je stala nekdaj »je 55orke_ Z »rad to pomlad.
POUČNE KNJIGE:
Angleško-slovenski slovar
(Dr. Kern) .................. 5.00
Angel j ska služba ali natik kako naj
se k sv. maši streže	J.0
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Govedoreja	.75
Higiena Somatologie, pouk kako se
ohrani zdravje, t. v...........1.50
Jugoslavija, Meiik 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.80
knjiga o lepem vedenjn,
Trdo vezano ................
Kako se postane ameriški državljan
Knjiga o dostojnem vedenju.......
Katekizem (veliki) ...............
Mlekarstvo s črticami za živinorejo
Nemško angleški tolmač..........
Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini.............60
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani 5.00
Naša zdravila.....................50
Nemško slovenski besednjak Wolf-
Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del.........................30
Pravila za oliko................... .65
Postrežba bolnikom .............. J25
Psihične motnje na alkoholski podlagi ......................... .75
Praktični računar ali hitri računar .75
Praktični sadjar trd. vez.........3.00
Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35
Sadno vino.......................50
Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana .............1.50'
Slovenska slovnica za sredne šole,
(Breznik) ................ 1._
Slovensko-italj anski in Italj.-slov.
slovar ...................... 1.00
Slovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar.....................gU
Slovenska narodna mladina _______ l._
Spretna kuharica (trdo vezama).... 1.45
Umni čebelar ................... 1._
Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30
Vošilna knjižica...................50
Veliki slovenski spisovnik raznih
pisem. Trdo vezano..........1.80
Veliki Vsevedež ..................80
Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli. 11 zvezkov skupaj ..................2.50
Zgodovina slovenskega naroda (Gruden) 6 zvezkov ..........,...2.50
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek................... .45
2.	zvezek 1. in 2. snopič........ .70
RAZNE POVESTI IN ROMANI:

GLAS NARODA. ■1 i ■ ■
14. MAJA 1925.
Amerika in Amerikanci (Trunk) .. 3.— Andersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kesrsnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vetz.................. 1.—
Andrej Hofer ................... .00
Boy, roman trd. ve*. ............. .80
Beneška vedefcevalka ............ .35
Belgrajski biser ............... J6
Beli rojaki, trdo vezano .....
, . . . . . Bisernice 2 knjigi .............
t p«*pevA za okrožne boUt.ee Brez z»rje trda vez.............
NikSwu. ^ Holmca se ogradi naj^ <DoBtojwski) t y..........
Bele noči (Dostojevski) t. t......
Balkanska Tnržka vojska ... . .
' T »'' V* '	0 »I *' J*"
. 1.00 . .80 . .90 .1.50 . .75
Bilke (Marija Kmetova) .......... .25
Cankarjeva dela:
Grešnik Lenard t. v........... .90
Hlapec Jernej .............. .70
Moje življenje t. v............90
Moje življenje broširano.......70
Podobe is sanj t. v...............1.—
broširano ...................75
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v...............1.20
Mimo življenja t. v...........1.—
broširano ...................80
Cyklamen (Kersnik) t. v.........1.—
Cvetke .......................... .25
Črni panter..................... .65
Ciganova osveta ................. .35
Čas je zlato...................... 30
Cvetina Borograjska...............50
Čarovnica starega gradu.......... .25
Četrtek t. v..................... .90
Dekle Eliza t. v..................60
Dolenec, izbrani spisi ............ .60
Doli z orožjem....................50
Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš-
ko) .........................60
Dolga roka.......................60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj .................... .50
Dedek je pravil. Marinka in škra-
teljeki ....................... .40
Erjavčevi zbrani spisi tdr. v.......1.75
Elizabeta ........................ .35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk................35
Farovška kuharica trd. v.........1.—
Farovška kuharica broš............75
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ......................50
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem ............. .25
Golem, roman..................... .70
Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad, trda vez............75
Gusarji .........................90
Hči papeža ....... .............. 1.25
Hadži Mnrat, trda vez.............80
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Is dobe punta in bojev.............50
Iz modernega sveta, trda vez.....1.40
Jutri (Strug) trd. v............... .75
Jurčičevi spisi:
Sosedov sin, broš.........................40
1. zve«zek; Narodne pravljice in pripovedke — Spomin na deda — Jurij Kozjak — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Domen — Dva prijatelja, trda vez 1.20 1. zvezek; Cvet in sad — Hči mestnega sodnika —Kosovska sodba v Višnji gori — Dva brata tr. v. 1.20
5.	zvezdk; Sosedov sin — Sin kmet-
skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v................. 1._
broširano ...................75
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20
broširano ...................75
Karmen, trdo vez..................40
broširano .....................30
Krivec, roman, trd. vez............75
Kralj zlate reke ali Črna brada ..:. .45
Kraljica mučenica, trd. vez........80
.70 1.00 .25
povest .......................
3.	zv. Jernač Zmagovac. _ Med
plazovi ........7..............50; Sanjska knjiga, srednja .......... .36
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ... .75
.50; Sanjska knjiga Arabska .............IJB9
Sanjska knjiga, nova velika...............90
Sanjsl
Spake, humoreske, trda vez . ___________.90
'Strahote vojne ................... .50
7. zv. Prihajač............... 40; Stezosledec .........k............ .30
9.	zv. Kako (Brencelj) .
10.	zv. Kako (Breneelj) ..
11.	zv. Kako
sem se jaz likal,
sem se jaz likal, sem se jaz likal,
(Brencelj) ....................
12 ZV. to dnevnik* rnal.g, pore*. !airto Se,t0i	t ^ AbruceT
neneza, trdo vezano ...........60
14.	zv. Ljubljanske slike. — (Breneelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60
16.	zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60
O yeta noč, zanimive pripovedke ... .30
.60 j Strop iz Judeje.................. .75
(Simon Jenko zbrani spisi.........90
•00 - Sosedje tr. v......................60
lSvetobor .........................50
®® i Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90
.. .30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 8in medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sredozimci, Serosa Jerica (Bohnije) .30
Milčinškijevi spisi:
Igračke, trda vez.................1.—
Muhoborci, trd. v.................1._
Pravljice, trda vez...............90
Tolvaj Mata j, trd. v. .............90
Shakespeareve dela:
Macbeth, trdo vez. ..
Julij Ces&r tr. v.....
Othelo tr. v.........
Sen kresne noči tr. vez
.90 .90
.90
Mali ljndje. Vsebuje 9 povesti
Trdo vezano ................ 1.00
Malo življenje ...................65
Mlada ljubezen, trd. v...........1.75
Mimo ciljev, tr. vez...............60
Mladih zanikernežov lastni životopis .75
Mrtvo mesto .................... .70
Mrtvi Gostač .................... .35
Materina žrtev................... .80
Musolino .........................40
Mali Klatež ..................... .70
Mesija ......................... .30
Mirko Poštenjakovič...............30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ...................1._
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska..........35
Narod ki izmira.................. .40
Naša Ančka .....................35
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, IL del, 9 po v........... .90
Nova Erotika, trd. vez........T.... .70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ...............50
Naseljenci ...................... .30
Novele in črtice.................. .90
Na Preriji .......................30
Nihilist ......................... .40
SPISI KRIŠTOFA &MXDA:
1. zv. Poznava Boga...........30
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. zv. Jagnje .................30
,8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
13.	zv Boj in zmaga, povest ....... .30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angel j sužnjev. Braziljska povest....................... .25
16.	zv. Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	zv. Preganjanje ladijskih mišjo, narjev........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti trdo vez................75
broš........................50
Tavčarjevi zbrani spisi:
Izza kongresa .................. 1.75
Cvetje v jeseni. Visoška kronika ... 2.50
Kazaki, povest iz Ruskega
Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......
Kraljevič in berač ...............
Kuhinja pri kraljici g. nožici, franco
ski roman .................. .40
Lucifer ........................ 1.50
Ludovika Beozija ................ J25
Ljubice Habsburžanov.............40
Aškerčevi zbrani spisi:
Akropolis in piramide ......____ .80
Balade in romance trd. vez........1.25
broš. ........................ .80
Četrti zbornik trd. v.............1._
broš. ..........................80
Jadranski biseri ................. .80
trd.
Junaki Mučeniki .. Peti zbornik
broš.........
Primož Trubar trd. Nove poezije .....
v.
.80 .80 1.10 .90 1.— .80
Levstike
ovi zbrani spisi:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač............. .70
2.	zv. Otročje igre v p^sencah — Različne poezije — ZabavljiCe in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas '— Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
3.	zv. Povesti in potopisi.......70
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave....................... .70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... .70
Zbrani spisi trd. vea..............M
Poezije trd. ve«.................. .80;
Ljudska kstfiiniea:
in 2. zvez. Znamenje itirih tido vezana . .v... ........

