NT
L
Prvi slovenski dnevnik v
Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
v
■4)
tlLXFO* PliAJLNX: 1S7» ES010A.
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v c/imeriki.
EfiterW as Eecond-Clau Matter, September 21, 1903, at the foot Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 127» UGT€£
NO. 133. — ŠTEV. 133.
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 7, 1907. — V PETEK, 7. ROŽNIKA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK TX,
Iz delavskih krogov. Afera Haywood. Končan štrajk v S. D. Orchardove izpovedi.
ŠTRAJK RUDARJEV V BLACK HILLS JE PO 5 MESECIH KONČAN.
Položaj štrajka delavcev železne obrti v S an Franciscu.
WALKING DELEGATES.
Detklwood, S. Dak., Strajk rudarjev Black trajal več nego "> m esc je vse delu |>oeivak>, je
je
<. junija, llills, ki cev, tako da sedaj končan.
Rudarji eo ti u ar j a za to 1> i
ako hi plač«.
San
pričeli štrajkati dne 1. ja-usenuirtio dnevno delo. V jim lastniki rudnikov privolili, se zadovoljili s 2.V, znižanjem Sedaj so se zadovoljili z /ni-t plače.
Francisco, t'al., junija. — Štrajk WHM) delavcev železne obrii je aicer končan, ti^lu železne livarne >o še zaprte. —- Pri uličnih železnicah se delavci vračajo na delo; 200 ska-bov je že odpotovalo na iztok. Promet •» noči počiva.
Chicago, 111., 7. junija. Tukajšnje »tiiije se več ne zadovoljijo z walking deleft i. da nadzorujejo delavce. Sedaj pošiljajo unije po mestu " f« to-grafujoče delegate". .
KONEC ŠTRAJKA FRANCOSKIH MORNARJEV.
Mornarji so včeraj zopet pričeli z de-1 o m.
Marseille, Francija, ti. junija. Odbor unije mornarjev je v&eraj glaso-wa1 o vprašanju, naj se li z generalnim štrajkom nadaljuje ali ne. Odbor
«e je izjavil za to, da se danes prične zopet z delom. O tem se je takoj br-7x>javilo v vse francoske luke in tako je s t raj k končan.
Pariz, 6. junija. V m nožih lukah štrajknjoči mornarji liečejo s št raj-kom prenehati, toda sedaj, ko se je v g4avnej laki. v Marseille, sklenilo končati s štrajkom, se bode to tudi gmt*vo zgodilo. V St. Nazaine so štrajkurji jednoglasno sklenili, da se z delom takoj prične.
Učenjak zaspanec.
Slavni prirodopisec Bifon je bil si cer mož trdne volje, le proti zaspano ■»ti se ni znal bojevati. Ker je satu u videl, 'da mu v sle d zaspanosti ne bo mogoče dopisati knjig, ki -d jih je za snoval, zato je obljubil svojemu slu lt: vsak dan tri franke, ako ga spravi ]x>/.imi ob šestih, poleti pa ob petih i t. postelje. Dovolil mu je vsa sred ->t\a, samo da ga spravi iz postelje Sluga ga je najprej profil, potem pro-klinjal, končno pa ga za nogo poteg fil s j>ostel.je. Učenjak se je razkačil, ter spodil slugo skozi vrata ter zlezel nazaj v poBtelj. Čez nekaj časa se je sluga vrnil s .škafom vode ter jo izlil zaspancu na glavo, nato pa zbežal iz hiie. Šele čez par ur si je upal zopet v sobo, a učenjaka je že dobil za pi <alno mizo. Bifon se je dobrodušno rpismejal ter mu podaril šest frankov Pozneje je Bifon večkrat pripovedoval. da >e ima slugi zahvaliti vsaj za tii spisane knjige.
Zlat krožnik za Roosevelta.
Washington, 4. junija. Predsednik Jioosevelt je dobil včeraj $400 vreden zlat krožnik, izdelan iz zlata, kterega so dobili biizo zemljišča njegove matere v Georgiji. Na krožniku je ure-zana Bulloch Hali in grb države Ge-orgije.
Mayor Schmitz pred sodnikom.
San Francisco, Cal., 6. junija. Včeraj se je pričela prava obravnava proti mayorju tukajšnjega mesta, Schmitzu, kteri je obdolžen izsiljevanja. Sodna dvorana je bila polna radovednega občinstva. Vse povabljene priče so odpustili za jeden dan domov.
NAZNANILO.
Francoski brxoparnik La Provence We odgptnl is New Torka mesto v četrtek 13. junija ▼ soboto 16. junija ob 19. vi dopolndne.
Frank Sakser Company.
GLAVNA PRIČA V OBRAVNAVI PROTI HAYWOODU PRIZNAVA CELO VRSTO ZLOČINOV.
Za vse lopovščine je odgovorna po njegovem zatrdilu Western Federation of Miners.
ZASLIŠEVANJE. -o-
Boi>e. Idaho, junija. Danes se nadaljuje zasliševanje glavne priče Orcharda v obravnavi proti uradniku delavske organizacije Western Federation ,it Miners, kteri je obdolžen sokrivde umora guvernerja Steunen-berga, Ilaywoodu.
Orchard poroča natanko, kako je po fMin>čilu imenovane organizacije moril in prirejal razstrelbe. S tem Izročanjem še ni gotov, toda ono, kar je d<»sedaj povedal, ni prav nič ugod-no z.a obtožene uradnike imenovane unije. Danes pride na vrsto pripovedovanje »» zaroti proii governerju Steunenbergu. Orchard pri poznava, da je sodeloval pri dveh različnih razst relbah, da je umoril dva vsluž-benca neeega rova in da je hotel umoriti guvernerja države Colorado. Po nalogu imenovane organizacije je iz vršil devetnajst umorov. Njegovim izjjovedbam se pa ne more drugače verjeti, ako se potrdijo l*> pričah.
Dosedaj tudi še ni dognano, čemu je Orchard spremenil svoje ime, če mu je ost a ril svojo ženo in čemu svojim starišem v Canadi ni nikdar pi sal. Kaj je delal zadnjih 30 let, sploh še ni dognano, kajti dosedaj je pove dal le u svojih zločinih od leta 1S99 nadalje, ko se je pridružil organiza ciji Western Federation of Miners.
Državno tajništvo naznanja, da bo Orchard vse svoje pripovedovanje ]>o trdil z raznimi verodostojnimi pri čam i. —
* * •
I Vi u se. Idaho, 7. junija. Pri vč< rajši i jem zasliševanju Orcharda pri sla je na vrsto izj>oved o umoru governerja *teunC)il>erga. Orehard .je veda I, kako je izvršil umor z bomb« Cuior governerja so priredili ilav wood. Mover, Pet ti bone in on. Že preje so enkrat nameravali governer ja umorili, toda tedaj jim je načrt spodletel. Ves j>otrebni denar za ta zlo.'i a j<* dal Haywood. Orchard je priznal, da je umoril 18 ljudi, in j« povedal tudi, kako je skušal umorit governerja Peabodvja, sodnika God darda in Gablerta, generala Sherman Bella. Dave Motfata in Frank lleme-ja. Y nadalje je tudi naznanil, da je svojo ženo in dete ost a vil v Onta rio (Canada) in z Ifattie Simpsoiiov« ušel v British Columbijo, nakar se je v < 'ripple Creekn, Colo., v netjir oženil.
Priča je prijH>vedoval vse zločini hladnokrvno. Povedal je o zarotah izdelovanja bomb in lovu na žrtve s puškami. Ko je pripovedoval o zasledovanju governerja Steimenberga, je govoril tiho. Tudi je povedal, kaki je na božičen večer zaman iskal pri lož nosti, da umori Stennenberga. kte roga je ugledal, ne da bi mogel hitro streljati. Ko je potem položil bombo v governer j evo hišo. je bežal nazaj v svoj hotel in je srečal govt ne rja. ki je Šel domov v smrt. Predno je < )r*»hard prišel v hotel, je že slišal razstrfelbo.
Po Orehardovej izpovedi je državni pravnik Hawley pripovedoval podrobnosti. kako -i a letovali Orcharda.
Južne republike. Gastrova poslanica.
PORAVNANJE DOLGOV REPUBLIKE VENEZUELLE; RAZMERJE Z ZJED. DR-ŽAVAMI.
V Limi, Peru, so prijeli defravdanta dr. Gustav Banerja.
RAZSODIŠČE NA CUBI.
Važne egipčanske starine.
Berkeley. Cal., 5. junija. Dr. Geo. \. K'nsner, kteri .je preje vodil izko pava nje starin v Egiptu za californij-sko \ seučilišče, dobil je od egipčan-ke vlade povabilo, naj sprejme vod-st vo pri izkopavanju starin v Nubiji. Ta dela so zelo važna in se bodo vršila na obeh straneh reke Nil. Delo bode trajalo najmanj pet let. Italijanska križarka Etruria pride.
Boston, Mass., 5. junija. Italijanska križarka Etruria, ktera se je mudila v tukajšnje j laki štirinajst dni, otiplula je danes v New York, da se tam pri draži križarki Varese. Obe ladiji se bode ta dne 15. t. m. vrnili semkaj, da prisostvujeta vojaškim slavnostim v spomin n* bitko pri Bunker Hill.
Caracas, Venezuela, 7. junija. Predsednik Castro, kteri vedno bolj okreva, je bil dne J. t. m. v kongresu in je pi očital >vojo poslanico, v kterej med drugim izjavlja, da bode Venezuela v kratkem poravnala svoje evropske dolgove, na kar pridejo drugi dolgovi na vrsto. O razmerju z Zjed. državami trdi, da je postalo iskreno odkar je dospel semkaj poslanik W Kussell, kteri vodi vse posle uljudno in u>pe.šno, tako, da so vse neprilike zginole.
Lima, Peru, 7. junija. Medtem, ko je nedavno poslovodja tukajšnje tvrd ke J. D. Schmitt & Fils, Avgust Lenz zginol, so danes zaprli dr. Gustav Bauerja, ker je imenovanej tvrdki u kradel $75,0WJ.
Santiago de Cuba, 7. junija. Raz sodišče, ktero so ustanovili, da porav na 'diference med delodajalci in delavci. je izdalo svojo razsodbo. Sled nja temelji na 9urnem dnevnem delu toda plače ostanejo nespremenjene.
RUSIJA IN ZJED. DRŽAVE.
Ruski poslanik baron Rosen zahteva, da se kaznuje morilec necega Finea v Michigan u.
Washington, G. junija. Ruski po »lanik baron Rosen naznanil je danes državnemu oddelku, da gotovi urad niki v Michiganu še vedno niso bili f»okIieani na odgovornost radi usmr tenja nekega Finea povodom rudor >kih nemirov, kteri so se vršili pred letom dni. Ki ne i. kteri so zapleteni v to afero, so bili nedavno oproščeni in >o se sedaj obrnili do ruskega posla nika s prošnjo, naj preskrbi kaznova nje morilcev. Državni oddelek je za devo |n»slal governerju države Michi gan. kakor se v jednacih slučajih ved no fiostopa.
Požar v Utiki.
^ 1'tiki. N. Y.. je razdejal požar tovarno Smith Table Co., kakor tudi tovarno zabojev tvrdke Bellinger Bližnji kolodvor in tovorna skladišča železnice so le z naporom rešili.
Sežgano truplo.
Truplo moža, čegar truplo so nedavno našli v By a nove j tovarni mila v peči pod parnim kotlom ,so sedaj s|x»znali za ono Poljaka Bukovvskega i/. Galicije, kjer ostqvlja nesrečnež ženo in rodbino.
Panika v cirkusu.
Bristol, Conn., 7. junija. Med predstavo V nekem tukajšnjem cirkusu, se je del rezerviranih sedežev podrl in 300 osob je ostalo med razvalinami. Trinajst osob je bilo ranjenih. Nasta la je kratka panika, toda predstava se je nadaljevala.
