List
Tečaj XLI.


os
m

i
i
M
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1
po posti pa za celo leto 4 gold. GO kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
gold.

P
. • « » » ■» • .ifiijJ
ošiljaže '0Ů
V Ig ubij ani 24. januarja 1883.
O t> s e g : Najnovejše opazovanje šena pri prešicih na Francoskem
zd
• v
naše. (K
Gospodarske novice.
Popravljajte gozdna pota
Živ
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalj
Državno gospodarstvo za leto 1883
inorej
TehnI
in ži
poroci
881. {Dalj
Manifest princa Jeroma Napoleona
bpomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta
M n o g
novice.

dop
No
Gospodarske stvari.
Upajmo, da to preiskavanje zdravnikom
pravo pot
pokaže
Najnovejše opazovanje
pn
presiťih na
vražnico v našem gospodarstvu
ljivemu pripomočku zoper hudo so
Francoskem.
Šen
«
pri prešičih je pri nas razsč
leto za letom
se ne
prav
gozdna pota.
in mnogo prešičev je poginilo za njim.
bodemo motili, ako sodimo, da se naši kmetovalci tudi zanimajo za vsa zdravila, katera se poskušajo zoper to
Ker moram obilo po gozdih hoditi
»,*-^	~ A Cti.______ -lî t^i
znana so mi
gozdna pota. Po potu od Strane ali Št. Mihela na Na
nos šel sem uže večkrat. Ta
pot je večinoma zeló nag-
bolezen.
tej zadevi beremo sledeče:
Meseca decembra
minulega
leta došlo je znan-
stveni akademiji v Parizu poročilo učenjaka Pa-
steur-a iz Bollène, departementa Yaucluse, v katerem piše, da se je podal tje opazovat ono bolezen, ker razsajala je tam od leta do leta grozovitejše, ker poginilo je leta 1882. samo v rhonski dolini nad 20.000
prešičev.
Opazovanje pokazalo je :
. Da šen pri prešičih povzroči se po posebnem organizmu, po Mikrobe" (Bakterie), kateri se more iz-
njena, po nekaterih krajih tudi strma. Deževne plohe
so odnesle vso šuto in jo preorale, da so nastali <?lo-1/0ki jarki.
Na tem potu srečal sem čestokrat voznika, ko je peljal les za drva iz tam se nahajajočega gozdnega
dela.
rejati tudi zunaj živinskega telesa, kateri je pa tako majhen, da ga tudi pozoren opazovalec lahko prezre, biti in kaznovati občino
Vpreženo je bilo par volov. Naloženih kakih 5 srednje debelih bukev, pa samo na prednja kolesa, zadej se je vleklo po tléh; vkljub temu je bilo še eno prednje kolo zavrto.
Po enih krajih so voli težko vlekli, po drugih jih zopet gnalo.
spehanja molela sta ^jezike iz gobcev in pot
Eden druzega sta pa vedno pehala
je
koma tekel od
J
Želel
ki
sem trenutek sodnik
Najbolj je podobna ta

i k robe'u
onim kurje KOiere, cenje živme.
7
u i a ven tega
tudi
tudi podoba njena je podobna 8 ; loči pa se od nje tako veliko trpi in vendar se more le malo naložiti
po fizijologičnih lastnostih, še bolj pa še po veliko manji
potom
:iki so še v občinah
ipusti nezaslišano trpin-ozovi in drugo orodje
Tem od Vodic
velikosti. Kuretini ne škoduje nič; umori pa domače na Gol zajčke in ovce, ako se jim vcepi.
se te „Mikrobe" tudi najmanja pičica pa
A j • v «
ísnje
Col
5
e v bistriških, kneških,
ipavskih in drugih gozdih
šent-peterskih
se
Kako se kratkočasijo občani v lepem, brezsnežnem
nerazredjena (unverdunnt) vcepi živali, gotovo zboli in pogine in to prav tako , kakor prešič, kateri oboli
zimskem dnevu, je clem v večo vas.
Q
'J.
sam po nalezenji. Posebno nevarna je ta bolezen za žlahno belo pleme.
Opazovanje dr. Kleina v Londonu, razglašeno leta 1878., je popolna zmota.
Ko smo se prepričali, da se bolezen ne ponovi, poskušali smo tega zajedavca

