»/////>
samca
Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana, 11. januarja 1940. — Leto XIII. — Št. 3.
GLASILO
KR.JGANJKEGA delovnega ljudstva
				MRnngmnM]			_______	_______	
Bi	mmam	mra	iMgSHBi	EaanssH		a«g3»Eidlllla			
O defetizmu
Ob neki priliki je imel predsednik sokolske /veze govor, v katerem jo poudarjal, da bo treba iti v borbo proti defetizmu in proti komunizmu, ki širi vedno večje nezadovoljstvo.
Ites, da je zajel defetizem majiširše plasti ljudstva. Toda defetizem ni ipo-jav ene pokrajine ali države, ampalk je svetovni pojav. Defetizem tudi ni rezultat kakega gibanja, ampak spada med splošne družibine pojave, ali še bolje: med splošne družbine bolezni. Defetizem je torej posledica nekega 'stanja.
Prav je, da se tak pojav ugotovi na mestu, katerega ne more nihče dolžiti, du jo revolucionaren. Treba bi pa bilo napraviti še koruk naprej. Morali bi ugotoviti tudi vzroke te bolezni, kajti ni pojava brez vzroka.
Defetizem pomeni v bistvu neko vrenje in sicer vrenje, katero moramo smatrati za sovražno sedanjemu redu. Pomeni pa obenem tudi obup, zlasti revnih ljudskih plasti Vriva se jim pr-eipritanje, du je .zanje v takih razmerah, iki vladajo sedaj, rešitev nemogoča..
Glavni vzrok je velika krivica, ki vpije po maščevanju v nebo. Zaradi te krivice je večji del človeštva oropan svojih naravnih pravic na zemeljskih dobrinah. Zaradi te krivice gre preko množic poziv v boj proti kapitalizmu. Tako se namreč imenuje to izkorišča valno gospodarstvo.
Ljudske plasti tudi ne zaupajo nikomur več. Tudi to je bolezen. V stari!) dobrih časih ni bilo tega. Če je prihajala beseda od predpostavljenih, z!a,sti z vodilnih mesit, ji je ljudstvo verovalo. Zopet vprašanje, zaikaj ui več tako? Noben barometer ni tako občutljiv kakor ljudska duša. Torej, če ■nastane vsesplošno ljudsko nezaupanje, mora pač imeti svoj vzrok za to.
Vzrok je v tem, ker je vrednost človeka padla tako nizko, da ne igra nobene vloge več. 7 njegovo vrednostjo so padle tudi druge vrednote, brez katerih ni zdrave družbe. Zlasti pa je padel smisel za družino. Lahko rečemo, da je le še majhen korak, pa bo popolnoma razbita. In vendar je družina osnovna celica^ človeške družbe. Saj je vrelec človeštva. Ne le vrelec materialnih, ampak tudi duhovnih dobrin. V družini je zapopaden največ ji zaklad človeštva. Dobra družina, dober narod, dobro človeštvo. Družina je torej vzgojiteljica človeštva. Toda človeštvo je zavrglo to dobro in plemenito vzgojiteljico.
Odkod rešitev?
Človek mora spet postati krona stvarstva. Kako nas lepo uči o tem vera in Cerkev! Ravno božična doba nam to lepo predočuje. Iz ljubezni do človeka se rodi Rog kot človek in postane naš brat. Praznik sv. Treh kraljev opozarja človeštvo, kje je njegova zvezda vodnica, praznik sv. Družine pa nais vodi v poset k božji družini, da bi sc pri njej uasrkali tiste zvestobe do izpolnjevanja dolžnosti, tiste medsebojno skupnosti, zaupanja in požrtvovalnosti, brez katere ni isrečne družine.
Ali pa razume človeštvo ta nauk in klic? Videz je, da ne. Pravimo videz. Današnje družibine bolezni dokazujejo nasprotno. Ti pojavi niso n.ič drugega kolkor podzavestno hrepenenje po tem, da bi ljudje mogli postati ljudje, da bi se jim njihove naravne pravice vrnile. To je: postati hočejo krona stvarstva.
Realne delavske plače vedno
manjše
Razdobje
Mesečni eksistenčni minimum
za delavca
za delavsko družino
Povprečni
mesečni
nominalni
zaslužek
Povprečni mesečni realni zaslužek
za delavca samca
VII. 1914
54-08
XII. 1930
1931
1932
1933
1934
1935
1936
1937
1938 XI. 1939
2256
2120
1843
1621
1544
1599
1648
1776
1826
1558
1143	149	58
1137	148-7	57-8
1642	147-5	57-3
588	160	62-2
899	155	61
890	142	56
909	140	55
950	136-7	54
673	136-6	53
978	129	50
Da jo človek tako globoko padel, je vzrok v tem, ker ga je družba začela ocenjevati in ga še ocenjuje kot bitje, ki je le iz materije, Njegovo duhovnost je zavrgla. Zaradi tega je družabno razrušena njegova osebnost, zato nima družba do njega nobene obveznosti. Družba je človeka stiranizi-rala in ga zasužn jila. Dejansko je človek danes, ko se sklicujemo na krščansko kulturo, večji suženj kakor kdajkoli prej. To je posledica tako imenovanega individualizma buržuazi-je, na kateri je zgrajen kapitalizem. Popolna svoboda poedinega človeka. Toda svoboda samo za tiste, ki imajo v rokah kapital in oblast. To je svoboda, ki je zgrajena na materialističnem pojmovanju človeka. To je materialistično pojmovanje človeške družbe.
To pojmovanje so prevzeli tudi novi družbeni sistemi, ki so sicer nasprotni kapitalističnemu sistemu, a vendar so idejne osnove obdržali, to je materialistično podlago. Uče, da se mora po-edinec podvreči splošnosti, kar je tudi prav. Toda le v taki obliki, da je obenem varovana svoboda čioveške oseb-
nosti, torej tudi njegova duhovna plat. Če tega ni, potem je človek samo del celote in more torej eksistirati le v skupnosti in biti v njo vključen. Zaradi tega ne pomeni to pojmovanje rešitve človeka in z njim človeštva v tisti smeri, kakor želi, du bi namreč postulo kroma stvarstva. Dokler tega ni, ni rešitve. Ljudje sicer gredo za tem in on,im režimom, ker hrepene, da bi prišli iz .sedanjega _ težkega položaja in ker upajo na boljše razmere, četudi vedo, da imajo tudi ti režimi velike hibe.
Človek želi biti ikrona stvarstva. To se pravi: želi, da prizna družba njegov duhovni značaj in njegovo več-nostno vrednost. Tega na zunaj sicer ne zahteva s takim poudarkom, kot bi bilo treba, vendar podzavestno to čuti. Ve, da je kvarno, da bi imel človek rteomejeno oblast. Ve, da je skupnost temelj taki družbi, ki bi zadovoljila človeka v vseh njegovih potrebah — materialnih in duhovnih. Ve pa tudi, da mora vladati pravilno razmerje med poedincem in med celoto. To razmerje pa more obstojati le tedaj, če bo dru-
žba brezpogojno upoštevala človeka in se izoblikovala pod vidikom sociatno-etičnih naziranj, istočasno pa branila in ohranila značaj ter bitnost človeka.
Kdor premišlja o raznih družbenih pojavih našega časa, mora vedeti to, kar je tako razločno poudaril Berdia-jev, da inia namreč problem človeka prednost pred problemom družbe.
Kdor prizna to resnico, mora tudi preiskati, če ,so sredstva, ki jih nudijo odnosno uporabljajo osebe in režimi sedanjosti, dovol j na in če so v stanu, da rešijo ta problem. Da niso dovoljna in pruva. dokazuje obstoj takih družbenih bolezni, ki povzročajo vladajočimi družbenim krogom skrbi in preko katerih ne morejo iti. Če hočejo Veljati za zdravnike, morajo iti iskreno na delo. To bi pomenilo sicer prelom s sedanjostjo, vendar pa rešitev. Če ne bo radikalne sanacije, potem bo šla bolezen naprej. Kakšen je konec takih bolezni, uči zgodovina.
