JULIJ 1990, ŠTEVILKA 7, LETO XXIV
IMP Glasnik so ustanovila podjetja v sestavljeni obliki 1MP r.o. 1MP Glasnik izdaja Prelest, d.o.o. v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjeva 6. telefon (061) 314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani časopisnega sveta so: Bojan Germovšck. Mojca Ipavec. Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavklcr. Lidija Kokotec. Biserka Lazar. Marija Leskovar. Anton Maček, Lidija Močilnikar, Iztok Munih (predsednik), Marija Servatzy, Štefan Šeruga. Ladislav Abraham. Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Silva Škoda. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 16. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.
PROJEKTIVNI BIRO
Ni konca agoniji
V projektivnem biroju že dalj časa vlada agonija. Zakaj? Realizacija pada že od leta 1980. Poslovni rezultati se iz leta v leto slabšajo, letošnja četrtletna bilanca je pokazala izgubo. Kot jara kača se vleče pomanjkanje dela. Pogodbe, sklenjene na domačem trgu, upadajo. Osebni dohodki so izredno nizki, nagrajevanje pa je neustrezno. Organizacija dela je že od leta 1980 zelo slaba. Najboljši projektanti z visoko izobrazbo odhajajo. Že prvo trimesečje dokazuje neuspešnost poslovanja z nelikvidnostnim stanjem, ki se nadaljuje in pelje Projektivni biro takorekoč v stečaj. Za take razmere imajo v tem Podjetju za krivca direktoija Jožeta Hrvatina, zato delavci zahtevajo Zamenjavo vodstva.
Na eni od sej - to je na 2. seji delavskega sveta v juniju so delegati dali nezaupnico direktorju jn celotnemu vodstvu, direktor je tudi sam ponudil odstop, vendar je delavski svet čez dva dni na izredni seji odločitev, ki so jo smatrali za preuranjeno, preklical, to pa tudi zato, ker diplomirani inženir Peter Tepina, ki so mu zaupali funkcijo vršilca dolžnosti direktoija za čas, ko naj bi imenovali novega direktoija, te naloge ni hotel sprejeti. Izkazalo seje tudi, da so bili z odstavitvijo vodstva podjetja odstavljeni vsi
odpisniki v podjetju, zaradi če-.ar je ostalo celotno poslovanje Podjetja Projektivni biro, pa je tudi zato delavski svet na hitro sklicani izredni seji preklical sklep o odstavitvi vodstvenega kadra. Zadolžil je direktoija Jožeta Hrvatina, da takoj začne 8 pripravo in izvajanjem ukrepov Za sanacijo skupaj s strokovnim kolegijem. V ta strokovni kolegij le imenoval dva predstavnika iz Projektivnega biroja Bojana Kolariča in Jasmino Kermavner ter ju zadolžil, da razčistita:
- pogodbe, ki jih ima Projektivni biro sklenjene za nekatere usluge s pravno službo, Teletra-com, s podjetjem Prelest itd.,
TEN
Boj za preživetje
Zamik izplačila plač s 15. na 29. junij za minuli mesec je zopet povzročil val nezadovoljstva med delavci Tena. V kovinski delavnici je prišlo celo do štrajka. Podrobnejše pojasnilo pa so delavci zahtevali od vodstva podjetja na zboru delavcev, ki je bil v petek 22. junija.
-	preverita, če so bile prodane počitniške prikolice in po-dasta poročilo o zakonitosti te prodaje in prav tako prodaje avtomobila R-4,
-	preverita pogodbe o združevanju sredstev v okviru IMP r. o. oziroma nekdanjega sozda IMP,
V zvezi s tem je trefca tudi preveriti, če so sredstva, ki jih je Projektivni biro vlagal, realno ocenjena. V zvezi s temi razčiščevanji mora biti dostopen ves material tako v Projektivnem biroju kot tudi zunaj njega.
Zaradi vseh peripetij je na koncu odstopil še predsednik delavskega sveta. Do tedaj, ko bodo do naslednje seje izvolili novega predsednika delavskega sveta, pa bo opravljal funkcije predsednika njegov namestnik Bojan Kolarič.
Vodstvo podjetja si je zagotovilo nadaljnjo vladavino s tem, ko je pokazalo onemogočeno dvodnevno administrativno poslovanje. Kakšni pa bodo rezultati poslovanja v prihodnje, če bo to vodstvo delalo po starih utečenih tirnicah, pa lahko mislimo ob tem, da je vrsto let gospodarilo ob nenehnih škripcih.
Marija Primc
Čudna scena
Preden pa sploh karkoli zapišemo o zboru, se najprej dotaknimo scene in kulis za ta zbor delavcev. Zbor se je odvijal v precej vroči in že zatohli jedilnici, kar sploh ne preseneča glede na soparo, ki je vladala zunaj. Temu primeren je bil potek zbora. Tistemu, ki vsaj za silo pozna zgodovino dogajanj v Tenu v zadnjih nekaj letih, se je takoj posvetilo, da pri celotni zadevi nekaj ne »Štirna«. Bolje rečeno, da se celotna zadeva odvija po že znanem scenariju za to podjetje. Nesporno drži, da je nezadovoljstvo delavcev upravičeno in k temu ni kaj dodati, in ne kaj odvzeti, kajti vsak zamik izplačila plač prizadene vsakega zaposlenega.
Želite, da bo Glasnik boljši?
Izboljšajte ga s svojimi prispevki!
Telefon uredništva: 061-314-562
mmm
^otozapis s slovesnosti objavljamo na nasl. strani
Franc Kumše v pokoju
Prane Kumše, ki je bil dva mandata generalni direktor IMP-ja, potem pa zaradi bolezni svetnik Seneralnega direktoija in nazadnje vodja enote v Puščinu, se je junija upokojil. Poslovitvene svečanosti Ogovorom direktoija Borisa Gazvode so se udeležili številni vabljeni, v glavnem direktoiji IMP-jevih jj^jetij. Boris Gazvoda je orisal delo in zasluge Franceta Kumšeta od njegovih začetkov pa vse do Pokojitve, se mu zahvalil za vse, kar je naredil za IMP in za družbo ter mu zaželel veliko zadovoljstva in ‘dravja v upokojenskem življenju. Tudi ostali direktoiji so se mu zahvalili za njegovo opravljeno delo in zaželeli, da bi zdrav užival zasluženo pOkbjtiino. Direktor Elektromonteija Jože Weis pa je iskrivo a°dal: »Zdaj razumem, Zakaj ste hoteli vedno'kvišku ’-to izvira iz vaše nekdanje aviatike.«
Marija Primc
Ob vsem tem pa se le zdi, da zadeva ni povsem nedolžna. Pa pojdimo po vrsti. Prvo presenečenje za poročevalca je bilo imenovanje predsednika zbora delavcev. Izvoljen je bil namreč Tomaž Štrakl, vodstveni delavec - direktor splošno kadrovskega sektorja. V sredi je sedel direktor Marjan Jerič, medtem, ko so se ostali vodstveni porazgubili med delavci. Pogled na »sceno« že dovolj zgovorno pojasnjuje odnose »sil« v kolektivu, še posebej tistim, ki imajo količkaj zgodovinskega spomina na preteklost Tena.
Recesija na trgu
Nekako navajeni smo že, da vodilni v podjetjih pri argumentiranju neuspehov najprej poskušajo le te opravičiti s splošnim družbeno ekonomskim položajem. Podobno pot je ubral tudi direktor Tena Marjan Jerič. Delno je povezal probleme Tena tudi z novo organiziranostjo IMP-ja in s tesnejšim povezovanjem IMP r. o. z njihovim konkurenčnim podjetjem znotraj IMP-ja - Isom.
Po oceni Marjana Jeriča položaj Tena še ni brezizhoden. Marjan Jerič je namreč poudaril, da je zadolženost minimalna, bistveno hujše pa so likvidnostne težave, ki v veliki meri izvirajo iz naslova restriktivne finančne politike. Problem, o katerem v Tenu govorijo že nekaj let, pa je • nekonkurenčnost na trgu. V tem trenutku pa je še problem v prodajni službi, ki je v razsulu in enostavno ni več sposobna za-gotavljajati prepotrebnega dela za normalno preživetje podjetja. Po ocenah direktorja potrebuje Ten za minimalno pokrivanje vseh stroškov za 7 milijonov dinarjev mesečne realizacije. Od tega je 70 odstotkov stroškov za material, drugo pa so ostali stroški. Že ta podatek dovolj zgovorno priča o ekstenzivni naravnanosti Tena, ki ga dodatno obremenjuje še razmerje med proizvodnjo in režijo. K temu dodajmo, da so od predvidenih 7 milijonov dinarjev zaslužka uspeli v maju v Tenu iztržiti le 3 milijone dinarjev. To bi sicer zadostovalo za izplačilo osebnih dohodkov, vendar brez prispevkov. S tem bi podjetje ponovno tvegalo blokado žiro računa, kar bi glede na blokade prej pomenilo stečaj. Zato so se odločili za zamik izplačila osebnih dohodkov iz 15. na 29. junij. Marjan Jerič je povedal, da pričakujejo izboljšanje položaja v podjetju, saj je opazno oživljanje prodaje. Po pričakovanjih bodo sklenili za mesec julij za okoli 6 milijonov dinarjev poslov. To naj bi pomenilo normalizacijo poslovanja in izplačilo regresa, ponovno pa načrtujejo zamik izplačila osebnih dohodkov in sicer 30. julija. Probleme nezasedenosti proizvodnje delno rešujejo z prisilnimi dopusti, delno pa s kolektivnim dopustom v drugi polovici
julija. V času kolektivnega dopusta pa naj bi poslovodstvo in komerciala zagotovila dovolj dela vsaj za naslednja dva meseca - torej avgust in september.
Delavci s temi pojasnili niso preveč zadovoljni. Direktorju so zastavili vprašanje, zakaj niso na izplačilni dan dobili vsaj zajamčenih osebnih dohodkov. Nadalje so vodstvu očitali, da je premalo stalno izgovarjanje na razsulo v prodajni službi, in zakaj so sploh dopustili to razsulo in niso pravočasno ukrepali. Direktorju so tudi očitali premajhno angažiranost. Eden od delavcev je povedal, da se s tem, da bi vodstvo reševalo agonijo podjetja na njegovem želodcu in želodcih njegove družine, ne strinja. Poudaril je, da če ni druge rešitve, naj gre podjetje v stečaj. Prepričan je namreč, da mu v tem trenutku in v tej agoniji Zavod za zaposlovanje nudi boljšo socialno varnost kot TEN s 70 odstotno plačo, ki jo dobi ob prisilnem dopustu, in še to neredno dobiva. Dejal je, da z odlaganjem stečaja in s krpanjem vodilni prej rešujejo svoje glave kot glave delavcev.
Poleg tega so delavci zastavili vprašanje, zakaj se ob pomanjkanju dela ne obnašajo podobno kot druga podobna podjetja npr. TSN, ki dela le tri v tednu. Na ta način bi namreč kriza prizadela vse enako. Delavci so zastavili vprašanje, zakaj ne delajo izdelkov, ki so jih nekoč že delali in tudi uspešno prodajali (omenjene so bile omarice). No, odgovori so bili že kar standardni, v prvi vrsti je za drugi del odgovora prevladal trhli argument, da so predragi. Zatem, da je dober komercialni kader, ki bi obvladoval program Tena, težko pridobiti, dodatna ovira pa so nestimulativni osebni dohodki. Tomaž Štrakel je opozoril, da so v zadnjem obdobju le uspeli pridobiti vodjo prodaje.
Navzkrižja
Že v uvodu smo podrobneje opisali scenarij poteka zbora. K temu dodajamo, da so delavci v razpravi opozorili na neenotnost vodstva. Kljub temu so vodilni to zanikali. Ne glede na njihovo zanikanje, pa je očitno, da vodilni ne igrajo na isto karto, in da niso tako enotni, kot so zatrjevali. O tem nas je prepričala precejšnja sentimentalnost (v smislu pihanja na dušo) pomočnika direktorja inž. Caglje-viča, ki je opozarjal, kako da je skrajni čas, da se pride do konca agonije v podjetju. Zatrjeval je, da je nujno pridobivanje kakršnihkoli del z minimalno akumulacijo, kot pa da zmogljivosti stojijo. Zatem je izpostavil možnost kooperacijskih in uslužnostnih del, vse v cilju zagotavljanja minimalne socialne varnosti delavcev. Opožoril je tudi. da se ne bi kazalo izogibati nekaterih trgov, kajti po njegovi oceni je na teh tržiščih že dovolj delg. Nedvomno je res, da zadnji del teze drži. Ob tem pa se zastavlja vprašanje uresničljivosti prvega
dela ob sedanji organiziranosti Tena. Če podjetje ni konkurenčno s svojim osnovnim programom na trgu, se takoj zastavlja vprašanje konkurenčnosti v kooperacijskih ali uslužnostnih poslih.
Vse preveč je prisoten občutek, da v Tenu želijo splavati brez radikalnih rezov, ki jih postavlja pred podjetje nuja po sanaciji, in ki jih zahteva sodobna organizacijska teorija. Kljub takšnim ali drugačnim deman-tom o neenotnosti vodsta, je vse preveč jasno, da je v Tenu spet samo en krivec za potapljajočo barko, medtem ko ostali del vodstvene nomenklature, ki se, če me spomin ne vara, ni menjala že lep čas, čeprav Ten ni v krizi od konca lanskega leta, spet kaže s prstom na »prišleka«.
