Št. 7  -

Giibert - Minnesota za Julij 195 ? _Leto 21^

os nojvečii’ sovGnski pesn»K,

• ■ ■ drIfrancl pree&ren

Irance prešeren je prvi Slovenec, ki nam je dal lepo slovensko
pesem. V njej nas seznanja s gasi, v katerih je naš narod tlaČa-
nil, se horil s Turki, Fran k i, izpove*.uje pa v svojik pesmih tudi svojB
bolečine«

Rodil se je v lepi gorenjski vasici Vrbi pod mogočnim atolom
3«decembra 1800.- Ljegov rojstni dom je dobro ohranjen. V ta namen
je skrbela slovenska mladina, ki je zbrala po vsej dravski banovini -
Sloveniji na<*stotiso6 in še več dinarjev. S tem denarjem se je od-opi¬
la in popravila rojstna hiša velikega'pesnika, njegovim sorodnikom pa
se je zraven te sezidala slična, nova.

Leto za letat) obiskuje mladina na svojih izletih Vrbo, kjer vidi
še zibelko, v kateri je mati Lina zibala malega Franceta, vi i staro
uro, ki jo je navijal oče ‘Šimen dan za dnem in ki je obstala takrat,
ko so očetu zatisnili oči.

V sorodstvu je imel Prešeren starega strica, kaplana Jožeta
Prešerna na kopanju pri Grosupljem. Če se peljemo proti Kočevju,
se ustavi vlak na postajici Predole. Tam zagledaš hribček •
cerkvijo Latere bošje. Stric ga je poslal V  Ribnico, nato pa j kongal
3*razred v Ljubljani 1. 1813'- V zgodovini ste slišali, da so &so  domo¬
vino takrat zasedli Francozi.

irrešernov ravnatelj je bil slovenski pesnik, duhovnik
Valentin Vodnik, ki je v pesniku podžigal ljubezen do domovine,

V Ljubljani je končal Prešeren šest latinskih šol in dva letni¬
ka rnodroslovnih šol ter bil vedno odličnjak po šolskih uspehih.

Ko je študiral, se mu ni godilo slabo kot n.pr. večini
naših soiv, pesnikov in pisateljev, Zanj so skrbeli strici,
starši ir. še sam je zasebne'.poučeval ter si na ta način
služil denar, ^

Vuisal se je na univerzo na Dunaju in štidiral prao ter
ga tudi končal. V tej dobi se je seznanil z Andrejem Smoletom,
ki je 'cil ves nfevdušen za slovensko pesem, Prešeren je še spi¬
sal mnc^c pesmi. Stopil je v sl&žbo ljubljanskega odvetnika
dr, Baumgartna, Lati kina pa se je bala za sina,ker je vedela,
da je predobrega srca in ne bo gnal ubrati
prave poti du zaslužka.

Prešeren se je seznanil z velikim Slovencem Uatijo Čopom,
ki je bil doma*.v Žirovnici na Gorenjskem. Ta je ustanovil gla^-
silo"Kranjska čebelica," vanjo so pisali razni Slovenci,
med njem! dr. France Prešeren.. V njej ptinaša meč drugimi
lepo pesem " Slovo od mladosti."

Prešeren se je slednjič preril do samostojnega odvetnika
v pranju.

V tem času ga je nepopisno zadela smrt prijatelja Latija
Čopa , ki je utonil v Savi. Kjerau je posvetil lepo žalostinko.

France Prešeren se je družil z meščani, s kmeti in berači,
najrajši pa z otroki. Ce so ga le zagledali na ulici, so hite¬
li za njim.

L. l&4s je začel bolehati, S. februarja lsU9 pa g: je 6mrt
rešila vsega trpljenja.

France prešeren je spisal mnogo lepih pesmi. V naših
učnih knjigah so natisnjene med drugimi te. Zdravljica,

Turjaška Rozamunda, Lemento more, Vrbi, slovo od mladosti, nje¬
govo največje , mojstrsko delo pa je krst pri Savici.