Tudi te bolezni dokazujejo, da imamo krščanski socialisti prav in da je naše gibunje zdravo in socialno.
nedogled. Delavci v tem pogledu napravijo, kar je mogoče, toda orni nimajo na trg in na tržne cene prav nobenega vpliva. Alko bi ga le malo imeli, bi bilo gotovo drugače. Kajti res je, da delavci v teh razmerah nimajo inič od zvišanih plač, oziroma so še na slabšem, ker nikoli toliko ne dolsežejo, kolikor je narasla draginja.
Vendar delavci ne morejo čakati, da bodo »odločilni« zavrli draginjo, kajti potem bi prav gotovo morali poginiti od lakote. Zato je naloga itn dolžnost predvsem gospodarskih činiteljev in državne oiblasti, da pravočasno pod-vzamejo vse potrebne mere in vsak neupravičen dvig cen življenjskih potrebščin v kali zatro. Ker pa tega ni in gotovo še dolgo ne bo, sc delavstvo mora boriti, da vsaj malo izboljša svoj gospodarski položaj.
Javna tajndst je, da so mnoga podjetja zvišala cone svojim izdelkom že mnogo prej, proden so zvišala delavske plače. Zvišanje delavskih plač za nekaj odstotkov jim je bilo te dobrodošlo sredstvo, da so opravičili dvig cen svojih izdelkov. Skratka, vsak je hotel pri tem nekaj zaslužiti in tudi je, le delavec naj bi bil zato, da bo drugim več ostalo, zadovoljen s svojo nizko plačo. Kajti ako on ne bo sitnaril za zvišanjem, draginja za pridobitne kroge ne bo tako občutna kakor je.
Že na anketi 5. decembra laini je zastopnik svobodnih strokovnih organizacij ugotovil, da delavstvo hoče samo živeti in je zadnje, ki bi kakor koli hotelo in moglo z draginjo špekulirati. Pa tudi to je naglasil, da so ukrepi proti draginji nezadostni, oziroma da so sami v precejšnji meri povzročili tako veliko draginjo.
Neizpodbitno je, da je v tem kompliciranem kapitalističnem gospodarskem sistemu
voditi zdravo državno gospodarsko politiko.	Joško Rozman.
V II rvatskem rudniku« od 29. decembra 1959 je znani statistik A. B. G rado priobčil zanimivo razpravo realnih delavskih plač zadnjih deset let. Iz tabele je razvidno, da je od leta 1950. dalje povprečna mesečna plača v stalnem padanju. Osnovo za podatke jemlje na podlagi mesečnega eksistenčnega minimuma za delavca samca in delavsko družino štirih članov (mož, žena in dva otroka) iz leta 1914. 'Luko pravi, da je znašal mesečni eksistenčni minimum za delavca sanica v juliju 1914 54.08 kron, za štiričlansko družino pa 142.46 krom. Povprečni me-
sečni zaslužek pa je istočasno znašal 86.50 kron. Iz te primerjave zaključuje, da je znašal povprečni mesečini realni zaslužek delavca samca 170 in delavske družine 64, kar se z drugimi besedami pravi, da je delavcu isamcu ostalo od njegovega zaslužka, da pokrije eksistenčni minimum 70% njegove plače — delavcu z družino pa zn pokritje družinskega minima zmanjkalo 54% od njegovega zaslužka.
Ker je pregled teh realnih plač izredno poučen in zanimiv, tabelo ipo-natisku jemo.
Kuj pove tabela? Da so povprečni mesečni realni zaslužki v stalnem upadanju. Luko je delavcu samcu v letu 1950. ostalo, da pokrije svoje potrebščine po eksistenčnem minimumu, 49 odstotkov od njegovega zaslužka im se je v letu 1953. tu položaj izboljšal, da mm je ostulo že 60%, (ki tedaj pa stalno pada, tako da doseže v letu 1959. že 129 oziroma mu ostane samo še 29 odstotkov njegove plače. Gospodarski položaj tega delavca se je v teli letih poslabšal — to je od 1930 do 1939 — za 20%, delavcu z družino pa za 14%.
Podatki za leto 1939. so vzeti v me-lsecu novembru. Znano je, da smo še v decembru zaznamovali precejšen porast cen in je tako povprečni mesečni realni zaslužek že znatno nižji.
Nekateri pravijo, da so borbe delavcev za višje plače brezplodne in du gredo visi poviški na račun nove draginje. Saj je to deloma res. doda vsi tisti, ki trdijo, da bi delavci ne smeli zahtevati višjih plač, naj povedo, kako bo delavec s številno družino izhajal. Pravijo, naj bi se delavci rajši borili proti draginji, du bi cene ne rastle v
_ št. 3 _ 1940
DELAVSKA PRAVICA
Str&koana fič foidla_______
Vzroki 11 dnevne rudarske stavke
Že v zadnji »Delavski pravici« sem obljubil, da bom objektiv,no pojasnil vzroke te rudarske stavke. Javnost je o itej staviki slišala morda vse mogoče, resnično in neresnično. Ker sem .zaposlen v največjem rudniku Trbov-Hje in sem sodeloval pri razgovorih za povišanje mezd, .poznam vse strani, tudi slabe strani TPD in delavstva ter vzroke, zakaj je do te stavke prišlo.
Delavske strokovne organizacije in II. rudarska skupina so v sporazumu z Delavsko zbornico 22. novembra 1939 na podlagi člena 26. kolektivnega dodatka, sklenjenega dne 31. maja 1939, vložile predlog za 15% zvišanje plač Omenjeni člen pravi: j-/Vko bi se za čas trajanja pogodbe draginjske razmere toliko spremenile, da se indeiks Na rodili o banke za cene na malo v Ljubljani zviša za 6 ali več točk, kakor je zinaišal na dam 1. junija 1939 (indeiks za maj 1939), ima vsaka pogodbena stranka pravico zahtevati pogajanja za revizijo te pogodbe. Ta pogajanja se morajo pričeli najkasneje v roku 14 dni po stavljeni zahtevi. Ako bi se pogajanja v roku 14 dni ne pričela ali se v roku nadaljnjih treh dni ne bi dosegel sporazum, je vsaka »godbenih strank upravičena, pogod-io odpovedati s 30 dnevnim rokom.
TPD pa je na spomenico predstavnikov delavstva odgovorila 30. novembra 1939 sledeče:
»Potrjujemo prejem Vaše vloge iz dne 22. t. m. ter obžalujemo, da ne moremo ugoditi Vašemu predlogu, da •se pričino pogajanja, kakor jih predvideva člen 26. koldktivue pogodbe z dne 31. ma j a 4939.
Ta člen izrecno določa kot merilo za spremembo draginjskih razmer indeks ceni n a drobno v Ljubljani, ki ga sestavlja in objavlja Narodna banka; številke indeksa mestnega statističnega urada ljubljanske občine, iki jih navajate v Vaši vlogi, se pa povsem razlikujejo od indeksa cen na drobno v Ljubljani, kakor ga objavlja Narodna banka v svojih periodičnih poročilih o razvoju našega gospodarstva. Ker ise ta poročila objavljajo šele po gotovem časovnem presledku, smo pripravljeni, da smatramo, da je nastopil primer iz člena 26. kolektivne pogodbe tudi takrat, ako nam (njegovo opravičenost dokažete z uradnim potrdilom Narodne banke.
Priznamo, da so cene življenjskim potrebščinam v naraščanju, vendar pa se pri presoji me sme izgubiti iz vida, da so se povečali tudi delavski zaslužki, ki so med najvišjimi v naši premogovni industriji in da je naša družba- povišala mezdne prejemke že junija meseca tekočega leta, dočim •sledijo druge industrijske panoge deloma teinu zgledu šele sedaj.
Apeliramo, da se točno držite obveznosti kolektivne pogodbe, tako kakor jih natančno izvršujemo in želimo izvrševati v bodoče tudi mi, zlasti ker smo pri večjem delu naših dobav (n. pr. železnice) vezani na daljšo dobo vnaprej na fiksne, današnjim proizvajalnim razmeram neodgovarja-joČe cene.«
Predstavniki rudarskih strokovnih organizacij pa so gornji dopis družbe držali v tajnosti zaradi mogočega razburjenja rudarskega delavstva, poleg tega so tudi vedeli, da bo v kratkem objavljen indeks Narodne banke, katerega bo morala družba upoštevati. Vedeli so pa tudi, da je draginja po-rastla od 31. maja do 30. novembra 1939 več kol za šest točk, kar je morala družiba tudi vedeti. Kljub temu ji je bilo treba la porast še dokazati.