azvidno iz sledečega : Neki dan pri cesti opazim cele trope fantov in
balincati". Imate li praznik? vprašam. Ne, se mi
i dela nimamo. In ravno v tistem
redko raztvorjenega
ži
valim vcepiti, in vsi taki prešiči so bolezen premagali.
Akoravno prav dobro vemo, da bode treba še
mož „
odgovori, a druzeg
kraji so gozdna in poljska pota tako v slabem stanu
gredó kolesa do pestá v blato.
Kam pridemo, ako se bodo koristna dela zanemarjala in ljudstvo z duhomornimi igrami se bavilo ! Lenoba je huda bolezen, in ako se polasti celega naroda
mora kmalu propasti, kajti
?
o.
daljnega opazovanja in poskušenj pri tej bolezni, .smo vendar
uže
danes trdno prepričani, da se bode uže prihodnjo spomlad potrdilo cepljenje s šenovo „bakterio" rešilno za prešičjerejce.
Lenega čaka strgan rokav, Palca beraška in prazen bokal

Državno gospodarstvo za leto 1883.
Skupne svote državnega proračuna za leto 1883. kažejo sledeče številke:
. Potrebščina.
vec ali manj
memo 1. 1882
gold.	gold.
Najviši dvor......4,650.000
Cesarjeva kabinetna pisarna . 70.515 + 280
Državni zbor...... 1,069.935 — 412.793
Državna sodnija..... 22.000
Ministerski svet..... 1.008.154— 40.056
Skupne državne potrebščine . 90,350.927 + 404.297 Ministerstvo notranjih zadev 18,105.292 + 574.527
„ za dež. brarnbo 8,707.312— 284.388
„ za nauk in bogo-
častje ....	18,136.145 + 353.260
„ za denarstvo	101,395.198 — 3,001.616
„ za trgovino . .	62,028.991 + 15,964.737
za poljedelstvo .	11,632.327 + 119.919
„ za pravosodje .	20,894.711 + 171.376
Najviši računski dvor . . . 157.000 + 2.000
Pokojnine....... 15,168.000+ 421.500
Državni dolg...... 120,251.818 — 7,281.495
Uprava državnega dolga . . 920.540 + 28.790
Skupaj . 491,881.215 + 6,160.264 II. Zaloga.
Ministerski svèt..... 685.780 —
Ministerstvo za notr. zadeve 1,022.632 + 72.259
„ za dež. brambo 217.618 + 181.618
„ za nauii in bogo-
častje ....	5,211.948 +	146.922
„ denarstvo . .	386,321.042 + 13,482.727
„ trgovino . . .	41,963.510+	2,143.000
„ poljedelstvo . .	10,771.121 +	168.595
;; pravosodje . .	656.486 —	13.204
Pokojnine..............56.790 +	2.460
Podpore in založbe ....	262.213 +	88.500
Državni dolg...... 11,765.888 + 463.992
Oskrbovanje državnega dolga	12.700
Prodajnina od neprimičnin .	149.500 —	3.500
Povrnena zgradbena predplača	1,121.482 +	1,121.482
Dohodki iz skupnega imetja	—	5,488.155
Skupaj . 460,218.810 + 12,063.017 Primanjkljej se kaže tedaj za 31.662.405 gold.
primeri z lanskim letom je potrebščina veča za 6*16 milijonov, zaloga veča za 12*062 milijonov in primanjkljej je manji za 5 903 milijonov. — Te številke kažejo
podobo državnega gospodarstva v velikih obrisih; da se pa prav mogle presoditi vse svote, morale bi se razložiti na drobno.
ščeni živinozdravniki zadovoliti samo s tem, kar bi jim živinorejci plačevali za zdravniško pomoč, kedar jo zahtevajo. V zadnjem slučaji bi se težko oglasilo zadostno
število prosilcev, in bi jim tudi deželna oblastnija ne
smela lahko nakazati bivališča, kar se vendar vsikakor namerava.
Ako bi se živinozdravniki namestili gosto, bi jim zaslužek težko donašal toliko, da bi mogli primerno shajati; če bi se pa namestili menj gosto, bi se pa sedanja potreba po pomnoženji živinozdravniškega osobja ne odstranila.
Diplomiran živinozdravnik bo moral misliti na svoj obstanek, bodi-si, da ozdravlja uže sam za-se, bodi-si, da je uradno nameščen. Sedanja plača 600 gld. ne zadostuje c. kr. okrajnim živinozdravnikom za najsilnejše potrebščine, in napoteni so še na postranske zaslužke, katere tudi dobivajo v popotninah, vožninah itd., kedar
izvršujejo službena naročila. Razun postavnih pristojbiu pa jim zdravljenje po deželi daje prav malo dohodkov
in vzrok temu je oddaljenost. Na oddaljene kraje kličejo živinozdravnika redko kdaj, namreč v naj več i sili. Živinorejcu, ki se dandanes bori za sam svoj obstanek, se tudi ne more za zlo jemati, ako skuša ogibati se, dokler moč, stroškov, kateri njegove moči presegajo. Samo za eno od okrajnega glavarstva do posestnika, ki biva na meji okraja, storjeno pot živino-zdravnikovo mora danes plačati kmet 10 do 15 gold., svota, za katero se more imeti v glavnem mestu posvetovanje najbolj slovečega profesorja, in tako se ni čuditi, ako pogine marsikatero živinče kot žrtva varčnosti. Živinozdravnike na kmetih napotiti na to, kar zaslužijo z zdravljenjem, pomeni tedaj toliko, kakor za naprej odpovedati se jim Ako tedaj deželni zbor hoče pomnožiti število živinozdravnikov, moral bo žrtvovati tudi v to potrebni denar.
Ako se hoče, da služi živinozdravniško osobje tudi
manj premožnemu živinorejcu, tedaj mora njihova pomoč biti primerna sredstvom kmetovim, in v sili mora biti urno tam, kjer ga potrebujejo. Ker pa nikakor ne
bo
mogoče