1.00
Narodne pripovedke za mladino:
3.	zvezek .................... 35
4.	zvezek .................... .40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka........... 1.50
Narodna biblioteka:
Svitoslav ................... .36
Spis je ......................... .35
Krvna osveta......................35
General Lavdon ..........................70
Napoleon I. ..................... 1.—
Babica .......................... 1.20
V gorskem zakotju ...............35
Za kruhom ........................80
Z ongjem in mečem .............. 3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
Kranjske čebelice, poezije......... -35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr.. v..................... 1.30
Ob tihih večerih, trda vez......... .90
Padajoče zvezde tr. v..............90
Plat. zvona trd. vez...............90
Petelinov Janez vez...............1.—
broš.........................90
Pesmi v prozi, trdo vez........... .70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki in Roža (Albrecht).........25
Pasti in zanke. "K^tninalni roman .. .35
Pariški slatar .................... 35
Pingvinski otok tr. v............. .90
Povest o 7. obešenih t. v............90
Po strani klobuk ................ .90
Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr.
vez......................... 2.50
Plebanuš Joanes tr. vez. ..........1._
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......60
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Majar............... jO
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roka .35
Požigalec .......................
Praprečanove zgodbe ............. 58
Patria, povesti iz irske junaeke dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. J2S
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra Vipavca.................. jb
Ptice selivke, trda vat............ .75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke za mladino.
izrezek .....................
2. zvezek...................
Pegan in Lambergar.............
Rabi ji, trda .................
Rastoči mesec (Tagore) t. vez ... azkrinkani HabsburSaui (Larish)
.40 .40 .70 .75 .80 .35
Rinaldo	............. ..
ialj^vec ..............ji
^selmje 10 povesti 8nneBd invalid . lirno Indijo
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnlk: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
&t. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: ljubosumnost, Veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
§t. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš................. .70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.............45
Št. 17. Prosper Marlmee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.,...............30
Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajsčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., bros......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompača in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
1.54 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str.,
broš..........................25
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš........50
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .SO Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš.,...............j.........80
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., ................. .65
Spflmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krč anski deček iz Libanona ...................... .25
3.	zv. Marijina otroka, povtest iz kav-kažkih gora.................. .25
4.	zv. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti ....:..
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska powasfc is Japnskega ------------ JO
10.	zv. *v^ti itn. Povest is vlade
Akbarja Velikega ........«... .25
sb.	in bele vrtoioa, povest .90
■ -	Urata. Črtiea iz
Tri novele, tr. v..................90
broš..........................70
Tunel, trda ves................... 1.00
Turki pred Dunajem..............60
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti ...............30
Vera (Widdova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš..........................60
}rdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.......2.—
Zmisel smrti ......................60
Zapiski Tine Gramontove.........60
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne ..................^ .80
Zlatar j evo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v..................... 3.—
Za miljoni,	............65
Ženini naše Koprnele..............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......35
2.	zv. Hudo brezdno................35
3.	zv. Vesele povesti................35
4.	zv. Povesti in slike .............35
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh ........................65
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ...........................50
2.	zv, trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ...........................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ...........................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ...........................50
zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Khjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda....................
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... j.,20
Za kratek čas ................... 1.20
Zaklad za otroka .................j,20
IGRE :
Beneški trgovec, igrokaz ▼ 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank...................81
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........ 1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 sl?Vih...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih...................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... .30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokas v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljnb, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60
Naročilom je priložiti demar, bodisi t gotovini. Money Order ali poStoe znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandira jte pismo. .
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige poiiljamo poitnmo prosto.
"6LAS NAR60A"


fiT.AS \7CROT)A. U.'StXiA'VKgi.
TRIKRATNI UMOR
(Nadaljevanje.)
se izgubljena naprej. Vikar jo je
'--,	l>ii.sal at^K'tati:
(ialj^: Moje uboge sestre _ Tako bi rad:i pila! Nokaj
dobrega, pa prav nekaj dobrega!
— Katrica. — je zaiklical vzet ck! preeudnega ■ganotja. De-
ne v redni sin! Potep! Žival hinav ska in nečedna! Duh nečinti te je obsedel, po svojem nemarnem o-
eetu si se vrgel, meljušnik. lovae'. k]e se ^ ozrlo ^ ntemcjMlilo Hl Sramoto si storil deklici Katari-I niIl poanignilo skrivnostno
m. mene, moj doni in moj stan si
izdal za.smehu in roganju -s svojo! _ Pojdi'
slo iW'ediio' Živinče gnusno lah- r_ -_ -i .
z ro-
noče«lno! Živinee gnusno, lah komLselni človek j To uro. ko boš bral to pismo, vrtani na pot in pridi prenlane, da te s palico pr^-tipljem. izlakotim in izčertim. predvni te zveženi v svetem zakramentu s tebe vredno
In je šla poeat-i in zavila navzdol k brvi čez Tolminko Ln prešla. Nato je krenila po |>oti v Za-h;z. Vikar je šel pet stopinj za njo. . . Zdaj je postala in je še o;;
postal. Zdaj je pohitela in je hi-nemarnieo.! t( j za MJO 7aU ■ -Q	in jc se_
ki je s počela. Ce pa najde to	.Jutro ^ ,1)iIo zhu(liJo na
smo gluha tvoja ušesa, tedaj sijni,Ilu> Poči s0 sinule kakor kres v zapomni.- Ne vračaj se ve? nikoli, j,ladno tjolifno	in pi^.al sia
in preklet bodi i»i pri živem t«*le-L;,(-.e]a
Mi gnij v tujcih na slami pri živini ju jiLS-ih in nobena krščena duša naj te ne tolaži v tvoji zadnji uri! Amen! —
Vikar je stopil k oknu in je posedal py zvezdah in je videl, da je ura tri. Stopil je po sobi gorili. bil. Oko mu je bilo za hip oih-strmelo kakor prebujeno ftari licem Mučenikovem na križu, a sr; je nevoljen in s silo odtrgal od Svetega in je mrmral:
—	Do štirih sem rekel. Ali naj t.o zve/em. -Jamcz. da boš vzdržal ? Naj trpi. naj se boji za greh še eno uro!
Seilel je k mizi in je razgrnil Pismo, da hi bral. in ni videl in ne bral. Misel za mislijo je rastla v njeni in ena je drugo peihala. kakor da -o blazne in opojene. Bolele *o ga lelesno. Ko >*o se bile vrnile v peto in sedmo. jih je čutil jasneje in -o vstajale <»roz£če. kakor Ijutlje. ki izprašu jejo:
—	Ali si jo Lz gnusa nad prr<*-hom zaprl Ali pa si jo zato. ker ko te ponižali zaradi nje? Ali si jo. ker je to dobro njeni duši in Magru tvoje srenje.' Ali pa si jo zaprl, ker ti je znano, čigava kri ;><•. in se znašaš nad nečedno materjo in očrtom, ki te je žalil? A-li t«» kaka duhovska <rormio^i v tebi. ali jia je ]«• jeza. da tudi tvoje oči begala in blodila tvojo kri.' Ali si jo res zaprl •be." Ali ie nisi h Mi, kakor si izvedel, da svoje lo-vače kroti knežanski Martin? — Kaj si rekel takrat, ko je pravil, d« jih zapira.' Ali te ni streslo mrzlo? Janez! Ne taji srca in
be Nisi riba faronika ? Smilijo se ti otroci in otročniee, Janez! Jezus Kristits. "tvoj ueesiik. je lova-čo blagoslovil, ti pa si zavrgel siroto. ki jo .K' zapeljal tvoj rod! Fej. .Janez!
Vikarju se je živo zazdelo, da se je oddahnil Mučeni na križu.
Vstul je burno m šel na vrt in je poslušal. (Jlas jeke, ki se je lomila od Kozlovega roba. kamor je pljuskal v v etrih gnan šum votla, j«' plal v medlo mesečino, ki je ugašala v daljni dan. Vikar je skoro stekel na Ilovico h kapeli IVt korako«v pred svetiščem je obšla I. iNjša-snia je ležala senca na njegovi desnici.
—	Et ne nos indueas in tent a-tionem! — je šepetal prem razen, v hipnem MtraJm in stopil k vratom malega svetišča. Skozi ključavnico je pojrletlal notri, a ni videl v somraku nego bledi odsev obli h iiiučeniškili loflxanj okoli oltarja na leseni polici. Potisnil je ključ v vrata, jih odprl in zakli-cal:
<
—	Katrica!
Tiho. plaho bitje se je dvignilo tvekje izza oitarja. se opoteklo po malem prostoru in mu padlo v naročje; in je prosilo, in plakalo in »>e tsmejalo hkrati, spremenjeno, kakor v sanjati:
—	Peter, Pet dr, Peter!