Narodna banka je objavila okrog 8. decembra uradni indeks. Indeks je izkazoval skupno povišanje cen od novembra 1939 do novembra 1939 7.2%, povišanje cen življenjskim potrebščinam v tem času pa za 10.4% ali vzeto na podlagi zadnje pogodbe člena 26. za 8.2 točlce.
Ko je bil indeks Narodne banke objavljen, je TPD obvestila predstavnike delavstva, da sklicuje razpruvo za dne 12. decembra 1939. Vabljeni so bili vsi •sopodpisniki kolektivne pogodbe.
Razprava je bila v navzočnosti rudarske oblasti, družbe im delavstva in je trajala od 10 dopoldne do 4 popoldne. Na razpravi so zastopniki družbe imeli vise mogoče izgovore: da draginja mi toliko narastla; da ima družba svoje pogodbe za odjemi premoga blokirane do 15. maja t. 1. in še vise mogoče, tako da je bila razprava petkrat
prekinjena. Družiba je z obotavljanjem pristala na zvišanje 8% in 50 par liiž-nižjim kategorijam zaključno z 8% navzgor. Ta dodatek so podpisali vsi zastopniki organizacij, 11. rudarske skupine in Delavska zbornica za dobo do 31. ima j a t. 1. Ostal pa je pasus člena 26.: »Če se draginja zviša med tem časom za šest ali več točk veljavnega indeksa Narodne banke za mesec november 1939, pristopijo obe pogodbeni stranki k ponovnim razgovorom za zvišanje plač.
Zastopniki strokovnih organizacij so po razpravi sklenili sklicati shode za 17. december 1939, na katerih bi rudarjem poročali o rezultatu razprave.
Med tem časom pa so nekateri neodgovorni elementi začeli rudarjem dopovedovati, da je potrebno stopiti v stavko, češ da so cene življenjskim potrebščinam na podlagi časopisnih vesti porastle od zadnje pogodbe za 30—50%, TPD pa da je zvišala plače samo za 8%. Poudarjali so, da so za ta neuspeli odgovorni tudi zastopniki delavistva. Ker so 'bili rudarji že itak razburjeni, ni čuda, da so pričeli misliti na stavko in jo tudi izvedli. V revirju Trbovlje-I Lastnik iso ustavili delo v soboto 16. decembra ob 2 popoldne, to je bilo dan p red napovedanimi shodi, na katerih bi se podala poročila o razpravi. Oblast pa je te /že dovoljene shode za 17. december 1939 prepovedala z utemeljitvijo, da zaradi nezakonite stavke.
Razburjeni rudarji so se vseeno sestali in si iz svoje srede izvolili tako-zvane akcijske odbore, katere so pooblastili, da stavijo družbi ponovne zahteve. Poleg tega so sklenili, da odklanjajo 8% povišanje mezd, ker je za sedanjo draginjo prenizko.
S tem dejanjem je rudarsko delavstvo šlo preko uredbe o poravnalnem postopanju in še več. Odvrglo je vse zakonite zastopnike, ki bi se edini mogli z družbo pogajati. TPD je ponovne zahteve gladko odklonila. S tem so postale razmere vedno bolj napete Ta napetost se je kazala zlasti med ženskami, ki je ponekod prehajala kar v histerijo. Kar je razumljivo. Saj se jim je obljubovaio ponovno povišanje, katerega pa ni bilo.
Nastopila je oblast, tki je delala red in svarila delavstvo ter ga pozivala, da naj Lse povrne na delo in s teni vzpostavi zakonito stanje. Oblast je tudi uvidela, da so rudarji zelo razburjeni, mogoče celo nahujskani in je postopala obzirno, seveda samo na-pram onim, ki so bili mirni. Dočim je proti nekaterim nastopila ostro. V takem ozračju je bila usoda stavke zapečatena, zlalsti še, ko ji je javnost dela politično obeležje. Ne bom trdil, da ni v tej stavki pri razburjeni množici vplival ta ali oni, ki ni spadal med rudarje. Toda krivdo na. tem nosijo tudi drugi.
TPD je prvotno zahtevo zakonitih delavskih predstavnikov z odgovorom, ki sem ga navedel v začetku poročila, gladko odklonila, dočim je začela draginja občutno rasti že v oktobru in novembru minulega leta. Rudarsko delavstvo ni pri obravnavi dne 12. decembra 1939 za tu dva meiseca velikanskega skoka draginje, zlasti v teh revirjih, prav nič dobilo na povišanih mezdah. Družba ni hotela pri tej obravnavi nič slišati o teli mesecih. Dodatek kolektivnega dogovora se nanaša na povišanje teh 8% le od 1. decembra 1939. Družba vsekakor dolguje delavstvu v obliki draginje teh dveh mesecev nekaj nadomestka k narastli draginji. Narodna banka je uradno izkazala indeks za mesec november, ne pa za december v minulem letu. To ve visak rudar. Vse to je imelo svoj vpliv. Zato naj se družba ne čudi, da je prišlo do stavke.
Tudi oblast bi morala v takih skokih draginje
ukazati, da zvišajo podjetja generalno plače in sicer na podlagi uradno ugotovljenega porasta cen življenjskih potrebščin. Kajti najboljše orožje vsake oblasti proti nevolji je, da uravnava gospodarsko politiko tako, da do spo-rov ne pride. Ako je storjeno prvo in pravočasno, ni potrebna poznejša intervencija, ki duhove še bolj razburi. Ako ni močne intervencije od strani oblasti za preživljanje delavstva, 11111 110 preostane drugega, kakor da se samo sebi prepuščeno bori na terenu za boljši košček kruha. Samemu sebi so bili zdaj prepuščeni tudi rudarji
TPD. Lačnemu rudarju pa je težko reči komunist, če se mu njegova kiriv-du ne dokaže.
Rudarji so na zborovanju v sredo 27. decembra, biio jih je okrog 2000, sklenili, da gredo na delo. S tem so priznali del svoje napake. Tudi TPD naj jo prizna in sklene, da bo sedaj in v bodočo postopala z rudarji kot z delavci in enakopravnimi državljani. Ako bo vsak storil svojo dolžnost, upam, da v bodoče ne bo prišlo do razburjanja in divje stavke. Tudi oblast naj to upošteva. Na, vseh treh faktorjih je ležeče, — kolikor zavisi od rudarjev, veni, da ni zapreke —, da pride v bodoče do vzajemnega sožitju. Saj »mo drug drugemu potrebni v korist našega narodnega in državnega gospodarstva zlasti v teh razburkanih časih.
Ob isklepu teh mojih odkritih besed imam kot človek, ki že 28 let delam pri TPD, še to željo:
V	revirjih: Trbovlje in Hrastnik je bilo zaradi stavke odpuščenih 47 delavcev. Nad dve tretjini teh delavcev so družinski očetje, eden celo oče osmih nedorastlih otrok. Če smo grešili vsi, priznajmo vsak svoj greh in nupnko. Nikakor pa ne bodimo še v naprej maščevalni, kar bo v škodo le
Mezdno gibanje v podjetju Sever & Co. v Ljubljani je bilo na uradni poravnavi na mestnem magistratu dne 5. januarja uspešno zaključeno. Prav za prav se je v prejšnjih t el efo niških in osebnih razgovorih dosegel sporazum skoraj že v celoti. Na uradni razpravi v tem pogledu ni bilo posebnih težav.
Trd oreh je pa ustvarilo dejstvo, da je podjetje odpustilo tovarišico Pleško samo zaradi tega, ker se je organizirala. Ker je pripadnost k tej ali oni organizaciji naravna pravica vsakega delavca, pa tudi v zakonu o zaščiti delavcev mu je zajamčena, je napravila organizacija iz tega prvenstveno vprašanje, to je, da je zuhtevala, da se to vprašanje reši najprej in da preide obravnava šele nato k drugim točkam. Na dalje čaisa trajajoči razpravi se je končno dosegel sporazum. Kar se tiče mezd, so bile od 16. decembra 1939 dalje zvišane od 5 do 10 dinarjev na dan.