V dokaz je še e ^.argument, da se »nekdo« premalo zaveda krize v Tenu, to je posel, pridobljen v Krškem, ki je lonec lanskega lea spravil Ten iz vode. Po besedah direktorja je bilo načrtovanih za izvedbo tejga posla 14.000 delovnih ur, pograbljenih pa je že čez 20.000 ur. posel pa še ni zaključen, ali ni to .eden od dokazov, da je potreben globlji rez in ne samo everituelna zahteva po odstopu direktorja, ki se je namreč nekajkrat izpostavila na zboru, čeprav so delavci poudarili, da se ne sestajajo zato, da bi rezali, ampak da vsaj pridejo do objektivnih informacij. Hkrati so zastavili vprašanje direktorju, kako si predstavlja sanacijo podjetja. Ta je povedal, da predvideva vzpostavitev profitnih centrov. Delavci temu vsaj načelno niso nasprotovali. Toda v nekaterih podjetjih se je tovrstna organiziranost že obnesla. Mimogrede se spomnimo idrijskega Tia, ki se je v času prisilne uprave odločil za programsko delitev in na tan ačin uspel razbiti režijo in odvečen neproduktiven balast. Nedvomno je nakazana rešitev ena od možnih, kajti le na ta način bi bilo možno zaostriti odgovornost na vseh ravneh. Sicer se bo velika večina tistih, ki so odgovorni (in to niso) še naprej obnašala kot svobodni strelci. Žal so tisti člasi mimo, da bi se še naprej dalo živeti na krilatici, ki kroži o Tenu na račun direktorjev »Šel je oni pred njim, pa tudi ta bo šel in to hitro.« S tem se sicer ne postavljamo v bran direktorju. Toda stalno menjavanje direktorjev ob ohranjanju neformalne moči in vpliva ostalih odgovornosti brez odgovornosti žal ne bosta rešila Tena. To pa je seveda razumljivo, če bi osvetljevali tudi drugo plač te zgodbe na primer, zakaj je uspešnejša konkurenca na istem programu, kot ga ima Ten. Žal ta uspeh ni odvisen samo od večje agilnosti direktorjev ter konkurence, ampak tudi od nečesa drugega, o čemer že čivkajo vrabci na strehi na Vojkovi.
Na zboru so postavili zahtevo, da direktor pripravi do 1. julija konkreten program ukrepov za sanacijo podjetja.
J. Votek
LEK LENDAVA
Montaža tehnoloških
inštalacij
Monteiji mariborske Montaže niso novinci pri montaži tehnoloških inštalacij v lendavskem Leku. Po besedah vodje operative Eda Vidmajeija so uspešno opravil vsa montažna dela na prvi fazi Lekove tovarne za proizvodnjo antibiotika gentamicina. Ta-je bila izvedena pred štirimi leti. Vsa montažna dela v prvi fazi so opravili zelo uspešno, kar se je potrdilo tudi v brezhibnem obratovanju tega dela proizvodnje do sedaj. Ta dobra referenca jim je služila za izhodišča pri pridobivanju del za drugo fazo izgradnje Lekove tovarne v Lendavi, pravita operativni vodja Edo Vidmajer in vodja montaže Ivan Kržan.
Samo tehnologija	J
Res je, da se je Montaža pojavila šele v drugi fazi gradnje Leka, torej montaži tehnoloških inštalacij. Delno lahko iščejo vzroke za neuspeh pri pridobivanju del v začetku gradnje novega objekta v lastni okorelosti, bolje rečeno v slabem komercialnem delu. V tem delu je bila pri pridobivanju posla uspešnejša konkurenčna firma Hidromontaža. Nekateri bralci se boste spomnili, ko smo konec lanskega leta že poročali s tega gradbišča. V tem delu poslov je sodelovala kot podizvajalec Hidromontaže za klimo celjska Klima. Nedvomno pa pomeni pridobitev izvedbe tehnoloških inštalacij svojevrsten uspeh za Montažo. Očitno je prišlo do preloma ponujanju, da jim je ob Hidromon-taži, ki je že bila v »hiši«, pridobiti tako zahteven posel.
S tem sta se strinjala naša sogovornika in nam tudi odkrila recept za uspeh pri razpisu del. Tako Ivan Kržan, kot Edo Vidmajer pravita, da so uspeli predvsem zaradi tega, ker so

presegli klasični rubikon komercialnega ponujanja na osnovi popisov in klasičnih kalkulacij. V prvi vrsti jim je omogočila konkurenčni nastop temeljita študija tehnologije. Ob tem priznavata, da jim je bilo pri tem v veliko oporo poznavanja tehnologije v že izgrajeni prvi fazi, kjer so izvajali vsa inštalacijska dela. Skratka, problema sta se lotila študijsko in zbrala podatke o tehnologiji v Leku, kjer so jima bili v veliko pomoč tehnologi. Na osnovi teh podatkov so po-
j
■m
Čista montaža
Glede na dosedanji potek del naša sogovornika ocenjujeta, da so se izračuni pri ponujanju del pokazali kot precej natančni, in da ni bistvenih odstopanj med ocenjenim in dejanskim stanjem. Res je, da dela ne potekajo po
Stisk roke sedanjega in bivšega direktorja
Že montiran tehnološki del
tem pripravili kalkulacijo in ocenili stroške.
Konkurenčni
Z zbranimi podatki s pripravljenimi ocenami so stopili v konkurenčni boj s še šestimi ponudniki. V prvem krogu so odpadli trije, medtem ko so se v drugem krogu srečali trije najresnejši konkurenti, Montaža, Hidromontaža in IN-Nafta Lendava.
Po oceni sogovornikov so Mariborčani pridobili posel predvsem zaradi velike konkurenčnosti, saj so bili za tretjino cenejši druga dva ponudnika. Kljub temu je bil posel razdeljen med dve podjetji in sicer Montažo in Nafto, ki izvaja t. i. izolirni oz. laboratorijski trakt. Toda, kot pravi Edo Vidmajer, je Nafta pridobila posel bolj zaradi delne tehnološke odvisnosti Leka od Nafte in resnih težav, v katerih se nahaja, kot pa zaradi konkurenčne ponudbe. Skratka »lokalni« faktor.
'janje fermentatoijev

predvidenem rokovniku, predvsem zaradi zamujanja investicijske opreme, ki jo dobavlja investitor. Rok za celotno izvedbo je bil 120 dni, vendar je že sedaj prišlo do zamud, saj pri dobavi opreme vlagatelj zamuja od dveh do treh tednov. Kljub vsemu pa sta Ivan Kržan in Edo Vidmajer prepričala, da bodo te probleme uspešno premostili. Kot pravita, sta prepričana v uspeh tudi zaradi ekipe, ki je na objektu.
V	Montaži so se odločili, da na izvedbi »vztraja« povsem ista ekipa, kot je bila na objektu že pred štirimi leti pri montaži prve faze. Skratka vodilni monter je tudi tokrat Alojz Rogač, vodja montaže Ivan Kržan in operativni vodja Edo Vidmajer.
Tehnologija
V novem obratu bo Lek proizvajal antibiotik lintamicin. Kot že rečeno, se tehnološki postopek bistveno ne razlikuje od proizvodnje gentamicina, s to razliko, da so zmogljivosti pri proizvodnji gentamicina bistveno večje. Mariborčani so do sedaj že montirali štiri predfermenta-cijske posode s prostornino 7,5 kubičnega metra in dve mali 500 litrski fermaentacijski posodi.
V	času našega obiska, bi lahko rekli, da je bil prelomni dan na gradbišču, ko so namreč postavljali tri velike fermentacijske posode, prej bi jim lahko rekli silosi, kot pa posode s prostornino 90 kubičnih metrov. Po projektu je sicer predvidenih šest takih posod, tako velika je tudi hala. Toda le-te bodo montirali v naslednji fazi. Čeprav so načrtovali, da bodo montažo fermen-torjev opravili sami, so se odločili za podizvajalca podjetje Trim iz Maribora. Osnovni razlog je premajhna izkušenost za postavljanje takšne opreme. Nenazadnje so imeli prav, kajti omenjeno podjetje je fermentatoija postavilo, kot bi postavljalo škatlice. Jasno, da smo imeli takšen občutek predvsem mi, laični opazovalci, ki se s tovrstnim poslom še nismo srečali.
Aloj Rogač, sicer že prekaljen maček pri montaži tehnoloških inštalacij, ni bil kaj prida zgovoren, kot je povedal, ne zaradi tega, ker je nezadovoljen, ampak predvsem zaradi tega, da razen montiranih manjših posod in treh velikih fermentatorjev, ki sta mimogrede zamujala dva meseca, nimajo še kaj dosti pokazati. Pravi, da v tem trenutku osem monterjev, kolikor jih je na gradbišču, ni ravno dobro zasedenih, predvsem zaradi že omenjenega zamujanja opreme. Zato nam je predlagal, da naj ga še enkrat obiščemo čez kakšna dva meseca.
Mariborčani imajo v Leku v tem času v ognju še eno železo. Pričakujejo namreč, da bo v kratkem času prišlo (če že ni prišlo) do podpisa pogodbe o montaži energetskega bloka in kompresorske postaje.
J. Votek
Zdravica
Kramljanje s sodelavci
Ta pa je bil osamljen
MARKETING
Zadnja priložnost
Drugi paket Markovičevih ukrepov mora prepričati še zadnje direktorje, da gre tokrat zares. Nadaljevanje zamrznitve kurza dinarja, interne delnice namesto povišanja OD, zmanjšanje uvoznih dajatev... vse to mora resno zaskrbeti direktorja podjetja, ki izvaža in še bolj direktorja podjetja, ki je imel do nedavnega monopol na domačem trgu.
Nedavna primerjava cen izdelkov IMP-jevih podjetij je pokazala, da so cene v nekaterih podjetjih tudi nekajkrat višje od izdelkov konkurence (uvoz). Ob vseh takih spremembah na domačem trgu je nerazumljiva ignoranca pobud, znanja, ki bodo edino omogočila preboj miselnosti managerjev iz združevanja dela v podjetništvu, ki pomeni boj za profit. Bomo izpustili še zadnjo priložnost? Ali bomo le podali roko znanju?
Trenutno stanje v IMP r.o.
Večina podjetij v sestavljenem podjetju IMP r.o. (SP IMP) so se znašla v bolj ali manj hudi krizi, ki je odvisna zlasti od njihove pozicije na tržišču. Kriza se zlasti kaže v upadu prodaje oz. nezase-denosti proizvodnih in storitvenih kapacitet. Kriza močno ogroža cilje podjetij ter celo obstoj podjetij. V skoraj vseh podjetjih se kažejo simptomi krize kot na primer:
-	padec donosnosti poslovanja
-	padec prodaje
-	rast zadolženosti
-	padanje likvidnosti
-	padec tržnega deleža
-	itd.
Vzrokov je več. Često so vzroki za tako široko krizo (večina podjetij je v krizi) v zunanjem okolju podjetja.
Vzroki v zunanjem okolju so v:
-	spremembi na tržiščih (izredno dolgo trajajoča splošna kriza gospodarstva slabi finančno moč podjetij, kar se zrcali v izjemnem padcu investicij in tako padec povpraševanja po IMP-jevih storitvah in izdelkih),
-	konkurenci,
-	spremembi cen produkcijskih tvorcev,
-	strukturnih sprememb v okolju.
Kriza je torej le posledica predhodnih napačnih ravnanj in odločitev. Zato je nujno spoznanje, da je krizo bolje preprečevati (preventiva) kot sanirati (kurativa).
Da bi krizo preprečili, se moramo nanjo pripraviti. Eden od možnih načinov varovanja pred krizo je diverzifikacija storitev, proizvodov, ki temelji na domeni, da kriza ne more prizadeti vseh dejavnosti hkrati.
Če potencialne krize ni moč zaznati, saj nanjo ne kažejo nikakršni znaki, pa latentno krizo, ki je sicer še oddaljena, moramo razpoznati iz nekaterih znakov. Tako je s pomočjo odkrivanja, sprejemanja, obdelovanja in posredovanja informacij o preteči krizi možno pravočasno reagirati in tako preprečiti krizo.
Vzroki krize v notranjem okolju (interni vzroki) so:
-	tržna neprilagodljivost
-	neinovativnost
-	slabo vodenje.
Iz zgoraj opisanega sledi, da omogoča dobro organiziran moderni marketing s funkcijami plansko in informativnega dela marketinga (MIS, raziskava trga, planiranje storitev in izdelkov), nevtraliziranje tako eksternih vzrokov (pravočasno identifikacijo znakov latentne krize oz. sprememb na tržišču - MIS), kot internih vzrokov (ažurna tržna prilagodljivost - analiza trga, planiranje in razvoj izdelkov, storitev).
Seveda pa obstaja težava v izgradnji pravega modela organiziranosti marketinga, ki je odvisen od mnogih dejavnikov, tudi mnogih specifičnih za vsako podjetje, sestavljeno podjetje. Tu ni recepta. Potrebno je graditi model z maksimalnim upoštevanjem specifičnosti podjetja (značilnosti internega okolja po-
djetja) ter specifičnosti eksternega okolja podjetja.
Pri oprimalnem oblikovanem modelu organiziranosti marketinga bo podjetje mnogo bolj imuno za krize oz. ob izpolnjevanju tudi drugih pogojev (inovativnosti, dobro vodenje) do kriz kot posledice napak v ravnanju, vodenju, ne bo prišlo.
Možen model organiziranosti marketinga v IMP r.o.
Podjetja so se združila v Sestavljeno podjetje IMP na osnovi šibkega kapitalskega interesa in žal ne iz interesa po skupnem nastopu na tržiščih, strokovnem opravljanju nekaterih poslov. Če bi le prevladal interes skupnega nastopa na tržiščih, bi bil ustrezen model organiziranosti marketinga v SP po skupini proizvodov, programov.
Dejavnosti podjetij, v SP IMP razdelimo na dve glavni dejavno-
sti:
- storitvena (montažna) dejavnost
djetja) nadalje razdelimo na:
-	proizvodnjo elementov in naprav za klimatizacijo:
-	proizvodnjo elementov in naprav regulacijske tehnike;
-	proizvodnjo elementov in naprav za prenos toplote in armatur;
-	proizvodnjo elementov in naprav elektrotehnike;
-	proizvodnjo drugih proizvodov in naprav.
Storitveno (montažno) dejavnost (oz. podjetja) razdelimo na:
-	montažo strojnih inštalacij (klimatizacija, centralno ogrevanje, vodovod);
-	montažo elektro inštalacij;
-	montažno ostalih naprav (čistilne naprave, druge tehnološke linije,...
Proizvodna dejavnost oz. proizvodni del združuje podjetja, katerih delež v celotnem prihodku SP IMP je čez 60 odstotkov.
Zaradi heterogenosti proizvodnih programov, izdelkov je
- proizvodna dejavnost. Proizvodno dejavnost (o
za SP IMP torej najbolj primerna organizacija marketinga, ki je usmerjena po izdelkih, programih. Združimo lahko številne izdelke in programe v nekaj skupin, izdelkov, programov, ki so si med seboj komplementarni in so namenjeni istim kupcem oz. tržišču.