V uvodu opisuje obleganje Ajdovskega gradca v Bohinju.

Kajtimirov sin Vajkun si je veliko prizadeval, da bi spreobrnil
pogansko Slovence. Te je vodil poveljnik Črtomir, ki se je bra¬
nil v trdnjavici Ajdovskega 0 radu. Teu je še danes v Bohinju

ob progi med Bihinjsko Bistrico in Bitnjami.

Slovenci so se hrabro borili. Črtomir je spoznal, da se

- 3  -

ne bodo mogli ubraniti navalu sovražnikov. Živež je že pohajal, zato
je odvezal siroje vojake pokorščine in jitr. rekel, da se lahko podajo.
Sam pa se je hotel boriti do konca.

/iihče ^ ni zapustil, sovražnik je predrl obzidje, vojaki so
podali, Valjkunovi in Črtomirovi.-

Ob zori je ogledoval Valjhun padle junake, a je zaman iskal med
njimi Črtomira.

V Krstu oa nam Prešeren opisuje, kako je po dolgem času sprejel
Črtomir sv. Krst, postal duhovnik in razlagal resnice sv. vere'
Slovencem.

102 leti sta še minili, kar je umrl naš največji slovenski
pesnik, a njegove pesmi niso pozabljene. Mnogo jih je uglasbenih,
rcnogo prevedenih na svetovne jezike.

mladina, ki ljubi svojo domovino, ne bo pozabila dveh mož, ki
sta si steki, toliko zaslug za svoj narod: prvi je škof Anton ..artin
Slomšek, drugi, pesnik dr. i'ranče Prešeren.

Ko 60  naši očetje prenehali z delom v rudnikih, ker je zčela splo¬
šna rudarska - jeklarska stavka , smo premišljali, kaj bodo zdaj po¬
čeli« Pa je prišla vest, da bo v 3uluthu mašniško posvečenje in da
bo med novomašniki tu''i olovenec. '

hene so se takoj polotile želje, da bi šel tja, ker še nikdar ni¬
sem videl obredov pri tej slovesnosti.

?iue3Villski možje so rekli, da imajo z.aj mnogo časa in rja>i*w&v&-
jo iti v Dulutu, ker je med nov&.r.ašniii slovenec, g. Jar.ez Šuštaršič,

Tu ^lejteidreča v nesrečiJ Vsi imajo avtomobile, a nihče vozne¬
ga dovoljenja, .Julutk pa je daleč, lahko te ustavi kak,"nepoklican
obisk?* #  obisk pred avtom in prideS v zagato.

Ker sem edini izmed novonaseljencev na |3inevillu, ki ima dovoljenje,
niso imeli druge izbire, kakor da so še mene povabili. Ker je pa vsak
človek malo sebičen, tako, se je tu. i meni zdelo dobro, da imam dovo¬
ljenje, ker dru fa ače bi se me ne 6pomnili.

V soboto ob pol osni/, smo ourinili s Krulčevi.n avtom preti Lulu-

luthu. Msmo pa vedeli, kje je stolnica. Pri neki hiši smo
se ustavili in vprašali kje je stolni, ca, pa žena ni vedela pove¬
dati. iMa drugi starani je stal prijazen gospod, ki se mi je
sam ponudil, da. mi oo pomagal, če bo le mo^el. Ko sem ,mu
izrazil željo, je takoj vedel, kaj je v katedrali in mi hitro
razložil, kje naj vozim, da pridem tja. Ko sem privozil do
cerkve je bila ura devet. Vsi smo mislili, da smo eno uro prc*
zgodaj rišli, a slavnost se je že pričela in nismo prevč
zamudili. Drugi, ki so tudi prišli iz našega konce in so misli¬
li, ca se obred začne ob desetih, so polovico zamudili.