Ob priliki tega gibanju smo se nehote vprašali, zakuj so nekateri podjetniki tako nasprotni delavski strokovni organizaciji? Če zvedo, da se je delavstvo organiziralo, so kar nervozni in menijo, da imajo že celo revolucijo v podjetju.
Toda delavci delujo isto kakor podjetniki. Tudi ti ise organizirajo v Zvezi industrijcev. Pa se delavci zaradi toga prav nič ne razburjajo, ker se zavedajo, da imajo za to svoje vzroke.
Kakor je bilo že iz prejšnjih poročil razvidno, je moralo delavstvo v tovarni Remec & Co. na Duplici precej odločno nastopiti, ko je šlo za to, da bi vsaj nekoliko krilo nove stroške, ki jih je povzročila draginja, s povišanimi dohodki.. Ko je vložilo tozadevne predloge, je podjetje .sicer izjavilo, da razume položa j delavstva, da pa nima sredstev, da bi ugodilo njihovim zahtevam. S tem izgovorom je odbijalo predlog delavstva v celoti. Do sporazuma ni prišlo niti na dveh uradnih pogajanjih, kutere je »klicalo okra jno glavarstvo v Kamniku na prošnjo delavstva. Ko je bila 3. januarja 1940 končana zadnja razprava, je bil položaj zelo napet, delavstvo je bilo zelo razburjeno, tako da je trenutno ustavilo delo.
Šele nato, ko je .podjetje videlo, da gre za res, je postalo drugačno in dalo predloge, o katerih je biio mogoče razpravljati. Dogovorno je bila določena na dan 5. januarja ob 4 popoldne nova razprava v podjetju .samem.
Na tej razpravi, ki je bila mestoma zelo burna, je bil dosežen sporazum, po katerem dolbi delavstvo od 1. januarja 1. 1940 dalje naslednje doklade: vajenci 35 din, žemske 55 din, moški samci 65 din, moški oženjeni 80 din na štiri tedne. Te doklade se izplačujejo ob drugi mezdi v vsakem mesecu.
Razume se, da je delavstvo upravičeno do višjih draginjskih doklad,. Ker so se zastopniki delavstva prepričali, da podjetje skoraj gotovo ne bi preneslo višje obremenitve in se podjetje v celoti še ni moglo prilagoditi novim
vsem nam. Ako bomo vsi imeli dobro voljo in iskali kompromisno rešitev, jo bomo pri dobri volji Ln socialnem čutu gotovo našli. Če v bodoče tega ne bomo delali, se bo maščevalo nad nami samimi. 'Zlasti ne smerno v ljudeh ubiti zaupanja do oblasti im do gospodarstvenikov. Prav posebej pa ne do svoje ožje in širše domovine. Mogoče bo vprav kmalu potrel>ovala naše polne ljubezni. Torej ne ubijajte je v srcih rudarjev!
Še nekaj o sebi. Nekateri me hočejo diskreditirati zaradi tega, ker sem sodeloval v odboru. Pravijo, da to ne gre, ker sem sodeloval tudi pri pogajanjih za zvišanje plač pri TPD, sporazum podpisal in pa ker sem banski svetnik. Zaradi tega, da sem izgubil ugled pri TPD, pri strokovnih organizacijah in tudi pri oblasteh.
Mogoče je res nekaj na tem. Toda jaz sem v .prvi vrsti rudar. In kot talk imam tudi isvoje dolžnosti, pred vsem moralne, če sem. videl, da bi mogel rudarjem koristiti, je bila moja dolžnost, da sem jim jiomagal. Kdor tega ne razume, bo seveda vso zadevo drugače ocenjeval in slikal. Toda taki pojavi me prav nič ne razburjajo.
Prihodnjič pa nekaj samo za rudarje.	Križnik	Filip.
Take svoje vzroke imajo tudi delavci. Saj ne g're samo za plače., Delavska strokovna organizacija ima še druge naloge, zlasti da dvigne delajvce iz položaja garačev v stunje delavcev, to je da jih usposobi, da mor.ejo zastopati svoje koristi ko delavci, ne pa kot volji vlsakogar prepuščeni poedim-ci. Poleg tega se mora delavstvo tudi vzgajati.
Resno delavstvo ve, kakšen je položaj. Ve, du mora pridno in vefstno vršiti svoje delo, in ve, da je najbolj zdravo in naravno, da rešuje vsa vprašanju, ki izvirajo iz delovnega razmerja, sporazumno s podjetnikom, posebno se tega zaveda organizirano delavstvo. Če je pri podjetniku dobra volja, potem se more rešiti vsaka zadeva mirno in v olbojestranlsko zadovoljnost.
Na drugi strani se delavstvo zaveda, da je pravica do organiziranja temelj visemu njegovemu udejstvovanju. Če se 11111 ukine ali prepreči ta pravicu, je prizadet v svojem življenjskem soku. Zaradi tega brani delavstvo to pravico z vsemi sredstvi in jo mora braniti.
V	tem mezdnem gibanju je pokazalo delavstvo zgledno enotnost in resnost. Ve pa, da je šele v začetku ustvarjanja svoje organizacije in da bo potrebna tudi v bodoče enaku solidarnost in zvestoba, kakršno je pokazalo sedaj.
razmeram, so zaenkrat pristali na navedene draginjske doklade.
Ko bi bilo podjetje uvidevno, bi se mogla ta zadeva urediti že prej. Podjetje si mora biti na jasnem, da ne bo moglo delavstvo vedno upoštevati »težkega« stanja podjetja. To vprašanje bo moralo biti enkrat rešeno. Čim prej, tem bolje. Delavstvo prenaša to upoštevanje že peto leto. Bojimo se, da bo mera prej ali slej polna.
Edino razveseljivo točko v tem gibanju moramo poudariti, da je bilo delavstvo namreč složno, brez ozira na pripadnost organizacije. Osnovalo je osrednji odbor, ki je enotno vodil vise gibanje. S tem so bili prekrižani računi, če je kdo mislil, da bo mogel to ali ono organizacijo izrabljati proti ostalemu delavstvu. In prav je, da je bilo delavstvo enotno. Kadar gre za skupne delavske koristi, mora vse prevzeti zavest solidarnolsti.
K ugodni rešitvi tega gibanja je pa žeto pripomoglo okrajno glavarstvo t Kamniku, ki je zelo hitro sklicalo poravnalne obravnave in pod vodstvom podnačelniika g. Vadnjaila delalo na to. da bi prišlo do sporazuma in so bile na zadnji razpravi, četudi ni prišlo do končnega sporazuma, vendarle ustvarjene osnove za tak sporazum.
Okrajno glavarstvo v Kamniku bi moralo služiti za zgled v tem pogledu tudi drugim oblas.tvom.
Zahteva po svobodi se je že tako »a-ostrila, da se človek vedno bolj oddaljuje od predpogojev in pravega pojma svobode. — (Jacques Maritain.)
Delavstvo v borbi za svoje osnovne
pravice,
Gibanje na Duplici zaključeno
DELAVSKA PRAVICA
1940 — Št 3 — 3
Naredi)a o osnovanju glavnih uprav
Borz dela
I. januarju 1940 je stopila v veljavo naredim o reorganizaciji osrednjega vodstva za posredovanje dela. Nurodredim obsega -tele določbe:
Člen 1.
1. S 1. januarjem 1940 se ustanovijo v Belgradu, v Zagrebu in v Ljubljani Glavne uprave za posredovanje dela (tsikrajišano: Glavne uprave).
2. V pristojnost Glavnih uprav spadajo visi poidi osrednje uprave za njihovo področje.
3. Na čelu (.Jlavue uprave je upravnik. Upravnika postavlja .v Ljubljani in Zagrebu ban iz vrst višjili stroikov-nih državnih uli banovinskih uradnikov z visokošolsko izobrazbo. Upravnika Glavne uprave v Belgradu pa minister za socialno politiko in narodno zdravje. Upravnik (davne uprave je predsednik glavinega odbora in predsednik njegovega predsedstva.
4. V pristojinost upravnika Glavne uprave is pada jo visi posli upravnika osrednje uprave za dotičuo področje. Upravnik (davne uprave ima pravice in dolžnosti upravnika osred. uprave.
Člen 2.