Vikar je stegnil roke in dvignil deklico na prosto in jo posadil na tla:
—	Ali moreš hoditi?
' Deklica je omahovala, krilila r, rokami, našla ravnoyesje in se zasmejala zvoufco. Sredi smeha je utihnila, zawtrraelai 'žalostno nekam v daljo, vz33uiila ia.se spustila v t«k proti Zatommu. Vikar
jr WitaJ^
»rovom 1 jutru m rosi. De-kliea in vikar pa sta hodila in nista videla, kam. Kadar je pomerila glebel pod potjo, se 11111 je ^r-«•<• sti-nilo; — Zdaj bo planila pod rob! — In kadar s? je zasmejala. •ra je presunilo: — Znorela je!
i?daj pa je stala pred nizko kočo ob poti in .je bila sedla na iclop ob vratih in položila roke v svoje krilo in vzdihnila zadovoTj-nolrudna. Vikar je stal o.l daleč. Vsaka žilica je trepetala v njem v strašni žalosti iji ljubezni. Oblival mu je e lo leden pot. Nič ni vedel, kje je in kaj se godi. Takrat j<* nekdo odprl zakajena vrata v koči in stopil v dan.
— Dijakon Peter! — je zaklieal
Vili.
Nerodni obrazovatelj božjega lica. jezni pastir človeških tlifs. gorjan v duhov.ski obleki, vikar in < erkvenik v" sili. Janez Potrebu-jež! Saj ni prvie. da si prvi vstal v celi fari in -greš 'jx> rosi in megli za svojo služIjo! —
Vikar Potrebujež se je s to rezko besedo poklical že v stotič tiste dni. ko je moral kakor s silo buditi svojega duha v zavednost in vsakdanji doživljaj. Padlo je bilo -čezenj kakor s kolom. Ležalo mu je v duši in ob sencih. Ležalo je venomer. Ni bila budnost in niso bile sanje. Glava je gorela. a ni bolela. Bil je poln bridkosti 111 težke žalosti, a ni imel sol-z.\ ni imel beisede, tla bi se oprl r.anjo in se ž njo nekam p »pel nad mrtvilo, v katerem je greznil. —-Pral je v spominih učitelja svojega, pokojnega Ambroža, in ni več našel sebi besede, svoji onemoglosti glasu. Bral j.* v svetem Pavlu in ni tunel in je brezmiselno ponavljal:
"N011 enim quoil volo bonn.m lire facio. sed (piod nolo malum, hoc ago." — Potem je sedel v 41 sobi sveta" in je videl ženo. ki j - bila razgrnila deviške prsi in je prosila Sodnika. Kaj prosi?. C mu prosi? Ali ni vseenio? Kdo je? In potem je vikar Potrebujež snemal svojega Križanega in si ♦•a drž;t! tik pred obraz in je is-
Pi.vi pravoslavni praznik je v J Petrovaradinu tragično končal, j Nekako okoli pol 10. sta častnika ' poročnika Milan Panič ni Dušan1 okotovič patsinda s svojima soprogama prostor m -d takozvauo pi > stavo Ln jH-t n»va rad ms k o trdnjavo. kjer 1' ži -m« di'niea. Obe ženi sta šli spredaj. ča>tnikii ]>:» mimo se pogovarjajoč za njima. Hoteli so aia sukolsko slavje, ki se je vršilo v trdnjavi in pričelo okoli s., Ko so vsi štirje prišli mimo smo ii t šniee. s« nena loma zjipor»':loma ' za donel i trije streli. Ženi stM pr?-| >1rašeni hipoma obstali. Čakali sta. da prideta soproga in jima !razlcxžita. čemu to streljanje. Ker I pa obeh častnikov le ni bilo blizu, j ^sta jima šli obe ženi nasproti. Ko Jsta napravili približno 20 kora-1 kov, si* jima je nudil grozeni pri-i zor. Oba častnika sta ležala v krivi na tleh. jiedal'1" < d nju pa m' je ; boril s .-imrtjo bivši ruski ]>olkov-;'.iik l*.-peai.ski. Na krik nesrečnih žena so takoj prihitele vojaške ■ -traže iz trdnjave. Poročnik Panič! ! jr bil mrtev. <i>b(» drugi žrtvi. Ko-| kaiovič in I"spen-ki sta še kazala ( nake življenja., nafvar.so ju pre-' m di v bolnico, a sta med potjo ! izdihnila.
! Takoj je bila uvedena obsežna
TMNEft'S BITTER WINE has autsefl the chonq^
TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO IZPREMEMBO
DANES je 1110/. ves nevHjen «:«lšel. r«» privutl lioei
je f5<»il»'| k zajtrku lircz tt'ka. Itil lior-vozen in m»!r:ižljiv. Xazaj jrrt-de jt- kupil
Trinerjevo Urenko YI110 In — NASLEDNJEGA I>NE jf t«lš|.l ves živahen iti vesel.
XJ^^fiva žena in olivi s,» veseti. <la se j«' iH-ku takti izpremeuil. To je storilt« Triner-jevo OriMikii ^"i!]o. Trincrjevo Crenko Vim> je zilraviln. ki ^a i*itrel>uje j<«
DANES sinli inlai':i /.ena v kuhinji in je podobna pt>
lirtiiii. Tr])i vstoil ^lnv«!»»»!a ter jo brt-z
vsake energije. Končno se t«lI<H-i. da vzame Trinerjevu Grenko Vino in
NASLEDNJEGA DNE je p<>]Kilnonia izpivnionjena.
Poje in smeji se. Vsa nervuzuost je izginila. Trinerjevu <;renkt» Vino je delovalo kot čudež.
trpite vsled slabeli teka. nepretiave. zaprtja, po-
K*'still glavobolov. n«ir-i l.rez spanja, nnieue wrvoznosti. puiiKiiijkanjn energije. Izčislilo vam l>o žel«Mlt»e in črevesje. iMimairalo prebavi, ojačilo živee. spravilo vaše led ice it t jetra v Imijse delovanje 111 tak«» se boste piH-titili kot povsem dni^aeen človek.
Te pos!r»di«-e niso prav nič skrivnost ne. Sestavine, eas-ara sa^ntda in drujra izboina o-ivnjalna želiščji. korenine in skorje ter staro kalifornijsko vino. staro najmanj tri ieta, naj.rablja Trinerjevo (in-nkn Vino za tako zsiiH'sljivo odvajalno sredstvo in ixborno žel«al«"-n»» tonlko. Že let uživa brezprimeren sloves v tis,MVrih s!»>-venskih d< niovih po Združenih držjivali 111 Kanadi.
Ce vam sosednji lekarnar, ali p:o«faja'ee zdravil ne umre postreT-i. pišiie na: — ____JOSEPH TKTNEK (OMI'ANV. lj{:K-J.» S. Aslilaml Ave., ( hirajo. III.
Napad z nožem.
Ko sta >e vračala delavca Ku-■li»M* Delu' vee !n lva;;i Narobe zvečer domov v Knžno do'.ino. ju je pred hišo tt. 20 na cesti na Brilo nenadoma napadel nepoznan mo
iproiskava. tekom katere seje ugo-;škL se za"Iial !>roti njima z no" jtovilo. da je zločin izvrši! vojak illa-an Mneftar, ki je bil na straži < pred sjno<lišnieo in jra kasneje, ni-.• ■> več našli tam. Hasan Muftar je j Arnaut iz Jiužne Srbija tik ob al-ibans-ki meji. Ugotovljeno je. da se 1 je Muftar plazil za obema častnikoma in ju nato zaivraitno ustrelil. Prvi je bil zadet K< kotovič. Kro-gla ga je zadela ob strani. Verjet-; no je. da je častnik vojaka v zadnjem hipu opazil, zakaj v njegovi r »ki so na-šli sarnokr; s. ki <ra pa ni j imel časa nporalbiti. Treiiotek 7-. tem je počil drugi strel, ki je za del poročnika Paniča v srce. P.rez v-akega gla> its- je ta zrušil ti,i tla. V te,m hipu >e je s pristave n.r kolesu pripuljal bivši ruski polko-; vn i k T'spetis.ki, Skočil .je s koles;* ter navalil na ' napadalca. Ti- t^i 1 si rel. ki je »bdil prvim dvema, je j tudi njemu prelriral nit življenja. ; Zločin se je odigral v nekaj tre-j ii'otkih in k« r so vse žrtve padle na ne da bi dale glasu od sobe. je imel morilec čas. da je pobegnil. Kot vzrrk krvav<tga dejanja se navaja napad hipne blaznosti š« l)olj verjetno pa je. da je vojak i 10 storil iz krvne* osvetc, ki j«1 še j vedno razširjena med Amavti. Flasari ^Iiu.ftar je namreč pr«*d tremi led i pobegni! od VII. pešadij-ske^ra jiolka v Novem Jsatl'i na Madžar-Iko. Ker pa ni obvladal madžarščine, ni našel nikakega j me<ta in zato se j-; prostovoljno ! ,iavil na jugo«lovenskem poslaništvu v Budimpešti ter prosil, da se »ra ponovno sprejme v arinadn. Znova j*1 bil dodeljen k svommu polku v Novem Sadu. Bil je disciplinarno obsojen na zapor v vojn -žilici in stavljen poti' obtožbo. Ker je javil sam. je bila kazen v j mislit zakona spremenjena in je bil premeščen v trdnjavo Petro-varadin. Obstoja sum. da je od strahu pred večjo katznijo. kajti razprava proti njemu se je še nadaljevala. sklenil, da se maščuj« nad častniki.