z.slo mi je žal, da že pr je nisem razumel teh obredov,
ker sem si sedaj zapomnil samo to, kar sem razumel. Zato ne mo¬
rem natančno opisovati.

kakor sem videl je, je raašniško posvečenje l c  sv. maša z
različnimi dodatki. Namesto "kyrie'’ pojo litanije v sen svetni¬
kov leže. Kovomašniki bero skupno vse inašn‘' molitve stoje
pred oltarnimi stopnicami, gospod škof pa mašujejo.

xo končanih obredih so šli vsi novoroašniki v spremstvu ško¬
fa in dru ih duhovni : d>v v procesiji iz cerkve.

Ker vse Q a nisem razumel, ^om prosil ^ospoda p.Rafaela, ki
naporne s tuj e našega g. župnika, da mi bo vs:- to razložil, saj je
obljubil, da nas bo vsaki teden obiskal in se z nami raztovarjal
Obredi so bili res tako lepi in zanimivi, ha, tisti, ki ste
n ročeni na "Duhovno življenje", ste že nekaj sličnega videli na
slikah v terc listu. Kuor bi imel kdaj priliko vldati kaj ta¬
kega, naj je nikar ne zamudi.

Ko smo šli iz cerkve, smo počakali pred škofijo, da smo do¬
bili novomašniški blagoslov.

Veseli in dobre volje smo s^vračali proti domu.

Jani Gruden

iimerika je bogata rud in zemlje. V naši Minnesoti vidimo
največ gozdov, vmes pa so prijazna mesta in vasi.

Povsod vidiš lepe vrtove, naše slovenske raaričo M&o
lepo obdelujejo. Kn tudi njiv ne manjka.

- o  -

hoji starši stanujejo naGilbertu.

- 'lu so dobili izven inesta nekaj zsmlje,

--ki jo pridno obdelujemo. iu ima na¬
ša stara mama svojo njivo. Od pomla¬
di do jeseni je slcoro vrs Trosti čas¬
tem.

v „o pa največ solate in take rtlenja—
v8, ki jo rabi mama vsak dan pri ku-

<i jutra j j^re najprej v cerkev k sv. maši, nato oa takoj na njivo.
Domov prihaja samo toliko'časa, da skuha kosilo in večerjo.

Na njivi ima posajen krompir, fižol, zelje.-

Skoro hi rekel, da ni sadiko,o kateri naša stara mama ne hi vede¬
la, kako raste. Takoj opazi, če katero obje hrošč.

Joj, ti nroščiJ Pravijo , da jih v Sloveniji ni bilo. Tu pa ho¬
čejo pojesti ves krompir.

Tu ker je zdaj čas počitnic, so se starši zmenili, da jih bom
pridno pooiral in zatiral*

—n  Tudi ori hiši je vrt. Tam ima-

v<

v ***•

kAKkfr Ko je bila ves rajnik -uda suša,
V- 3 BgrK  sem pridno zalival vsak več?r.

" v /jo  se nekoliko skladi ozračje,

—"š^grero  večkrat, vsi skupaj' pogledat na
*^~<^Hjivo, kako raste.

t

NOvOmaŠnKOV. blagoslov

V dulutnski škofiji smO imeli to leto slovenskega novomašnika, g«
Janeza Šuštaršiča. Begunec je in je bil nekaj časa v Argentini v seme¬
nišču. N j ega nismo poznali, pač pa njegove domače, ki so bili z nami

v špittalskem taborišču.

V duhovnika je bil posvečen 7. junija. Nekateri s Pinevilla so
bili navzoči pri posvečenju, jaz pa na Žalost nisem bila med njimi.

Nekaj lepega je pa le še odtalo za nas, ki Smo šli t  Duluth -
novomašnik je prišel na Gilbert.