Denarje v staro domovino
pottljamo:
m I 10.30 ............ so kron,
za | 20.50 ............ ioo kron,
I 40.90 ............ 200 kron,
sa $ 204.00 ............ 1000. kron,
xa f1017.00 ............ 5000* kron.
Poštarim je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo bras vinarja odbitka. Naše denarne poiiljatve izplačuje kr. poitni	nrad ▼ 11. do
12. dneh.
Denarje nam podati je najprilič-neje de $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem planin, večje zneske po Domeetic Postal Honey Order aH pa Hew Yo*k Bank Draft.
FBAHK%AX8£K OO.
109 Greenwich Street, Hew Tozfc. 6104 Bt Glair Are. HE., Otovebad, O.
Ogorčenje na Japonskem proti Zjed. državam.
RADIKALCI IN NJIHOVO ČASOPISJE ODLOČNO ZAHTEVA DA SE ENERGIČNO NASTOPI PROTI ZJED.
DRŽAVAM.
Vlada je še vedno neodločna in za sedaj še ni ničesar ukrenila.
SPLOŠNA AGITACIJA. -o-
Tokio, (i. junija. Tukaj se je razvila splošna agitacija proti Zjedinje-niiu državam in list "Nichi Ničli i'' piše danes v svojem uvodnem članku o razmerju do Amerike sledeče:
"Celo tradicijonelno prijateljstvo ne more preprečiti sovražnosti, ako se ponove dogodki, kakoršni so bili oni. kteri so se pri|>etili nedavno v San Franciscu. Morajo-li pri tem trpeti šolski otroci ali lastniki restav-rantov in se-li sovražtvo omejuje samo na Californijo, to stvari niti malo ne spremeni, kajti naši rojaki so v vsakem slučaju žrtve sovraživa in napadov. Kadi tega zahtevamo popolno varstvo za pogodbene pravice Ja-poneev. Papirni koš ni prostor za pogodbo, ktero sta sklenili Japonska in Zjed. države."
V tem smislu piše sedaj vse japonsko časopisje, ktero vedno bolj energično zahteva, da se končno vendar nasto-pi proti Ameriki. Ako se položaj Japoncev v Californiji hitro ne poboljša, se bode diplomatična obravnava prenehala. Najstrožje nastopa v tej zadevi grof Okuma, kteri je vodja napredne stranke in je bil svoječasno ministers ki predsednik.
Splošno se zatrjuje, da japonska vlada pripravlja na tihem vse potrebne korake, kteri pa najbrže ne bodo taki, da bi pomenjali kako sovražno demonstracijo.
Tokio, 7. junija. List "Hochi" piše glede razmerja med Japonsko in Zjedinjenimi državami: li Dogodki v San Franciscu so hujši, nego ninor jednega misijonarja na Kitajskem, vsled kterega so Nemci zasedli Kiao-ehow.U
• * •
>Sau Francisco. Cal.. 7. junija. Tu kajšnji Japonci so sklenili, da pošljejo ]x>sebnega sela v Tokio, da naprosi :amošujo vlado, naj takoj ukrene vse potrebno, da se spremeni iiedavn« med Japonsko in Zjedinjenimi državami sklenjena pogodba glede naseljevanja Jajxmcev. Ta važni pose prevzame Kiutario A bi ko.
DNEVNE
NESREČE NICAH.
NA ŽELEZ
V Alabami, Pennsylvaniji in Ten
Birmingham, Ala., 8. junija. V N'ortli Birmin«rhamu, Ala., je včeraj zjutraj za vozil voz ulične železnice v nek vlak. kteri je bil naložen s 15 tonami stopljene kovine. Vozovi, naloženi s stopljeno kovino, so se prevrnili in vagoni so takoj prieeli g« ret i. Motor man B. Caldwell je bil tako opečen, da so umirajočega prepe Ijali v bolnico. Tri na daljne osobe so bile nevarno ranjene.
Erie. Pa.. 0. junija. Pri IIarl»or Creeku. G milj daleč od tu, je včeraj zjutraj proti zapadu vozeči tovorni brzovlak Nickel Plate železnice vsled zlomljene osi padel raz tir. Pri tem se je vnela nafta, ktera je bila na vlaku. Vsi vozovi so potem zgoreli. Mrtev ni bil nihče.
Nashville, Tenn., 6. junija. Vlak Southern Railway, kteri je včeraj do-poludne ob 10:30 ostavil tukajšnje mesto, je tri milje daleč od Lebanona, Tenn., ponesrečil. Pri tem je bilo 16 osob ranjenih. Ubit ni bil nihče. Na vlaku je bilo 60 osob.
Zgubljena j ad rank a.
Providence, R. I., 6. junija. Jadranka Pactoius, kiero je vlekel v lačni parnik Tormentor, se je ob obrežju New Jersey a potopila in sicer pri Hog Islandu. Kapitan in moštvo imenovane jadranke ee je rešilo na vlačili parnik, Lnekenbsch, s kterim so dospeli semkaj. Kapitan je bil pri rešitvi nevarno ranjeo.
Vesti iz Rusije.
Svarilni glasovi.
BRAT MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA STOLYPINA JE PROTI RAZPUSTU DUME.
V Rusiji je pričakovati baje velike krize.
CAR IN DUMA. o
Petrograd, 7. junija. V dobro poučenih krogih prevladuje sedaj mnenje, da ministerski predsednik Stoly-pin več ne zahteva, da se duma ne razpusti in da je vsled tega pričakovati v kratkem razpusta dume. Tembolj se je pa radi tega čuditi članku, kterega je v "Novoje Vremji" objavil Stolvpinov brat. kteri odločno ua-stopa proti razpustu dume. On trdi, da je duma brezdvomno revolucijo-tiarna in da ima na vesti mnogo grehov, da pa je ozdravljenje vendarle odvisno jedino od dume. Zakon, kterega je duma sprejela in ki določa preinačenje volitev, bode brezdvomno provzročil veliko krizo.
V diplomatičnih in političnih krogih prevladuje mnenje, da so dnevi dume šteti in pozitivno se zatrjuje, da je Stolypin spremenil svoje stališče.
Petrograd, 7. junija. Sedemnajst novih torpedovk, ktere so zgradili iz prostovoljnih, tekom vojne nabranih prispevkov, dospelo je semkaj in so se usidrali sredi mesta na Nevi, da ljudstvo vidi. kako so se prispevki u-po rabili.
Brodovje je pod poveljem kontre-admirala Jesena (kteri je bil, ko se je vračal iz Port Arthurja preko New Vorka še kapitan).
Petrograd, 7. junija. Izseljevanje v Sibir postaja uprav ogromno. Od 1. januarja do 15. maja (pravoslavno) se je izselilo v Sibir 283,665 osob, ki so vse potovale preko Čeljabinska. V maju je šlo skozi Celjabinsk vsaki dan po 8300 osob. Vsi izseljenci se naselijo v Sibiru. Med tem, ko so hodili izseljenci v poletju v pokrajine za padno od Bajkalskega jezera, se sedaj naseljujejo v Transbajkalsko. Amur-sko in Kubansko gubernijo.
Izseljevanje v Sibir tvori važen fak tor pri rešitvi agrarnega problema. Železnica skoraj da ne zamore zvla dati izseljevanja in oblasti zamorejo le počasno razdeljevati zemljišča.
Petrograd, 6. junija. Afedtem, ko se sedaj dan za dnevom zatrjuje, da se bode v kratkem duma razpustila se poluradno zatrjuje, da temu ne bo-'Je tako. Včeraj zvečer je predsed.uk Golovin obiskal odsek dume, kteri pripravlja predlog glede imunitete poslancev in .je zahteval, da se ta predlog kakor hitro mogoče dodela. Odseku je tem povodom naznanil, da je ear, ko ga je zadnjič sprejel v avdi-jeneo. dumo grajal radi njene počasne delavnosti in da je naročil, da mo ra biti predlog prihodnjega tedna do
gotovljen.	*
USTAJA NA KITAJSKEM.
Ustaši so napadli mesto. Vlada je poslala vojaštvo proti ustašem v Wei-chow.
Hongkong. 6. junija. V Wei-eho\v,
30 milj južno od Pakhoi, kjer so se i
preje zbirali morski roparji tonkin-škega zaliva, pričela se je sedaj nevarna ustaja. Velike ustaške čete so napadle mesto in oblasti so prosile vlado v Cantonu za vojaško pomoč. Ustaja v Lienchowu pojema.
Amoy, Kitajska, 6. junija. Brzojavna zveza s Chang-chowom je pretrgana in tudi promet po reki je ustavljen. Včeraj se je še cd tam poročalo, da so tamošnje razmere ugodneje.
Iz Avstro-Ogrske.
Nemci nejedini.
NEMCEM SE NI POSREČILO ZJE-DINITI SE V NOVEM DRŽAVNEM ZBORU.
Vse češke in tudi druge slavjanske stranke so jedine.
FIASCO JUBILEJSKE RAZSTAVE.! -o-
Dunaj, 7. junija. Sedaj je detini-tivno dognano, da Nemci v novem državnem zboru ne bodo jedini i:i tla v ni jednem vprašanju ne bodo nastopali jedini. Tudi v nadalje t^siane pri starem nejedinstvu. Dasiravno so se nemški vodje na vse pretege trudili, da ustanove jedinstvo, so se jim vsi naklepi izjalovili.
Temu nasproti so se pa vse češke stranke, vštevši tudi socijaliste, kakor tudi druge slavjanske stranke zje-dinile za vsa Slavjanov se tičoča vprašanja.
Predsednik avstrijske gosposke zbornice bode zopet, knez Windisch-graetz, drugi podpredsednik knez Sclioenburg, Na mesto kneza Auer-sperga, ki je postal kočevski poslanec, bode imenovan za prvega podpredsednika knez Maks Egon Fuer-stenberg.
Dunaj, 7. junija. Načrt, da se leta 1908 priredi na Dunaju jubilejska razstava v proslav^ GOlemice vladanja cesarja Fran Josipa, se je popolnoma ponesrečil. Sedaj nameravajo ustanoviti muzej za tehniko in obrt.
Budimpešta, 6. junija. Iz Budimpešte zaradi poneverjenja pobegli policaj Fekete je srečal v Carigradu v elegantnem avtomobilu <defravdanta Kecskemetyja, ki je leta 1899 pone-veril skoraj pol milijona goldinarjev. Oba defravdanta sta si bila že poprej dobra znanca ter sta se prisrčno pozdravila.
Leopold Woelfling živi v Parizu, študira botaniko ter čaka na ločitev svojega zakona.
AMERIŠKA KOMISIJA NASE LJEVANJA V ITALIJI.
Proučevanje izseljevanja na licu mesta.
Neapolj. 6. junija. Člani ameriške naselniške komisije, ktera potuje službeno po sredozemskih lukah, da prouči izseljevanje, so prisostvovali včeraj ukreavanju izseljencev na parnik Florida. Izseljence so tudi izpra-ševali. čemu ostavljajo svojo domovino. Senator Latimer in razni člani kongresa so včeraj odpotovali v Mes-sino na Siciliji, da tam prouče moralo in značaj sicilijanskih izseljencev, kteri tvorijo večino izseljevanja iz Italije. Kasneje odpotuje komisija tudi v Calabrijo, Basilisato in v Ab-ruzze.
Senator Dillingham, ki je predsed nik komisije, in drugi komisarji, potujejo danes v Rim, kjer se vrši danes sprejem pri poslaniku Guiscomu. Skoro gotovo jih bo»do predstavili tudi kralju Victorju Emanuelu. Komi sija priporoča, naj se izseljenci izse ljujejo raje v Texas in South Caroli no. V Texasu zamorejo naseljenci dobiti delo pri železnici in v South Ca rolini v rudnikih.