Skupino proizvodov in programov strojnih inštalacij sestavljajo:
-	proizvodi in naprave za klimatizacijo;
-	proizvodi in naprave regulacijske tehnike;
-	črpalke,
ki se proizvajajo v nekaj podjetjih. Proizvodi te skupine so namenjeni istemu kupcu (montažer strojnih inštalacij) in jih tudi projektira projektant strojnih inštalacij na objektu (sistemi klimatizacije,	toplovodnega
ogrevanja, vodovoda).
Skupino proizvodov in programov elektro inštalacij sestavljajo:
-	proizvodi in naprave stikalne tehnike;
-	upravljalni (komandni) pulti tehnoloških postrojenj;
-	kontrolno informativni sistemi,
-	ki se tudi proizvajajo v nekaj podjetjih.
Proizvodi te skupine so namenjeni montažeijem elektro inštalacij ter jih projektira projektant elektro inštalacij. Naprave in proizvodi so sestavni del elektro inštalacij objekta.
Podobno združimo še ostale proizvode in naprave v:
-	skupino armatur,
-	skupino kmetijske opreme,
-	itd.
Hierarhija organiziranosti marketinga v SP
Marketing na nivoju sestavljenega podjetja ima organizirane naslednje marketinške funkcije, ki so plansko - informativnega značaja:
MIS kot štabno funkcijo SP;
-	raziskavo trga;
-	planiranje in razvoj dejavnosti, programov;
-	komuniciranje s trgom, s poudarkom na inštrumentu:
-	odnosi z javnostjo (institucionalna propaganda s celostno grafično podobo IMP-ja)
-	izvozni in mednarodni marketing;
-	skupno nabavo (materiali skupine A).
Marketing na nivoju skupine proizvodov (npr.: oprema za strojne inštalacije) ima organizirane naslednje marketinške funkcije - operativnega značaja;
-	raziskava trga (ožje za skupino proizvodov);
-	planiranje in razvoj programov, izdelkov, strojnih inštalacij;
-	komuniciranje s trgom;
-	prodaja;
-	izvozni marketing.
Za nivo podjetja je za podjetja IMP-ja, ki proizvajajo različne programe, najbolj primerna organizacija marketinga po programskih oz. izdelkovnih vodjih (product managerjih).
Marketing na nivoju posameznega product managerja, skrbi za:
-	planiranje in razvoj proizvoda (programa);
-	formiranje cen;
-	osebno prodajo in distribucijo;
-	pospeševanje prodaje - pre-zentancija proizvoda;
-	nabavo;
-	uvoz, izvoz.
Funkcije marketinga bi bile (le nekatere) organizirane na vseh treh nivojih:
-	nivo SP (plansko-informa-tivni marketing);
-	nivo skupine izdelkov oz. podjetij (operativni marketing);
-	nivo izdelkovne skupine, ki jo vodi izdelkovni vodja (product manager)
Raziskava trga (možnost organiziranosti mark. funkcije po nivojih). Raziskava trga (RT) na nivoju sestavljenega podjetja (SP) raziskuje tiste dejavnike, ki so zanimivi za SP. Podobno se oddelek RT, organiziran na nivoju marketinga skupine podjetij, ukvarja z raziskavo dejavnikov, ki so pomembni za konkretno skupino programov podjetij. Raziskava trga na nivoju podjetja je vključena v horizontalno izdelkovno skupino in raziskuje dejavnike, pomembne za proizvod, program."
Oddelek raziskave trga na nivoju SP se ukvarja z raziskavami dejavnikov v zunanjem in notranjem okolju, ki so pomembni na SP. Rezultati takih raziskav so podloga za prognostiko, planiranje marketinga na nivoju SP in nižjih. Oddelek se ukvarja tudi z raziskavami, katerih rezultati so namenjeni vsaj dvem skupinam podjetij.
Oddelek tesno sodeluje z marketinško informativnim sistemom (MIS-om). Podobno kot zgoraj, vendar ožje le za skupino izdelkov podjetij, raziskuje oddelek RT tiste dejavnike trga, ki so zanimivi za skupino podjetij, za katero je postavljen marketing.
Raziskava trga pri organizaciji podjetja po vodjih izdelkov (programov) je lahko del vsakodnevnih opravil vodje prodaje kot člana izdelkovne skupine. Možno pa je v izdelkovno skupino vključiti raziskovalca trga (RT) z nalogo raziskave tistih dejavnikov, ki so v zvezi z izdelkom, programom.
Tako oddelek RT v nivoju SP kot skupine izdelkov deluje projektno, kar pomeni, da ju sestavljajo le specialisti, ki po potrebi angažirajo strokovnjake znotraj SP ali pa iz zunanje institucije.
Ignoranca, ki sem jo uvodoma omenil, kaže lahko tudi na pomanjkljivo managersko znanje, saj stanje v podjetjih in ožje v komercialah, ne kaže pretiranega marketinškega znanja. Da je tukaj nekaj narobe kaže odpoved marketinške šole, ki jo je IC IMP-ja pripravil v maju. Prijav iz IMP-ja ni bilo (ena, dve), medtem ko je bil zunaj IMP-ja interes za marketinško šolo dokaj velik. Prestavitev marketinške šole za september nam daje priložnost, da svoje neznanje ne skrivamo z ignoranco marketinga.
J. Grubar
ISO
LIVAR
IMP R. O.
Proizvodnja desk
O temi trženje in poslovanje v dandanašnjih časih se direktorji nič kaj radi ne pogovarjajo, a vendar smo iz Isovega direktorja Alojza Kračuna le izvabili informacijo, za katero smo ga prosili. Kar v začetku je že potožil, da prodaje na jugoslovanskem tržišču v klasičnem pomenu sploh ni. Vzroka za to sta v restriktivni vladni politiki oziroma v Markovičevih ukrepih, ki so predvsem povezani z denarno emisijo. »To, da govorimo o tržišču z naturalijami oziroma s kompenzacijami, ne moremo smatrati za trg. Torej se srečiriemo z brezdenar-nimi tokovi, kar pomeni investiranje z ničlo. Če pogledamo po dejavnostih, lahko ugotovimo, da elektrogospodarstvo Slovenije in Jugoslavije že dve leti ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije. Infrastrukturni objekti splošnega in družbenega pomena so v podjetjih pod restrikcijo dohodka, ki ga ni. Tako v bistvu ostaja tistih nekaj objektov, na katerih se žlici tira tudi po dvajset ponudnikov.
Posledica tega pa so izjemno nizke cene.« Nezaupanje v prodajo in pa usmeritev našega konjiškega podjetja Iso vodita v čvrsto navezavo na tuje partnerje. Seveda je pot do njih dolga. Treba je vložiti mnogo napora in stroškov, če hočeš pri tujem partneiju uspeti. V enem delu svojega fizičnega obsega Proizvodnje v okviru standardnega programa nizkonapetostnih naprav Iso že uspeva s plasmajem v Zvezno republiko Nemčijo. V zadnjem času pa se mu je ponudilo veliko možnosti za prodajo v severno Italijo. Podjetje se v zvezi s pridobivanjem poslov v tujino precej angažira prek IMP r. o. in drugih zunanjetrgovinskih hiš. Smola je le, da niso Projekti prodani z jugoslovansko elektro opremo (investitor pogojuje opremo določenega tujega i Proizvajalca). Vsa navedena | Problematika, pravi direktor | Kračun, se odraža v poslovanju. ! t° ima seveda močne posledice na nezasedenost zmogljivosti in un pomanjkanje denarja. Omenjene probleme rešujejo z nepla-
čanimi in s 70 odstotno plačanimi dopusti. »Če se bo tako stanje še dolgo nadaljevalo, se bojim, da tudi tega ne bomo več zmožni,« izjavlja direktor. »Poleg nekaterih subjektivnih težav znotraj podjetja večidel težav izvira iz vladine politike, za kar menim, da je precenjena sposobnost slovenskega ali jugoslovanskega gospodarstva v njegovi dejanski temeljni in strukturni moči. Nadaljevanje teh ukrepov bo gospodarstvo neizbežno pripeljalo do popolnega zloma ob dejstvu, da se potrebne strukturne spremembe v družbeni nadgradnji prepočasi ali pa sploh ne premaknejo naprej. V mislih imam absurde, kot so pokojninska politika in politika bolniških staležev, ki vplivata na gospodarstvo, ki v tej fazi lahko krije le še osebne dohodke, najnujnejšo porabo, materialne stroške pa podjetja plačujejo, kolikor zmorejo in le tako strahovito narašča siva emisija v obliki neplačanih terjatev med podjetji. V gospodarstvu na žalost ne vemo več, kako naj v takih situ-
acijah ravnamo, kako naj zastavljamo strategijo poslovanja in razvoja podjetja po želji in potrebi, da obdržimo delovna mesta in zagotovimo delavcem osebni dohodek.«
V podjetju Iso skušajo formirati manjše enote (preboj po skupinah), če jim bo seveda ta zamisel uspela, kajti še vedno je v ljudeh zakoreninjena miselnost, da mora nekdo pridobivati delo, ga nekdo opraviti in nekdo delo zaračunati. Združiti vse te potrebe v eno osebo ali skupino pa ni enostavno.
Podjetje Iso je podpisalo pogodbo z velenjskim Veplasom in zreškim Kometom o ustanovitvi mešanega podjetja za proizvodnjo izdelkov s področja plastičnih mas, v katerem je Iso 30 oziroma 25 odstoten solastnik, 5 odstoten pa podjetnik, ki ga daje Iso. V tem podjetju bodo večidel zaposleni Isovi delavci. Podjetje bo začelo samostojno poslovati 1. avgusta letos. Na ta način si v tem našem konjiškem podjetju prizadevajo zagotavljati delovno mesto in osebni dohodek vsem zaposlenim.
Sredi junija so začeli s poizkusno proizvodnjo prvega izdelka deske za surfanje po novi tehnologiji. Kvaliteto prve ničelne serije mora potrditi tuji partner. To bo potem osnova za redno proizvodnjo, ki bo v celoti namenjena za izvoz, za kar se je za prvi dve leti trženja z vsemi obligacijami zavezal večinski lastnik mešanega podjetja velenjski Veplas.
Marija Primc
Lani 9 odstotkov, letos
■ xz-
me
V Livalju, pravi komercialni direktor Stane Marn, glede srbske blokade doslej še niso dobili niti pisnega niti ustnega sporočila iz Srbije. Prisotno pa je manjše prilivanje denaija s tega območja, vendar se ne ve, ali na zmanjšanje naročil vpliva pomanjkanje denaija ali bojkot. Na pomanjkanje denaija kaže dejstvo, da srbske firme ne plačujejo niti starih teijatev, niti ne naročajo materiala. Del teijatev je Livar reševal s kompenzacijami. Vse je Livar izteijal z veliko časovno zamudo, kar je glede na vrednost v preteklosti sedaj le »kapljica v moije«, pri kompenzacijah pa so bile dolgotrajne procedure. Od lanskega leta je ostalo še za približno 180.000 dinaijev neizterjanih
teijatev. Vprašanje pa je, pravi Marn, kakšen bo končni učinek, ko bodo zadeve stekle na sodišču.
Lani je Livar na srbsko območje s področja armatur prodal približno 9 odstotkov proizvodnje, letos pa še skoraj nič. Z drugim programom pa je to podjetje prodalo na srbski trg precej manj izdelkov. Izpada prodaje na ta trg Livar za zdaj še ni nadomestil. Prizadeva pa si, da bi čimveč izvozili na zahod. Že lani so povečali izvoz ulitkov v Italijo k trem velikim odjemalcem in je tako trenutni obseg izvoza livarne že 50-odstoten kljub dejstvu, daje na italijanskem tržišču zelo huda konkurenca.
M. P.
Za 104 milijone mark poslov
Kljub izredno zaostreni gospodarski situaciji na trgu, reorgani-zacijskim spremembam IMP-ja ter hudim konkurencam med firmami je novoustanovljeno podjetje IMP r. o. letos sklenilo posle že za približno 104 milijone nemških mark, kar je precej več kot polovico predvidenih za letošnje leto. V tujini so sklenili pogodbe za dela za 32 milijonov mark, na nivoju Letter of intend je pridobljen posel v vrednosti 25 milijonov mark. Dela, za katere je podjetje IMP r. o. sklenilo pogodbe v tujini, so v Iraku, Sovjetski zvezi, DDR in ZRN. Za posle v domovini so za razne objekte sklenili pogodbe v vrednosti 5 milijonov mark, za infrastrukturne objekte pa v vrednosti 42 milijonov mark. Zaradi tega so pri IMP r. o. lahko optimisti glede realizacije letnega plana pogodb, ki so si ga postavili v višini 145 milijonov nemških mark.
Pri objektih, za katere so sklenili pogodbe, bodo izvajali dela, z izjemo gradbenih, podjetja iz sistema IMP. Večidel teh objektov je že v gradnji. Največja investicija, ki je bila IMP r. o.-ju v hudi konkurenci zaupana kot glavnemu izvajalcu, je dolenjski plinovod. V Iraku je IMP r. o. naredil korak naprej s pridobivanjem del na civilnem področju. Po dolgem času je pridobil tud delo v Zvezni republiki Nemčji
Marija Prir
ZAVAROVALNICA TRIGLAV
»Rezidenčni objekt«
Operativni vodja izvedbe iz koprske Montaže, ki je zadolžen za gradbišče zavarovalnice Triglav v Kopru, se me je v začetku, ko sva se dogovarjala za predstavitev gradbišča, otepal kot hudič križa. Na prvi pogled se je zdelo, da se izogiblje medija. Izgovor je bil seveda v prezaposlenosti. Kljub temu mi gaje uspeio zbezati in dobila sva se najprej na sedežu firme, zatem pa sva si ogledala gradbišče. Priznati moram, da meje s svojo skromnostjo presenetil. Presenetil meje tudi s pozornostjo, ki mi jo je namenil, čeprav sem ugotovil, da je v prezaposlenosti veliko resnice, saj sem ga zmotil prav sredi priprave obračuna. Začela sva s »petimi minutami« za grobi oris poteka del na gradbišču, pristala pa na nekaj več kot dveh urah. Toliko časa je bilo potrebno, da mi je Vinko Krmac vse podrobno opisal in razkazal. Da ne bo kdo pomislil, da mu to štejem v slabo. Povedati le hočem, ko je enkrat začel, je želel, da mi poda celovito informacijo o tem zares luksuznem objektu, ki v tem trenutku v Sloveniji verjetno nima primerjave.