Tekom noči se je Hasan Muftar še večkrat pokazal v bližini trdnjave ter je streljal na vojaške straže. K sreči ni nikogar zadel. Sedaj se skriva po o/bližnjih gozdovih in je upati, da ga kmalu iz 1 slede.
Smrt prvaka osješke drame.
V Os i j ciku je umrl prvak tam - a.;šnje drame Milivoj Barbarič -t:::->-;;i 6.4 let. Barbarič je bil - vo-ječasno ponos zagrebške in beo grajsk ■ drame.
<al. da bi se trde poteze v lesu iz globine svoje duše vikar. I zganile, da bi ustnice rekle: — Vikarjev čudni prijatelj je os- 'Janez Potrebujež. nesrečni pastir, trinel in z medel kakor otrok. Preklet si!
Deklica na klopi je šinila kvišku.( — Po ro-i. po megli za svojo K.ivpila in zarajala :	i^užbo! — je ponovil vikar in je
— Peter!
Nato je omahnila brezglasno na i rosno ledino pred kočo.
Ptič in piščal sta govorila jutm in rosi. . .
^
Za,prhi ^ratevžek se je bil raz-gledal pri dogorevajoči lojenki po sttbi in je našel steklenico vina pod klopjo in kos suhega sira na h ^etiem"' krožniku 11a polici.
—	Prav. — je pomislil. — sem /aprt, pa sem vsaj krščansko in ne
sam iz se-h>cm žejen, tako v oblevno- J j.?pil jo vilto in SIlt.<lol sir> iu kf)
je lojeiika dogorela, je legel na klop in za-pal. Ko se je zbudil, je bil že dan in Matcvžku je bilo dol-eas. Vrata so bila zaprta. Šel je trkat boječe, vljudno. Nato je po-kašljeval. Nato je ]>ostal odločnejši in je zahteval:
—	Odprite, gospod vikar! Opazil je i**azno steklenko irr
.. ■ postal zoper ponižen in je čaka-in iskal 11a sliki sveta. Slišal j peteline in ptičji klic in je postal nestrpen.
—	Odprite!
Zopet je čakal. Potem se je n-veril. da so pozabili nanj. Pa ni bila 1 jut ost v njem. da je pohlevni človek začel postajati divj" in odločen:	j
—	Odprite, pravim! Vino s in že popil. In tako povem, da mi 111 nič mar. Naj pa ho! Kakor krava na steljo bom naredil! Govpod vi-knr! To je res! ('lovek sem!
Y vratih je zarožljal ključ.
—	Zadnji čas! — vzklikni! Maf»;vžek. — zadnji čas. gospod vikar! Zastrmel je v lice njega, ki 11111 je bil odprl, in ga 111 spoznal. Naddijakouov sluga je stal pred mladeničem in vprašal:
—■ Kje je gospod vikar?
—	Išči ga. — je vzkliknil Mate vž?k in bežal.
Tisto uro je bil odpotoval nad-tlijakon. ne da bi bil mogel govoriti z vikarjem Janeizom, ki ni nihče vedel zanj. Faleiddj je menil: — Saj ne uide. in če je pri Sfc-inem glavarju!
Naddijakonov tajnik pa je bil" našel še tisti hip pred od hodom čas. da je zabeležil v svoje papir-Jf:
I Tolmiriesi sono .sempliei e religichi. astengonst Via' litigi. di-tendono gelosapiente 1' onor loro. ne p?r<lonano 1* offesa »e non espial« b»gittirtiamente.
Oei vidno je bil to doumel po vikarju Potrolnyožu, ki mu je b|
tal v dreniotini luči zgodnjima <ine pred vrati svetega Urha in krčevito obrnil ključ in odprl v cerkev. A' podza vednost i spoznanja je čustvoval škodoželjno: — Zdaj! Maliči. rogljiči. hudiči ne "-isti in hudobe! .Teknil bo ptie. ki se ga bojite, zapel bo bronasti petelin! — Segel je po vrvei in potegni! kakor je bil vajen o ! davna itz svojih prvih duboviiiš-k:h let kot obluxlnLk tolminskega v karja Martina Stampe. In kakor 1 laj. je odgovoril zvon ubito. 1 rudno, in se g!as o potekel na levo in desno, odjeknil od Kozlove-gn roba in zidov na Dvoru. Vikar .; • 'zvonil, pa ni vedel, kako dolgo ali pa je stornrv potegnil nekajkrat. Oslabelost mu je legla v roke. Duhovnik je hodil v .svoji o-t opr. lost i daleč. Ilodil je za Ma-tevžkom. po katerem je bil po--s'al Petni pismo.
—	Dvesto milj! Vsak dan je hodil trideset! Zdaj je prešel leden. Zdaj mora že biti v mestu. <V'je našel tako daleč, zlesti človek. če se je doprašal. ki jezika ne zna!
Občutek mučne nestrpnosti je zopet razvezal duhovniku roko; zopet je csiniil zvon krepko, kakof krik.
—	Hiti, Matevžek. in če se bo obotavljal, za vrat ga zgrabi in ]»risuvaj potespa na Tolminsko! Hiti! Oed-ajci kličejo in grozijo. Ne grem. preden ni urejeno, kar je krivično.
ženi in oba močno ranil 11a rokah. Oben< 111 jima je pr rt/al tudi o-bleko. tako da imata » krog Din. škode. Neznanega napadalca je zasledovala policija.
NAZNANILO in ZAHVALA.
Tužnim sreeni naznanjeni vseni
(Dalje prihodnjič.)
ADVERTISE in GLAS NARODA
ERIE STROJEVODJA JE PO DOLGI BOLEZNI OZDRAVEL
Predstavljamo v.1:11 Vt-s»-It-jr;i moža. ki i>r:i-vi. <h\ kjer j ■ 11 it-, ji- tinti |»:t 11 j«--. K. F. 'ledina, ki je živ. 1 tuk.ij 17 le!, jf zbolel pr«-«] kakimi šcil tmi i>-ti. I *• • tu'.tr;it ni hil niti . n d:in v življenju bolan. Tniai jo pa rosno 2l>o-let. Počasi tudi sigurno je izgubil t>i.-lovico svojih 200 funtov in slednjič jo izgledal kot okostnjak. Hodil jo < d bolni-
OGLASI
i-aj se JANEZ DliAKSLKU svojim sta rišem in sieer radi doma-•4ijt». Oba sta že stara in sama na I domu in n moreta več obdelava'i j posestva. ( e kdo kaj ve o njem. ! na j nama poroča, za kar mu bova <elo hvaležna. — Jernej in Marija Draksier, Šenčur pri Kranju, btv.
102, Jugoslavija, j (2x 13 14)
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
sorodnikom prijateljem in znan- 'e d,>	zdravnika do zdravni-
.	i in trrsil broz uspeha sv.-j d. nar.
et:n. tla je dne apr la za pone- Wekrat si je žotel smrti, operirali r..
srečno ep racijo umrla v bolnišnici mo ja prelju-bljena soprosra MARIJA GERČMAN.
P«:ko;'niea je bila roj 'na leta ls^l \ Poljanah, fara Št. Vid pri eni. in v Ameriko je prišla le-t-! 1!M)4. Pokopana 1. maja na slov. pok« pališv.i sv. Ježefa.-*
Tukaj zaipu^ča -ni'-ne žalitjoče-ga si>j>roga. ti"i brate in sestro, v Miinui kraju |>a »•"•ta.
T<.m ]>'»?oni s:- najsrenejše zahvaljujem vsem. ki -t mi pomagali na ed--n ali drug način v času '»ole.cni in smrti. vsem. ki ste ji darovali vence, ki <tc jo prišli kropit i'i jo ""premi!: na pokopališče.
Ti 1 dra/ra soproga, počivaj v mi lj in na svidenje nad zvezdami.