Bazne novosti
iz inozemstvu
PARNIK CHOISING SE JE POTOPIL; MOŽTVO SE JE REŠILO IN DOSPELO V KITAJSKO LUKO HONG-KONG.
Podražitev kruha in drugih jestvin v Franciji.
ZA ZRAKOPLOVSTVO.
Hongkong. 7. junija. Semkaj je dospel poškodovan parnik Verona iz New \orka in naznanja, da je dne 12. aprila zavozil v parnik Ch.-ising, ki je plul od tu v Bangkok. <'h ising se je potopil'; njegovo m žtvo se je rešilo na Verono i;i dospelo sem!."j.
Paris, 7. junija. Podražitev kruha za 1 cent pri funtu je po.»t;:la spb.^na. in sicer ne le samo v Parizu, ienr.ee tudi na deželi. Kazim kruha so ^e podražila tudi vsa druga živila.
Geneve, Švica, 7. junija. Kraljica vdova Margherita je sklenila (»udariti zrakoploveu, ki bi letel preko Alp. krasno zlato darilo.
Tokio, 7. junija. Iz Matsuyame s« poroča, da je ]>oložaj v tamošnjem* mestu zelo resen. Brzojavna zveza z Matsuyamo je pretrgana in štraj-karji rabijo dinamit in smodnik. Dosedaj so razdejali brzojavni urad, kjer so sežgali jednega klerka. Vlada je poslala tjekaj vojaštvo.
Tunis, sev. Afrika, 6. junija. — Semkaj se javlja, da je blizo luko Zargis zletel v zrak nek parnik, ki je plul, nakrcan z vojno kontrabando, v Tripolis. Na parniku je bilo najmanj 50 ljudi, kteri so vsi gotovo ubiti
POTRES V SAN FRANCISCU.
O polnnoči se je pripetil deset seknnd trajajoči potres.
San Francisco, Cal., G. junija. Včeraj kmalo po polu noči bilo je tukaj čutiti deset sekund trajajoči potres, ki je prihajal v smeri od severa proti jugu. Potres ni napravil nikake škode. —
Washington, 6. junija. Seismograf tukajšnjega vladinega vremenskega urada je v minolej noči zaznamoval lahek 'n zelo oddaljen potrea Seizmično gibanje je trajalo skoraj jedno nro in je bilo oddaljeno kaeik 3W0 :ailj od Washingtona.
Tajen umor.
V nekem starem vodnjaku blizo Minneapolis«, Minn., kraj Kettel-bachove farme, našli so trnplo gospe Katarine McCartove iz Minneapolis, ktera je dne 24. maja neznano kam zginola. Njena lobanja je razbita. Kettelbach, kteri je sumljiv umora, je bežal; 'najbrže je izvrfiil samomor.
Italijanska vlada proti izseljevanju
Ker izseljevanje neprimerno narašča, je vlada predložila parlamentu predlog, da se poostre zakoni glede izseljevanja. K izseljen iškim lukam Genova, Palermo in N&poij so prišteli tudi Mesino. Če zbornica sprejme vladni predlog, bi vlada dobila pravico, izseljevanje omejiti ali tudi popolnoma zabraniti, če bi to zahtevale koristi države. Nadalje ne sme nobena družba, ki nima dveh parnikov, prevažati izseljencev. Italijanom, ki imajo ameriško državljanstvo, se podeli italijansko, če se vrnejo v svojo prvotno domovino.
280*
otroki
llMSiDillDBDjBI)
•MeMkB ter atflatefle v Ameriko vzeti, pili ca pojasnila in volne cene na: FRANK SAKSEft, m Orccswich St., New York, N. Y, ker tn bodef najpoStencje in najbolje poaUeicn. Ft. Sakser je priznani zastop-?ik vteb ip»>p<tnib paro orodni h droit
KRBTANJE PAŠNIKOV.
Dospeli so:
Swakopmund 6. junija iz Hanburga
s 1240 potniki. Majestic 6. junija iz Liverpoela z 824 potniki.
Dospeti imajo:
Caronia iz Liverpool®. Fraincesca iz Trsta. Barbarossa iz Genove. Patricia iz Hamburga. Californie iz Havre. Hamburg iz Genove. Arkonija iz Libave. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. La Provence iz Havre. St. Louis iz Southamptona. Baltic iz Liverpoola. Campania iz Liverpoola. La Gasoogne iz Havre. Caledonia iz Glasgowa. Praesident Lincoln iz Hamburga. Finland iz Antwerpena. Ryndam iz Rotterdam a. Adriatic iz Southamptona. Kronprinz Wilhelm iz Bremeaa. Fried rich der Grosse iz Bremena. Carmania iz Liverpoola.
Odplnli bodo:
New York 8. jun. v Southampton. Umbria 8. jun. v Liverpool. Neekar 8. jun. v Genovo. Vaderland 8. jun. v Antirerpen. Barbarossa 8. jun. v Bremen. Pretoria 8. jun. v Hamburg. Fiwnesaia 8. jun. v Glasgow.
"GLAS NARODA"
U»t slovenskih delavcev v Ameriki. Izdaj« slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK EH, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New V0rk, dne 11. julija 1906.
^ leto velja list za Ameriko . . . $:i.00
' pol leta............. 1.50
".a Evropj, za vse k to.......4.50
" " pol leta.......2.50
" " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
GLAS NAKODA" izhaja vsak dan vzemš« nedelj in praznikov.
♦•GLAS NARODA**
("Voice of the People")
«jed every da\, except Sundays and Holiday*. Subscription yoarly $3.00.
Published by the
4LOVENIC PUBLISHING company
incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Zn og ase do deset vrstic se plača 30
entov.
Do nisi brez podpisa in osobnosti se
•e natisnejo.
Denar nai se blagovoli pošiljati po inrey < »rder.
P i spremembi kraja naročnikov »rešimo, da se nam tudi prejšnje bivali-■f- ■ n.izn;ini. da hitreje najdemo t aslov-
lika. Dopisom in pošiljatvam naredite
•aslov:
««01«» Naroda"
09 Greenwich Street, New York City. , Telefon 1279 Rector.
Delikatese.
IS'ftha državna zdravstvena oblast je nedavno objavila skrajno netečna po-nW-ila o analizovauem konserviranem m*1««. O \eh. j»oročilih se je nek new yoraki list zelo primerno izrazil in pri pomnil, da je v takozvanih "deviled "-deli katesah več "devilna", nego delikatese. To ponovno dokazuje, kako površno preiskuje naša administracija celo jedila in da se za-dnvoli le s površnimi reformami.
Vladino poročilo potrjuje nadalje (tudi vsa poročila, ktera je poslal an-giežki konzul v Chicasru svojej vladi in v kterih med drugim poroča:
" Velike mesarske tvrdke se sedaj iselo čuvajo glede konserv, ktere prodajajo pod svojim lastnim imenom; toda večina teh tvrdk, in skoraj se zamore trditi, da vse tvrdke porabijo ea konserve najslabše dele in skoraj same odpadke mesa. Te konserve pridejo potem na trgovišče pod imeti« »m kake manj znane tvrdke. Izdelki, ki nosijo ime znanih tvrdk. so dobri toda tudi izdatno dražji."
1/ jioručila angležkega konzulata uviduno, da se sedaj ravno tako, kakor preje, prodajajo z«-l<> ~innljivi izdelki ehieaških mesarjev in tla je sedaj na trgoviaču ravno tako slabo ineiso, kakor je bilo pred znanim škandalom, kteremu je sledila vladina preiskava. Razlika med sedanjem in prejšnjim časom je le ta, da se sedaj prodaja vse, kar je pokvarjeno, pod drugim inuMH ni. ktero ni tako raz-upito, kakor je bilo prejšnje.
Naše dobro prebivalstvo je pa bilo doeedaj popolnoma prepričano, da sej
Vreme v juniju.
Na kolodvoru Grand Central železnice v New Yorku se je včeraj vse čudilo nekemu možkemu, kteri je hotel kupiti vožnje listke za-se in za vso svojo rodbino. Brezdvomno je nameraval poslati svojo rodbino za poletne meseee v kako letovišče v Admirondaekih. Vodstvo kolodvora je pa bilo kos svojej nalogi iti je dalo mo/.a takoj zapreti in danes mu bodo pamet preiskali v znanem paviljonu bolnice Bellevue. Dasiravno je nesrečnik ves čas kričal, da vzame njegova rodbina seboj steklenice, napolnjene z vrelo vodo, da se tako na potu {x>greje.
Kljub mrzlemu vremenu pa naši okoličanski farmeeji ne obupajo, kajti oni so se sedanjemu vremenu že privadili in sedaj naznanjajo bodočim letovisčarjem po časopisju, v kterem hvalijo svoja stanovanja: "Vsaka so ba je opremljena s parno kurjavo.'
Ne bode trajalo dolgo, ko bodemo v inseratih citati, kako kak hotelir livali svoj zavod na sledeči način: " Špecijaliteta so vroče pijače! Posrečilo se mi je dobiti bartenderja N. N., kteri izdeluje najboljši vroč rum v Tenderloinu in ta bode vsakomur postregel z najboljšo vročo pijačo."
Mesto, da bi se nervozni ljudje tolažili z zatrdilom: "Tu ni moskitov", bodo hotelirji objavljali anonce: "Za vsakega moskita, naj bode že živ, ali pa zmrznjen, se plača sto dolarjev."
Mesto zapeljivega naznanila, da dobe letoviščarji čolne in vesla brezplačno na razpolago, se bode v bodoče naznanjalo, da se dobe sani na razpolago brezplačno.
Danes pišejo nekteri časopisi, da je trust za izdelovanje dežnikov sklenil dati vsem vslužbencem vladinega vremenskega urada dosmrtno pokojnino.
Na vsak način bodo imeli letos izletniki uprav izvanredne užitke. Well-man in Peary sta pa medtem preložila svojo nameravano ekspedieijo proti severnemu tečaju.
Zadnji nasmehljaj.
Iz 1. 1S66 češki pripoveduje Valoušek. Poslovenil F. H—e.
Iz bojišča severne armade na Če-škem so prihajale v Olomoue nepričakovane novice. Že prve so bile toli žalostne, da jim ni hotel nihče verjeti, in vsaka naslednja je bila še hujša. Naposled je zagrumela kot grom Jobova vest: "Vse je izgubljeno, naši beže!"
Nepopisljiv strah se je polastil vseh v trdnjavi in okolici. Onim, ki so se popred najmanj bali, je srce u-palo docela. Mnogi so se zaverovali v gotovo zmago avstrijskih vojakov i ako, da niso mogli umeti kraljevo-graškepa ]x>raza. Šele, ko so pribe-žali v Olomoue prvi oddelki v divjem tt*ku in neredu, se ni moglo več dvomiti o tužni resnici.
"Prusi derejo v Moravo!" bila je
Alf.
stroga vladina kontrola razteza na zadnja novica, ki je pretresla srce
vsakega in provzročila splošno zmešnjavo. Nekteri so menili, da zadrži Olomoue zmagovalce in da se vname pod njegovim zidovjem obupen boj. Kdor je mogel, je zapustil mesto. Ali drugi so prav slutili, da ne bodo zadržale Prusov avstrijske zmedene čete in trdnjavski jarki, da je njih cilj Dunaj, ne Olomoue.
Dne 9. julija je dospela glavna moč premagane severne armade. Vojaki so se utaborili na desnem bregu Mo-rave pri južnem delu mesta. Utrujeni, j>obiti in zmešani polki so upali, da se spoeijejo v Olomoucu, a povelje se je glasilo: "Naprej, hitro proti Dunaju!" In avstrijska vojska je drla liki povodenj in brez oddihljeja naprej proti jugu iz vzhodu, za njo pa Prusi.