1. Samoupravni organi Glav. uprav so glavni odlbori. Izvršilni odbor glavnega odboru je predsedstvo.
2. V pristojnost glavnega odboru spadajo visi posli iz pristojnosti centralnega odbora za dotično področje. V pristojnost predsedstva glavnega od-i>ora pa vsi posli iz pristojnosti predsedstva centralnega odboru zu dotično področje.
3. Glavni odbor je sestavljen v smislu S 38. uredbe- o pr oskrbovan ju delavcev (predsednik in po en predstav-uik delavcev uli nameščencev in delodajalcev). Prav tako predsedstvo.
Člen 3.
1. V pristojnost osrednje uprnve spadajo vsi pasli, ki so predvideni v pura,grafu 53. uredbe o presknbovanju nezu[>oslenih deluvcev, v kolikor se nanašajo na vso kraljevino, i.n posli, ki jih 1)0 poverilo predsedstvo osrednje uprave soglasno.
2. Predsedstvo sestavljajo predsednik osrednje uprave in ‘upravniki glavnih uprav. V pristojnost predsedstvu spada odobrenje proračuna in zaključnega računa osrednje uprave.
Člen 4.
Do nadaljnjega spadajo v pristojnost ministra za socialno politiko in narodno zdravje tudi za področje bana banovine Hrvaške in dravske banovine vsi posli, ki so po dolsedanjih predpisih uredbe o preskrbovanju brezposelnih spaduli v njegovo pristojnost in niso preneseni nu Glavne uprave.
Člen 5.
Od 1. januarja 1940 dalje morajo pristojni Okrožni uradi oddajati javnim Borzam dela neiiosredno prispevke za Borze dela. Od prispevkov se odbije: 5% za manipulativne stroške /a pobiranje prispevkov, katere obdrži Osrednji urad za zavarovanje delav-
cev; nato 7%> za Glavne uprave in 3% za osrednjo upravo v Belgradu.
2. Glavni upravi v Belgradu [pošiljajo določeni odstotek OUZD v Belgru-du, Novem Sadu, Subotici, Somboru, Petrovigradu, Nišu, Skoplju, Tuzli, Sarajevu in Banjaluki.
Glavnemu odboru v Zagrebu OUZD v Zagrebu, Osijeku, Sušaku, Dubrovniku, Splitu in Karlovcu.
Glavnemu odboru v Ljubljani OUZD v Ljubljani.
3. Javni Borzi delu v Belgrudu bodo nuikazovali predpisani odstotek OUZD v Belgradu, Nišu in Skoplju.
javni Borzi dela v N. Sudu OUZD v Novem Sudu, Somboru, Subotici in Petro vgradu.
Javni Borzi dela v Zagrebu OUZD v Zagrebu, Osijeku, Karlovcu in Su-šuku.
Javni Borzi dela v Sarajevu OUZD v Sarajevu, Tuzli in Banjaluki.
Javni Borzi dela v Ljubljani OUZD v Ljubljani.
Javni Borzi dela v Splitu OUZD v Splitu in Dubrovniku.
4. (davne uprave so dolržne otvoriti svoje račune pri Državni hipotekarni banki, odnosno pri njenih podružnicah ali pri banskih hranilnicah, o čemer morajo obvestiti pristojne organe SU-ZOR-a.
5. Proračun za leto 1930 ise podaljša za prvo 'šestmesečje leta 1940.
6. Izdatki za samoupravno in nadzorno sluižbo gredo v breme uprave, pod katero spadajo dotični organi.
Člen (>.
V	svrho obračuna rezervnega fonda in njegove razdelitve je osred. uprava dolžna, da skliče najkasneje do koncu januarja 1940 sejo predsedstva osrednje uprave.
2. Za kritje izdatkov zu organizacijo in vzdrževanje Glavnih uprav za prvih šest mesecev leta 1940. mora dati oisrednja uprava v breme rezervnega fonda Glavni upravi v Belgradu 400 tisoč dinarjev, v Zagrebu 300.000 din, v Ljubljani 100.000 din.
3. Zaključne račune za leto 1938. in I93<). odobrujejo Glavne uprave odnosno predsedstvo osrednje uprave.
4. Dokler ne bo osnovano predsedstvo glavnega odbora, ima predsednik pravico, da izdaja naredbe v zadevah ki spadajo v področje predsedstvu glavnih odborov.
5. Z dnem, ko ise osnujejo glavni odbori, prejneha delovanje centralnega odbora za posredovanje dela in njegovega predsedstva.
Toda, če gledamo na eni strani neizmerno množico ubogih, ki so zaradi raznih, od njih neodvisnih vzrokov v skrajni bedi, na drugi strani pa toliko drugih, ki se brez inere zabavajo in trošijo ogromne vsote za popolnoma nepotrebne reči, ne moremo, da ne bi z bolestjo izpovedali, da mnogi niti ne izpolnjujejo zares zapovedi pravičnosti, niti ne razumejo, kaj zahteva krščanska ljubezen v vsakdanjem življenju. — (Divini Redcmptoris.)
prazniti kcrzarec, ni fant. In dekle! Ako nima več fantov, ni dekle — je mevža — Marijina devica, ki je kar za med staro šaro.
In tako mladina dorašča — gre v življenje, in ker je bilo preje vse svobodno — denar, ljubezen, zakaj ne bi bilo to še kasneje — in tako imamo namesto srečnih družin, same ruševine — razbite družine, ki namesto, da bi si eden drugemu pomagali, eden drugega uničujejo in mučijo do smrti.
O,	ko bi zidovje moglo govoriti, kakšno strašno obtožbo bi izpovedalo o življenju sodobnih družin.
Namesto močnih, globokih, delovnih ljudi, dobivamo na vseh i>opriščih jav-nega in zasebnega udejstvovanja slabiče, duševno razrvane, moralno pokvarjene ljudi, ki niso sposobni življenja.
Človek se mora že itak vedno in vedno boriti proti svojim slabostim. Ako je slab, tej borbi ni kos.
Ali je res, da zn mladega človeka ni drugega razvedrila kot gostilna in ples? Ne! Dovolj je drugih stvari. Lepa knjiga, dramatika, šport in delavska kulturna društva.
Zato starši in vzgojitelji! Rešimo mladino pred propastjo. Ne dopustimo, da bi se nam uničevalo to, kar nam je najdražje.
Hočemo zdravo, ponosno in samozavestno delavsko mladino, ki bo na-
Celje
('eljski m ižanski pomočniki so po svoji organizaciji zahtevali od Združenja mizarlskih mojistrov povišanje prejemikov zaradi znanih razmer, ki že dokuj časa trajujo. Združenje kot predstavnik vseli mojstrov se sicer predloga otepava, vendar je nemogoče vztrajati pri trditvi, da v tej zadevi ne bo ničesar uredilo, izgovarjajoč se še s tem, da nekuteri mojstri, baje celo večina, so itak že povišali prejemke. In to za deset odstotkov. Predvsem je treba poveduti, da trditev glede povišanja ni resnična. Dosedaj vedo (pomočniki isaino za en primer, .kjer so jim plačo povišali. To je tvrdka Golob, ki je bila toliko uvidevna, da je brez kakršnih koli predhodnih zahtev povišala prejemke, za božič pa je izplačala še vsakemu pomočniku 100 din. Temu hvalevrednemu dejanju se do Sedaj ‘še ni pridružil noben mojster in tako so pomočniki upravičeni vztrajati pri svoji zahtevi, tki je: povišati prejemke primerno draginji in to tudi za nazaj. — Po primerih, katerih je že cela vrsta, da so uslužbenci prejeli večjo plačo, si ne moremo misliti, da bi bili samo mizarski mojstri tisti, ki tej socialni in upravičeni zahtevi ne bi takoj ustregli.
Stahovica
Spričo velikega porasta cen življenjskih potrebščin, so tudi lesni delavci Kamniške korporacije v Kamniku predložili predlog zu zvišanje plač. Vršile so se tri razprave, na katerih so delavci dokazovali upravičenost svojih zahtev. Podjetje pa je nudilo tako nizek povišek, da tegu ni bilo mogoče sprejeti. Na tretji razpravi se je končno dosegel sporazum, in sicer na ta način, da so se zvišale ume mezde samskim in poročenim delavcem brez otrok po 25 par, poročenim delavcem do dveh otrok po 35 par, poročenim delavcem z več kot tremi otroki pa po 50 pur na dosedan jo urno mezdo. Povišek je stopil v veljavo s
1.	decembrom 1939.