Kje so vogali?
Sama zavarovalnica preseneča že s svojo zunanjo podobo, saj je namreč okrogla in že vsa »oblečena« v marmor. Vinko Krmac pravi, da kljub temu, da je to poslovni objekt, je Zavarovalnica eden najzahtevnejših objektov, ki jih trenutno izvaja Montaža Koper. V ponazoritev nam navede, da ima objekt radiator-sko, talno in toplozračno gretje. Zanimiva je tudi izvedba klimatizacije. Vinko Krmac ocenjuje, in v to smo se sami prepričali, da gre za »de luxe« izvedbo, žal pa o tem pripominja na katastrofalno slabo projektno dokumen-
Prihajam iz majhnega okolja, iz Trsta, kjer kar nekaj desetin slovenskih pisateljev - teh je iz leta v leto več - živi in ustvarja za iz leta v leto manjše število slovenskih ljudi v teh krajih v Italiji.
Razmišljam o strahu, pa čeprav prihajam iz države svoboščin in demokracije, iz domovine prava. Prav tako prihajam iz manjšinske skupnosti, ki je tako majhna, da je (ali bi lahko bila) zanemarljiv problem ali smešna nevarnost za kogarkoli, obstajajo pa znotraj nje še kar trdne solidarnostne vezi. Pa vendar strah tudi v meni.
Ogledujem si, kako se svet spreminjal kako vsi veliki narodi in močne države postajajo vse bolj majhni in vezanih rok. Razmišljam, da zaradi tega majhne skupnosti, manjšine, ki tako na-gosto naseljujejo naš stari svet, ne postajajo nič manj majhne in izpostavljene. Nič manj jih ne puščajo v nemar pri iskanju načelnih in globalnih rešitev. Puščam se izzvati vsemu temu, pogumen sem, pogum pa je vrlina norih in za norega se imam čisto dovolj, da sem družbeno odgovoren in angažiran. In strah me je prav tega svojega poguma.
Dopovedujem si, da se pač ne Ženem zaradi lastnega uveljavljanja, ampak da bi se v mojem rodnem okolju ohranil jezik, v katerem nastaja moja poezija. - Ker če ne bo več mojega jezika, si pravim, tudi moja poezija z vso svojo bogoskrunsko ambicijo, da bi nadživela svojega ustvarjalca, ne bo imela prav nobenega smisla. Umrla bo, strašim samega sebe, ker ne bo mogla več nikogar nagovarjati v svojem naravnem okolju. Torej bodi pogumen in junaški! - si pravim in se spodbujam, da bi ob tem pogumu po-
tacijo. Poleg zamud in nedodelane projektne dokumentacije se srečujejo z njeno neusklajenostjo. Vse to jim povzroča veliko težav v izvedbi. To je še toliko hujši problem, ker je objekt pogojen na ključ.
Pena-beton
Poleg vseh strojnih inštalacij Koprčani izvajajo tudi zunanjo kanalizacijo in odvod meteorne vode. Za odvod meteorne vode bodo montirali dve črpališči s potopnimi črpalkami. Z meteorno vodo so se večkrat srečali že na samem začetku montažnih del v kleti, ki jo je zalivala mete-
zabil na strah, ki me mrazi: s skrbjo za družbeno okolje ustvarjam svoj visoki smisel - izgubljam pa svoj drobni, edini jaz.
Za to svoje seme mi zmerom zmanjkuje moči in časa. - Boš pa kdaj kasneje, si pravim, zdaj velja pogum, splošna korist.
Kjer je pogum, ni toplega zavetje, nežnosti, miru. Teh pravljičnih treh oranž človek ne doseže z osvobodilnim dejanjem, s herojsko gesto v družbi in za skupnost. Samo res v največji sili naj nastopi v taki vlogi. Družba je namreč steklena gora. Človek drsi na njeni gladki površini ali je ujet v njenih brezdušnih nedrih, in njegovo seme zakrneva.
Tega predajanja zunanjemu svetu se bojim, te opuščenosti svojega notranjega vrta, strah me je svoje strastne privrženosti skupnosti, kar je prav toliko etično kot patetično. Podrejati osebno življenje nadosebnemu, biti mravlja v mravlinjaku.
Moja zasebnost kopni, prhni moje intimno gnezdo, ugaša moje svetlo razmerje do nezavednega in naravnega v meni. Kako pisati pesmi brez strun!
Pogoltno se razgledujem po znanju in izkušnjah širnega sveta, ki mi jih v neznanskih količinah nudi informatska hobotnica današnjega časa. Velika dvorana naše civilizacije, s prepolnimi ložami predsodkov in nasilja, čaka na koncert. Vse vem, kako bi moral peti, da bi se odprla zlata vrata. Čaka me neznansko bogato plačilo: višji smisel. A kaj, če sem ostal brez strun?
Strah me grabi, da bom zdaj zdaj ostal s polnim naročjem smisla, ki bo kot opojne cvetje zla na pogrebu lastnega jaza.
Marko Kravos
orna voda. To pa poznavalce terena sploh ne preseneča, saj so kletni prostori 70 centimetrov pod morsko gladino. K temu dodajamo, da sta se na objektu izmenjala dva gradbinca. Dela je začel Gradis, ki jih je izvajal do prve etaže, nadaljeval pa Stavbenik. No, tega ni moč pripisati kakršnimkoli nesporazumom. Po vsej veijetnosti je do tega prišlo zaradi tega, ker so v tem predelu vsi objekti postavljeni na pilote, za izvedbo tovrstnih del
Razdelilci talnega gretja
pa je Gradis specializiran. Prav ta dela, ki jih je izvajal Gradis, pa so pri razvodu inštalacij povzročala nemalo težav. V tem času še ni bilo izdelanih projektov za inštalacije, tako da gradbinec ni mogel pustiti prebojev za inštalacije.
Zanimivo pri razvodu klima kanalov v kleti je tudi, da so vsi klima kanali in vodovodni razvodi zaliti s pena-betonom, kar je edinstven primer pri nas. Pred zalitjem s pena-betonom so kanale izolirali in zaščitili.
Tudi izvedba ni bila enostavna. Kot smo že zapisali, je zavarovalniška palača okrogla, zato je bilo potrebno hladno kriviti cevi za vodovod in ogrevanje. Kot zanimivost je Vinko Krmac tudi omenil, da so nosilni betonski stebri namenjeni tudi za razvod zraka. Nedvomno je svojevrsten fenomen tega objekta namestitev opreme v strojnici. Očitno je, da je vlagatelj prepričan, da bo le-ta večna. Vinko Krmac pravi, da so vso opremo spravljali v strojnico, ki je v kleti, preden so gradbinci zabetonirali zadnjo ploščo in začeli z betoniranjem stopnišča. Z žerjavom so spustili v strojnico hladnilni agregat in klima
omare. Če ne bi montirali opreme takrat, je ne bi bilo možno več spraviti v objekt. Seveda se ob tem monterjem postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru, če bo potrebno zamenjati posamezne elemente.
Ne glede na vse zaplete, se monterji lahko pohvalijo, da z deli niso zamujali, bistveno bolj se je zatikalo pri gradbincih in drugih izvajalcih obrtniških del.
Nekaj več zapletov so po besedah Vinka Krmca imeli pri montaži talnega gretja. Za talno gretje so uporabili totraterm sistem. Zataknilo se je, ker nihče od izvajalcev ni imel v popisu talne toplotne izolacije, kar so morali na koncu na zahtevo vlagatelja izvesti sami, poleg tega pa je prišlo do zapletov, ker so se prekrivale elektro inštalacije in inštalacije talnega gretja. To jim je sicer uspelo nekako uskladiti. Na gluha ušesa pa so naleteli ob montaži talnega gretja, ko so zahtevali ravno podlago, ki je nujna za funkcionalnost sistema. Na to so vlagatelja opozorili in se zaščitili z dopisom, ki opozarja na neopravljeno pomanjkljivost.
Vinko Krmac je k vsemu povedanemu še dodal, da je zaradi neusklajenih in nepravočasno izdelanih projektov prišlo do cele vrste dodatnih del. Glede na to, da je objekt pogojen na ključ, se pojavljajo problemi podpisovanja aneksov k pogodbi za dodatna dela. Nedodelani projekti v veliki meri vplivajo tudi na racionalnost, kajti ob stalnem spreminjanju in dopolnjevanju projektne dokumentacije so tudi problemi pri naročanju materiala. Tu je potrebna izredna pazljivost in temeljito spremljanje objekta, da so naročila racionalna, in da material ne ostaja na zalogi, pravi Vinko Krmac. Na srečo je sodelovanje z ostalimi izvajalci dobro, poleg tega pa je tudi dobra monterska ekipa z vodilnimi monterji.
»Klamfaiji«
Kljub zapletenemu in zahtevnemu delu so vodilni monterji z gradbiščem zadovoljni. Ferdinand Baruco, vodilni monter za klimo in Zvezdan Marinac, vodilni monter za ogrevanje pravita, da kljub zapletenosti na objektu, nimajo večjih zastojev.
Klimat
Z deli celo prehitevajo ostale izvajalce. Glede na sušo z delom oziroma pomanjkanje dela v podjetju so se lotili tudi nekaterih del, ki so jih prej opravljali zanje zunanji izvajalci. Tokrat so vse razvode izolirali sami in tudi v prihodnje bo tako, pravita. Ferdinand Baruco dodaja, da je bila izvedba klima razvodov izredno zahtevna. Po svoje izvedba klima razvodov spominja na stare »klamfarske« čase, ko je bila vsa priprava z montažo na gradbišču. No, čisto tako le ni
-	i-.
Notranjost zavarovalnice
PRISPEVEK ZA SREČANJE PEN NA BLEDU
Moj strah
bilo, pravi, je pa res, da je bilo bistveno več priprave del na samem gradbišču, kot je to pri objektih klasične izvedbe. V to nas je silil sam objekt, ki je okrogel in se enostavno ni dalo montirati dolgih kanalov. Samo rezanje in prilagajanje kolen so morali opraviti na gradbišču, kajti drugače se ni dalo doseči natančnosti. Če se tega posla ne bi lotili na samem gradbišču, bi bila izvedba, glede na pomankljivo do-
PANONIJA
kumentacijo in samo specifiko objekta preveč potratna in neracionalna. Nič kaj bolje se ni godilo ostalim monteijem, dodaja Zvezdan Marinac, čeprav s® ' imeli nekaj manj težav kot kli' marji. Zanje so se skrbi začel6 sedaj, ko so začeli z montažo i predelnih sten. Bojijo se, da n6 * bi prišlo do nepredvidenih poškodb posameznih inštalacij-predvsem cevi za talno gretje.
J. Votel!
Upokojili so se
Prav tako pri Kroškem brod® je imel svojo fešto ob upokojiti* ■ Stefan Gomboc, med prijatelj* i poznan kot Pita, ki je dolga leti j delal v skladišču repromaterialS' i Pita, ki je bol boemski tip, jc I dobil v dar kolo. Naci Žalik je ®l> 1 izročitvi kolesa povedal, daje žč i čas, da zamenja svoje že odsl#' ženo kolo, s katerim se jf vztrajno vozil na delo, hkrati j* I prejel tudi kuverto s plačani®1 penzionom v enem od počitni' t ških domov IMP-ja	t
V Panoniji so se pred kratkim upokojili štirje delavci, ki so svoj® delovno pot začeli v Panoniji ali pa nekdanji Ločilki.
Ivan Kos, star sicer nekaj čez 65 let, je bil v Panoniji dolga leta vodilni razvijaiaec in tehnolog.
Sodelavci so se od njega poslovili pri Kroškem brodu na reki Muri, kjer so mu ob tej priložnosti podarili polnilno linijo, ki mu bo kot zagrizenemu vinogradniku in kletarju zagotovo dobrodošla.
Kalman Šadl je vztrajal v Panoninijem vzdrževanju celih 35 leti tudi on je dobil kolo in likalnik, da bo vzdrževal svojo zunanjost •** penzion v enem od počitniških domov.
Skupinovodja Jože Novak se je poslovil od svojih sodelavcev i*j »paradnega programa« Panonije od kotlov za žganjekuho. Tudi oflJ v Panoniji prebil nekaj čez 37 let.
SINDIKAT
Pred novo vlogo
V podjetju Črpalke so delavci ponovno zaupali funkcijo predsednika sindikata dolgoletnemu sindikalnemu delavcu Rajku Primcu. Predlagali so ga tudi za delegata na 1. kongresu Svobodnih sindikatov Slovenije, ki je bil letos aprila v Cankarjevem domu. Na kongresu, pravi Rajko Primc, je bila sprožena vsa problematika po posameznih dejavnostih. Delegati so sprejeli vse pripombe in predloge, kar je razvidno iz brošure 1. kongresa Svobodnih sindikatov Slovenije. Nekateri delegati se sicer niso strinjali z določenimi programskimi dokumenti in deklaracijami, vendar je na koncu kongres sprejel tudi izjavo, da je pripravljen sodelovati tudi z drugimi sindikati v Sloveniji. Na kongresu, nadaljuje predsednik Primc, je bilo največ poudarka na kolektivnih pogodbah, za katere je bila sprejeta posebna deklaracija. Osnutki kolektivnih pogodb po dejavnostih so sedaj v razpravah po sindikatih dejavnosti.
Rajko Primc
Koliko interesa kažejo delavci za nov sindikat?
»Po 1. kongresu Svobodnih sindikatov Slovenije so delavci v podjetju Črpalke začeli takoj podpisovati pristopne izjave v članstvo Svobodnih sindikatov Slovenije. Od 210 zaposlenih v tem podjetju se je doslej vključilo v članstvo Svobodnih sindikatov Slovenije 160 delavcev. To število pa še ni dokončno, ker se delavci še vsakodnevno prijavljajo v članstvo sindikata kovinsko in elektro industrije. Sindikat podjetja Črpalke smatra, da delavci še vedno zaupajo sindikatu. Predsednika sindikata pa trenutno še ne nameravajo profesionalizirati, ker ima podjetje malo zaposlenih.«
Kakšno je sodelovanje sindikata z vodstvom podjetja?