Anton GcrČman.
Forest ritv. Pa.. 10. ma=a 192;"».
Odkod ime "polka"?
Profesor Zdenek Nejedlv objavlja v "Naši Reči'' rezultat svojega i judija. odkod izvira ime češke pc^ke. N. jedi v sodi iz zbranega maiterijala, da je polka nastala v tridesetih letih v okolici "Kraljevega Gradca kot družabni (ne narodni) ples in tudi njeno ime je (Iružabiuga i-zvora. Spominja 11a strastno zatfiimaaije čeških rodo ljubov za usodo poljskega upora, ko je bila vsa e.wka javno«? prepojena s poljskimi simpatija-,mi. I« simpatije do iPoljakov so imeuovaJi novi modom i ples 'Pol
Revm a tizem.
Značilna f'omade zdravljenje —■ da ga oni, ki ga ima.
V lotu 1$>S»3 mo jo jmpndol ciusku-turiii in snbakuii:i revmat izer.t. Trpel sem tri leta tako kot v«-do !•■ oni. ki ga imajo. Poskršnl sent ve'" zdravil, toda. pomoč — lo začasna. Končno sem pa vseen^ našol zdravljenje, ki ml je ozdravilo. Nikdar več nisem bil bolan. I >al s«'in na številnim, Iti so bili težko bolni ir no celo morali ležati. Nekateri med njimi so bili fetari že'od 70 do S<> let.
"Ostre bolečine so kot strele švigale skozi moje sk:epe".
Želel bi, da bi vsak. kdor trpi vsled muskularnega ali sub-akut-
nega (oteklin v sklepih> revroatl-zma. poskušal \Tednost izboljšanega '"Domačega zdravljenja" vsled zdravilne motfi. Ne pošljite centa: pošljite ime in naslov ln jae bom poslal brezplačno za poškušnjo. Ko se bo izkazalo, da je to zdravilo, katerega ste žc- dolgo iskali, da se izne-bite revmatlzma, pošljite en dolar. Zapomnite si. da jaz nočem denarja, dokler niste zadovoljni poslati ^a. Ali ni to pošteno? Zakaj bi Se trpeli fe se vam ponuja brezplačna pomoč? Xe obotavljajte se. Pišite danes. Mark H. Jackson 111K Durston Btdg i Syracuse. X. Y.
misleč, <la ima žolviii kajju-n, vnetjv mehurja in druge stvari, pa ni nič t o-utugalo. Xckegu dne mu jt- povedala n< -ka obskovalka, kako je ozdravila s\u-j»'Ka sina od nadležne trakulj«- in to ji-.sprožilo v našem možu idejo. Zazdelo 3fc mu je, ila ima tudi on irakuljo. »el .ie takoj k svojemu zdravniku ter mu rekel, naj mu da dobro zdravi!o zoper trakuljo, pa j;a ni dobiL Zato jt- pisa! ponj. In verjamete, da je povznualy nje- I v>vv bole'-ine ta strahovita i> ;ast vsled ' katere trpi !i>liko ljudi, lcims je z>>in-t ' zdrav pri <l<du, v« sel je 111 žvižga \ es I ilaii. l»ost! moških, žen^k. oirok ziin vi j za kako drugo bolezen in sicer neuspešno; do<:im je njihova resnična bolezen Pošast—trakulja. tJotovo znamenje te pošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z veasnim izpelia-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnili In nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice s praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec Je težaJc in napihnjen. V časi se čuti neko premikanje od želodca proti črevesem. Človek tudi čuti kot da bi se mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik jako dosti pljuje, ima rriieno kežo, malo tehta in Ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez . vake volje. nI jim mar d<do, vedno so leni. To poš;usti, k{ včasih dosežejo dol-- ' žir.o £»0 čevljev, povzročajo tudi božjastne napade. <l'e se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Iznebite se takoj te pošasti, dokler ne izpodkoplje zdravja. PoSljite 510.48 za polno zdravilo Laxta-na, to slavno današnje zdravilo proti trakulji. _COD se ne pošilja. Naznačite starost. Če nimate trakulja, ni škodljivo. 1 1'rodaja ga samo T^axal Co., • I„ixal m>'g., Pox sr.?,. Pittsburgh, Pa. Za zavarovanje zavojčka 25c posebej.	it__5
—Adv't
smo že skoro razprodali. V krat-
kem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče ime^i. naj ga takoj naroči, ker ga je le »e par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki Se niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBIJSHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. C.
Izdal sem nori cenik
Domačih Zdravil
katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. IMPORTIRANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kosa z rinf-kom. w. gartintimneK:' jekla. »I". 65, TO 11 75cm dolge. $2.— Kosa ptliranka v. riin'kom, «55, 70
in 75 im dolge ................ $1.50
•Klepilno orodje ................11.25
Ihusni kamen "Rergsnno" ......45
T*r;il<-a . .-.........................30
Motika .....'JOc: S: p za k!, pati >5c
Itibežen za repo, z dvema nožema ............................. $1.25
Plago poSiljam poštnine prosto.
Math. Pezdir
Box 772, City Hall Sta.. NEW YORK. N. Y.
ADVERTISE in OUAS NARODA
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ApECIJAL 1ST MOŠKIH »Ol-EZNI. MoJ* ctroka J« zdravljenj* akutnih In kroniemh bol«nl. Jmx •anr. trn zdravim nad 25 let ter Imam skušnje v vseh boieznlh 'Ii k*r znam slovenske, zate vas morsm popolnoma razumeti In »poznatr vai* bolezni, da vas ozaravtm In vrnem mofi lo zdravje. Skozi » let sem pridobil posebne ikuinjo pri ozdravljanju molkih bolezni. Zato s* morot* popolnoma za neat I na men*, moja skrb pa Jo, *a vas popolnoma »zdravim. N« odlaiajte. ampak prldits SlmproJ«.
laz ozdravim zastrupljeno kri, mazulj* |n lise po telesu, bolaznl v grl*. Im-padanje las. bclečin« v koatih, stare rane, oalabelQst. živčno In bolsznl v ms-
hurju, ledlcah, jetrah, želodcu, rme-iico. revmatlzem, katar, zlato tlto, naduha It*. Uradns uro: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do S pnpo!&ns;t ▼ torek. Četrtek' Id sobota od S. dopoldne do I. aveCer: » o*dsljs% la puniktt od 18. dopoldne do S. popoldne.
Prav vsakdo—
Mor kaj ttto; kdor kaj ponuja; kdor kaj kapoje; kdor faj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
KALI OGLASI
v "Olas -
Posebna ponudba mM čitateljem
Prenovljen! pisalni stroj "OIJVBB" $20
B strefico va slovenske teke, č, i, i —r $25.-
'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost, Takoj ls£-Ee vsak piAe. Hitrost pisanja dobite s vaja*
■LOYEKIC PUBLISHING COMPAMY
V

..., -..
ip^i
GLAS NAHODA, 14. MAJA'1925.
A IS A.

I-
f is
i:
i
V.
ROMAN.
Za "Glas Narcda" priredil G. P.
20
(Nadaljevanje.)
Kurt ji je pomagal izstopiti ter držal nekaj časa njeno nežno ročico v svoji.
^ — S<*daj pa naprej — se je .smehljala obema spremljevalcema^ — Knjrajže hi sanjala enkrat pravo idilo ter .sedela, s knjigo v roki, na kupu sena. Ali boste vse seno že danes zvozali domov, ali j>a ga 1k> ostalo še kaj za jutri*
Inšpektor se je nasmehnil:
—	Kakh-no dobro imi taje imate, kontesa. o naših delavskih zmožnostih! Imamo deJa še za cele tri dni, kajti vsak kup sena"je treba dvakrat preobrniti in spodaj v dolini nismo niti še pričeli.
—	To je izvrstno! Potem pride jutri zg-odag ter se ustanovim tam pod sečnato bukvo. Kaj ne, gospod Krašovee. da mi boste pustili prinesti tja par svežnjev sena. da bom sedela udobno?
—	Z največjim veseljem, če ukaže gospodična kontesa!
Kurtov glas je še vedno zvenel suhoparno iu inšpektor je po-
.segf l vmes ter pričel d- lati kontesi komplimente vspričo mične ideje du se ulabori ob robu gozda, kar bo pomenjalo A-eliko čast za ta zapuščeni košček sveta.
Inšpektor je užival dobro vzgojo ter znal izvrstno zabavati. Kljub temu pa je Joried vedno obračala svojo glavico proti resnemu, molčečemu .spremljevalcu ter ga zopet in zopet nagovarjala. kot da si v resnici'želi zabavati .se ž njim.