Z begom so hoteli uničiti pruski namen: v tesni olomouški trdnjavi armado premagati docela. Prusi so ) obšli Olomoue in predno se je kdo nadejal, so že stali pri Kremsirju. s težavo sr je j »osrečilo Avstrij-j eem uiti.
j Dne 14. julija zvečer je prejel tudi s€m. ne~ | ulanski polk ukaz zapustiti Olomoue Ljudje v i vge Zg<Hjaj ftji je pre<lnja straža
vse mesarske tvrdke. Vsled tega je ljudstvo tako navdušeno hvaležno in mirno. Vsej zadevi bi se bilo za smejati. ako <bi ne bila tako žalostno renta.
Kdo je oženil spanskega kralja f
Sedaj $ele j« znano, da je kralja oženila pravzaprav stara — ciganka. Pred svojim potovanjem na Angleško je naletel na ciganko, kteri je ponudil cekin. Toda ciganka je dar velikodušno odklonila z besedami: "Kralj, obdrži denar zase. Moj rod starejši kot tvoj. Poslednja sem rodu, ki je v 11. in 12. stoletju vladal v Maroku in južni Španiji. Zato se meni spodobi, da te obdarim. Vzemi ta cekin!" Po teh besetfah je podarila kralja star zlat denar, na kterem je bila slika sina zadnjega kralja iz rodu Alomravinov. Pri tem mu .ie rekla:
svetinjo, ščitila te bo nevarnostjo. Se eden tak .-vetu; darovala sem g-t !adi. ljubki dami. ki me s svojo roko. k visoke skale.
spremstvu so jo nagovarjali 2adnjega oddelka bežeče armade. Ni-*t". Kralj, ako se kedaj ženiš, ; .. n„	_a snanie.
"Pazi na t< pred vsako denar je na Nt'ki lepi. n je obvezala koč padla z njenem " visekos
•ženi se z ono mlado deklico, edino ona t« more osrečiti." — Ko se je mudil kralj v Parizu, pokazal je ta ■ennvaden denar predsedniku Loube-t«. v Ijondonu pa kralju Edw&rdu. In kralj Edward mu je povedal, da ima podoben zlat tudi princezinja Ena Battenberška. Kralj Alfonz je obiskal Batteaberžane, si ogledal zlat ter zaprosi! Eno za ženo.
Izjava angleškega vojnega ministra.
Aaglefcki vojni minister je imel pred paT dnevi na nekem shodu govor, ▼ kterem je rekel, da postaja razmerje Aneležke do Francije in Runi je čim dalje prisrčne je. Izjavil je, da pride čas, ko se zboljšajo tudi od-aofiaji med Angležko in Nemčijo.
j hče ne mislil na spanje.
Ritmajster Z. je naznanil svojim podložnim ukaz ter šel v mesto, da se odpočije, a ni mogel spati, ker je bil ogorčen radi poraza in sramotnega bega. Kako drugačen je bil boj pred dvema letoma v Šlesvik-Hol-štajnu! Ondi se je s hrabrostjo odlikoval ter se hitro naprej pomikal — in danes?! — Mlad je bil še, zdrav in močan, toda dogodki zadnjih dni so uničili skoraj popolnoma njegovo duševno moč. Nemirno se je premetaval na postelji. Ni umel ne vzrokov, ne posledic nesrečne vojne. Vprašanje za vprašanjem se je rodilo v njegovi glavi, a odgovoriti ni znal niti na jedno. Slednjič je vzdihnil:
"E, po kaj se trudimf Moja dolžnost je bojevati, ne pa vpraševati se
zakaj! Treba je, da se za jutri po-
krepčam!"
Reče, pritisne desnico na oči ter skuša obrniti svoje misli drugam.
Tu mu pride pred oči poefoba stare matere. Vidi njeno nagubančeno lice. pripognjeno telo, tresoče se roke ter gkeda v ljubeznipolne oči, ki so se vpirale v njega.
Ogorčenost se je umaknila tihi žalosti. Celo njegovo dušo je prešinil otožni spomin na dan, ko je videl zadnjič svojo mater. Hitel je k njej preti vojsko, da se ž njo poslovi in jo potolaži. Ali pogumna mati je tožila njega.
"Zakaj bi se bala za-te?" je dejala. "Povsod smo v božjih rokah in ne vemo, kdaj in kje nas pokliče njegova sveta volja. Če bi tudi padel v boju, ne bode mtožila! Trdno namreč upam, da se zopet enkrat sni-deva. — Toda sin, srce bi mi počilo, če bi zvedela, da si umrl — od Boga za vekomaj zavržen! Vi vojaki pozabite prepogostoma na Boga!"
To rekši se je stresla in zjokala. Potem je nadaljevala:
"Zato te prosim, moj sin: ne hodi v boj, ne da bi se bil popred spravil z Bogom! — Obljubi mi!"
Sin tega ni mogel odreci materi. Stisne njeno vrlo roko, poljubi njeno objokano lice in reče tiho: "Obljubim!" Potem se je odpeljal.
Vse se je vrinilo v spomin mlademu stotniku. Napolnjevala ga je sladka in mila žalost. In vendar je čutil nekaki boj v srcu, neko očitanje. Tolikokrat je že gledal smrti v obraz: ali je storil, kar je obljubil materi ? In ako bi bil umrl, ali bi se bila videla z materjo T Odgovor je ibil novo očitanje v srcu.
Ali — materina podoba je bledela, se zgubljala, oči so se zapirale polagoma, srce se je pomirilo, končno zaspal je.
Stotnik je spal zelo nemirno. I v spanju je čul, kako ropotajo bobni, kako rezgetajo konji in kako pokajo topovi. Zdaj je podil na čelu svoje čete bežeče Pruse, zdaj se je zaman branil njih moč L Kar obmolkne boj, grobna tihota je okrog njega. Po vojakih ni ne duha ne sluha. Tiha, globoka tema ga obdaja. Ali počasi se spreminja tema v čudno luč. Ali spi, ali bedi?
Pri postelji stoji — mati! Častnik odpira oči. Nenavadna svetloba razsvetljuje znano materino postavo. Vidi jo, hoče spregovoriti, v roko seči: a ne more. Glava in vsi udje so mu težki, jezik kot železen. Tiho leži in gleda zavzet mater.
In mati stoji pri njegovem ležišču z rokami križem na prsih. Lica so bleda, v očeh se blešče solze, na obrazu se bere izraz bojazni in silne prošnje.
Odkod je prišla in kaj hoče?
Sin jo vidi, sj>oznava vsako gubo na njeni obleki, ali govoriti ne more.
Mati mu namigne s solzečim se očesom, polaga mu počasi sovjo hladno in tresočo se roko na njegovo in prosi:
"Pojdi za menoj!"
To rekši odide. Sin se vzdigne na postelji in gre za njo.
Gresta uho in lahno, koraki se ne slišijo. Zapustita sobo, gresta po stopnjicah, prideta na ulico. Neka medla luč jima razsvetljuje pot. Prešla sta žc nekaj ulic in stopala sta po trgu. St fniku so znane uliee in trg, celo vsaka hiša.
In mati ga pelje naprej. Slednjič se ustavi pri visoki steni brez oken, z nizkimi vrati. Na vrata kaže sinu z roko, neizrekljivo proseče mu gleda v oči in — se zgubi ter zgine v črni temi.
Stotnik se zbudi in vstane na postelji. Krog njega je vse tiho. Skozi okno prihaja bleda luč ugašajočih zvezd. Zaman se ozira po materi. Povsod je mrak.
Ali so 'bile sanje ali resnica?
Mane si celo, briše oči in vnovič išče okrog sebe. Matere ne vidi, sanje so bile. Toda kake sanje?
Neznan nemir in čudni strah pre-šinja njegovo dušo. Nekaj časa sedi na postelji. Nejasne in nečuvene misli ga napolnjujejo. V tem mu šine čudna misel. Ustraši se, a zatreti je ne more, vrača se vnovič in vnovič.
"Tako je. tako je!" šepeta konečno z bolestjo. "Draga mati, umem te!"
OČi so mu bile solzne in v srcu je bilo tesno. Neki sklep je vstajal v njem. Negotovost, strah in neodločnost so se borile v njegovi duši. Ali naj stori, ali ne?
'' Bodi!'' reče konečno odločno, vstane in se hitro obleče. V hipu zapusti prenočišče ter stopi na ulice.
Bilo je še prav zgodaj, po ulicah je bila še tema. Tu se zopet ritmoj-ster ustavi. Ali kmalo se odloči. Zapne suknjo, prime z levico za sabljo ter gre po isti poti, po kteri ga je vodila mati v sanjah.
Kimalo se ustavi pod visokim stolpom. Pozna ga, pozna tudi vrata, na ktera mu je mati kazala Samostanska vrata so.
Ko zagleda Vhod, se zopet ustavi. Nespametno in nemožno se mu je zdelo njegovo počenjanje. Toda spomni se na nespolnjeno obljubo, na živo proseči pogled materin in vzdigne roko. Po hodnika zapoje zvonček, ko-jega glas je predrl mrzlo ritmojstrovo
V	trenotku zadone tihi koraki, vrata se odpre. Prikaže se belolasi vratar. —
"Kaj želite, gospod?" vpraša tiho vratar.
Ritmojster odgovori še bolj tiho in gre za vratarjem. Vrata se zapro. V nekaj minutaih kleči že pred očetom opauom kot spokornik. Dolgo kleči, in ko vstane, poljubi roko, ktera ga je blagoslovila in z Bogom spravila.
V	pol ure gre zopet iz samostana. Oddahnil se je globoko, ko je stopil v hladni jutranji zrak. Nad mestom se je že danilo.
"Zadovoljna si lahko, mila mati, danes z menoj!" pravi poluglasno in krene hitro proti mestnim vratom. Njegovo srce je mirno in duša pokojna. Radostna zadovoljnost mu je polnila dušo, raz ktero je padlo težko breme.
Ko je prišel ritmojster k svojemu polku, žarilo se je nebo na vzhodu. Po ostrogu se je začelo življenje: trobente so pele, vojaki so vstajali, kurili in kuhali. Na mestnem zidovju so se blesketali topovi, višja poslopja so rdela v jutranji zarji.
Lica vojakov so bila bleda, obleka umazana, raztrgana. Malosrčnost se je brala na obrazu vsakemu.
Ko je solnce izšlo, je ukazal ritmojster Z. odsedlati konje. Brez vneme so vojaki -ubogali. Pripravljeni na odhod so čakali polkovnika.
Ob peti tiri je odrinil polk od Olo-mouca.
11 Danes "bode gorak dan! A upam, da bode tudi miren: o Prusih ni duha ne sluha", obrne se polkovnik proti ritanojstru Z., ko je vodil polk proti Tovačovu.
* 'Čudim se, da nas na begu ne vznemirjajo", odgovori mimo ritmojster.
"Nikar si tega ne želite", Teče polkovnik. "Mislim pa, da bodo Prusi mirni.''
"Da 'bi nas le zaskočili ne! Prosom to godi, radi iznenadijo sovražnika."
"Ah, tega se ne bojim! Hitro bi morali hoditi in še prav daleč okolo Olomouca."
"Nič ni nemogoče", opomni ritmojster in si prižge smodčieo.
Polkovnik ga je zavrnil z roko in trenil konja z uzdo.
Solnoe je že pričelo pripekati. Vojaki so bili tihi. Prašni oblaki so se vzdigovali izpod konjskih kopit. Za ulanci so stopali v primerni dalji pešci in za temi so ropotala kolesa nekaj .baterij.
Vojaki so že prešli nekaj vasij. Po njivah je bilo pusto, nikjer ga ni bilo videti delavca. Le topot konj in ropot koles ter ropotanje bobnov je motilo mrtvo tišino. Tupatam je donelo resno petje zvonov, ki je vabilo ljudi k pobožnosti.
Oddelek se je pomikal najprej kakor bi bil pozabil na sovražnika. Še ogled uho v niso razposlali!