Poleg tega je bilo dogovorjeno, da se bodo upoštevale dosodunje razmere tudi pri cenah novih drvarskih pogodb, ki se bodo sklepale v prihodnjih mesecih z gozdnimi delavci.
Kranj
V	nedeljo, dne 14. t. m. ob 9. uri dopoldne bo seja vseh odborov im zaupnikov v običajnih organizacijskih prostorih. Prosimo, du se vsi zaupniki in odborniki zanesljivo udeleže seje, ker bomo razpravljali o važnih organizacijskih poslih. Torej vsi in točno!
—	Strokovna skupina delavstva in na-meščcnstva.
Planina pri Rakeku
Iz Notranjske se res bolj malo oglašamo v našem listu, zato pa več delamo. Dokaz strokovne sposobnosti naše skupine je de jstvo, du si je v kratkem času pridobila s pomočjo naše organizacije J SZ kakor s pomočjo agil-
rodu pa tudi svojemu stanu in staršem v čast in ponos. Zato, starši — vašo mladino v »Krščansko delavsko mladino«, v delavsko kulturno mladinsko organizacijo.
Hočemo veselo in zadovoljno delavsko mladino. — Ne opite z vinom in žganjem, marveč mladino, ki se bo zavedala svojega velikega poslanstva in bo šla vedrili lic res duhovno iu telesno dobro pripravljena, v svoje novo življenje.
To bi naj bilo naše delo v letošnjem letu, pa ne samo staršev in vzgojiteljev, marveč tudi mladine same.
nih obratnih zaupnikov več lepih uspehov za naše delavstvo. 'Inko smo v mesecu decembru dosegli 10 odstotni povišek na plače. Umevno je, da ta 10 odstotni povišek ne odgovarja današnji draginji, ali delavstvo je tudi uvidevno, ker upošteva, du ima tudi podjetje svoje finančne težkače. — S podjetjem smo imeli ruz1pravo tudi zaradi tolmačenja §§ 219. im 221. obrtnega zakona. V nekaj poganjajih smo tudi to rešili ugodno za delavce. Tukajšnja strokovna skmpina lesnih delavcev se najlepše zahvaljuje podjetju, kakor uradniškemu osebju za božično 100-diinarsko nagrado ki jo je podjetje vsakemu delavcu naklonilo za njegovo pridnost. I a socialni korak podjetnikov naj bi tudi drugi podjetniki na Notranjskem posnemali. — S tem delom je delavstvo uvidelo, kako potrebna mu je organizacija za njegov na-predek in za njegov življenjski obstoj. Spoznalo je, da je le v organizaciji njegova moč.
Zagorje
Vse članstvo naše skupine rudurslke-ga aipneničarskega delavstva vabimo, da se sigurno v polnem žtevilu udeleži članskega sestanku, ki bo v isoboto ob
4.	uri popoldne v profstorih gostilne g. Runcinger. Ker 1k) dnevni red zelo važen, naj se sestanka sleherni član udeleži, če le ni zaposlen. Sestanek bo ▼ soboto zaradi lega, iker je v nedelj« predvideno normalno delo. Na sestanku bosta poročala tov. Križnik iz Trbovelj in Rozman Jože iz Ljubljano.
Laško
Na večer 31. decembra je bil na poti od Laškega proti Maliču umorjen 17-letni delavec tekstilne tovarne v La-Skem. Naslednji dan so aretirali njegovega sodelavcu Fajfurju iz St. Le-nurtu. Pri zaslišanju je priznal, du je izvršil umor.
Iz okrajnega glavarstvu v Laškem h okrajnemu glavurstvu v Kočevje je premeščen pristav g. Šinkovec. Znan je i)o svoji strogi objektivnosti.
Kupujte pri tistih, ki oglašujejo v našem listu!
A ljubezen ne bo nikdar prava ljubezen, če ne bo vedno upoštevala pravičnosti. Apostol uči: »Kdor bližnjega ljubi, je postavo izpolnil..torej ljubezen, ki ne daje delavcu plače, ni ljubezen, ampak prazna beseda, le lažen videz ljubezni. Nikakor ne gre, da bi delavec moral sprejemati kot miloščino, kar mu pristoji po pravici, tudi se ni mogoče z malo miloščino izrabiti dolžnosti pravičnosti. Ljubezen in pravičnost nalagata dolžnosti, neredko glede iste reči, a pod različnim vidikom, in delavci so glede teh dolžnosti, ki jih imajo drugi do njih zaradi svoje časti po pravici zelo občutljivi. — (Divini Redemptoris.)
Quo vadiš — delavska mladina?
Slovenec« od 21. decembra 1. 1. piše »Roparski napad pri Vižmarjih«. Dva mlada 18 do 20letna brezposelna delavcu sta napadla trgovskega potnika J. Rakuna, ga oropala, pretepla iu nato zbežala. Rakun jima je, predno se je to zgodilo, še plačal za pijačo. Za hvaležnost — je bil oropan, pretepen in ostal nezavesten v snegu ob železniški progi v Vižmarjih.
In zopet. Zločin iz koristoljubja. V Laškem je mlad 20 leten delavec grede iz dela proti domu ustrelil in z nožem razmesaril svojega 16 letnega sodelavca — zato, da mu je oropal 14 dnevni zaslužek v znesku borih 223 din, da bi si kupil kolo in harmoniko.
Koliko takih in sličnih poročil smo čitali in vsak dan znova čitamo v našem dnevnem časopisju.
Quo vadiš — delavska mladina —? Kam gre tvoja^ pot o mladina? V zapore in poboljševalnice — v učilnice se večjih nesreč in zablod, ki nam kot narodu delajo sramoto in nečast.
Očetje in matere! Ali mora res da-
nes mlad fant in dekle na vsak ples
—	v gostilno, kino in drugo družbo, ki išče samo veselja, uživanja in brezplodnega razmetavanja denarja? Mnogo jih je, ki pravijo: »Naj bo vesel, saj drugega veselja itak nima. Kuj zato, če gre v gostilno ali na ples, saj smo bili tudi mi veseli, pa smo vendar zato danes pošteni in dobri ljudje.« Res je. Tudi veselje mora biti. Toda ali je to veselje, je to sreča, uko mlad fant celo noč popiva in je, ko se vrača proti domu, vsa cesta njegova —, ki razbija, kriči in bije s stoli, nožem in vsem, kar mu pride pod roko po svojih »prijateljih«. In dekle! Ali more v takem vzdušju rasti in do-rasti — bodoča žena, mati? Dvomim!
Le pojdimo v duhu po naši prelepi zemlji slovenski. Vse gostilne so polne, prepolne mladine, ki divje pije in pleše — se veseli in zabava in utaplja svoje gorje v vinu in žganju.
Nič ni škoda težko prisl uženega denarja, nič zdravja, še manj pa časti. Ne, kdor ne zna dobro potegniti in iz-
'J)6 milih krajih
41 — Št. 3 — 1944)
DELAVSKA PRAVICA
(HazgledL
Novoletni obračun.
Letošnji novoletni obračun o zunanjepolitičnih dogodkih je težek. Dogodki, ki leže za nami, so nam 'še preblizu, da ibi jih mogli popolnoma prav oceniti. V 'marsikatero stram zunanjepolitične zgodovine pretečenega leta na/m pogled še ni odprt, iker leži objektivna resnica še zakrita v diplomatskih aktih. Tudi je mnogo polpreteklih dogodkov, o katerih smo mogli slišati samo eno plat zvona in nam je druga .'bila zaprta. Še bolj skrivnosten in nejasen pa je pogled za naprej.
Usodna neodločnost Angležev.
Leto, ki je za nami, je bilo polno preobratov v zunanje političnih dogodkih. Pred letom dni sta angleška in francoska vlada vodili še politiko popuščanja in neodločnega pomirje-vanja. Italija je proglašala svoje zahteve v Sredozemlju. Španija pa je vodila zadnje boje državljanske vojne. za katero sta se skrivala dva sovražna si evropska tabora.