V nedeljo b. jun. popoldne smo imeli v lepi gilberški cerkvi
pete litanije. Gospod župnik Schweig»r je takoj razvrstil spredaj
lepo cvetje na stojalih in cerkev je bila zares krasna.

Pred litanijami je zbor zapel zopet tisto lepo" Novomašnik,
bod ^ozdravljenj"

Pri litanijah smo vsi odpevali, saj je bilo že to veliko ve¬
selje, ker tfckej se he poje slovensko, vsaj v naši cerkvi na Bi-
wabiku ne,

iPo litanijah je bil blagoslov z Naj svetejših. Nazadnje je
novomašnik vsakemu posebej podelil blagoslov, najprej duhovnikom,
nato ostalim.

Ker je bilo precej ljudi, je trajalo dolgo, pevci bo pa med
tem časom peli.

Gilberški g. župnik je želel novoraašniku, da bi z veseljem
in e vnemo opravljal težko duhovniško službo in mu voščil vse le¬
po za novo mašo.

Vsi smo bili veseli, ko smo se vračali. Še moja najmlajša
sestrica se je veselila, zlasti zato, ker se je peljala ^avtora.
Kako ji je u b ajalo v cerkvi pa ne vem in pajbrŽ tudi ona ne,
ker je spala, morda je sanjala o angelcih.

Milena Dolenc

Kadn$a dva tedna v maju smo se vsi učili za izpite. Vsakdo
si je mislil, ali bo zdelal razred. Izpraševali smo učiteljico,
a ona ni hotela povedati.

Skrbelo nas je, kaj bo bo doma, če zaostanemo. Učili
smo se v šoli o vsakem prdstem času in tudi doma ob večerih
je bilo treba po & lecLati v knjige. Pred vsakim izpitom so nam
bila srca kot bi udarjal s kladivom po njih.

To moram povedati onim, ki niso v A meriki, da tu ne spra¬
šujejo ustno, temveč je vse pismeno. Učitelji napišejo ■vprašanja
in najne moraš odgovarjati pismeno.

lovedati pa morem, da so ameriški otroci prev pošteni in ne
goljufajo. Kenda celo odrasli.

- 7  -

G. ptof. J.glič nas je obiskal te Ani in povedal, kako je tara, kjer
poučuje matematiko, to je v South B-endu v Indiani v Ho tre Dame Collegu.
dekel je, da je večkrat gledal, da bi opazil, kako delajo za njegovim
hrbtom, a ni nikdar opazil, da bi bila katera izmed dijakinj k£j prepi¬
sovala. To se jim zdi nečastnoJ

Ko, in učiteljica je pobrala odgovore in pove ala, kako smo napra¬
vili. Kamen se nam je odvalil od srca.

nadnje dni pa 8e nismo učili veliko. Popravljali emo. Stene so
se spraznile in kar žudno se nam je zdelo, 'co so bile tako prazne. Tu
v Ameriki pride vsaka risba, vse na steno.

Vse knjige smo odnesli v kajižnico.“Še en dan šoleJ" - se je sli¬
šalo po sobi.

Vsi sno bili veseli. Hitro je minil še ta dan in povsod te je ra¬
zlegal glas? 11  Kič več učenja; nič več knjig."

Učiteljica je raddelila spričevala in vsi srno bili v-seli. Skrbi
bo bile v kraju, v "Eigh School ,“ O rerao.'

Ali naj vara še to pove , la bodo začele 1. julija počitnice tudi
v slovenBki šoli. Tako bomo res uživali proetost in veselje.

Franci Gruden

PROM/ET  l/ RASEM  -SO^O-OSTVc/

Imam strica, ki je bil pilot.

Bil je pil&tski učitelj, ne¬
koliko let. Služil je pri vojakih.
Sedaj je tukaj z nami na Gilber$ik.
In ker ne more voziti aeroplana, .
si je oskrbel avto. Tudi tega zba
dobro voziti.