V	dalji se je že videl tenki stolp tovačovskega gradu. Iz dimnikov se je valil dim v stebrih naravnost proti nebu. V bližini se je razprostiral na obeh straneh ceste bukov in hrastov gozdiček.
Vojakom nasproti je korakala počasi stara žena. Ko je prišla do rit-mojstra in polkovnika, ki sta jezdila na čelu polka, se je ustavila.
"Mati, ali ste videli tu blizo kakega vojaka?" jo popraša ritmojster.
"Videla, gospod!" odgovori žena plašno se oziraje. "In mislim, da so Prusi! Zgodaj zjutraj se je čulo od Prostejova proti Tovačovu ropotanje in videti je bilo modre suknje."
"Eh, kaj še!" smeje se polkovnik. 'Motite se, mati, Saksonci so bili!"
"Blagovolite, prosim, prevdariti, da so šli naši s Saksonci po levem bregu Mora ve proti Prerovu!" ugovarja ritmojster.
'' Ljudje so rekli, da so bili Prusi in da jih je pri Tovačevu vse polno. Vrnite se!" svetuje žena.
"Že vemo!" odgovori polkovnik in požene konja.	,
"Pazite, ljudje božji! Sinoči so se slišali streli od Kralie sem!'' svari žena ter krene po stranski poljski poti v najbližjo vas.
"Gospod polkovnik, menim, da ima žena prav. Kraj pred nami je nevaren!" opomni ritmojster.
"Naprej!" veli polkovnik in polk se j>omika naprej.
Bližala se je ura osma. Globoka tihota je vladala okrog, še listje na drevju se ni gibalo. Tiho in kakor •boječe je stopal pok kake pol ure ter prišel v gozd.
Kot bi trenil, se zabliskne v goščavi, zagrmi top, granata nad polkov-nikovo glavo se razpoči in pade v sredino avstrijskih vrst. Ob jednem zazveni kroglja in polkovnik pade raz konja.
"Nazaj!" veli ritmojster in obrne konja. A bilo je že prepozno! Grozen prizor se nru odpre pred očmi: Od vseh strani se kadi, bliska, pokajo puške in rjove topovi. Polk .je bil od drugih vojakov odtrgan. Zmešnjava je nastala med ulanci, ki so padali raz konj, konji so se vspenjali in boječe razgetali.
"Raz konje!" zapove ritmojster. Toda v tem hipu se vspne konj pod njim, skoči in zdirja z njim v go-Wo. —
"Vse je izgubljeno! Izgubljeni smo!" reče in zagrabi z desnico sabljo, z levico pa revolver. V groznem neredu so se obrnili ulanei na polje, niso videli sovražnika, pač pa padali 1 v dežju krogelj.
Prosi so zadeli na pešce, in tudi ti so bežali v pičli pol uri proti Prerovu in Olomoucu.
Ulanski polk je bil razkropljen.
Kot po čudežu je prodrl ritmojster Z. skozi sovražniške vrste, ki so bile razvrščene po gozdu. V divjem teku ga je nesel konj skozi hosto, veje so mu izbile sabljo iz roke, odnesle tudi bleščeče se čelado. Okrog ušes so mu žvižgale pruske svinčenke, ali vendar je ušel — splašen konj je drl z njim naprej in naprej med njive. Za njim se je podilo nekaj sovražnih dragon-eev. Bila je strašna gonja za žive in mrtve. V diru je sprožil vse strele svojega revolverja, ali srečno ni vedel. Konj je padel pod njim, zopet se vzdignil ter priganjan z ostrogama letel je dalje. Gosta vroča sopara je šla iz nosnic, bela pena je škropila na vse strani, težko je že pihala dobra žival. Preganjalec je čutil, kako se vzdigujejo lakotniee med njegovima kolenoma in hitro vpadajo, še tre-notek — in konj pade pod njim! In za seboj čuje bližje in bližje topot pruskih dragoncev, sliši pokanje pu-šek in žvižganje svinčenk. Že vidi strehe bližnjega trga. Vidi belo zi-dovje pokopališča, križe okrog kapelice, vidi znano znamenje ob cesti, trume gledalcev, izmed kterih beže jedili domov, drugi pa gledajo grozno gonjo ter mu migajo kot avstrijskemu častniku. Še jeden trenotek in rešen je 1 Prusi ne bodo upali v trg — tam je tudi njegova mati, kakšen bo sestanek?
Zadnjič stisne konja, zarije ostroge v strani in potegne uzdo. Konj se vspne, preskoči jarek in pade na zeleno trato. V tem pa čuti tudi ritmojster bolečino v plečih, sapa se mu zapre, usta so polna krvi, v očeh se mu zatemni, usta bruhnejo kri na travo.
Prusi sprožili zadnjič, se obrnili in
leteli nazaj. Gonja je končana! » • •
"Pri znamenju leži mrtev ulanski častnik!" tako gre govorica od ust do ust. Žene si lomijo roke, ktere so pa manj boječe, hite gledat.
Tu na trati leži konj, gorka sopara mu gre iz nosnic, zraven konja leži na obrazu ritmojster Z. Na plečih se vidi velik rudeč madež, obraz je v krvi.
"Hitro vode!" oglasi se močan glas in nekaj usmiljenih žen teče v mesto.
Med radovedneži stopa tudi stara ženica drobne postave, nagubančene-ga čela in milih oči j.
"Dob roti ji vi Bog, ne dopusti!" vzdihuje. Noge se pod njo tresejo, srce utiriplje. Preriva se skozi množico kakor bi imela prvo pravico pri padlem. Oni pa, ki stoje najbližje, si nekaj šepetajo in se prostovoljno umikajot.
"Nikar se ne ustrašite, mati!" pove jeden pogumnejših — in uboga žena se vrže na padlega.
'' Sin moj 1'' toži in se joka, težko glavo privzdiguje in poljubuje krvavo lice.
''(Pozor! Še diha. Vode!" kliče zopet nekdo in v tem hipu mu že ponujajo vodo.
Pazno vzdignjejo ranjenca, od pno suknjo in ga umijejo. Slabo je dihal, ali oči so bile zaprte. Mater so tolažili, a zaman. Konečno pogleda znamenje, vidi Mater Božjo, v njenem naročju pa mrtvega Sina.
"O, žalostna Mati Božja! potrpežljivo hočem prenašati to britkostl" in vnovič upre svoje oči v bled obraz sinov in nova 'bolečina prešinja njeno dušo.
"Moj Bog, rada, rada prenesem to žalost, samo če bi vedela, da je umrl moj sin s Teboj spravljen! Zato sem Te vedno prosila, da bi rešil njegovo dušo. Ali sem molila zastonj? Kdo mi pove, moj Bog?"
To šepetaje je gledala na sinove ustne, kakor bi hotela na njih prebrati odgovor.
In glej! Ustne se zganejo, oči se od pro. Začudeno gledajo okrog, dokler se ne upro v mater. Nekaj hipov so tako gledale: kar ožive, ustne se stegnejo, zašepe^ajo: Spravljen! in se zaokrožijo v nasmehljaj. In nasmehljaj je segel v materino srce kakor topli žarek.
Brez sape je gledala mati smehljajoči obraz. Mati ga je dobro ume-vala! Prepričala se je, da je s polnil njen sin obljubo, kajti tako mirno in milo se more smehljati ob smrtni uri le čista vest.
'' Rešen je, rešen! Hvala Tebi, večni Bog!" se je rudovala njena duša in ni se motila.
Tudi okolostoječi so opazili zadnji nasmehljaj umirajočega vojaka.
Mati se nagne, poljubi smehljajoče se ustnice, iz kterih je prišel tih vzdih -Ijej — in stotnika Z. nI bilo več.
dlov e rt s iv 3 katoliško

podp. društvo

svete Barbar«

Zlodlnjeno driave Severne Amerik«,
Sedež: Forest City, Pa.
> dm 3U januarla 1903 v drtuvl Pxwiuy>TwiaMt
O-O-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZAT.AR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa L tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZA VER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. V». FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SK0DLAR, Forest City, Pa ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. Box ttT, 9». rest City, Pa
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Telefon 2034.

Frank Petkovšek
214-118 Market Street . Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^SALOON, k^
v kterem vedno toči »Teže pivo, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJA L1NIC1 ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje ▼ staro domoTino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjeui v New Yorku.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
r
O o O Sj I
AVSTHO-AMEBICiN UM
Regularni potni parnlkl
"Francesca" odpluje 13. junija. ••Sofia Hohenberg" odpluje 27. junija. "Laura" odpluje 4. julija.
v0*1 Jo med New Yorkom, Trstom in keko.
« i
%	Najpnpravuejfca id taj<-enejsa parobrodna trta v
J, Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub-C ljane le SO centov. Potnik) doupo isti dan na parEik. ko od doma gredo.

Phelps Bros. C& Co., General Agents,
2 Washington St., New York.
Conppie Generale Transatlantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
POZDRAV.
Pred odhodom v stane domovino po-pozdravljam rojake firom Amerike,
posebno pa one v Globeville, Colo. Živili 1
New York, 6. junija, }907.
Fran
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so f
"La Provence" na dva vijaka......
"La &?voie" „ „ „ .....
"La Lorraine" „ ,, „ .....
"LaTouraine" , ,, „ .....
"La Bretagne"...................
"La Gasgogne"...................
.....14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
.....12,000 „ 25,000
.....12,000 „ 25,000
.....10,000 „ 12,000
..... 8,000 „ 9,000 „
.....8»000 „ 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki od plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri d o poind ue iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y.
15. junija 1907. La Bretagne	18. julija Uf*.
20. junija 1907. *LA SAVOIE	25. julija 1907.
27. junija 1907. *LA TOURAINE	1. avg. 1937.
4. julija 1987. *LA LORRAINE	8. avg. 1907.
11. julija 1997. *Z06T Sav -gx	auSujwg vj
Pamika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
iVI. W. Kozminski, generalni agent za zapad. »	71 Oeaborn St.. Chicago, III.
•LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA PROVENCE
N ' _____I_______
inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Caiumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. b^ 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
P478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, EL. nadzornik. R.x 641, Ereleth, Minn. IVAN KERŽISNIK. Ill, nadzornik. Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4^24 Blaekberrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Miek.
JOSIP PEZDIRC, HI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MAR TIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, Dl.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote sli posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
DROBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
Občinski svet ljubljanski knpi za bodočo slovensko umetniško galerijo v Ljubljani dve sliki iz zapuščine pokojnega akademiškega slikarja Aat. Ažbeta v Monakovem in sicer "Pevsko vajo na kmetih" in manjši portret kmetskega moža.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Brezskrb-
nslužbenci izvedeli zato, so ga dali aretirati.
Upokojen je v Trstu znani policijski pristav Jurij Tič z naslovom ravnatelja. Tič je bil pravi strah vseh zločincev in potepuhov.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Škode po povodnjL V Werndorfu
pod Gradcem je preplavila Mura celo obrežje in uničila setve ter košnjo po travnikih. Škoda je ogromna. — Nič boljše ni okoli Wildona in pri Radgoni. Letošnja pomlad še ni prinesla ni-
ati Dekla Ivana Trost v Ore- česar dobrega!
hovcu je imela nezakonsko dete ženskega spola. Dne 8. aprila t. 1. imela je na vrtu opravka. Predno je pa odšla na delo, je položila det^ v plenice zavito na klop, ki je stala blizu zakurjenega štedilnika. Po naključju so se vnele plenice, vsled česar se je dete tako opeklo, da je umrlo. Neza-
Požarja. Pogorela je pri Sv. Jederti nad Slov. Gradcem, v občini Pameče, velika Pungaršekova stopa za čreslo. Ogenj je uničil v eni uri poslopje z vso veliko zalogo čreslovine vred. Po-setnik trpi veliko škodo, ker je bil za malenkostno svoto zavarovan. — Velik požar so imeli 16. maja v Selnici
konska mati je bila obsojena na pet1 ob DravL Zgoreli so posestniki Ja-
dni strogega zapora.