Z nenadnim zavzetjem Češko-Slova-ške sc je pričela nova doba, v kateri so se začeli šele jasno kazati obrisi dveh sovražnih taborov. Francija in Anglija sta vse dotlej1 v nejasnem obramb enem položaju puščali postojanko za postojanko v roke nasprotnikom. Obe državi sta proglasili — kot že večkrat — da so njune skupne meje ob Renu, toda pustili sta pasti brez boja Porenje. Pustili sta pasti svojo obrambne položaje, ki so bili zgrajeni tudi v Sudetskih gorah. Pustili sta iz svojega političnega vpliva postojanke v Španiji.
Zamujeni trenutki.
Konec popuščanju, konec dvoumni neodločnosti sta angleška in francoska .vlada napravili šele ob propadu Če-ško-Slovaške. Začne se novo, naglo diplomatsko delo v Varšavi in v Moskvi. ()ba, zapadna zaveznika sta šele tedaj začela z vso silo pripravljati obrambno zvezo proti rušilcem miru. Danes vsi vemo, da je bilo prepozno. Vladajoča režima tako v Angliji in Franciji sta bila vse dotlej gluJia za ogorčenje, ki ga je izražala opozicija v obeh državah im v drugih demokratskih državah proti politiki popuščanja in neodločnosti. Danes niikdo yeč ne dvomi, da bi bila pravočasna obrambna zveza protifašističnih držav preprečila splošno vojno. Tako pa je bila za ustvarjanje močne obrambne zveze prekasno. Pričela se je vojna in Poljska je padla na tla po enem mesecu.
Vojna obleganja.
Vojna Nemčije z Anglijo in Francijo pa se ni razvila z bliskovito vojno kot na Poljskem. Sicer z novimi, modernimi sredistvi se je razvila v star način oblegovalne vojrfke.
Na sunem leže armade zakopane v zemljo. Vsaka stran tiči za betonskimi obzidji in ena vojska oblega drugo, do poskusov prodreti čez ta obrambna obzidja pa ne pride. Francija in Anglija sta z naravnost bajnimi trdnja-
MALI OGLASI
'OSAMEZNA BESEDA 50 PAR
Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v
PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI.
Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas.
^“pravica
KRŠČANSKEGA 1) K LOV N K G A LJUDSTVA
l7.lui.la VHiik Četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — l'redn!fitvo in uprava Je v Ljubljani, Miklošičeva centa J2-I. — Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Ogluši po ceniku. - Telefon štev. 4S48. Številka pošt. čekovnega računa 14.1X10.
PoHaiuezna številka 1 din. Naročnina: Ja I meneč 4 diu, /.n četrt leta 10 din, za pni leta 3ir din, za vse leto 40 (lin. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 7ft din.
Urojuje in odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani l/.iia.p. zn konzorcij »Delavske pravice. Srečko J.iraer, Ljubljanft. Tiska /»družna liskama r. z. z o. z. v Ljubljani. T.vrševa is |7 (Maks Blejeo)
vami zaprli vso čr.to prav do morja. Če bi zapisali, da je na tej zapaclni fronti konec presenečenj, bi se to reklo, poslavljati nepotrebna ugibanja. Vendar pa je zelo verjetno, da je Nemčija glavno priliko za napad in prodor na zapadu že zamudila. Za vdor preko Belgije in Nizozemske se ni odločila. Medtem je odločna volja obeh držav, da žrtvujeta popolnoma vse za svojo obrambo, močno zrastla. Tudi obrambne naprave sta obe državi izdatno izpopolnili. Prodor skozi Švico bi bil danes verjetno še mnogo težji kot prve mesece. Vsekakor si je težko predstavljati, da bi tu prišlo do presenečenj, to je do napadov, na katero bi ena ali druga stran ne bila pripravljena.
Še manj je verjetno, da bi na teh delih fronte pričela napadati zapadna zaveznika. Njiju tehnična moč je naravnost ogromna, toda število vojakov je manjše in olje državi vodita vojno z željo, da žrtvujeta čim manj človeških življenj.
Pomorska Maginotova črta.
Vojna na morju in v zraku se je prve mesece močno razplamtela. Nemške podmornice so potapljale nenem-ška ladje na vseh delih morja. Nenadoma iso se pojavile tudi nove magnetsko mine. Letalski napadi pa niso zavzeli tistega obsega, -kot so ga mnogi napovedovali še prod pričetkom vojne. Napadi s stotinami letal naenkrat, uničevanje mest vsevprek so izostali. Napadalci morajo varčevati z letali, z municijo in ljudmi. Stroški za take napade so naravnost ogromni, uspehi pa tudi pri uspešnih napadih niso takim žrtvam primerni.
Po štirih mesecih vojne na morju in v izraku je Anglija pokazala presenetljivo obrambno moč. Nemški pod-mo miški napadi so pojenjali. Nemci so izgubili mnogo podmornic. Konec leta pa je Anglija še na morju napravila orjaško pomorsko »Maginotovo črto«. Položila je namreč v primerni razdalji od svoje obale nepretrgano, gosto mrežo minskega pasu, ki zapira dolltod sovražnim ladjam, podmornicam, navadnim minam in plavajočim magnetskim minam. Od severnih škotskih otokov do preliva med Anglijo in Francijo je napravljeno to minsko polje. Samo dvojna »vrata« so puščena, ena na severu za skandinavske ladje, druga vrata na jugu za dohod in odhod angleških in nizozemskih ladij. Močno pa so bile utrjene tudi angleške obalne obrambe j>roti zračnim napadom. Močno se piše po svetu, da pripravlja Nemčija silovite bliskovite zračne napade na Anglijo spomladi. Anglija pravi, da jo ne bo nič presenetilo.
Odločnost za vojno, želje po miru.
•Tako je vojna na zapadli obstala v nekakem modernem oblegovalnem stanju. Vprašanje nastane, ali ima Nemčija že veliko škodo zaradi »obleganja« in blokade? Nasprotniki Nemčije bi varali sami sebe, če bi si to že sedaj domišljali. Sedanji način vojskovanja je tudi Nemcem prihranil mnogo goriva in hrane, ki ga lahko pri takem načinu vojskovanja precej štedijo. Tudi dejstvo, da so proti vzhodu in jugovzhodu Nemčiji še odprta vrata je pomembno. Ne sme se podcenjevati dejstva, da je bilo sorazmerno precej zalog nakopičenih. Tudi notranjepolitično ni opaziti — kolikor so pri teh razmerah zunanja znamenja zanesljiva — resnih dalekosežnih težav.
Pri takeni oblegovalnem stanju vojskovanja si ni mogoče prav predstavljati konca vojni. Ali je pri sedanjem stanju razpleta vojne in vseh ostalih zunanjepolitičnih zapletljajcv mogoče upati na mir? Malo jih je, ki bi takemu upanju mogli dati vere. Ali bodo mogoče nepričakovani notranji pretresi tu in tam mogli na nagloma zaobrniti smer sedan jemu razvoju? Resnih znamenj za tak preobrat v bližnji bodočnosti ni. Zaikoni vztrajnosti — vztrajnosti pri dolgoletnih zamislih in pripravah, čeprav usodnih, negotovih in pogubonosinib — se tudi v zunanjepolitičnih razmerjih prav redko prelomijo.
Vzhod ni zaprt s trdnjavami.
Če si skušamo predstaviti bodoči razvoj in o njem ugibati, potem se nam zdi najverjetneje, da se morajo sile obleganega usmeriti tja, kjer ni nika-kib obrambnih linij, kjer ni obleganih
trdnjav iz jekla in betona. Za nadaljnjo vojno poplavo so odprta vrata proti severu in jugovzhodu. Ali se bo v te smeri obrnil vojni požar v tem letu? Iz številne literature zadnjih let in iz dokumentov objavljenih v zadnjem času je razvidtno, da Nemčija ne išče razširitve svojega »življenjskega prostora« proti zapadu, temveč na vzhod. Tudi zahteve po kolini j ah so bile bolj odsev notranjepolitičnih ob-zirov kot dokaz za resnično usmerjenost nemške politike po vrnitvi .kolonij. Zahteve po kolonijah so bile izrečene bolj mimogrede. Resnejše je trriba smatrati poudarek nemlšike politike zadnjih sedem let po razširitvi svojega »življenjskega prostora na vzhod. Zaradi tega skrbi, da se požar utegne razširiti na w.hod ali pa na sever, niso prazne. Tildi udarec na sever proti švedski in Norveški bi za Nemčijo ne bil brez pomena.