Haš ata je oil železničar.
Delal je na postaji, službo je imel
podnevi in j.onoči. basluzil
je dobro, zato je tudi trdo
delal.

Ivanka Krulc

VEROUK O POČITNICAH

Tukaj imamo vsako leto o počitnicah dva tedna verouk. „

Tudi letos so prišle sestre iz Dulutha, ra nas bodo kaj naučile
v angleščini. kanjše otroke učijo za prvo sveto obhajilo, druge
pa za sveto birmo. Jaz sem že bila pti sv. birmi, pa še vseeno
hodim k verouku. Vsak dan se učimo iz katekizma, nato pa bere¬
mo katoliški list za mladino, ki nam ga dajo sestre, da ga lahko
obdržimo. Včasih nam da pa sestra }aar precej za "Mt in kdor
vse zna kar fc a sestra vpraša, pa dobi nekaj. Jaz sem že dobila
majhno knjižico od Fatimske katere božje. Kar na enkrat sta mi¬
nila dva tedna. Zadnji dan pri verouku pa je vsak nekaj dobil.
Kdor ni nikoli mapjkal, je dobil precej veliko svetinico Marije
na modri vrvici. Drugi pa so dobili majhno svetinjico, da jo
lahko kam pripneš. Potem pa je še vsak dobil lepo podobico.

S Pinevilla smo hodili vsaj eno pot peš, 10 poti pa smo nabirali
jagode in se veselili, ko smo se razgovarjali, -aj bomo delali
doma med počitnicami, ki se nam z aj obetajo.

"Kolo imajo jwi r  Madvfcdovih" se je po finevillu glasila
novica. Vsi smo ga bili veseli, ^osebno na še Miro. On
Ima dosti časa in je dobro vedel, da bo imel največ opravka z
njim. Kmalu sem se tudi jaz skorajžila in sem prosila Krul-
čevo kinko naj mi pomada. Ona me je z veseljem držala in tudi
spustiti me ni oozabila. Kako se mi je dobro zdelo, ko so mi
rekliJ"©C, saj se že znaš peljati, kaj te čem držati", ko sem
se pa prav sama peljala od ene & a drevesa do drugegal Vendar
sem se še bolj bala, ker sem veaela, da Minka več zraven nodi
kot pa drži. ra sem se opogumila in kmalu sem se sama peljala
okrog Pinevilla. Večkrat sem padla ali sem se znašla v kakšni
bodeči ograji, da sem bila vsa opraskana. Ni mi bilo dosti mar,
ko sem vedela, da se drugače ne bom nikoli naučila peljati,
sedaj se lahko že sama peljem.

- 9  -

Nikoli pa ne bom pozabila kaj mi je rekel moj brat Sine? " Ne vze¬
mi kolesa, preden se ne navadiš voziti kolesa, čeprav je dobro vedel,
da brez kolesa se tudi ne morem naučiti peljati.

. Bine Medved

HRR.mONIKRR

Sinko si harmonike je zaželel,
prosil očka je ponižno,

da se pridno bo učil, govoril je brezbrižno;
in ko jih je dooil, zelo je bil v< sel.

*•■ * Ognju prvih dni je vadil,
da so starši kar strmeli
in so sinku že verjeli,
da se o^enj nikdar ta ne bo ohladil

Toda kmalu se je naveličal,
saj lanko bo, mislil jfe seveda,
da je tudi rauje treba,
zdaj se je prepričal.

Zdaj harmonike so v kot bežale,
živo bitje se ni več za nje zmenil
očka pa je to hudo ,jezilo,
ker so nje^a dra^e dinai*ce stale

Elizabeta Jelen

Zv

oncek

Pa ti hodi no stezici,
po domov ju hrepeni.

Zvonček poje na gorici,
čuj, večernico zvoni,

In popotnik se odkrije
in posluša mili glas. -
“Zvonček ljubi, zvonček dragi,
Ti k pokoju vabiš nas.