Pred hišo razsajal. Daniel Klešnik, delavec v Slapah, je znan razgrajač. Dne 15. januarja t. 1. se ie jezil v Omanovi gostilni v Vevčah nad Janezom Kantom, ker je bil na-
vornik. Holzl in župan Hernaeh ter posetnica Marija Renat. V nevarnosti je bila nova šola, župnišče in cerkev, ker je pihal močan veter. Gašenje je bilo vsled tega sila težavno: požarne hrambe iz Ruš, Kamnice in Maribora'
vzoe, ko so enkrat Klešnikovega bra-	kl 80 prihitele domači na pomoč, so si
ta tantje pretepli. Prišel je zvečer	2 neumornim delom pri gašenju stekle
pred Rantovo stanovanje, vihteč v	uslugo, da ni pogorela cela vas. Vsa
roki dolg nož, z drugo pa remelj, ter	*koda zna5a ^r000 K- <>d kterih je le
je kričal, če bo vun prišel, da ga bode	13.300 kron pokritih z zavarovalnino,
tako zdelal, da bo svoje kosti v pred-	Toča- Nedavno se je vsula silna to-
pasniku na "britof" nesel, pri tem pa z nožem suval v vrata. Medtem je pa prišel slučajno mimo Anton Jeriha. Brez povoda se je tega z nožem
ča čez Slatino, Sv. Trojieo in Takače-vo v rogaškem okraju. Toča je padala pol ure in je pokrila na nekterih mestih 20 cm na debelo tla. Ptujsko okr.
lotil, a napadeni je sunk* s palico od-, glavarstvo je takoj poslalo v prizade-bijal, končno -«> mu je pa le posrečilo te kraJe poročevalca za ujme dr. Neu-uteči. Klešnik je bil obsojen na eno j wirtha, da približno oceni škodo, ki leto težke ječe.	i ^^ do 50,000 K. Uničeni so zlasti
Tatinski uslužbenec. De- vin°Kradi in sadonosniki. Izdatna pola vee Anton Novak iz Ljubljane je mo? prebivalstvu je nujno potrebaa. služil V -'Narodnem domu". Sam Iz goreče hiše je rešil v Hajdinu pri priznava, da je društvu "Ljubljana" ptuju n^ko staro, bolno ženo pijonir-vzel 56 zastavic, društvu "Sokolu" *ki narednik Cafuta. ■ lekoracijsko blago in "Narodnemu Ustrelil se je pri Rajhenburgu 24r-d«m u" dve veliki volneni zastavi. Z ietni Anton Oprešnik iz Pilštanja pri
nekim tatinskim tovarišem je vzel Jo- Brežicah, žefu Kamnarju voz, vreden 60 kron. j V konturz je prišel v Mariboru tr-Derar -ta -kupno zapila. Tomaža Sovec A1- Gninschegg. Mencinirerja je pa opeharil za 10 K, ! Gad je pičil posestnieo Ano Smolie trdeč m u. da kupuje kapune in ^ura-, iz Sahovea pri Doberničah, ko je gra-rza svojega gospodarja ter da mn >,ila v	list j- K. r se ženska ni
je denarja zmanjkalo. Obsojen je bil brigala za zdravniško pomoč, bo naj-na šest mesecev ječe.	! hr} urnrla za za strupi jen jem.
Tepe ž. V Omanovi gostilni v Vev-! rah s«, se v nedeljo zvečer dne 20. ja- j	HRVATSKE NOVICE.
ntje stepli. Pri tem je Jožef j Sava je gpi*^ v Zagrebu na breg -lelavec. po lastnem prizna- ^ močno razpadlo telo skladiščnega . lular M ate v/a (iregor- nra<lnika Južne železnice Wilflinga, je bil? preleti i! jena ko>t kteri se je lansko jesen ponesrečil v leve roke. France Benčina Savinji.
e/.i od tovarniškega delavca Draya je g^p^ čez bregove v Sla-
IV
na pi je pa Karol
P
V
lika zadobil na pleeih u-bi bila lahko smrtnone-ik skuša utajiti svoje de-
voniji in na Ogrskem ter poplavila tako visoko, kakor že 30 let ne. Več ogrskih vasi je popolnoma pod vodo. .N je. a priča Jože Brezovar spričuje, j pjjonirji delajo noč in dan.
i je ia drugi dan po tepežu svoj no/.. Hrvatsko-madjarski konflikt. Buda-:ril za neko omaro Brezovarjevega I pešu> 24 maja Vse kaže? da se ^ anovanja. zato ga niso orožniki na- z„odiJ v tem gporu preobrat na
Ali pn n.) pol drug*1 nov ieče
Pernik .je bil obsojen na . Benčina pa na šest ted-
PRIMORSKE NOVICE.
Živiače. V Trstu so aretirali 241et-nega Nemca Otona S. iz Šlezije, ker je obtožen hudodelstva proti nravnosti. S. je na polieiji priznal zločin.
Uslužbence je opeharil. 28Ietni R. 1 r.ngos iz Zgonika pri Sežani je v Trstu ustanovil inkasantni biro in nastavil tri inkasante, ki so vsak 1000 kron založili kot kavcijo. Denar so naložili v Jadranski banki. Pangos je pa denar dvignil in ga zapravil. Ko <*o
Ban grof Pejacsevieh je danes konfe-riral z ministerskim predsednikom Wekerlejem, nato pa takoj brzojavil izvrševalnemu odboru resolucijonar-šev v Zagreb, naj se njegovi člani nemudoma podajo v Budapešto. Hrvatski delegatje pridejo že jutri v Budapešto, na kar se takoj začno pogajanja z vlado. Govori se o kompromisu v jezikovnem vprašanju pri železnicah. —
Ogrsko - hrvatsko parobrodno društvo na Reki je naročilo štiri nove brzopamike na turbine, namenjene za paroplovbo ob dalmatinski obali Vsaka ladija bode stala dva milijona
kron in bode hitrejša, nego dosedanje. —
BALKANSKE NOVICE.
Duhovščina in nčiteljstvo na Bolgarskem. Na Bolgarskem živi danes 3,020,000 pravoslavnih katoličanov, kteri imajo 2013 cerkva, 301 kapelo in 92 samostanov: 77 moških in 15 ženskih. Naobrazba tega duhovništva je zelo pomanjkljiva. Samo 37 jih je dovršilo duhovno akademijo, a samo dvoje vseučilišče. Od 1992 župnikov jih je le 311 usposobljenih. Učitelj-stvo pa je na Bolgarskem povoljneje.
RAZNOTEROSTI.
Leteče kače. Če kdo govori o tem, se zdi ravno tako nevrjetno, kot če bi trdil, da plezajo zajci. Vendar je tudi znano o teh. da v Avstraliji v slučaju lakote splezajo na drevesa. Shelordu so na Sumatri pripovedovali, da se tam kače spuščajo iz visocine na tla ali v vodo, ne da bi se pri tem poškodovale. Na trebuhu namreč nastane pri padcu podolgasta udrtina, ki povzroči, da kača pade poševno na tla. Isto opazuješ lahko, ako prerežeš po-dolgem bambusov trs in ga iz visocine izpustiš na tla.
Mnogo ruskih dijakov in dijakinj so zaprli v Berolinu baje na prošnjo ruske policije. Dolže jih zveze z nemškimi anarhisti.
Za pol milijona menic je ponaredil v Ostrovu na Poznanjskem veletržec Moses ter pobegnil.
Koncert pod policijskim nadzorstvom. V veliki ruski operi je pel ruski baritonist Šaljapin. Dvorana je bila polna policajev, ker se je raznesla vest, da hočejo na koncertu ruski anarhisti izvršiti atentat nad velikimi knezi. Veliki knezi Ciril, Boris in A-leksij so že imeli kupljene lože, a so jih vsled svarila policije odpovedali.
Mirovna konferenca v Haagu. Nizozemska zbornica je dovolila za spre-jjem odposlancev k mirovni konferenci v Haagu 200,000 K.
Mrtveca so našli čez 500 let V Benetkah so našli pri popravljanju cerkve dei Frari popolnoma ohranjeno truplo generala republike Pavla Sa-vella, ki je umrl leta 1405 V Padovi pri obleganju mesta pri Kararezih. Obleka mrtveca je prav dobro ohranjena. Najdba je historično velikega, pomena.
Iz živalstva. Neki angleški zdravnik, ki je dlje časa bival v Indiji, koder se je mnogo zanimal z udomače-njem opic, pripoveduje o neki taki opici nastopno: Postaviti sem hotel na skušnjo zvitost svoje najpametnejše opice, zato sem jej dal nekega dne steklenico, v ktero sem vrgel komad sladkorja. Zelo zanimivo in smešno je bilo gledati opieo. kako se je mučila na vse možne načine, dia bi dosegla sladkor. Toda vse zastonj! Uvidevši končno, da jej ves trud nič ne pomaga, pusti opica steklenico ter prične skakati po sobi. No, pri tem se jej je zgodila nesreča, da je vrgla z mize steklenico s kuhanim sadjem. Steklenica se je razbila na kosce in sadje se je sesulo na pod. V prvi hip se je opica prestrašila, ali hitro jej je njen razum dal idejo, skoči k oni steklenici, v kteri je sladkor in jo vrže ob tla. Tako je pametna opica prišla do sladkorja.
Umrl je v Krakovu dr. Henrvk Jordan, vseučiliški profesor. Bil je mnogo let občinski svetnik in po njem je imenovan v Krakovu "Jordanov park".
Uporne branjevke. Bnanjevke v Be-ziersu na Francoskem so demonstrirale pred županstvom, ker se ni razobesila zastava ob izprevodu vinogradniških delavcev. Ker sta dva policista ustrelila, je razburjena množica udri a v župansko poslopje, zmetala pohištvo na cesto in ga zažgala. Pri spopadu je bilo ranjenih deset oseb. Bezierski občinski svet je odstopil.
Štrajk kmetskih delavcev se je razširil že skoraj po celi Gornji Italiji.
A parmski pokrajini je ustavilo delo 10,000 delavcev.
Umrl je na Dunaju upokojeni pod-admiral pl. Bernal, star 71 let.
Najlepše na svetu. Švedski časopis "Dagens Nvheter" je pred kratkim razpisal natečaj za najboljše oilgovo-re na vprašanje: "Kaj je najlepše na svetu?" Odgovori so imeli biti kratki in vsak je smel odgovoriti y>o svojem subjektivnem mnenju. Prišlo je mnoiro odgovorov. V 1025 odgovorih je bilo rečeno, da je najlepše solnee. /.a njim se pa omenja priroda v različnih oblikah. Prvo nagrado je dobil mladenič, ki je odgovoril " Materine oči", drugo pa oni, ki je dejal, da sanje o onem, cesar ne moremo doseči. Tretjo nagrado je dobil neki šaljivee, ki je napisal: "Najlepše na svetu je človek, ki gazi z golimi nogami po reki. pri tem pa nosi na rokah taščo.* Neki drug je dal duška pobožni želji: "Najlepše na svetu, kar si morem misliti, je švedska zastava na norveški kraljevi palači." Neki zlobni Norvežan pristavlja k temu, da je ta misel približno ennka z mislijo onesra. ki Te iohfl rlrugo nagrado.
Za vsebino inner atov ni odgovorno a« uredništvo niti n pravni frtvo.
Upravništvo "Glaaa Naroda*'.
POZIV.
Kje se nahaja Terezija Hajnžič? Doma je iz Ribniee, Štajersko. Bivala je v Amyville, Pa., in potem v Avalon, Pa. Imenovana naj se oglasi sama in z menoj obračuna, ako neče biti javno osramoiena.
L Grubelnik, P. O. Box 28, Adamsburg, Pa.
(5-7—6)
SVARILO.