»Lahko rečem, da z vodilnimi in vodstvenimi delavci zelo korektno sodelujemo, saj so člani izvršnega odbora sindikata vključeni v delavski svet podjetja, v komisijo in podkomisije. Člani sindikata podjetja Črpalke so tudi v predsedstvu občinskega sindikata, mestnega sindikata in v mestnem odboru sindikata kovinsko in elektro industrije.«
Sindikat podjetja Črpalke je januarja na svojem občnem zboru sprejel pravilnik o delu sindikata podjetij. Na občnem zboru je bil delno sprejet program o delu sindikata-samo delno zato, ker so tedaj čakali na kongresne smernice in na kolektivne pogodbe. Ko bodo omenjeni akti pripravljeni, je dejal predsednik Primc, bo sindikat sprejel dodaten program.
V tem času pa sindikat spremlja sprejemanje, oziroma razprave o kolektivnih pogodbah. Pri tem pa ne zanemarja svoje osnovne funkcije, saj skupaj s podjetjem skrbi za socialno varnost delavcev - zlasti tistih, ki so že dalj časa v bolniški in jim materialno in moralno pomaga.
Marija Primc
klima montaža
Potrjena kvaliteta
[j ■ Pred kratkim je Klima montažo obiskal gospod Rentschler, lastnik F istoimenske firme v ZRN, s katero je KM podpisala kooperacijsko pogodbo. Namen obiska je bil, da se tuji partner prepriča v resnost interesa KM, da v bodoče sodeluje s to, v evropskem prostoru, pomembno firmo. Seveda pa je tujec pri povezovanju s partneiji iz YU še posebej plašljiv in za svoje nadaljnje korake potrebuje nenehna čvrsta potrdila, da se je poslovno pravilno odločil.
Sodelovanje z omenjeno firmo poteka na številnih področjih:
-	naši monterji v okviru izobraževanja sodelujejo pri montaži naprav v ZRN,
-	v proizvodnji kuhinjskih nap sedaj končujemo izdelavo
| devetih nap za ZRN,
-	končane so priprave (prototip je firma iz ZRN ugodno ocenila) za proizvodnjo posebnih strešnih klimatov.
- vključeni smo v razvoj ladijskih nap,
v firmi dobavljamo potreben material (izolacija,...) za proizvodnjo naprav v ZRN.
Do realizacije dogovora ne bi prišlo, če zaposleni v KM ne bi uspeli dokazati potrebne kvalitete, ki zadovoljuje tujega partnerja. To kvaliteto pa je potrebno razumeti širše (roki, zav-
Razglednica iz Moskve
Pet let perestrojke
Mineva peto leto perestrojke. Slučaj je nanesel, daje bila leta 1985 v mesecu maju, v tednu ko je Gorbačov razglasil prohibicijo, v Moskvi skupina IMP-ejevcev. Takrat smo slutili, da se nekaj pripravlja, vendar še zdaleč ne to, kar se je kasneje zgodilo, zlasti v zadnjih mesecih.
Ta hip se vsiljuje vprašanje, ali bo v največji državi uspelo Gorbačovu še naprej kontrolirati dogajanja. Ali se bo zgodil kolaps?
zetost za delo,...) in ne samo tehnično.
Pred časom pa je investitor novaga lokala FAST FOOD na Poljanski cesti prevzel odseso-valni varčevalni strop, ki omogoča poleg varčevanja z energijo tudi boljši estetski izgled prostora, v katerem pripravljajo hamburgarje. Strop tipa REDE omogoča dovod in odvod 5000 kubičnih metrov zraka na uro. Pri čemer v zimskem času ogrevamo samo polovico (2500 m3/h) zraka.
Tudi ta lokal smo pokazali g. Rentschlerju, ki je ocenil napravo z odliko. Podobna je ocena investitorja (LIT), ki pred
Povsem drugače je, če človek bere zgodovino iz knjig ali pa jo sodoživlja? In dano nam je torej, da smo zadnja leta, mesece priče dramatičnim spremembam doma in v delu sveta. Precej naših ljudi potuje po svetu. Na potovanjih so dogodki veseli, pa tudi ne. Vsekakor pa so srečanja z ljudmi drugačnih nazorov, kultur, zanimiva.
V zadnjem času so oči sveta usmerjene v veliko družino slovanskih držav, ki so v zadnjih desetletjih poskušale zgraditi nov model družbe. Moskva in Gorbačov sta torej že nekaj let v središču pozornosti svetovne javnosti. Za nas pa so dogodki v največji državi še dodatno pomembni, saj »kuhinja« v Moskvi posredno tudi nam pripravlja jedi.
Usoda je hotela, da so v prvi deželi socializma v prvih osemdesetih letih pokopali kar tri »naj« vodje. To večkratno poslavljanje pa je očitno omogočilo tudi vsaj delno slovo do takrat nedotakljivih dogem.
Mnenja, kaj je povzročilo vretje v Vzhodni Evropi, ki je kulminiralo v zadnjih mesecih, so vsekakor različna. In ker je znano, daje oblast slatka, je bila torej brezizhodnost teh sistemov tisti pravi vzrok, ki je prisilila k več ali manj kontroliranim spremembam. Tako gre v deželah Vzhodne Evrope in pri nas za inovacijo (udejanjenje sprememb diktiranih iz spoznanj, da je model realnega socializma propadel).
Leta 1985 je omenjena skupina IMP-ejevcev v enem tednu doživela pred in po prohibicijsko stanje. Kaj je Gorbačova pripeljalo do tako nepriljubljenega ukrepa tiste dni v Moskvi, nismo razumeli. Tudi nam ni bilo čisto jasno, kaj vodi mlade ljudi, da sredi dopoldneva po širokih bulvarjih vozijo svojo barko polno alkohola, človek, ki pride prvič v Moskvo, je vsekakor pod stresom. Široki prospekti (bulvarji) so za Slovence šokantni. Znane Stalinove zgradbe razmetane po Moskvi, so pravo nasprotje naših hiš. Prve dni vsekakor občuduješ to, kar je tako drugačno. Počasi pa spoznaš tudi življenje ljudi, ki jim je pravzaprav vse to namenjeno. Tudi na področju življe-
končanjem del ni skrival bojazni zaradi spremembe projekta - zamenjave kuhinjskih nap z varčevalnim odsesovalnim stropom tipa REDE.

Strojnica
Ventilatorji
umi
■
Rešitev prezračevanja v obratu hitre priprave prehrane
nja ljudi so stvari, ki so celo nam, ki smo bili (smo še) na pol poti med realnim socializmom in gnilim kapitalizmom, prvi hip nedojemljive. Že leta 1980 je človek po nekaj dnevih spregledal brezperspektivnost povprečneža. Država mu je priskrbela (planirala) dve barvi srajc (roza ter rumeno), ga nastanila v skupno stanovanje, mu priskrbela planirano delo... Skratka omogočila življenje v farmi, ki je precej podobno zajčji, le, da so zajce zamenjali ljudje.
To, da v človeku ubiješ človeka, je tisto, kar človek prenese le v »odmaknjenem« stanju. Ni čudno torej, da smo sredi dopoldneva srečevali toliko »pomorcev« na moskovskih cestah. In ker tako vijuganje ni ravno vspodbudno za delo, je bila oblast torej prisiljena, da v maju 1985 razglasi prohibicijo.
Ta kruti rez popkovine sanjskega sveta pri običajnih ljudeh takrat ni bil sprejet z odobravanjem. Mislim, da so globoko v zaviti duši odvisneži celo protestirali.
Druga lastnost, ki jo je bilo čutiti pri Moskovčanih, pa je vsekakor korupcija. Vzrok je vsekakor podobnost pri alkoholu, omogočiti beg v individualnost, ki pa je mogoč le z nekaj več rublji, kot jih je planirala država. In kako je v Moskvi pet let kasneje? Ali se je kaj spremenilo?
Spremembe so. Običajen človek v Moskvi živi v v letu 1990, žal, slabše. Tudi za Jugoviče je drugače. Sovjeti so kar hitro, sedaj ko je v Moskvi čedalje bolj prisoten Zahod, realno ocenili težo Jugoslovanov. Mnenja se, še pred leti za nas ugodna, hitro spreminjajo na slabše. In kako naj potrdim svojo trditev? Povsem enostavno. Taxist te hitro identificira in mirno odpelje (sam) naprej. Drug takšen primer je natakar v restavraciji. In če se ne »znajdeš«, ostaneš celo brez večerje. Sistem »mazanja« dela čudeže. Če prikimaš taxistu na desetkratno ceno, če stisneš natakarju bogato napitnino, omenjeni problemi v hipu izginejo in počutiš se zelo pomembnega.
V zadnjem obdobju so odprli v Moskvi nekaj znanih svetovnih
trgovin, medtem, ko na znanem Arbatu opazuješ reko ljudi, ki vdano oblega prazne trgovine (police v trgovinah so tako prazne, da to preprosto ne moreš doumeti). Drugače pa je v trgovinah, ki so jih odprli tujci.
Beneton, znana trgovina z oblačili, ima sredi Moskve trgovino. Čudovite barve, ki ustrezajo sivini, ki človeka obdaja. V tem velikem mestu. Tudi svetovno znana kozmetična firma Lancome ima trgovino v samem centru mesta. V teh trgovinah so police polne. Ljudje trumoma oblegajo trgovini, ki sta oblikovani po evropskih merilih. Kupujejo pa bolj malo. Cene za preprost kozmetični izdelek so namreč na nivoju plače univerzitetnega profesorja v Moskvi. Sploh je preračunavanje plač po črnem tečaju zastrašujoče, saj znese prej omenjena plača le borih 25DEM. Tako je seveda vsaka pokušina Zahoda izjemno draga in dolar, marka izjemno cenjena.
Kaj razmišlja Moskovčan? Ali je pripravljen živeti drugače? Kako kruto bo uvajanje nadzorovanega trga, ki bo začel uvajati selekcijo gospodarskih subjektov, ljudi? Odgovor ni enostaven, čeprav je človek prepričan, da si državljani največje države želijo sprememb, ki se naj bi pokazale tudi na policah znanega Guma.
Dvom v željo po spremembah povzroča še vedno prisotne in dokaj spoštovane dogovore. Pri nas velja in je tudi veljalo, da je nedelja prost dan. Vsak nedeljo preživi po svoje, omejitev je navadno denar. Prizor, ki ga bom opisal, pa človeka zmede, razblini komaj ustvarjene zaključke o državljanu te največje države. Namreč, izredno nasprotni so občutki, ko iz odlično organizirane podzemeljske železnice v nedeljo dopoldan prideš na znani Rdeči trg. Tišina in dve dolgi kači ljudi prvi hip dajo vtis. o prividu. Sto in sto ljudi čaka uro, dve za mimohod groba ustanovitelja države. Kača ljudi je dolga 1000, 2000 metrov. Občutek je prvi hip veličasten, hip pa zatem pride precejšnje razočaranje nad spoznanjem, da ti ljudje še vedno potrebujejo dogme, da jih sistem še vedno drži v inkubatorju. Bati se je, kaj se bo zgodilo, ko bo prišel dan, ko bodo morali izklopiti inkubator.
Škoda, da narod, ki je v zgodovini tolikokrat usodno zavrtel kolo zgodovine, ki ima bogato zgodovino, kulturo, ne živi tako, kot je sposoben. Sprehod po kremeljskih muzejih to vsekakor dokazuje. K sreči, zadnji dogodki v tej veliki državi kažejo na to, da se bo nekaj spremenilo. Upajmo, da cena ne bo previ-so^a-	J. Grubar
Pogled na Obrat
Obrat hitre prehrane na Poljanski
Za pravkar zgrajen in zdaj že tudi odprt obrat hitre priprave hrane v objektu Kobra na Poljanski cesti 14, ki deluje v okviru zunanje dejavnosti Doma upokojencev Ta-bor-Poljane, je Klima montaža ponudila investitorju te gradnje namesto kuhinjskih nap modernejšo izvedbo klimatizacije, ki je za omenjeni prostor mnogo ustreznejša, funkcionalnejša in tudi estetsko primernejša kot pa klasično prezračevanje. Za ta objekt se je Dom upokojencev Tabor odločil predvsem z namenom da bi na ta način ustvarjal dodatni dohodek, ki bi ga predvsem uporabljal za vzdrževanje objektov in naprav, kajti ti stroški so, kot pravi direktorica Doma na Taboru Fani Žužek Vabšek, vedno vprašljivi in jih je težko vkalkulirati v ceno storitev zunanjih dejavnosti in nudenja osnovne oskrbe. Družbene dejavnosti bodo v prihodnje pač morale razmišljati tudi o tem, da si bodo del potrebnih sredstev zagotav-jale s prodaje svojih storitev na tržišču. Že sedaj je popolnoma jasno, da se materialna proizvodnja nahaja v taki situaciji, da že za sedanji obseg družbenih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, socialno skrb-
stvo, kultura itd.) ne more izločati sredstev.
Objekt Kobra na Poljanski cesti oziroma obrat hitre prehrane je v tem delu mesta, kjer so šole, Klinični center, živilski trg itd., zelo potreben. Na ta predel Ljubljane prihaja v šole skoraj 10.000 srednješolcev in visokošol-cev, ki v času šolanja nimajo urejene dnevne prehrane.
Omenjeni obrat nudi veliko izbiro prehrane od hamburgerjev, testenin, ribic, piščancev, palačink do najrazličnejših napitkov. Poleg hitre prehrane bodo zagotavljali tudi zdravo prehrano, saj bodo nudili najrazličnejše solate in zelenjavo ter mlečne napitke.
Pri gradnji tega objekta je opravil celotne inženirinške posle Ljubljanski investicijski zavod, glavni izvajalec del je bil Gradis, IMP-jeva Klima montaža pa je vgradila klimatizacijo. Sredstva za gradnjo objekta je v celoti zagotovil Dom upokojencev Tabor.