Njegove temne |»oteze so se pola.go-ma razjasnile in njegove temne, globokoležečr1 oči so prostejse zrle v njene. Bilo je kot da ga očarja (polled majhne Francozinje in da ga opaja vonj, prihajajoč iz njene obleke.
Ko so se približali vozu in delavcem ter je inšpektorja poklicni na stran n ki delavec, da mu pokaže konja, ki je stopil v krtino, je Joried navidezno naenkrat pozabila namen te promenade.
—	O, te krasne cvetke, tam ob robu; Pomagajte mi jih nabirati !
Hitro je r-dkorakala preko polja, ne da bi se menila za inšpektorja.
—	Ali sit že dolgo tukaj?
—	Ne, krnit« sa, — šole tri mesece.
—	Dolgočasno, strašno dolgočasno jc tukaj! Ali ne občutite tega: /
—	- Ne, kontesa. Če je človek preko glave zaposlen od jutranje zore pa do večrra. ne pogreša ničesar.
—	Vi torej ne poznat-> velikega sveta T
Nasmehnil se je zagonetno ter zmajal z glavo.
—	Spoznal sem majhen koJček velikega sveta, a ta je bil tako bogat na trpljenju in berii. -da nimam niti najmanjšega .požiljenja spozhati še več.
Pogledala ga jc. tako sočutno in dobrohotno, tako sesterski, da inu je švignila kri v lica.
—	Kakšen pesimizem! Kakšna trda .sodba o načcin lepem, kns-nran sv< tu, ki vsebuje toliko sreče in blaznosti! Spoznali ste doce-daj le senčne strani? Kako vas obžalujem! Kako rada bi vas potolažila! — Mislim, da mi boste povedali kaj iz svojega življenja — in .laz v* m bom poročala o rožnat i življenjski poti. po kateri se delajo veseli ljudje, ki uživajo s polnimi požirki srečo iu ljubezen in ki no mislijo uiti na včeraj, niti na jutri, temveč le na rožnati "danes".
K.tjIco mehko je zvenel njen glas. kako nežno m melodično je udarjal na njegove uho in ta. ki j;» govorila ž njim tako zaupno, je bala grofica Perpignau, — nečakinja baronice, katf
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAŠNIKI HA OLJE	S,
PARIS 16. MAJA
FRANCE — 30. MAJA.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE	'
Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekoCo vod t za 2, 4 ali C oseb. Francoska kuhinja in pijača.
NEW YORK
19 STATE STREET
■MHHHfe^MMMMi ALI LOKALNJ AGE NT JE
A. I. Kuprin:
Razžaljenje.
(Resničen dogodek.)
I.
tako visoko stoječo nad seboj kot jc solnce nad oblaki.
[ero je smatral
Ves zmeden je zrl v tla.
•— t'e m* kontesa toliko zanima za mojo usodo . . . Nimam poročati dosti zanimivega, a grofica mi lahko razkrije s svojim pripovedovanjem nov svet . . .
■— Ali boste jutri tukaj !
•— Gotovo, kontesa. jaz bom celi dan tukaj, da nadzorujem.
—	Dobro. — potom boVa kramljala. Kako strašno me veseli, -da som našla dobrega kamera d a !
Zopet se mu jc nasmehnila, so sklonila ter odtrgala par cvetk.
—	Sedaj se hoeena vrniti. — je rekla.
Ničesar ni odgovoril, pač pa stopil na njeno levo stran ter pričel kora/kati poleg nje.
Ali ste postali poljedelec iz svoje proiste volje?
—	Te ga morem reči. kontesa, kajti najrajse bi os1a»l pri vojakih. Leto pri prostovoljcih j" bil edini soinčni žarek v mojem življenju. Takrat je bilo še mogoče, da se izpolni moja srčna želja. Moj stan£ši brat je še žrvel ter bi moral prevzeti naše majhno posestvo. Moj oče je dal svoje dovoljenje iu jaz naj bi postal aktiven pri lovcih. Naenkrat pa je umrl moj brat iu vse lepe sanje so sc razblinile v nič.
Skoro trpek izraiz se jc pojavil na mladem, od vetrov hi solnca utrjenem licu.
—	Tako se je igrala od tedaj naprej usoda z menoj. Žejnemu je pbwujala polno ča^o — in če je hotel piti. mu je iabila čašo iz roke. Mogoče bi moral poprijeti hitrejše in odločnejše. — Pač mogoče!
Jori<d jc zrla zaanišljeino predse.
—	Prijeti srečo se pravi boriti.
—	In boriti se, — ipomenja biti brezobziren. Bedasto je vsled toga predstavljati srečo «kdt žensko, kajti noben polten človek ue more postati brutalni napram žortski.
Joried se je f>mebljala zagonetno. -
—	Zakaj ne? Vi niti ne vrjamete. kaj v.se imponira Evi! Air ste že kedaj culi o moških, ki bi imeli doifti sreče pr ženskah, če so boječi in ponižni? — Gotovo ne! Mirabeau ni imel ničesar drugega kot svojo plamtečo divjost in razuzdanost — in vendar jc na stoti ne src gorelo za tega gTofovskega vagabunda — ker jih je z drznost jo potegnil k sebi in v prah. Lahko >i nav<idla še nebroj drugih slučajev, ko je surova strast praznovala tisočkrat več zmag in trium fov nad ieits4rimi srci kot pa sentimentalno oboževanje s svojo mlačno moralo.
KrarŠoveo je presenečen zrl na govornaso. Parkrat je globoke valihfiii, kot da nm je težko pojmjti ižvanrednoest te misli. Mlada daina ob njegovi strani pa je govorila t ako priproi^to. prepričevalno . . . pač je poznala svet in njdgove skrivnosti ter uganke boljše kot pa on*. . .
Kako vroče je postalo naenkrat ozračje! Kakšna soparica je ležala nad travniki! — Da, srečo je treba izsilita, drugače je človek tepec ... — -si je rekel skoro trmoglavo in iz njegovih temnih
li	&	TDatf« priho^ijič.; j ' W
Bil je julij, peta ura popoldne ui strašna vročina. Zidovje vsega ogromnega miesta je dihalo vročino kot razbeljena peč. Bt'le stene hiš so bleščale neznosno za oči. Asfaltni trotoarji so se mehčali in žgali v podplate. Sence akacij stale kčkor oslabele in izmučene po tlaku iz plošč in se zdele goreče. Od solnčnih žarkov bledo morje jc ležalo nepremično in težko kot mrtvo. Po ulicah se je dvigal bel prah.
Tisti čas je v foveru nekega za t sebnega gledišča zaivršeAala svojo delo maloštevilna komisija, -snsto-ječa iz mestnih odvetnikov. Imela je nalogo, da brezplačno zastopa zadeve omili, ki so postali žrtve zadnjega židovskega pogro-ma. Bito jih je deset — sami odvetniški koncipi jfH.t i — mladi, napredni in ventili ljudje. Zborova.iije ni zahtevalo posebne toalete. Zato so prevladovale lahjke pikejne, list-raste in flanelaste obleke. Posedli so. kamor se je komu zdelo, po dva in po trijo za mramomaite mizice. predsednik pa se je namestil za praznim pultom, kjer so včasih pozimi prodajali k on fete.
Vročina, ki je puli tela skoz odprta okna obejiem z osi epi ja jo«" o svetlobo in uličnim hrupom, je delovala ubijajoče na mlade odvetnike. Razprava je potekla leno in nekoliko razdraženo.
Visok mlad človek z belimi br-kami in redkimi lasmi, predsednik »bora, je sla d ost rastno sanjaril, kako se odpelje takoj na novem, pravkav kupljenem kolesu na letoviške. kako se ondi hitro sleče in se še ves razbeljen in pot an vrž<» v
m o zavedna oseba v elegantni salonski obleki barve suhega morskega peska, v finem perilu — rožnatim z belimi rižami — z živo-rdečo vrtnico v gum?hnici. Glava — od spredaj pogiedana je bila podobna stoječemu, od strani p izgleda na — ležečemu bobu. Obraz so mu krasile pokončne marcijali-čne debele brtk^ in špičasta moder na bradica. Na nosu temnomoder nanasnik, na rokah rokavice slamnate «>ar\-e. v levici črna s srcli-* rom okovana palčica. v desnici žepni robec sinje boje.