Ogibajte se zgoraj naslikanega rojaka IVANA PODLINŠEK, po domače GRDIN, iz Gršovelj v Savin-ski dolini na Spodnjem Štajerskem. Dotičnik je bil tu v Milwaukee, "Wis., samo 20 dni ter znal tako sladko govoriti, da je izvabil od naju $90.00 in jo potem neznano kam popihal; tudi za stan in hrano ni plačal.
Če kdo izmed cenjenih rojakov ve za njegov sedanji naslov, prosiva, da ga nama naznani, za kar mu bodeva zelo hvaležna.
Joseph Komar, ali pa Florian F ale, 236 Lake Street, Milwaukee, Wis.
(3-8—6)
JOM1N VENZliL, IM7 E. Street. N. E„ Cleveland, Obte
izdelovalec kranjskih in nemških
H A R M O IN I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80,
Iščejo se
STALNI DELAVCI V STROJARNI.
Plača od komada, $2.00 do $2.50 na dan; navadni neueend delavci po $1.60, avstrijski stan in hrana.
Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Golcar, care of Proctor, Ellison & Co., Elkl&nd, Pa.
(17-6—17-0)
WINNETQU
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. a pošto vred.
UpravniStvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
KO JAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kopiti parobrodne listke pri naa, poskrbite si železnični listek DO NEW YOKKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri a«en tih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede! v našo pisarno.
To je sa vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
NARAVNA	A
KALIFORNIJSKA VINA ™
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galod s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galoi s posodo vred. kjš Izvrstna tropa*.ca od $2.50 do$3 m galon s posodo vred. -
galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker m an je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, Sao Francisco, CaL
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč :
fcioba&e, rebra, je^ke, šunke itd. #
Govorim v vseh slovanskih
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z
Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500,
Jakob Wahcic,
SOUTH FRONT STREET,
steeltoin, pa.
Slovencem in Hrvatom pri-p^očain sv^j
1 SALOON	U
v obilen poset. Točim vedno	ž? ^ sveže pivo, dobra.
vinu in whiskey ter	p
jig imam v zalogi ze o fine	&
j| smodke.	&
f« Rojakom pošiljam denar*	jg
]o v staro domovino	IP"
hitro in poceni.	jP
■HI Pobiram naročnino za "Glas	^
jS Naroda". V zvezi sem z gg.	a
Frank Sakser Co. vNewYorku.	&
Z velespoštovanjem	§F
j	Ivan Govže,	j|
"§§	Ely, Minn,	g
i
obilni obisk.
w v * w +
NAZNANILO IN PRIPOROČILO HR. IVAH PAJK, P. O. Box 126, Conemaosh, Pa^ je a nami v xvexi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom is Consmaogh, Pa^ in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER CO.
("Glas Naroda.")
PRIPOROČILO.
Rojakom ▼ Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Renton, Mackay, Taylor in "Finum claw, Wash., priporočamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA, P. 0. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je z nami v zvezi.
mANK SAKSER CO.
NA
U
99
SLA VIA
Watch and Jewelry Co.
27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrašen z več sto sli-1 kami ut in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero .najboljših in najraznovrstnejših ar, ^rferižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v lastnej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko eeneje, kakor v kterejkoli trgovini te svrhe.
SAMO 1 CENT.
SAMO JED EN CENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV.
NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PRIJATELJE NA TO!
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v Cleveland!!, Ohio. Obiskal hode cenjene rojake najprvo v Clevelandu In okolici, potem pa se poda v države Illinois, Wisconsin; Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank flakww Ca
ROJAKI SLOVENS
PI51TE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= „ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli med Slovence
^ZETJ-IO-J^. „ZDRAVGTE3"
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D" E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad „ZDRAVJE in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko In sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumatlztna v rokah, nogah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1233 MPblen Avenue, Pueblo Čoln,
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. 1.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo slikoj katero Vas prosim da stavite v časo pise in se Vam lepo zahvaljujem za VaSa zdravila, katera ste m pošiluli, kt-r Jaz sem sedaj po polnoma zdrav, da ne potrebu jem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočujoč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njtga za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in lu-z sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
DR E. C. GOLUNS iEOlOA! INSTITUTE
140 W. 34th SI.
Hew York N.):
Potem smete mirne duše bit-* prepričani v kratkem pop.
J ozdravljenja.
iui1^- j
Trade Mark rej.
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za 6 stekl. ¥2.75, za 12 stekl. $5.00-
ČUDODELNO MAZILO ZA UASE.
VirstTCM 1
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za la.-« razpošilja:
IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
MARKO KOFALT;
249|So. Front SL,
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kuj nih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadaicčih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobroc ne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Alt*. IVI&t-ko Kof&It je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
V	___C___v
> (f
Msfr. Seb. Kneipp.
Ako kašljaš, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste kater, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o 'la-šaj pisati takoj po knjižico:
"NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vihi Knajpovih zdravil" Vatero dobiš zastonj ako dopoš>ješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena » o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. • Knajpova iznajdba je neprece"jlji-_ ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt' o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSEIVIIC,
1146—40th St., Brooklyn, N. Y.
Vi

KOJAJLI, MAAftCAJTS BE V* "GLAS NABADA*% NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Nižje podpisana priporo- 9 čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
---—ac..........^
"Winnetou, rdeči gentleman
Spi**! Karl May. Priredil za. "Ola« Naroda" R.
»»
r
(Nadaljevanj«.)
''To vam pritrdim."
'KUo naj bi ^ra bil odnesel?" ** Winnetou.''
"Ali! Kako pridete do te misli?"
"J.iz i.i rajši vprašal, kako je to, da nitšte vi prišli na to. V kolikor pMBun Winnetouva, ni bil samo najpog-umnejši, ampak najpametnejši in na^o-lj zvit med vsemi Indijanci."
"Tega ne veste samo vi, ampak vsak."
Pol 4*711 v j s pa prosim, da malo premislite! Winnetou je prišel semkaj p* (Jato; napadli so ga ter mu ustrelili očeta in sestro. Kot- pameten mož jm »4xw.11 a l takoj, da se stika za. njegovo skrivnostjo. Vedel je, da mu je Stouter ušel, a da se bode vrnil in raziskavah Kaj bi bili storili vi na nje-iroTem mestu, Mr. (iates/ Ali bi bili pustili zlato tukaj?"
"Vsi vragi!" iztisne vprašanee.
"Odgovorite vendar!"
"To je vsekakor misel, a popolnoma revna in žalostna!"
"Če smatrate Winnetouva za tepca, )>otem le iščite. Le ne očitajte mi, .1» i-čem za vašim hrbtom kakega, dobička! Takih bedarij si ne dovolj a jem."
"Vi torej mislite, da ne bomo dobili ničesar?"
"Jaz sem prepričan o tem." "Zakaj ste pa jahali z nami?"
Ker mu ne maram povedati resnice, odvrnem:	«
"Ker sem prišel šele spotoma na to misel."
"Torej ste bili pravtako neumni kot mi. Priznavam vam, da ima vaša
misel nekaj jedra; toda pravtako se vam lahko ugovarja."
"Na kak načinf"
"Vzemimo jeden slučaj: skrivališče je bilo tako, da se ni bilo treba bati WiiMietouvu, da ga kdo dobi. Ali ni to mogoče?"
'' Vsekakor!''
"Dobro! Povedal bi vam lahko še nekaj, a ne maram. Počakajmo, da pri do filter; hočemo videti, kaj on poreče."
"Kaj mislite, kdaj bode tukaj?"
"Danes še ne, pač pa jutri."
"Jutri? To je nemogoče. Jaz poznam slučajno Salt Fork, kjer se mudi. <"'e se res podviza, pri1 le k večjem pojuternem sem, Kaj hočemo početi do tedaj?"
"Hodili bomo na lov. Potrebujemo mesa."
"Hm! Ali mislite, da bi šel tudi jaz z vami?"
"To jih vprašam nalašč; oni naj le gredo, mene pa naj puste samega. Žal, da ne dosežem pričakovanega uspeha, kajti odvrne mi:
"Vi bi nam najbrž pokvarili vse. Zato vas ne rabimo. Sioer pa zadostuje, da, greva Clay in jaz. Vi pa ostanite s Sumnrrom tukaj."
Imenovanea primeta puške in odideta. Mogoče se je zavzel Gates, da me ne pusti brez nadzorstva? Ce je on tako prebrisan, moram biti jaz še bolj. Če misli, da mu utegnem pokvariti lov, me gotovo ne ceni posebno. Seveda pojmi, kakšna napaka je to v~anj. Besedo: 'lovee na pasti' je vedno izgovarjal nekako zaničljivo. Dovolj je neizkušen, če ne ve niti tega, da boš lovec na pasti ne napravi ničesar, če ni dober strelec in sploh izvrsten westman.
Vse popoldne stikata po gozdu in prinese t a na večer malega zajčka, kteri naj zadostuje za štiri osebe. Drago jutro gre Gates s Summerjem; prineseta domov nekaj divjih golobov, kteri so tako stari, da jih skoraj ne
bode mogoče jesti.
"Mi imamo smolo, velikansko Smolo," se opravičuje. "Nobene divjačine ni!"
"Če bi mogli peči in jesti vašo smolo, bi bil zadovoljen," odvrnem. "Ti goiobje so živeli že za časa Matuzalema; Škoda da so morali poginiti
take mladi t"
"Ali se mislite šaliti z menoj, Sir?"
"Ne, kajti mislite si lahko, da je v mojem želodcu vse kaj idruzega
kot šala."
"Pa si pomagajte, če si morete!"
"Well, jaz grem po divjačino."
•'A ne prinesete ničesar!"
"Kakega zajčka ali predpotopnega goloba dobim vedno!"
Vzamem obe puški in odidem." Gate6 vpije za men#j:
"Glejte ga, kako hiti s svojim topom. Mogoče podere nekaj dreves, živali pa gotovo nobene ne!"
Več ne slišim. Ko bi bil vsaj o>tal in poslušal! Slišal bi bil še več; zvedel bi bil nekaj, kar bi bilo zame velikanske vrednosti. Pozneje zvem, da so bili resnično prepričani, da ne. zadenem ničesar. Hoteli so me osramotiti in poskusiti še jedenkrat svojo srečo, da bi se mi lažje smejali, če bi prišel prazen domov. Zato o>didejo visi trije kmalu za menoj. Zdaj ni nikogar več na prostoru: jaz bi lahko kopal. Našel bi bil Wirmetouvovo oporoko. jo del v žep in šel še vedno lahko na lov. Toda ni -se zgodilo tako.
Včeraj in danes so šli na lov po tistem potu. koder smo prišli. V smeri proti jugu so torej gotovo pregnali že vso divjačino. V tem prepričanju se obfhem proti severu p- ruševinah do trate, kamor smo hoteli svoječasno izvabiti Kiowe, da jih polovimo v zaseki. Gotovo ni bilo že leta žive duše tam; zato mi gotovo kaj pride na strel. Poldne je. kar gotovo ni ugoden čas za lov. Zato sem zadovoljen, da imam po preteku jedne ure dve 'debeli puri. Vrnem * v taborišče.
Ko pridem tje, ne najdem žive duše. Kje so neki vsi trije? Ali so se skrili za šalo, »la bi me opazovali, kaj bodem prinesel. Ali so šli res še jedenkrat na lov ? Pokličem, a se mi nikdo ne oglasi.
<"'e so le res odšli! Toda biti moram previden; zato preiščem v naglici vso okolico. Prepričam -e. da jih res ni. Zdaj pa le brž na delo!
Primeru nož in i z režem na zapadni strani groba veliko važo; s to hočem pozneje zakriti luknjo, da se ne bode poznalo. Tudi zemlja ne sme ležati okrog. Zato razgrnem |*> tleli svoje ogrinjalo za zemljo, s ktero moram
pozneje zakriti luknjo.