Z IMP-jevim delom, je povedala direktorica Fani Žužek Vabšek, je investitor zelo zadovoljen, saj je Klima montaža odlično opravila svoje naloge ne le s funkcionalnega vidika, pač pa tudi z estetskega. MARIJA PRIMC
IMF GLASNIK STRAN 6
Elektromonter
____________________________________________________JULIJ 1990 JU
HENRIK JANKOVIČ	^
13 delavcev v pokoj
Pripaden podjetju
V Elektromonteiju je bila 12. junija prisrčna slovesnost, ki jo je	objektov, kjer ste bili prav tisti
priredilo podjetje 13 delavcem, ki so se odločili, da gredo v pokoj. Ob	ustvarjalci, najpomembnejši
tej priliki jim je podjetje pripravilo zakusko, izročilo darila, direktor	v verigi ustvarjanja nove vredno-
Jože Weis pa jim je, kot je navada ob takih prilikah, kot popotnico	sti. V nabavnem oddelku nastaja
v upokojensko življenje namenil tehle nekaj toplih besed:	praznina, ki jo bomo morali ta-
»Zelo nas veseli vaša polnoštevilna udeležba na tem poslovilnem srečanju. Večina vas se je pred mnogimi leti zaposlila v našem podjetju. Pričeli ste svojo življenjsko pot v zelo skromnih razmerah. Mladim, prizadevnim, vestnim, polnim zagona in energije ni bilo nič težko. Verjeli ste v uspeh in bodočnost. Z leti ste si pridobili bogate izkušnje, spoznali nešteto poslovnih partnerjev. Prek vas so nastajale poslovne vezi. Tudi krog znanstva v podjetju se je širil. Postali ste pravi nosilci dejavnosti. Delovali ste na različnih področjih. Ugotavljamo največjo številčnost tehničnega sektorja in v relativnem smislu nabave. Ob tej pri-

Pozdrav direktorja
■II«
koj nadomestiti. Na srečo smo vzporedno z delom in s požrtvovalnostjo posameznikov vzgajali mlade ljudi, ki bodo poprijeli za nami. Tudi glavna knjiga FRS ne bo zadovoljna brez podatkov.
Za odhod njene zveste spremljevalke v pokoj velja enako načelo kot v nabavi. Prepričan sem, da boste prosti čas uporabljali za rekrekacijo, zaščito zdravja, kulturne namene, izlete v naravo in vzgojo mladih v družini. Vaš zasluženi počitek naj ne bo namenjen v pretirano pridobitniške namene.
Mi si bomo še naprej prizadevali za to, da bomo dobri gospo-
Darila ob slovesu
liki, žal, ne moremo govoriti o vsakem posamezniku posebej. Prepričan sem, da se bo vsak našel v skromnem orisu vašega delovanja, ki ga podajam ob tej priložnosti.
Iz tehničnega sektorja se je odločilo za upokojitev V prvi polovici letošnjega leta 12 delavcev, iz nabavnega 4 delavci in iz FRS ena delavka. Težko bo nadomestiti vrzeli, ki nastajajo z vašim odhodom. Delavci tehničnega sektorja ste bili zaposleni od vodilnih monterjev, vodij gradbišč in vodij montaž. Vodstvena mesta ste si pridobili z bogatimi izkušnjami pri gradnji
Kucler se ne da
Omizje
Zaželjeni upokojenci
V junijski številki IMP Glasnika je Veronika Goljar zapisala nekaj svojih mnenj in izkušenj ob tradicionalnem srečanju IMP-ejevih upokojencev. Glede na to, da je bila Delovna skupnost sozda zadnje desetletje organizator teh srečanj, imamo nekatere izkušnje, ki Veronikine navedbe potrjujejo, druge pa ne.
V	celoti se strinjam, da prostor v hali A na Gospodarskem razstavišču ni najbolj primeren. Je pa eden od maloštevilnih prostorov v Ljubljani, ki lahko sprejme 400 ljudi j in ki ni pogodbeno vezan z nobeno gostinsko organizacijo in tako upokojence lahko kvalitetno postreže naša kuhinja. Prostor ni pretirano drag.
V	želji, da bi poleg tradicionalnega programa ponudili še kaj razvedrilnega, smo lani povabili Moped show. Res je tudi, da je
bilo ozvočenje slabše in da so bili na nekaterih mestih nastopi težje razumljivi, kar naj bi v bodoče skušali odpraviti z drugačno postavitvijo miz, odra in ozvočenja. Verjamem Veroniki, da je dobila slab občutek ob takšnem razgovoru, ki ga navaja. Zapisati pa moram, daje to mnenje posameznika in osamljeno. V letošnjem letu sem se osebno pogovarjal z odgovornimi delavci skoraj vseh podjetij, katerih upokojence so vabljeni na srečanje in niti eden se ni izrekel proti srečanju. Večina se je celo zelo zavzela, da mora srečanje ostati tudi v prihodnje. V mesecu septembru bomo začeli z organizacijskimi pripravami in takrat bomo hitro ugotovili, koliko je resnice v prej povedanem mojem ali vašem pisanju.
Tone Štrus
darji tudi pod težo prevelikih bremen.
Vaših obiskov bomo zelo veseli, morebitne pripombe in nasvete pa bomo z znanjem sprejeli in upoštevali. Vsem nam mora biti v prihodnje življenjski interes za ohranitev in napredek podjetja. V preteklosti smo doživljali neštete reorganizacije v IMP. Prav gotovo ni bilo vedno vse prav,.kar smo storili.
Slabo je takrat, ko se sprejemajo rešitve, ki jih narekuje časovna stiska ali pa preveliki osebni interesi.
Nas v Elektromonterju je v iskanju rešitev vedno vodila podjetniška miselnost - poslovati s čim manjšimi stroški. Tudi v prihodnje bodo morala biti prizadevanja vodilnih in vodstvenih delacev tako naravnana.
Vi, ki nas danes zapuščate, ne odhajate od nas. Še naprej ostajamo skupaj povezani z vami.
Skromna darila naj ostanejo trajen spomin na naše sodelovanje z vami. Mi se vam prav iskreno zahaljujemo za vse, kar ste storili za podjetje in družbo in vam želimo, da bi čim dlje čili in zdravi uživali zasluženo pokojnino.« I
V imenu upokojencev se je zahvalil za pozornost, ki jo je delavcem, ki odhajajo v pokoj, izkazalo podjetje. Potem pa so še nekaj časa kramljali o prehojeni poti in o načrtih, ki jih nameravajo uresničiti sedaj, ko bodo imeli več časa zase in za družino.
Marija Primc
___



Eden od trinajstih Elektromonteijevih delavcev, ki v tem mesecu odhajajo me upokojence, je tudi Henrik Jankovič, ki se je leta 1958 zaposlil v tedanjem Elektrosignalu - današnjem Elektromonteiju. Do leta 1966je opravljal dela in naloge vodilnega monteija v glavnem na industrijskih objektih kot so: koprski Tomos, Papirnica Količevo, Papirnica Rijeka, TT Ajdovščina, Vulon Ljubljana. »Dela, ki smo jih opravili ob izgradnji naše industrije v povojnem obdobju, »pripomni Jankovič,« po kakovosti niso niti najmanj zaostajala za enakimi tujimi storitvami, zlasti velja taka ocena za dela, ki smo jih opravili med leti 1966 in 1969 pri firmi Wagner Reutlinger v Zvezni republiki Nemčiji, kjer smo opravljali dela na najbolj zahtevnih mestih. Bili smo ocenjeni kot vestni in strokovno dobro usposobljeni.«
stanovanj. Kupili so tudi precej E počitniških zmogljivosti: na Ro-*a ( gli, v Atomskih toplicah, »pr v Kranjski Gori, na Cresu, v Ma-ske: redi, Barbarigi, v Bohinjski Bi-Bat: strici ter nekaj počitniških priko-ben lic za počitnikovanje Elektro-upr monteijevih delavcev.	I
Ob odhodu v pokoj želi po- »na djetju, da bi ga gospodarska pot
kriza čimmanj prizadela.
Marija Primc
Po vrnitvi iz Nemčije leta 1969 je Jankovič prevzel nove naloge vodje montaže in kasneje samostojnega vodje montaže. Tedanje vodstvo podjetja se je odločilo, da poleg industrijskih, stanovanjskih, elektroenergetskih inštalacij organizira še skupine projektantov in izvajalcev del za področje vodovoda. Tako je firma sodelovala pri gradnji večine vodovodov v naši republiki in v drugih delih Jugoslavije (prenos podatkov in daljinsko krmiljenje).
»Naj omenim, pripoveduje Jankovič,« da ni povsod takega bogastva podtalnice, ki se lahko direktno črpa v vodovodne cevi, kot pri nas. Žal jo premalo cenimo in čuvamo pred onesnaženjem. Ponekod, kjer ni podtalnice, imajo pravcate tovarne za pridobivanje pitne vode. Tehnologija je precej zahtevna in draga.«
Monterji so se, nadaljuje Jankovič, uveljavili ne le na domačih gradbiščih, ampak tudi na objektih v Vzhodni Nemčiji - v Erfurtu, Eisenhuttenstadtu, v Schwedtu itd. Dela so uspešno opravili ob dobrem sodelovanju s projektanti in nadzorniki. Henrik Jankovič je bil dejaven tudi v samoupravnih organih kot član, več mandatov pa je bil tudi predsednik komisije za družbeni standard. V okviru te komisije so delavcem dodeljevali kredite za gradnjo stanovanjskih hiš in
Henrik Jankovič
ZAGOVOR
7°/
Janez Kupljenik disciplinski komisiji iT'
Klima montaže	$
Na osnovi vašega vabila na obravnavo vam podajam svoj zagovor glede na pismeno zahevo gospoda direktoija Klima montaža o uvedbi disciplinskega postopka proti meni.
Res je, da sem v mesecu maju na željo naročnika prevzel manjše delo, ne pa sklepal posle na preureditvi naprave za_ prezračevanje v LB Ljubljana Šmar-tinska c. 152, ki je obsegalo zamenjavo 6 anemostatov, 4 rešetk in približno 20 kilogramov zračnih kanalav za predelavo obstoječega razvoda, kar nikakor ni delo za naše podjetje, saj smo doslej s prevzemom takih del vedno poslovali z izgubo.
Delo sem moral prevzeti predvsem zaradi mojega zelo slabega finančenga stanja, saj z osebnim dohodkom, ki ga prejemam zadnjih osem mesecev, ne morem preživljati svoje družine in še vlagati sredstva za vzdrževanje in gorivo avtomobila, s katerim opravljam službena potovanja na gradbišča. Moj osebni dohodek za mesec april 1990 je znašal skupaj
6.000.	00 dinarjev, po odbitku kredita - obroka za premog pa sem prejel 5.000,00 dinarjev, medtem ko je javna tajna, da je »sistem zaprtih kuvert« prinesel gospodu direktorju osebni odhodek za mesec april v višini
18.000.	00 dinarjev, kar je glede na finančno stanje našega po-
djetja (izguba, zadolženost, porabljeni avansi, pomanjkanje dela) meni povsem nerazumljivo.
V svoj zagovor naj dodam še to, da sem od leta 1981, ko sem prejel soglasje od naše delovne organizacije za opravljanje popoldanske obrti, svoje usluge in moči vztrajno ponujal DO Klima montaža, vendar me je sedanji gospod direktor vedno zavrnil, medtem ko nas je prejšnji gospod direktor celo v to vpeljal in spodbujal.
Na željo monterjev iz PC Montaža pa podajam predlog DS. da jim v najkrajšem času odgovori na naslenja vprašanja:
-	Zakaj in za čigav račun morajo v zadnjih 7 mesecih opravljati montažo na črno v ZRN za skromne dnevnice in plačo v domovini?
-	Zakaj je gospod direktor preprečil razčiščenje odtujitve ventilatorjev oziroma klimata iz skladišča Klima montaže in kanalov iz predpriprave, ko je javna tajna, da so jih montirali priznani »fušarji na črno« iz DO Klima montaža Ljubljana?
-	Kdo, kako in pod kakšnimi pogoji je odobril kredit za grad-
njo stanovanjske hiše gospoduv-direktorju mimo stanovanjske
komisije?	Janez Kupljenik
ZDRAVSTVO
Preventivni
pregled
Letos so se v podjetju IMP odločili, da bodo kot darilo ob 8. marcu za svoje uslužbenke organizirali pregled dojk v svoji obratni ambulanti. To je ideja, ki je res vredna pohvale, saj je rak dojke bolezen, za katero oboli vsako leto več Slovenk, njeno zgodnje odkritje pa omogoča kratko in lahko zdravljenje ter praktično zanesljivo ozdravitev.
Stroške pregleda so za svoje uslužbenke krili TOZD-i: Interna banka, KH-mat, Črpalke, Promont, Trade in Aris, uslužbenke TOZD Inženiring pa so stroške krile same. Za vso organizacijo in nemoten potek pregledov je odlično poskrbela VMS Marija Zver. V aprilu, maju in juniju je bilo pregledanih 259 žena. Taka akcija prinaša dvojno korist - ne samo, da lahko odkrijemo bolezen v njeni zgodnji fazi, obenem se pogovorimo tudi o znakih, ki že v začetku opozaijajo nanjo ter o koristnosti in načinu sa-mopregledovanja. S tem poizkušamo pregnati strah pred diagnozo - rak, ki je pri marsikateri bolnici vzrok, da predolgo odlaša z obiskom pri zdravniku. Če nam je to vsaj deloma uspelo, je akcija popolnoma dosegla svoj namen-Dr. Matjaž Kaučič - Center za bolezni dojk »Dr. Joža Žitnik*
or
ari
nji
Pr
nj:
kc
Energija
:j Energija ne bo nikoli cenejša, dražja pa tudi ne, povečujejo pa se )-ta to možnosti natančnega merjenja, zbiranja podatkov, nadzora in 1.Upravljanja. Očiitno gre za preobrat, torej prihodnost ni v energetskem izobilju, temveč v dobri energetski oskrbljenosti in njenem i-natančnem nadzoru in upravljanju. Nadzor je postal že manj pomemben zaradi svojega tehničnega nivoja, bolj pa postaja pomembno y upravljanje.
Izpopolnitev meritev in nadzora ne prinese največ, pa če tudi vse >- UBalogne regulatorje zamenjamo z digitalnimi, največ pa prinese .8 Povečevanje učinkovitosti z izboljšavo procesa, z izboljšavo upravljanja oz. avtomatizacije in z vpeljavo komunikacijskih sistemov, ic S stališča upravljanja je potrebno iz notranje energije goriva pridobiti čim več koristne energije. Veliko je procesov, ki dovajajo toploto pri previsokih temperaturah, kjer prevelike temeperatume razlike Povzročajo pri prehodu toplotne energetske izgube. Veliko je procesov, kjer na sam proces vpliva premalo ali vse preveč procesnih spremenljivk, celo nepotrebnih, itd. Kompleksnost procesov ni podrobno preverjena s stališča funkcionalnih svojstev in upravljalnih
fonkcij.