Sladko spi tei vsem zapoješ,
skrb, težave, odpodiš.

Kdaj tud' moj‘mu srcu,
ti k počitku zazvoniš?

zvonček,

ti

Im.;

m \/


ilovo dopisovalko Linn. Zvona imamo: Elizabeta Jelen - iioggen -
Colorado. L6po pismo je napisala, kako 6e jim je godi16 na
koroškem v Pliberku, kjer se je učila v nemškem jeziku, nekaj
ur pa se je tudi učila v slovenskem jeziku. - Veseli
jo sprejemamo v svoj krožek dopisovalk in želimo, da nam pogosto
piše,.

Slovenska šola na Gilbertu in finevillu jo prav lepo
pozdravlja, zlasti pa

Lojzka Verbič

O

Ko boste brali 7- številko i. innesotskega Zvona,
bo Lemont že za nami.

Vabim, da se dglasite z vseh strani širne Amerike v
našem libtu’in opišite svoja srečanja s sošolci in sošolkami.

Slov. učiteljica

Skržd£, ta škrat
na oljki sedi,
zigv.ig, žigžig,* -
vse dni do noči.

Ko sonce zažiga
svoj veliki žar,
on žaga in žiga-
kaj to mu je ruar.

K a olrjki ti ždi,
se v senci nladi,

ži^ža^a, žigžaga,
vse tja do noči.

Škržat, ta škrat
z debelo glavo,
ži 6 žiga, ži 0 žaga,
dan celi tako.

(Po "Begunskem palčku")

- Vd -

N o&i
xo>.

-£>loveoski učiteljici
c^od lo po  j- douo

sBrft j»t* še- je ■ jaavihtela pod nebo,
za njo Se dru^a, tretja, celi roji ptic,
ko je presekal zrak svarilni klici
"B-eŽite J Jastrebi za vami dro ".

In padale so, joj, za tropom trop
z razbitimi peruti v gozd in sredi polj,
le dobri Bog ^e čul njih zadnjo bol,
ko se odpiral je pred njimi grob.

Iz toplih gnezd najmlajSih je nebroj
zvršalf preko Šmarne gore, čez Tržič-
prepolno utjov v srcu, a v želodcu - nič -
so zrli aj o na kotoškem, lačni, da je joj.'

"Zberimo mlade duSe, da nam ne pomro,
v Spittal, konigo, v Seni 6 alijo, iz kraja v kraj,
tam dom jim sp&t pričarajmo nazaj. 1  " -
Z duhovni, s starši skrbeli ste za nas lepoJ

Na drugem kraju morja spet v prelepi ktog

ste zbrali nas na Bineviile, Gilbert, na B iwabik,

pomogli ste, da zvon naš raz zvonik

nam poje miloglasno: i^ati, jomovina , Bog.......

0 gospodična Lojzka, če nas vpraša kdo#
če ‘marno radi Vas, zakaj ste dragi nam-
Vprašanje je odveč, odgovora ne znam.-
Zares ne damo vas za vse srebro, zlato..

- 13  -

Ostal dana je, glejte, nagelj, rožmarin,
a v srcih naših je na kupe rož,
Alojzijevih belih zdaj sprejmite množ-
za god od Vaših drag,ih in v spomin-.

Bine Medved:

SlJCNSKJ KOTJCEK

Danes prinaša misijonski kotiček nekaj izrednega. Podpisani sem
prejel pismo gospoda misijonarja p.£. Cukaleta iz Indije. Ta
pesem ki jo tu pril gam, je bila zraven in 20. junija sta jo prav
lepo povedala naši slov. učiteljici za god in roj. dap Miro Medved
in France Krulc.

Deklice pa so nato hitro prevrnile mizo v naši šol. sobi na Piae-
villu in jo obložile s sladkostmi. Vsi smo posedli, naša učiteljica
pa je bila res presenečena in se nam je vsem prav lepo zahvalila.