Delam izredi.o hitro, ker -e lahko vsak čas vrnejo ostali trije. Poslušam zd': 'pazd.'j. če -c ne slišijo koraki ali kak gla-. Razburjenosti ne morem prikrivati plinoma: zato je lahko mogoče, da ne slišim vsega tako kot v n invem stanju.
Luknja p»staja globja in glob j a: gotovo sem že jeden yard glol>oko. Kar zaMem-m z nožem nr. neki kamen; ko ga odmaknem, vidim spodaj druzega. Pod tem zagledam mal, čveterokoten, popolnoma suh prostorček, kteri je ograjen od vseh stranij z gladkimi škrlmi. V tem prostorčku leži močno, zvito usnje — oporoka mojega prijatelja in brata Winnetouva. V trenutku jo vtaknem v žep in začnem zasipati luknjo.
Zdaj gre mnogo hitrejše kot prej; zemljo kar strese«) iz odeje, jo po-teptam, potem pa denem važo na vrh. Nikido ne more zapaziti, da je bila
na tem prostoru luknja.
Hvala Bogu! Posrečilo se mi je--vsaj tako mislim. Poslušam.
Ničesar ne zapazim. Časa imam torej dovolj, da odprem usnje. Zganjeno je s konci proti sredini kot pismo. V njem je drugo, ktero je sešito z je-lenjirni kilami. Prerezem jih in zagledam več gosto pisanih listkov, kteri tvorijo prijateljevo oporoko.
Ali na.i jih skrijem ali čitam i Tako ^ vprašujem. Zakaj bi jih skriva!.' Saj nimam vendar nobenega uzroka. Če se vrnejo trije prijatelji in me vidijo, da čitam, ne morejo vendar ničesar reči! Ali vedo sploh, kaj imam ? Pismo ali kaj podobuega, kar nosim že dolgo seboj. Saj nimajo niti pravice vprašati, kaj imam. In tudi če vprašajo, jim lahko odgovorim, kot se mu poljubi. Pri tem me ne samo vleče, ampak naravnost sili, da vidim, kaj piše Winnetou. Da. piše. Winnetou je znal pisati. Njegov učitelj Klekih-petra ga je navadil med dragimi tudi to. Le škoda, da je imel tako malo prilike pisati. Včasih je napravil kako malo opombo v mojo belež-nieo. Jaz poznam torej njegovo pisavo. Ni lepa, ni dovršena, a vendar nad ,M značilna. Podobna je pisavi Štirinajstletnega dečka, kteri se trudi, da bi pisal lepo.
Ne morem se premagovati; zato sedem in začnem premetavati liste. I)«, Wmnetouvova pisava je. Črke so napravljene zelo skrbno in leže vse v jednaki legi. Kje je neki pisal te vrstice in koliko časa se je moral truditi. ZmmmAim se; moje oči ae napolnijo s solzami. Obrišem jih in čitam: "Mej ljubi, dobri brat:—
(Dalje prihodnji*.)
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuuiatizuiu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, preti *| glavo- in zubobolu.
V vseh lekarnah, 25 in ^Jr 5i> centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske dražbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA PROVENCE odpluje 13. junija ob 10. uri dopol.
LA LOR RAJNE odpluje 20. junija ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 27. junija ob 10. uri dopol.
v bremen
(proga severonemškega Lloyda):
KAISER WILHELM II. odpluje 11. junija ob 6. uri zjutraj.
KRONPR1NZ WILHELM odpluje 18. junija ob 10. uri dopol.
V HAMBURG
(Hamburg-ameriska proga):
DEUTSCHLAND odpluje 27. junija ob 6. uri zjutraj.
Za vse pobiižne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAK.SER CO., 109 Greenwich St, New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
o
ONI ROJAKI
kteri želijo potovati s manjšimi stroški, t j. se voziti cenejši, naj ae po-slnžijo
AU STRO-AMERIČANA PROGE, ktere paraiki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Torkom.
Parniki odplujejo:
FRANCESCA dne 13. junija opoludne.
Za vsebino inaerafcov ni odgovorno Najboljše zdravilo za putiko, tr-j ne uredništvo niti upravništvo.	ganje in revmatisem je RICHTER-
Upravništvo "Glasa Naroda . JEy gIDR0 pAm EXPELLER.
Rojaki, naročaj t« m »i "Glas Na i ^biti ?a je v (ekarnah ... . ... .	50 centov,
coda", največji in najcenejši dnevais.
Cenik: knjig,
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO.
WICH STREET, NEW YORK.
109 GREEN-
Dalje bo še krasni postni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V ANTWERPEN:
V	ADERLAN D
odpluje 8. junija ob 2:30 popoludne.
FINLAND odpluje 15. junija ob 8:30 dopoludne.
ZEELAND odpluje 22. junija ob 1. uri popoldne.
V	BREMEN
GROSSER KURFUERST odipluje 13. junija ob 10. uri dopoldne
V	HAMBURG:
PRETORIA odpluje 8. junija ob 3. uri popoludne.
AMERIKA odpluje 15. junija ob 7:30 zjutraj.
Ako kedo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih paznikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO..
109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in
hitro.
■--OOO II
Kdor "»m svoj prihod, po kteri šeiezniei in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam ▼ pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vsi prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Reetor in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov m sleparjev v New Yorka.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti eeni, lčakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK BAKflKR CO., 109 Greenwich St, New York, N. Y.
Spominjajte ae ob rasnih prilikah aaše prekoristne dražbe sv. Cirila ta Metoda v Ljubljani! Kal peloži dar lomu na oltar!	(v d)
MO.LTVENIKI. *
Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polusnje,
75c.
Dušna paša (spisai škof Ft. Baraga), platno, radeča obreza, 75c., fina vezava. zlata obreza, $1.00. Jezus in Marija, vezalo v si ono k os t
$1.50, fino vezano v usnje $2.00. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75e.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata
obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožno&t, 25c. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70e. Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino
vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20.
50c.
neve-
40e
Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemško-angleški tolmač, Angleščina brez učitelja, 40c. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20e. Avstrijski junaki, 90c. Baron Treok, 20e. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vites, 10«.
Božični darovi 10c.
Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 10«.
Cesar Fran Josip. 20e.
Cesarica Elizabeta, lOe.
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20c.
Cvetke, 20«.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40e.
Darinka, mala črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15e. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak ^ovenskega in
nsm&ega jedka, vesaa 90s. Domači zdravnik po Kneippu, 75«.
Domači zdravnik po Kneippu,
zsn 50e. Erazem Pred jamski, 15e. Eri 20c. Evstahija, 15«. Evangelij, vezan 50c. General Lsndon, 25e. Georee Stephenson, oče šelesnie Golobček in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70s. Grof Radecki, 20c.
Gmndriss der slovenischen Bprache
vezan «1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15«. Hildegarda. 20c. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezana 50o.
Hitri račnnar, vezan 40e. Ivan Resnicoljub, 20e. Tssnami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil goad, 20e. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40«, Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30e. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehiksaski. aoe.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj <2.26. Marija, hči polkovs, 20c. Marjetica, 50« Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15e. Mlinarjev Janes, 40c. Mrtvi gostsč, 20«. Mala pesmarica* 30«. Mali vsesnslsc, 20e. MučenikL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otodk, 2Gs. Na preriji, 20e.
Narodne pripovedke, 3 zveski, vsaki
20c.
Naseljenci, 20c.
Naselnikova hči, 20c.
Naš dom. ^irka povesti. Vsak 20c.
Nedolžnost pregajana in poveličana.
20c.
Nezgoda na Palavanu, 20c.
Nikolaj Zr in j ski, 20e.
Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki,
• ezuno. Vsak po 60c. Vavodilo za spisovanje raznih pisen 75c.
Ob tihih večerih, 70c. Ub zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e. Pravila dostojnosti, 20e. Pregovori, prilike, reki, 30c. Pavliha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20c. Pravljice (Majar), 20c. j Pred nevihto, 20e. : Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. pri Vrbovčevero Grogi, 20c. *rst božji 15«. Prva semška vadaiea, 35e Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c. Poezije. Vojanov-R. Maj.iter. 60c. Repoštev, 2Uc. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 4<>c. Rodbina Polansškili. 3 vveziki $2-50. Roparsko življenje, 20c. Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane žie-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-
žie-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20e. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveaka po 20«. Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25«. S prestola na morišče, 20«. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 26s. Sto majhnih pripovedk, 25«. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20e. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20e. Spisovnik ljubavnih in žeiatovsn^
skih pisem, 25e. Spretna kuharica, broširo v a no 80e Stoletna pratika, R0e. Slovarček priučiti ae nemščine brez
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec. 75c. Štiri povesti 20c. Tegethof, slavni admiral, 20«. Timotej in Filomena, 20«. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $8.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20e.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30«. Vrtomirov prstan, 20 e.
V	zarji mladosti, 20c. Voščilni listi 20c.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Znamenje štirih, zanimiva povest.
12 centov. Zbirka ljubavnih in annbilnih pisem
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze.
vezano 50c. Zgodbe gv. pisma za nižje rasrede
ljudskih še!. 30c. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-sn^eški razgovori.
40e.. broširano 30c. Zemljevid Avstro-O grške 25c., mali 10c.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 26c. Zemljevid Zj edin j enih držav 25c. Zemljevid celega sveta, 25«.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na KWwjffk««", new-yorske in raznih meat Amerike, z cvetlicami in homoristične po 3c., ducat 30c. Rasne svete podobe, komad 5e. Ave Marija. 10«.
Album mesta New York s kršenimi slikami mesta, 30«.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY F* IV O
ktero ie varjeno iz najboljšega jmportiranega Čc§kt<a hn ela. I.sci it t e naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev «n drugih.
Lei^y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-jD 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse po|asm.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Rojakom	p"f
~aznanj«m, da j. za tumošnjl okraj moj
edini pooblaščeni zastopniK za vse pesle
JAKOB ZAEUKOVEC,
4824 Blackberry Alle>^*	Fittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od ^7. do ^8. ure, ti-r ob sobotah do 8. ure zvečer.
F^rtink: Sakser. assyfci ni nHi Mnlb«> i
KDO VAM HOČE DOKAZU,
DA VAM ZAMORE POMAGAT!.
ečemo Vam, da, ako se Čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih, zdravil dati, kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da OROSI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno druzega čuti. OROSI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI!
OPOMBA. HaroCflom je priložiti denarno vrednost bodisi t gotovini, po&tai nakasnici ali poitnlk snamkah. Počtnina je pri vaak tek ie viteta.
Spoštovani gospod ravnatelj America Kurope Co.
v New Yorku.
Ako je hvaležnost umestna, za Vns trud iti Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi tni dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeli katereg; .-te imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdravili, ne v sta-
remu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo Ijud^ da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, d.t isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zve in da se more prej pomagati predno, d.i postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zve narod kje da se dobro in sigurno zdravi, tla se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
Vaš udani J. CERAZO.
J
e ©
KAJ HOČEMO Ml?
Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najt. z je bolezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli o draViti. Ako pišete na
"as, predložimo Vaše pi-?n:o našemu zdravniškemu zboru, kateri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem poročati, kakšne n ?ra ve je. kakšne p. bledice lan ko nastanejo, kako se n o rate zadržati, kako se mo rate zdraviti, ko'iko c.aša lode zdravljenje trajalo, i. t. d.. ; ko Vas sprejme mo, da Vas ozdravimo, bedite tedaj uverjcni, da se to gou>v<> zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenj'.- spreimemo.
Ako vam drutri zdravniki n i so pomagali -Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči.
Akt) čc-z šest dni oo uporabi naših zdravil ne opazite, tla se Vam je bolezen /boljšala, potem nam pošljite zdravila na aj in mi Vam hočemo povrniti denar, kjer. mi nečemo da bi nam ktdo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo.
Kakor vidite, d;; imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik neraore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
AMERIKA EUROPA CO.
161 Columbus Ave., New York.