Upravljanje procesov v hišni tehniki
Kompleksno	realizacijo
Upravljanja dosežemo s konceptom avtomatizacije, kar pomeni dopolnitev regulacije z informacijskim sistemom.
Tipične funkcije upravljanja se nanašajo na:
-	tehnične sisteme
-	netehnične sisteme
-	namembnosti v zgradbi
-	posledice okolice in i - specialne namene.
Z energetskega aspekta se Upravljanje funkcije nanašajo tla:
-	tehnične sisteme
H - odvijanje namenskih funk-. f cij v zgradbi.
Tu je pomembna ocena posl hošnje energije, ki je nekako Maka (KGH - klimatizacija, ^gretje, hlajenje): j 50 % ostalo
j 50% zgradbe: 30% ostalo,
' 7<)% KGH
Za zgradbe lahko zapišemo: elektrika: 47% razsvetljava, 17% ventilatorji, 10% črpalke,
11% hlajenje, 2% lifti, 13% biro oprema
elektrika:	toplota:	40%
gretje, 11% hlajenje, 3% topla 'Voda, 9% ventilatorji, črpalke, 7% ostalo, 30% razsvetljava.
Teorija sistemov
Nova informacijska tehnologija omogoča povsem nove pristope tudi pri avtomatizaciji v hišni tehniki in sicer predvsem
iu v:
46	- kapaciteti globalnega vode-
ik nia in
-	subordinaciji nižjih nivojev.
—	Danes jo poznamo, da s te-°rijo sistemov dopolnjujemo hie-arhijsko upravljanje z vključevanjem subordinacije nižjih nivojev v procesu odločanja, kar je nov Pristop k problematiki upravljanja kompleksnih sistemov. To je koncept koordinacije med več
* nivoji in cilji. Vsak nivo ima svoj > c'lj upravljanja, ki je uglašen . z globalnim ciljem upravljanja, j zato je odrejen z algoritmom . funkcioniranja oz. z namenom, s ^sak višji nivo upravljanja je E bolj celosten od prejšnjega in , sloni na zahtevnejši realizaciji , upravljalne strukture. To po-, nieni, da je tretman podatkov , različen. Ena grupa podatkov se . Usmerja tako proti višjim nivojem upravljanja, druga se proce-, sira s ciljem dobivanja novih po-i datkov, nad tretjo pa se odvija . algoritemska obdelava.
I Distribuirana inteligenta
-	Avtomatizacija
t Zaradi pojava informatike in računalniškega vključevanja
v procese so se pokazale popol-nomna nove možnosti za ciljno orientirano zbiranje in procesiranje podatkov. Predvsem spoznanja o novih organizacijah soft-tvera in manj strukturne spremembe hardverskih sredstev so pogojevale razvoj distribuiranih digitalnih avtomatizacijskih sistemov (DDC). Glavne značilnosti teh sistemov se kažejo skozi:
-	arhitekturo sistema,
-	procesni jezik,
-	komunikacijo in
-	sintetiziranje podatkov.
Arhitektura sistema
Na najnižjem mestu je logična točka, ki je lahko:
-	informacija fizičnega elementa (senzor, pretvornik)
-	informacija virtualnega elementa (željena vrednost,... )
Na višjem mestu je procesiranje podatkov, ki se izvaja v DDC podpostajah.
DDC podpostaje imajo viso-kosposobne procesorje, za kar so:
-	inteligentne
-	hitre
-	komunikativne v smislu prenosa podatkov
-	komunikativne v smislu ekspertnih možnosti.
Grajene so v najnovejšem času na principu »eno vezje, ena pod-postaja«, da se minimizira električne konektorske povezave, da je možna neposredna priključitev tipal in pogonov in da je zagotovljena velika zanesljivost.
Podpostaje, ki so namenjene za sekundami regulaciji, so lahko povsem drugačne od pod-postaj za primarno regulacijo, kar danes prevladuje.
Na najvišjem mestu je sintetiziranje podatkov. Tu ločimo danes naslednje možnosti, ali z:
-	velikimi specialnimi računalniki
-	majhnimi specialnimi računalniki, ki delajo »non stop« in so proti osebnim računalnikom PC zelo zanesljivi, so pa dopolnjeni zaradi grafike in drugih uporabnih programov z več PC
Podatki niso v PC, PC imajo le podrejeno vlogo.
-	samo s PC
Vse firme opuščajo prvi način, sporen pa je tudi že zadnji. Dinamična regulacija, ki danes že stanje tehnike, je prinesla s seboj tudi zahteve, da se na nivoju sintetiziranja izvajajo in procesirajo kompleksni algoritmi v obliki matematičnih modelov, kar pa je tesno povezano z vrsto procesnega jezika.
Procesni jezik
Procesni jeziki za uporabo v programibilnih DDC podpo-
staj se danes delijo na:
-	shematske in
-	algoritmične.
Obe skupini vsebujeta standardne in individualne programe in naslednje možnosti:
-	obdelavo podatkov logičnih točk
-	prioritete ukazov
-	adaptivno regulacijo, kas-skadno regulacijo, sekvence, izbira minimuma, izbira maksimuma, srednje vrednosti,...
-	časovne programe
-	logične ukaze (Boolova algebra, IF-THEN-ELSE)
-	energetsko upravljalne ukaze
-	alarmiranje
-	matematične ukaze (pri-metjave, algebra, transcendentne funkcije (ln, sin, cos, exp,... )
Predvsem je važno, da je jezik enostaven za uporabnika, kar pomeni, da ima dobre programske tehnike oz. daje strukturiran in kar je najvažnejše, da dobro in enostavno dokumentira DDC program.
-	Strukturiran jezik pomeni:
možnost videnja progr.
toka
modularnost (anatomski
deli)
-	možnost dodatnega razvoja
-	enostavno modificiranje
-	možnost komentarjev, itd. Strukturiran procesni jezik deluje praktično samo na treh principih:
-	sekvenciranju
-	logičnemu vejanju in
-	iteracijah
Strukturirani procesni jeziki imajo osnovo vedno v višjih računalniških jezikih kot npr. Basic, Pascal ali C.
Procesni jezik - pogoj dinamične regulacije
Vse firme opuščajo shematske procesne jezike. Interesantno je to, da so jih propagirale pod doktrino:	»Nič Paskala, zelo
enostavno za vsakega uporabnika«, niso pa povedale, da je treba na drugi strani šteti bite in byte, da so popravki težki, da praktično ni druge dokumentacije kot prostoročne sheme, da ni možnosti iteracij, da ni algebraičnih zank, itd.
Predvsem je pomembno, da je pri uporabi modernih metod upravljanja nujno formalizirati ekvivalent procesa v obliki enačb oz. matematičnega modela.
Dinamična regulacija je odraz formalizacije in je popolnoma nov pojem v avtomatizaciji KGH v svetu.
Dinamična regulacija omogoča uporabo kompleksnih izrazov in bolj natančnih opredelitev razmerij nad vplivajočimi faktorji. Objekti avtomatizacije z dinamično regulacijo so seveda enaki kot v tradicionalni stacionarni avtomatizaciji, le načini so pri tem radikalno drugačni.
Dinamična regulacija skuša upravljati zvezne neuravnotežene pogoje inteligentno in ne vzdržuje samo stacionarno ravnotežje toplotnih tokov.
Dinamična regulacija ima kapacitete predvidevanja spreminjanja pogojev, minimiziranja uporabe energije z upoštevanjem toplotne inercije zgradbe.
Za dinamično regulacijo so nujni enostavno čitljivi algoritmi v algebraični obliki, z možnostjo iteracij, z možnostjo reševanja
seta enačb, z možnostjo izračunavanja korenov enačb, z možnostjo algebraičnih zank itd.
Optimum start/stop programi, danes poznani ne omogočajo ustrezne večje koordinacije, ki jo zahteva dinamična regulacija. Tlačna regulacija v kanalskih mrežah, danes poznana, je neprimerna za dinamično regulacijo, kar ne omogoča vstavitev matematičnega modela za celo mrežo, to je vseh premerov, koeficientov dinamičnih izgub koeficientov hrapavosti, preračunavanja v totalnem tlaku in ne v statičnem tlaku, itd.
Pri dinamični regulaciji daje dovodni ventilator vsoto zahtev po količinah zraka in ne količino, ki jo diktira statični tlak nekje v mreži.
Najpomembnejši procesni jeziki, ki danes te možnosti nudijo so:
-	L & G - POVVERS: jezik PPCL njegovo kompletno strukturo imamo v IMP-AVTOMATIKI
HONEYWELL:	jezik
GCL: jezik DNP Delta Net Paskal, ki je že prvi korak k ekpert-nim sistemom
-	JOHNSON C.: JC85/40 UPL
Komunikacija
Zelo važen del za transfer informacij med DDC podposta-jami in elementi hiearhijske organizacije sistema je komunikacijska mreža, ki vključi j e vsaj dva ali več komunikacijskih uporabnikov. Mreže delimo po:
a)	topološki strukturi
b)	načinu prenosa informacij
c)	vrsti medija za prenos informacij
d)	načinu kontrole in pristopu mreže.
a)	Izbor topološke strukture določimo ali glede na zahteve kontrole mreže, ki je lahko:
-	centralizirana
-	decentralizirana oz. peer to peer (prevladuje)
Pri mrežah »peer to peer« v primeru prekinitve mreže vse podpostaje normalno komunicirajo naprej, vse na svojem delu prekinjene mreže, ker je mreža dvosmerna.
Določitev strukture mreže dalje določimo z ozirom na način usmerjanja informacij v mreži, ki je lahko:
-	naraven,
-	usmeijen (prevladuje)
Usmerjene mreže ločimo po
načinu povezovanja na mreže tipa:
-	točka na točko (prevladuje)
-	večtočkovne
-	hibridne
Tako so nastale predvsem naslednje mreže:
-	magistralna - večtočkovna 3,5-3-3-3 : 12.5
-	drevesne - točka na točko
2-	3 -3 -3 : 11
-	mrežna - hibridna 1 _4-4-2 : 11
-	krožna - točka na točko
3-	2-2-3:10
-	zvezdasta - točka na točko 3-1-1-3.5 : 8.5
Po ocenah na desni, kjer pomenijo stolpci: kompleksnost, možnost dodajanja, možnost sprememb, zanesljivost, lahko zaključimo, da je najboljša mreža magistralna in danes tudi prevladuje. Krožne mreže so ponavadi enosmerne in v premeru prekinitve izgubijo vso komunikacijo.
Glede na to, da v velikih zgradbah ločimo avtomatizacijo na:
-	primarno (v strojnicah)
-	sekundarno (v samih prostorih) se je komunikacija za potrebe obeh razvila v:
-	skupno mrežo za obe skupini
-	dve ločeni vendar povezani mreži vsaka za svojo skupino
Pri skupnih mrežah je pomembno, da je stično mesto avtomatiziranega procesa v podpostajah, ki so enako grajene za primarni in sekundarni del, in ki so vezane enakovredno na komunikacijsko mrežo. Ves hard-ware je analogno povezan na podpostaje, podpostaje pa lahko poljubno programiramo.
Pri ločenih mrežah je različen predvsem del namenjen sekundarni avtomatizaciji. Tu podpostaje ni mogoče programirati. Uporabnik lahko samo izbere med že v naprej pripravljenimi možnostmi. Mreža tipa »master slave«, ki povezuje te podpostaje, dela samostojno, lahko pa se vključi v mrežo primarne avtomatizacije zgradbe.
Ves hardware (tipala, pogoni) so direktno vezani na mrežo. Tipala so opremljena z displeji in daljinskimi nastavljalniki in so povsem digitalna. To pomeni, da so le z dvema žicama povezani vsi elementi na nivojna procesa. Glavni namen te podmreže je v efikasni avtomatizaciji procesov v prostorih, ki pa so:
-	toplotni procesi (VAV, radiatorji, ... )
-	kvaliteta zraka
-	navzočnost ljudi (so ali niso ali koliko)
energetski management (stikala v oknih)
-	razsvetljava
Ta podsistem ima več zelo majhnih podpostaj, ki se popolnoma same skordinirajo med seboj, komunicirajo pa le v krajših razdaljah do 200m.
»IMP GO GLOBAL«
Vpliv
mednarodne konkurence in novih tehnologij na razmere pri nas in v svetu
Vsa obstoječega podjetja, ki bi rada ostala tudi kot podjetja prihodnosti, morajo biti sposobna razumeti nove mednarodne konkurenčne in tehnološke vplive, ki se pojavljajo v naraščajočem obsegu.
Prepih svetovne konkurence danes nikomur ne prizanaša, niti vrhunskemu manegaiju, niti delavcu v proizvodnji. Prav tako ni pomembno, če se to dogaja na Vzhodu ali Zahodu, v družbenih ali zasebnih podjetjih.
Nekdaj zaščitena domača regionalna tržišča, ki so bila največkrat tudi uradno zaščitene v svetu, vse bolj izginjajo. V podjetjih, ki merijo svojo uspešnost samo z lokalnimi merili, se položaj zaostruje. Po drugi strani nagrade za inovativne v svetovnem merilu nikoli niso bile večje.
Številne spremembe v svetu konkurenco pospešujejo. Posledice tega so, da bodo morala podjetja definirati svoj obstoj na globalni ravni. Zanimivo je, da majhna podjetja širijo svoje mreže čez svoje meje in so
b)	Glede na način prenosa podatkov ločimo:
-	nemoduliran baseband (prevladuje)
-	moduliran oz. broodband
Prvi način je namenjen le prenosu podatkov, drugi pa za prenos podatkov, zvoka in videoposnetkov istočasno.
Po hitrosti prenosa podatkov ločimo:
-	počasne
-	hitre
V termoelektrarnah, kjer so tlačne regulacije na vodni strani, podpostaje in mreže, ki vzorčijo podatke le vsakih 5 sek ne pridejo v poštev. Zato so za industrijo razvite mreže s hitrostjo tudi 250 kbodov.
c)	Glede na vrsto medija za prenos informacij poznamo:
-	štirižični kabel
-	spleten par (prevladuje)
-	koaksialni kabel
-	optični vodnik
d)	Po načinu prestopa do ku-munikacije delimo:
-	deterministične mreže oz. polling
-	statistične mreže oz. con-tention technignes (prevladuje)
Defermisistične mreže dalje delimo na:
-	centralizirane polling
-	decentralizirane token pas-sing (prevladuje)
Zelo važen je protokol pristopa do mreže, kjer ločimo;
-	odprte mreže (v razcvetu)
-	zaprte mreže.