Najmlajši so začeli: Mi se imamo radi....... vrstila se je pesem

za pesmijo, nazadnje pa nain je učiteljica zapela pesem, ki jo je pela
še ona, ko je hodila v šolo in je bil 21. junij mladinski žalski
praznik. T a v o se glasi:

. . Alojzij, svetli naš vzor,

v nedolžnosti svetniki
Pozdravlja te mladine zbor,
najlepša njenih dik.

Zdaj dom je tvoj
nebeški raj,

Alojzij čisti svat,

spev angelski prepevaš zdaj,

na veke še bo^at.

Iz solz doline zremo mi
(.roseč nad zvezdni dvor.
nedolžnost src nam Čuvaj ti,

Alojzij, naš vzor!

Vsi smo zapeli še: 0 poglej, Alojzij mili, in veseli smo bili, ker
smo pripravili učiteljici ve selje.-

Gospodu misijonarju se lepo zahvaljujejo, ker se nas je spomnil,
kmalu bomo poslali raal donesek za Boderžajevo cerkev.

- i4

Tudi ostale misijonarje: gg. Stanič Foderžaja in g.p.
Lojzeta lepo pozdravljamo. IJjemu kličemo malo pozno
že: Ka mnoga leta.’

Bine Medved

Ker ni bilo predsednika, je otvorila podpredsednica Vika
Bajda misijonski sestanek z molitvijo. *

Današnji sestanek je ItaLl namenjen pregnanim misijonarjem
iz Kitajske. Bazgov&rjali smo se, kako lanko oomagamo misi¬
jonarjem in kako pomagajo tudi drugi, kot n.nr. zc ravniki,
sestre. Učiteljica nam je spet naročala zbiranje znamk, razgled
nic, zlasti pa sno se pogovorili o naših molitvah in žitvah
za misijone.

Blagajnik je pove&al, da ima #1.0'p, tudi med nami se pozna
"štrajk". "Janija Grudna smo določili, da bo zbiral znamke in
karte za misijone.

Podpredsednica meni, naj bi blagajnik časih poprašal tudi
pri odraslih za prispevke.

Z  molitvijo srno končali junijski sestanek.

Ivilena Dolenc,
tajnica

o o 0 o °

K a Gilbertu in linevillu se orično julija počitnice
za slovensko šolo. Botrebna jih je mladina, potrebna po.
zlasti naša učiteljica, ki si je ta čas poiskala gospodinjsko
delo.

o o G o o

V nedeljo 2°.  junija smo imeli na Gilbertu spominsko svečanost
za padlimi domobranci. Tudi mladina se je udeležila te lepfe.
prireditve s tremi deklamacijami. Franci iiedved je povedal:
2«;rtvim junakom, Anica Krulc: Dve materi in Bine kedved :*

Sklenili smo, da teh žrtev za vero in domovino ne bomo
nikaar pozabili.

o o 0 o o

Kr  3umaKooa predsoortrBc* icooliteo.

Velik požlak

”TU PUŠČ*  bTRFKA
IN M) MP.NOJ' 1

—.— -i---

140  me.nd*R ENKRAT Zagori
?o ROHtiMDI !?£. zaradi.

SOMi^Lil-i Oi>. zt V O ŽAR.,
LOU^Tt 5D Vffl&U ROT VIHAR


'A j^s-i r ~.

- ,,r-j

Požarna etumba CTraši

RRT P£kEL  HIŠA <L RAt>» •

Minnesotski Zvon izdaja slovenska mladina na Grili) e rtu in
PinevilTu s pomočjo slov. mladine
Ureja in razmnožuje: Franci medved
Tipka : Larjan Kosem

NAEN KRAT Oti MO ERA ST A.R_

£. naR&L  T\sTO e,TRASRU2,S‘VAR
R I DVI&Nli-A JETOtlR
IN NAREDRA !OW\< STRAh