Ostala šestorica je napravljala čuden, raznolik in pester vtis. Kot da .so vsi v naglici zamonjali ne samo obleke, ampak tudi roke. no-
jev in predmestnih barab, — tudi tatovi. Spočetka smo molčali, toda naposI-:*d smo se čutili primorane. protestirati pred zastopniki vse inteligentne družbe proti taki neupravičeni in težki obdolžit.vi. Dobro vem, da smo s stališča zakona — zločinci in sovražniki družbe. Toda predstavite si vsaj z^ trenotek, gospoda, položaj tega sovražnika družbe, če ga obdolže enega zločina, ki ga ne le da ni storil, ampak proti kateremu je pripravljen postaviti se v bran z vsemi silami svoje duše. Ni dvoma. prav nobenega dvoma ni, da občuti razžaljenje zaradi take neupravičenosti dokaj huje nego srednji, srečni, normalni zemljan. Zato t ore!j izjavljamo, da nima obdolži tev, ki se je naperila proti nam. niti dejanske niti logične podlage. To tudi nameravani dokazat: y par bosedah, ako me blagovoli častiti zbor poslušata.
—	Govorite, je rekel predsednik.
—	Prosimo, prosimo, se je razlegalo med oživelimi odvetniki.
—	Izvolite sprejeti mojo iskreno zahvalo v imejnu vseh mojih tovarišev. Vtrjamite mi, da se niko 1« ne pokesate, da ste se izkaza.!i pozorne napram •predsedniku naše . * . no, da. recimo, opolzke, toda obenem nesrečne in težavne profefeije. Začnimo torej, kakor ]poje G ir aid on i v prologu "Gluma-čev."
—	Prej pa še prosim gospoda predsednika, da mi dovoli ufgasiti si žejo. Čuvaj, prinesi mi limona-
jdo in kozarček angleške žganjice! Ne boni govoril, velecenjcaii go>-
ge, glave. Bil je tu človek s kras
nim profilom rimskega senator-! Podje' ° nravstveni strani našega
čisto, dišeče, hladno morje. Pri teli mislih se mu je vse telo ugodno prerezalo iii vzdrgetavalo. Obenem je. nestrpno predstavlja je
ja, toda oblečen skoraj v caj>e. Drugi je imel na sebi gizdalinski telovnik za frak, izza čegar okrogle odprtino je silila na dam umazana maloruska košulja. Bili st-tu asimetrični oibrazi are-stautske-ga tipa, ki pa so zrli v neoma.jlno samozavestjo. In vsem temi ljudem sc je ne glede na njihovo mladost poznalo, da razpolagajo z obilni mi živijenskimi skušnjami, nepri siljenostjo. lahko razvnemo in ne kako skritoi. sumljivo lokavostjo Gospod v obleki peskaste boje se je svobodno in okretno priklo nij z glavo in dejal polvprašuje:
—	Gospod predsednik -— ?
—	I)a. to sem j;uz, — je odvrnil le-ta. — Kaj želite ?
—	Mi vsi. kar nas vidite pred seboj, je pričel gospod v mirnem tonu in, obrnivši sa na.zaj. poka.za1 z roko na s~voje kompanjone. — prihajamo kot delegatu z j edin je ne rostovsko - barkovske in oeleš ko - nikolaje.vske organizacije ta tov.
Jurist i so se zjranili na slojih
pred seboj spise, govoril z medlim prostorih. Predsednik se je lunak glasom :	j nj| nazaj in izibulil oči.
— Torej, gosipoda, Rubinčiko- J — Kakšne organizacije ? je v-vo zadevo prevzame Josip Hori- prašal zategnjeno.
covič. Ali ima še kid-o kaj omeniti k dnevnemu redu.
Najmlajši' tovariš — majhen, debeluhast, zelo črn in zelo živahen človek, je izustil polglasno, toda tako da so ga sliša:li vsi:
—	Na dnevnem redu bi bil sedaj najboljši kvas z ledom . .
Predsednik ga je ošlnil od stra ni s strogim pogledom, toda sam se ni mogel vzdržen*ati smehljaja. Že je vzdalinil in celo položil obroki na mizo, da bi se dvigilil iu zaključil zborovanje, ko se je gledališč ni čufva(j, ki je stal pri vra-tilr, odluščil od njih in rekel:
—	Vaše blagorodje . . . tam jih je prišlo še sedem in prosijo, naj jih spustim noter.
Predsednik se je nestrpno ozrl, uo tovariših.
—	Kaj menite, gospoda?
jZačuli so.se glasovi:
—	Za prihodnje zborovanje. Basta!
. — Naj pismeno raaloKe svoj« nadeve!
I — Da, ako opravijo naglo. Odredite hitro!	• ' * — Pa naj 'bo! Bogme, kakšen pekel!
—	Naj pridejo! je razdraženo ookimai z g?avo predsednik. — In prinesite mi kisle vode, toda mrzle, veste!
, Čuvaj je odprl vrata m rekel na hodnik: — Izvolite, dovoljeno je.
In v foyer je vsstopHoT d ruga za go. sedem, docela nepričakova-
je pokazala
dpeela VfieVerj^ttrill oseb. Kaj azala postavna
š m tm n»n
'se je
sa-
—	Organizacije tatov, je hlad nokrvno iponovil gentleman v pisk as t i obleki. —-Kar se tiče mene. so mi ifckazali tovariši visoko čast da. so me izvolili za predstavnika delegacije.
—	Me . . . veseli, je dejal pred se dni k z negotovim glasom.
—	Hvala lepa. Nas sedmero smo torej navadili tatovi, seveda raznih strok. In organizacija na? je pooblastila, da predložimo vašemu častitenuu zboru — gentle-manu je zopet napravil eleganten poklon. — svojo najvljudnejšo prošnjo za pomoč.
—	Ne razumem pravzaprav, v kakšni zvezi ... je rzmahnil z rokami predsednik. — No, nadaljujte, prosim.
—	Zadeva, radi katere imamo sifceldst in čast, obrniti se na vas. veiecfttijena gospoda, ta zadeva je čisto jasna, preprosta in ^clo lora-Ika. Ne bo vas zamudila več kot kakih 6—7 minut, na kar se vas smatram dolžnega že prej opozorita z oziram na pozni čas in 37 stopinj, ki jih kaže Rearnur v sen-
Ai.
—	Govornik se je nalahko od-kašljal in pogledal na krasno zlato uro^ — Stvar je ta-le: Zadnge čase so se začele v mestnih non-nah v opisih obžalovanja vrednih in strašnih dni zadnjega pogrošna precej pogosto pojavljati trditev, da-so bili med pogromščiki na*\-«-čuvamimi in najetimi od policije, nffed temi izvrški družbe, obstoječi mi iz pijancev, basjakov
* ..i.«-	. rMH*'^''
V1«"/>
Sin
obrta in o njegovem socialnem pomenu. Gotovo vam je bolj kot meni znan čudoviti, sijajni paradoks Proudonov: "lastnina je tatvina", paradoks seveda, ki ga pa doslej še ni yrglo nobeno jadiko-vanje strahopetaiih meščanov in debelih popov. Primes*: Oče — e-nergačen in pameten grabežljivem
—	si je nagrabil milijon in ga zapustil sirnu, rahitičnemu, nedelav-nemu in nevednemu lenuhu, izrod-ku-idijotu. črvu brez možganov, pravcatemu parasitu. Milijon ru-bljev —to je v poteneialu mili-jtn delovnih dni m potemtakem
—	pravica tebi nič meni niz izkoriščati delo. pot. kri in življenje strašne množice ljudi. Čemu? Za kaj? Ka:k<fc? Docela neumljivo Zakaj bi se torej, gospoda, ne strinjali s to tezo, da je naš poklic do gotove meje takorekoč poprava 7 oziiTom na prekomerno nakopiče-vanje \-rednot v eni roki, protest zoper vse težaives ogahnosti, samovoljo, nasilje, omalovaževanje človeške osebnosti, zoper vse te izro-dke, porojene po buržoazno - kapitalističnem ustroju sodobne dru žbe i Socijalna revolucija pa prekucne gotovo prej ali slej ta red. I^astnina preide v sfero žalostnih spominov in tedaj — ojoj! — izginemo z zemeljskega površja sami po sebi tudi mi — 'les braves ehavaliers d'industrie.
Govornik se je ustavil, vzel iz rok pristopi vsega čuvaja taso in jo postavil ina mizico zraven sebe.
—	Oprostite! Samo trenutek. Na. vzemi, bratec, in. ko oclideš odtod, zaipni močneje vrata za se boj.
—	Čujetm, vaša svetlost! je veselo zaklical čuvaj.
Govornik je izpraiznil pod kozarca in nadal jeval:
—	Toda pustimo v stran filo-zofieno ekonomično in socijalno plat vprašanja. Kljub temu, da ne bi rad utrudil \-aše pozornost u vendar moraim povdariti, da je naš posed zelo blizu onemu, ki se zove umetnost. V 'njem so namreč obseženi vsi elementi, ki - sestavljajo umetnost: pokftic, navdah-njenje, faurtazija, iznajdljivost eastihlepnost in dolga, tefika preizkušnja. V njem ni — žalibog — edinole -kreposti, o kateri je pisal s-tako sijajno in platmtečo vnemo veliki Karaaiuan.