Pri odprtih mrežah lahko uporabljamo podpostaje različnih proizvajalcev brez dodatnih komunikacijskih razmikov
SKLEP
Največji konkurenčni boj se bije danes na področju DDC predvsem na komunikacijah, in procesnem jeziku. Če mreža ni tipa peer to peer in če procesni jezik nima za osnovo Paskal ali C, je boj lahko izgubljen.
Drago Goli
že v začetku bila definirana kot globalna podjetja.
Spremembe v vzhodni Evropi omogočajo prestrukturiranje in razvoj. Evrona 92, ki jo postavljamo kot ločnico, pomeni prestrukturiranje evropskih gospodarstev. Naši standardi se bodo morali prilagoditi zahtevam svetovnega trga. Dosedanje predstave o kakovosti se razlikujejo od zahtev po kakovosti na svetovnem trgu. Tudi tehnologija spreminja naravo odnosov in uspešnost posameznih podjetij. Tehnologija koristi tistim, ki jo obvladajo in jo znajo izkoristiti. Tiste, ki ne vidijo njenih možnosti, pa lahko uniči. Znanost, tehnologija in miselnost se v svetu bliskovito spreminjajo in v teh razmerah gorje tistemu, ki temu ni sposoben slediti.
F. Veselko
v 40
e
Odmevi in protesti
»
V zvezi s člankom Janeza e ^otka v junijski številki IMP 0 Glasnika, ki ga je objavil na drugi strani z naslovom »Sindi-„ balisti proti in za, direktorji za j razprodajo«, naj povem, da se n'kakor ne strinjam z avtorjevo _ 'zjavo v zadnjem stavku prvega .j pdstavka: »Zatem gospod Primc ii 'Z Črpalk, ki pravi, da tudi on ni _ z ničimer seznanjen, in da sindikat upravljalcem ne zaupa.« Na - sestanku v Promontu 9. 5. 1990 y, takih izjav, nisem dal. Vse, kar semr govoril na tem sindikalnem sestanku, je zapisano v zapisniku
s tega sestanka na strani 4 v tretji alineji in zahtevam, da vse te moje izjave, ki sem jih dal na tem sestanku v imenu sindikata podjetja Črpalke in so bile tudi sprejete na izvršnem odboru sindikata, objavite v Glasniku.
Glede celotnega članka pa smatram, da bi moral poročevalec Votek bolj verodostojno prikazati problematiko, ki so jo izpostavili predstavniki Svobodnih sindikatov IMP-jevih podjetij. Iz članka je namreč razvidno, da se izjave razpravljalcev sploh ne
ujamejo z vsebino zapisnika s tega sestanka.
Če je tovariš Votek član sindikata novinarjev, mu to še ne daje pravice, da neargumentirano žali člane Svobodnih sindikatov Slovenije oziroma drugih sindikatov, tako kot jih je žalil v navedenem članku v IMP Glasniku na strani 2: »Gospoda iz sindikata je modro pritrjevala svojim voditeljem.« In dalje: »V oči pa zabode primitivnost (oprostite izrazu) in podlost sindikalistov. ..«
Naj temu avtorju članka povem, da sem se v svojem nekajletnem sindikalnem delu, v delu
predsednika, za katerega so me imenovali delavci, pošteno zavzemal za pravice in interese delavcev in so mi delavci zaupali. In v tem delu ne vidim nobenega primitivizma in podlosti.
RAJKO PRIMC
Na sestanku sindikata IMP-jevih podjetij, ki je bil 9. maja v Promontu, sem postavil vprašanje glede prodaje in najema družbene lastnine in sicer, zakaj ni bila objavljena javna licitacija, kjer bi bil izbran najboljši ponudnik. Še vedno vztrajam pri Vprašanju, zakaj se je delalo' za hrbtom sindikata oziroma delav-
cev. Ob zaključku tega sestanka sem podal stališče vodstva Kli-mata, ker dotlej v okviru sindikata Klimata še nismo razpravljali o možni razprodaji oziroma o najemu družbene lastnine, kajti o tem nismo imeli nobenih konkretnih podatkov. Prav zato je bil sklican omenjeni sestanek v Promontu, da bi sindikaliste seznanili z dogajanji na področju sklada skupne porabe v IMP-ju.
Nikakor pa se ne strinjam z nekaterimi žaljivimi izjavami Janeza Votka, ki jih je izrazil v junijski številki Glasnika v članku Sindikalisti proti in za, direktorji za razprodajo, ko pravi, da smo sindikalni funkci-
onarji podrepniki svojim direktorjem. Glede drugih žaljivih izjav Votka v tem članku pa se pridružujem mnenjem zaupnikov sindikata podjetja Črpalke,... in izjavljam, da nikoli nisem bil in ne bom podrepnik svojim direktorjem, in da take potrebe tudi nikoli nisem imel. V svojem dolgoletnem sindikalnem delu sem se vedno zavzemal za pravice in interese delavcev in sem si s tem delom tudi pridobil njihovo zaupanje. Zato ne vidim, v čem bi bila moja podlost in primitivnost, ki mi ju nadeva kot sindikalistu avtor članka Janez Votek.
EDO KRŽIŠNIK
Obvestila PD IMF
TRIGLAV 90
Leto je mimo in zopet je pred nami tradicionalni pohod na TRIGLAV, na katerega so vabljeni »stari planinski mački« kot tudi »nove planinske ovčice«, da se pohoda udeležijo v čim večjem številu. Program izleta je naslednji:
Odhod bo v petek 3. avgusta ob 7. uri izpred firme IMP v Ljubljani, Titova 37. Prevoz bo organiziran z avtobusi in sicer na Pokljuko in v Vrata, pač glede na število in sestavo udeležencev. Izlet bo potekal po tradicionalni poti na Kredarico, preko vrha Triglava v Dolino Triglavskih jezer in v Bohinj. Prihod v Ljubljano bo v nedeljo 5. avgusta v večernih urah.
Cena izleta je 350,00 dinarjev za odrasle in 300,00 dinarjev za otroke do 12. leta starosti. V ceni je všteto: prevoz v obe smeri, dvakrat prenočišče, dvakrat enolončnica in štirikrat čaj. Prijavite se pri poverjenikih do 24. 7. 90 z vplačilom celotnega zneska. Pričakujemo vas v čim večjem številu, z nami je vedno najlepše.
Nasvidenje na simbolu slovenstva!	Janez Seliškar
PECA
Planinci in planinke, imate enkratno priložnost, da si ogledate kraljestvo kralja Maraža. Organiziramo izlet na Peco. V njeni notranjosti počiva Matjaž s svojimi junaki. Pojdimo skupaj in v čim večjem številu v njegovo kraljestvo, mogoče pa je že čas, da se prebudi iz stoletnega sna in postavi stvari na pravo mesto.
Izlet na Peco bo zaradi oddaljenosti dvodnevni in sicer 18. in 19. 8. 1990. V soboto 18. avgusta se bomo odpeljali ob 7. uri in 10 minut z rednim avtobusom z Avtobusne postaje Ljubljana do Mežice, kamor bomo prispeli okoli 11. ure. Priporočam nakup rezervacij. Iz Mežice se bomo podali proti koči na Peci. Pot nas bo vodila mimo cerkve Sv. Helene, kjer je tudi »Koča na Pikovem«, proti lovski koči »Tomaževa koča« do Doma na Peci. Iz Mežice do Doma na Peci je približno 4 ure hoje. Tu bomo prenočili in se naslednji dan v približno 1 uri in 30 minut povzpeli na Kordeževo glavo (2125metrov), ki je najvišji vrh Pece. Sestopili bomo v dolino Tople in v Črno, za kar potrebujemo 3 ure, kjer se bomo ob 17. uri 10 minut vkrcali v avtobus in se v večernih urah vrnili v Ljubljano. To je vzpon v visokogorje, zato je potrebna ustrezna oprema; čevlji, obleka...
Zaradi neposredne bližine meje je poleg osebnih dokumentov in planinske izkaznice priporočljivo, da imajo udeleženci tudi potni list. Hrana je iz nahrbtnika. Koča na Pikovem kot Dom na Peci pa sta tudi oskrbovani, zato si ne delajte skrbi s prehrano.
Vodnika na izletu sta Rihard HRIBAR in Janez SELIŠKAR.
Na veselo potepanje po Koroški!	Janez Seliškar
Italija 90
Po Poti prijateljstva bomo šli 11. in 12. avgusta letos. Povzpeli se bomo na Visoki Kanin (2587m) in na Poldašnjo špico (2087m) v Italiji.
1.	dan: Odhod bo ob 5. uri izpred tovarne IMP na Trati, ulica Jožeta Jame. Pot bo vodila mimo Trbiža do prelaza Sella Nevea, kjer je izhodišče za vzpon, na Visoki Kanin. Za vzpon na vrh in sestop potrebujemo okoli 8 ur. Glede prenočevanja se bomo odločili v Italiji.
2.	dan: Peljali se bomo do Ovčje vasi in se povzpeli na Poldašnjo špico. Za vzpon in sestop bomo potrebovali pet ur.
Oprema mora biti visokogorska (dobri čevlji, perilo za preoblačenje in vetrovka proti dežju, smučarske palice, baterija, copati - hrana iz nahrbtnika). Obvezno morate imeti potni list, ki mora biti veljaven!
Prijave sprejema do 10. 8. 1990 na telefonsko številko (Obl) 783-140/50 Seliškar. Lastniki avtomobilov, ki ste pripravljeni peljati, povejte, koliko mest imate še prostih, ostali se prijavite normalno. Prijavnina za vse je 50 dinarjev, tisti ki pa nimate avtomobila, pa plačate akontacijo 250 din za stroške v Italiji po 20.000 lir.
Vožnje je okoli 250 kilometrov.
Janez Seliškar Leon Lavrič
ŠPIK
Zaradi daljšega dostopa se bomo tokrat podali na pot že v petek, 27. julija ob 15. uri in 30 minut z avtobusne postaje.
Pot nas bo vodila do Kranjske gore, od tu naprej pa bomo šli peš v Krnico (2 ure), kjer bomo prenočili. Zjutraj bo vzpon na Špik 2472metrov (4. ure 30 minut), nato pa spust preko Kačjega grebena v dolino..., Kranjska gora.
Hoje bo za približno 9 ur, ki pa ne bo preveč zahtevna (gojzerji).
Tancek-Fajdiga
KRIŽANKA
'• !	9"	t /Ir /' :				Sestavil MARKO Bokalič	bOLOCEN Potek bElOVANjA	ZAHTEVA 2 GROŽNJO	Hiter TEK	VRSTA VRBE	MESTECE" PRI ZAbRU	JAPONSKA PLESALKA	IMP GLASNIK.
				MLEČNI bESERT							ŠPORTNI KLUB IZ MAbRtbA __
				ANGLEŠKI IGRALEC (LAUREMCE)							
				kraj PRI Kamniku							
				TITAN			Slečena Kačja KOŽA	IMP GLAS" lir.	ŠA6AC		
				SVOJE- GLAVOST					NEREb		
				-				Klica Švicar. PISATELJ (John)			
Ihp GLASNIK	pesem iz svete ga PISMA	PUM PA GLASBENI POJEM								VEbA 0 SLOVAN. JEZIKIH	naša ALPSKA bOLINA
PREBRI- SANOST					3;						
Mesto MA HRVAŠKEM						Poljska reka LAKOMNOST					
GRŠKA BOGINJA NESREČE				„ i najboljša trackjica| šolska I OCENA		r " .			Ante , MARKOVIČ ObPAbNlK.		
Stari LEL IhARltORA					Interval 8 TONOV rK0R0?Kl Ljub. Ples	. -					
hl6.A MIHELIČ			Konr USNJE sl. kipar (Stojan)		—		Pokrajina v Grčiji				
| IMP j GLASNIK	VOJAŠKO POVELJ- STVO	PR. PEVEC šansonov					SEVERNI JEIEn				LUKA v ALŽIRIJI
		Reka V ČRNI SORI					INblJAN. ŽANRA				
I KRAJ NA KRASU								100 Kratek Požirek			
fr.film. Komik. (mm%)					VARUH ČREbE ARGON						
MESTO NA SEVERU ČILA						Črno BELA PTICA					
HtAb ljuBljan. KOŠARKAR						4	Sesta- vina Bencina					
immhi

'
Eiii
KAJ DELAMO?
e objektov hišne in pro-
Delamo sisteme za avtomatizacijo in v cesne tehnike. J ....................
Od proizvodnje do prodaje objektov na ključ. Ali kot se dogovorimo, torej po Vaši želji.
Predstavljamo vam naše tlačne regulatorje:
ne energije • ne potrebujejo • nizko šumno delovanje
(omejujejo) tud
.TOR je kont
lenjenim preh to C, do 200
1IIS

•	delujejo brez natančnost re;
•	z dodatn
zevanja • velika
PR-V PRELIVNi nu njenim prehodnim ventilor 140°C, do 200^0 in do 350 \
DPR-0* DIFERENČNI PREL| regulator s tlačno nerazbreme ture medijev do 140°C, do 20C
razbreme-
medijev do
11
REGULATOR je proporcionalni P-?nim ventilom v izvedbah za tempera-do 350°C
RT-0* REGULATOR TLAKA je kontinuimi P-regulator z nerazbreme-njenim prehodnim ventilom v izvedbatf za temperature medijev do 140°C, do 200 °C do 350 °C
RT-1* REGULATOR TLAKA je nim prehodnim ventilom v izve do 200 °C do 350 °C
DRT-0* DIFERENČNI z nerazbremenjenim ve 140°C, do 200 °C in do 350°i regulator zapre dotok.
DRT-1* DIFERENČNI REGU z razbremenjenim prehodnim in do 350°C. Pri porastu dotok.
K* z razbremenje-re medijev do 140°C,
Avtomatska regulacija industrijskih sis
61210 Ljubljana-Šentvid, Ul. J. Ja
kontinuimi P-regulator perature medijev do tu'tlaka v diferenčnem vodu
KA je kontinuimi P-regulator izvedbah do 140°C, do 200°C enem vodu regulator zapre
Telefon: n.c. 061/557-141 Teleks: 22738 Aris Lj
Telefaks: (061) 555-787
16, p. p.20