Ugibanja — polna skrbi.
Če se vojna razširi na skandinavske, države, je povsem verjetno, da bosta tem državam prišli z vso podporo na pomoč Anglija in Francija. In največ-ja gotovost je pri tem dana, da bo ob taki priliki takoj opustila svojo nevtralnost tudi Amerika. Ne samo načela demokracije, tudi švedsko jeklo bi pri tem igralo svojo vlogo. Ali pa bo vojna razširila svojo poplavo tudi na vzhod? Ali bo pri tem igrala prvo vlogo Nemčija, ali bo samo podprla Rusijo pri tem delu? Ali bo fronto na vzhodu odprla Anglija? Ali bo Rusija sploh voljna poseči v države Ob Črnem morju sedaj, ko je zadela ob Finski na težave, is katerimi verjetno ni računala? Ali pa ji bo ravno to narekovalo, da izvede svoje načrte na jugu, kjer lahko pokaže moč svoje vojne tehnike, ki za finska močvirja, jezera in gozdove ni uporabna? Kak-
šno bo razmerje Turčije in Italije, ako se Turčija zaplete v vojno? Kam se bo (xlločila Italija, da gotovo doseže svoje cilje, za katere je smotrno delala osemnajst let? Ali bodo dogodki Italijo oddaljili od Nemčije, ali pa bo razvoj spremenil odnošaje med Nemčijo in Rusijo? Ali je možnost, da se uresničijo stare zamisli atngleSkih konservativnih politikov, da se vse napetosti izdivjajo proti Rusiji in pri tem uredi Evropa sama? Kdaj pride pri tem do Obračuna mod evropskim i velesilami, ki na sedanjih »načelih« ne morejo živeti med seboj? Kaj bo pri vsaki izmed teh možnosti doživela slovenska zemlja?
Polno je ugibanj ob tem novoletnem obračunu mogočih. Med ugibanja pa ne spada misel, da se vojna na zapad le težko izdivja do svojega konca. Vojna na zapad je bila vedno zabeležena kot prvi udarec, ki naj potem omogoči drugi udarec tja. kjer so surovine zn industrijo in poljedelski proizvodi za zamenjavo ter vrata na Vzhod.
Srečna naključja.
Čeprav se danes pameten človek ne sme uda jati praznemu upanju, da sc ne bo vsa teža usodnih vprašan j rešila kar talko tjavendan po nekem srečnem naključju, so vendar vsaiknšne napovedi o bodočem razvoju le nejasna ugibanja. Zmešnjave in strahote, sredi katerih danes nemirno skrbimo za bodočnost, so le nesrečen zaključek strnjene vrste krivic, ki so se zadnjih dvajset let kopičile med narodi in nad delovnim ljudstvom. Neiskrenost mednarodnih odnošajev je danes prišla do tiste stopnje, ko je razdejanje in negotovost na vse strani vsakemu tako očitna. Večina je poprej smatrala temne napovedi le za posledico razburjenih živcev ali zlohotno rovarjenje.
Zveza papirniškega delavstva JSZ
na delu
Kakor se združujejo podjetja papirne stroke v Jugoslavi ji v kurtel, ki obstaja že dve leti, tako se tudi papirniško delavstvo za svoje človečanske in socialne pravice' združuje v svojo strokovno zvezo papirničarjev JSZ.
Podjetniki skušajo s kartelom najprej odpraviti medsebojno konkurenco, potem doseči enotne in čiin višje cene svojim izdelkom in tako tudi čim večje dobičke. Povsem razumljivo je, da je tudi za delavstvo glede zaposlitve dobro, če podjetja dobro uspevajo. Je pa za delavstvo poleg zaposlitve najvažnejše vprašanje višina zaslužka. To vprašanje pa se ne rešuje »poredno z dobrim stanjem podjetju, ampak se mora delavstvo za svoj življenjski standard brigati in boriti. Zato je pa potrebna organizacija, kjer delavstvo skupno nastopa za svoje pravice, kjer posameznik vključi svoje želje v celoto z vsemi prizadetimi. I,o tako je in bo delavska borba rodila uspehe. Vsak delavec in delavka mora nujno priti do takega mišljenja, če hočemo boljlšo bodočnost za delavski stan.
Skupine strokovne zveze papirničarjev JSZ so v vseh večjih podjetjih v Sloveniji vodilne, tako v Vevčah, Goričanah in Količevem. V tej zvezi so tudi papirničarji v Tržiču in te dni se organizira spet nova močna skupina v Posavju, kjer si je delavstvo želelo te organizacije že dalj časa. Pristopilo je že 105 članov in članic, ostali še pristopajo. Organizacija je podjetju že vložila predlog za zvišan je mezd, primerno draginji in ureditev še ncika-terili perečih zadev. Podjetje je solidno in smo prepričani, da bo mogoče z njim urediti sporazumno vse težnje delavstva, evemtuelno nastale spore in težave.
Vse skupine so v stalnih stikih in si medsebojno pomagajo z nasveti in potrebnim gradivom v delovnih in plačilnih razmerah. Delavstvo Združenih papirnic je v decembru 1939 zaključilo mezdno gibanje, ki ga je povzročil val draginje z lt odstotnim zvišanjem zalslužkov. Delavstvo pa se pripravlja na novo gibanje, s katerim hoče še na splošno popraviti mezde, ki so bile leta 1937. znižane za 7 odstotkov.
Na Količevem, kjer stoji papirnica industrijca Bonača, je delavstvo potom svoje skupine JSZ vložilo zahtete za 25 odstotno zvišanje mezd in za delno prekategorizacijo. Prvi razgovor je bil 8. t. ni. na Količevem. Rezultat še ni znan. Delavstvo v tej tovarni od leta 1955, ko je stopilo v organizacijo,
stalno napreduje in tudi delodajalec po prvem odporu leta 1935 sedaj organizacijo priznava. Tudi sedai delavstvo ne bo sprejelo maihne drobtinice, ampak je odločno, da doseže čim več, ker je napram nekaterim podjetjem še vedno slabo plačano. Za skupno delo te strokovne zveze obstoja odbor, se-stoječ iz zastopnikov vseh skupin, ki ima sejo vsake tri mesece, na kateri razpravlja o vseh težnjah papirničar-skega delavstva.
Tako ima papirniško delavstvo svoj strnjen krog v svoji zvezi. Potrebno je, da se ta krog še bolj razširi, da bo zbrano v njem čim več pop ir n iškega delavstva, ki bo po potrebi nastopilo tudi v skupnih nastopih pri mezdnih gibanjih itd. Zato pa je potrebno, da se organizacijska misel širi med 110-onganizirance. Delavska zavednost ne sme biti omejena na trenutne uspehe ali neuspehe, temveč mora postati trajna. V organizaciji je naša moč.
Strokovna šola
V	nedeljo 14. t. ni. bo v običajnih prostorih nadaljevanje predavanj. Pričetek ob 9. uri dopoldne. Vsi prizadeti bodite točni in prinesite s seboj naloge.
Kanin i k
V	nedeljo l-t. t. m. ob 9. uri bo članski sestanek kovinarjev tovarne »Titan« v gostilni pri Petru. Pozivamo vse člane in članice, da se sestanka polnoštevilno udeleži, ker bo zelo važen. — Ponovno smo opazili, da se članice ne udeležujejo sestankov, to pa najbrž zaradi napačnega mnenja, da so na sestankih nepotrebne in da so manjvredne od moškili članov. V resnici je pa, skoro bi rekli, obratno. Mnogokrat je pri članicah opaziti več zavednosti kot pri članih. (Imamo primere, da članice, ki same preživljajo petčlansko družino, redno plačujejo članarino, kar pri mnogih članih, ki so bolje situirani, tega ni.) Tudi se opaža, če je kaka druga prireditev, n. pr. tombola, veselica, politični shodi itd., da imajo delavci dovolj časa in denarja, za delavske sestanke, kjer gre za naš kruh in našo izobrazbo, je pa škoda za vsako uro. — Naj omenimo še, da so na sestankih vedno cnii in isti ljudje, manjkajo pa taki, ki so sestainkov najbolj potrebni. Seveda so tisti potem najhujši kritiki. Pripeljite s seboj tudi svoje neorganizirane sodelavce in sodelavke. — Odbor.