—	Veleč emj ena gospoda, ni nv na tem, da ibi bril norce jxred tako častitim zborom, ali vam kratil dragoceni čas <z brezciljnimi paradoksi. Vendar si ne morem kaj, da bi vsaj na kratko ne podpri svoje misli. Tujemu ušesu se bo zdele grdo. neverjetno m Smešno, ako se govori o tatinskem poklicu. To-
a stnem vam zatrditi, da je * tak So 1 jud^ M so v pose-

pamlkov - Shipping
IS. maja:
Puis, Bftne. — 8 tem vmOtca bo ■pranljal potnike uradnik trrdki Vruk Sakaer State q*"h ____
19.	maja:
Rellnace, Cherbourg, Hamburg; Bre. men. Bremen.
20.	maja:
Aqultanla. Cherbourg; America. Cherbourg In Bremen.
21.	maja:
Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp.
23. ma>a:
Leviathan. Cherbourg: Majestic, Cherboug: New Amsterdam. Rotterdam: Orca, Cherbourg; Coknibo Genoa: Andania, Cherbourg In Ham, burg.
26. maja:
Muenc'- . Cherbourg, Bremen
Cherbourg; SuffrenT.
27.	maja: Berengaria,
Havre.
28.	maja:
Beigenland, Cherbourg Antwem Cl-veland. Boulogne, Hamburg.
30. maja:
Olympic, Cherbourg: Prance, Havre; President- Roosevelt. Cherbourg Bremen; Orduna, Cherbourg; Minne-kahda, Boulogne.
2.	junija:
Martha Washington, Trst; Resolute. Cherbourg- Hamburg.
3.	junija:
Mauretania, Cherbourg; President Harding, Cherbourg, Bremen.
4.	junija:
La Savoie, Havre; Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Ohio, Cherbourg, Hamburg
6. Junija:
I*aris, Havre: Homeric. Cherbours; Rotterdam, Rotterdam.
9.	Junija:
Columbus, Cherbourg, Premen: Lapland. Cherb-jurg. Antwerp.
10.	junija:
Aquitania, Cherbourg; Arabic, — Cherbourg, Hamburg.
11.	junija:
Dey Grasse. Havre: Albert Bali In. Boulogne, Hamburg. .
13. junija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg: Veendam, Rotteraam: Orbita. Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen; Conte Rosso, Genoa.
16.	junija:
Relinai-e. Cherbourg, Hambrug; — Stuttgart,'CherWurg. Bremen; Republic. Cherbourg, Brt-men.
17.	junija:
.Berengaria, Cherbourg; Rocham-b^pu, Havre.
18.	Junija:
IMttsburgh, Cherbourg, Antwerp,
20. junija:
Olympic. Cherbourg: France, Havre: Orca, Cherbourg; America. Cherbourg. Bremen; Volendam, Rotterdam; Duilo, Genoa.
24.	Junija:
Mauretania, Cherbourg.
25.	junija:
Beigenland, Cherliourg, Antwerp: Deutschlanii, Boulogne, Hamburg; Bremen, Bremen.
27. Junija:
J'aris. Havre: Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam; Pres. Roosevelt, Cherb- rg. Bremen; Min-nekahdiL, Boulogi.e; Andania, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genua
30. junija:
Pres. Wilson, Trst; a tem pami-kom po spremljaj potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
Naravnost v Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikih. ki pri. •tanejo tako v domovini, da je treba potovati le par ur z železnico. Nobenih'vizejev ni treba.
NARAVNOST V TRST
V
DUBROVNIK
IN
Martha Washington
2. junija
Presidente Wilson
30. junija
Posebne cene za tja in nazaj. X;«j-bolj cena in udobna proga Za potovanje.
COSULICH LINE Of TRIESTF
Phelps Bros. & Co.,2 West st-
r	'New York
[JSASTOXJ slov. knjižica gledf- paten-jlov in pola Skiriranje .«;«• fKtšlje na (zahtevo, p.Site Se danes v slovenščini. BRYANT A. LOWRY ilegistered Patent Attorneys 1320 Victor B dg.. Washington, D. C.
st; ix>sel>ne sile gh-dalnega spomi-nostrc iti in gotovosti očesa, hladnokrvnosti, iq)retiio<sti prstov i:: ixxsebno fiaiega tipa — ko^-nalaše rojeni na svet božji zato, da bi bi-i ikvartmči - goljufi. Ob nt žepnega tatu zahteva nenavadne spretnosti in okretnosti, strašne točnosti gibov, ne da bi še govorili o izna.i dljivosti, daru opazovanja in po-de-setorjeni pazljivo-ti. Nekateri imajo odločno {xrklic za vlomlja-nje žel?J5nih blagajn: od nežne mladosti jih mikajo skrivonsti ra-zn o vrstil i h Jvomplicirajiih mehanizmov, n. pr. bieikljev. šivalnih strojev, na-vijalnih. igrač, ur ... ) Xaposlcd so ljudje, gospodje juri- i sti, s podedovanim sovraštvom do lastnine. Vi naizivljete ta pojav izrodek — kakor vam drago. Toda povem vam, da pravega tatu. tatu po 'poklicu ne izvabiš v enoličnost poštenega životarjenja z nikako zamamo: niti z dobro stalno službo niti z denarnimi darovi, niti z žeiTusiko ljubeznijo. Kajti v tem jjoklicu je neprestana .prelrst tveganja, zaniamna množica opaznosti, zanimanje srca, bujni trepet življenja, vahičenjeT Vi str oboroženi s pokroviteljstvom za kona, kljucaAniicami, revolverji.! telefoni, policijo, vojaštvom; mi pa satmo z okretnostjo, zvijačnostjo m smelaštjo. smo lisiee.' družba pa kurnik, ki ga stražijo . psi. Ali vam je znano, da posfane-io na deželi najbolj tunetniške ! najbolj nadarene nature konjski tatovi i/n divji lovci? Kaj hočemo T Življenje je bilo d os ih m al tako siromašno, tako plitvo, da je neznosno dolgočasno za burna Srca!
'Nadalj^vunjft prihodnjiž.l
SIVOLASI LJUDJE —
Poslušajte me.
Potom tajnega načina sem vrnila ias<»m naravno barvo, in nihče ne mo-rf> razločiti. To sem napravila rtoma v svojem «!omu in 9k<>r:ij brez stro-5kov. Vesela st-m, ki» sem se iznehila neljubih sivih las. Moji lasje so zopet bleščeči t4-r imajo sijaj mojih mlarlih dni. Pišite in povedala vam bom resnično zgodbo, kako sem-vrnil;*. nmj«-m lasem naravno barvo. Povedala bom, kako se to napravi zastonj — brez obveznosti. Moj naslov je Jue! Denn, 416 S. Dearborn St, A. II. 423, Chicago. 111.
NAPRODAJ JE HIŠA
devet ,soib za dve družini s toplo vodo in hanjo. na lepem prostoru, 47 Zabriske Street. Jersey City Flights. Najemnina $75.00 na mesec. Kupci naj se ogiasrijo za podrobnosti in ceno pri: Peter Sode. 744 Park Ave., Hoboken, N. J. (2x 14, 15)
ICje se nahaja JOHN ZAJEC, doma iz sodraške fare. Poročati mu imam več važnega od bratove družine na Ogrskem, s katerimi sem lrtl enkrat skupaj. Ako kateri rojakov ve zanj ali če čita te vrstice, naj se oglasi |ia - naslov:. Mike Mil&yseq,- 519 : m>nd	Harbor,0.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ gt&riakraj, je potrebno, da je nm tančno poučen o potnih lietlh, prt ljagi In drugih stvareli.
Pojasnila, ki vam jih aamorena dati vsled nase dolgoletne izkušnje Yam bodo gotovo v korist; tndl priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi ▼ ILL razredu.
Glasom nove nuelniSbe postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamarejo tndl nedržsvljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselclSki komisar v Washington, D. G. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tndl * New Torku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilca t stari kraj gla som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCB JZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jugosla vije bo prlpngčenlh ▼ prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 napraj vsako leto po 671 priseljencev.
AmeriSkl državljani pa sam ore} dobiti sem Cene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tndl ne Štejejo l kvoto. StariSl In otroci od 18. di 21. leta ameriSklh državljanov p Imajo prednost v kvoti, PiSita S pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vsi pri gs; tndl preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., • Hew York
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovci In o* brtnikc, pri k&torOi kupu-joto ali naročat« in sto ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo t lista "Glas Naroda". 8 tan
Uprava, "Glas Haroda'
f f i i j