ustanoviti toliko c. kr. živinozdravniških
služeb , da bi bila po ena na vsako ali vsako drugo štirjaško miljo, zato bo treba seči po manj dragem osobji, namreč po takem, katero stanuje blizo živinorejcev, katero je izučeno v najpotrebnejšem, in katero se more dobiti za cenó odškodnino; to osobje pa bi bilo ravno ono, katero si mali kmetovalec želi: zdravniški kovači.
Zdravniški kovač, toliko izučen , kakor zdravniški kovači c. k. armade po dokončanem dveletnem poduku,
stanoval bi v vasi živinorejca ali prav blizo njega, držal bi se svojega rokodelstva, tedaj bi se nahajal zmiraj doma, peš bi prišel, kamor bi bil poklican, in bi tedaj ne bil drag. On bi vedel presoditi nevarnost in sam pomagal, v sili pa tudi mogel poklicati diplomiranega živinozdravnika; on bi, v bližini bivajoč, zmiraj poznal živino okolice, pa tudi njene bolezni, in mali kmetovalec obrnil bi se do njega veliko rajši, kakor pa do imenitnega gospoda z očali in v rokovicah, kakor hitro, se ve da, bi imel kovač potrebne vednosti.
Izpeljava postave o obrambi in zatiranji nalezljivih živinskih bolezen dandanes nikakor ni izgledna. Po-zbora brez povikšanja dotičnih stroškov pomnožiti šte- znamo kraje, v katerih nastaja redno vrančni prisad pri
Živinoreja in živinozdravnistvo nase.
(Konec.)
Ali je mogoče, po sklepu nižeavstrijskega deželnega
vilo diplomiranih deželnih živinozdravnikov, pokazala bo prešičih, in samo po sebi je razumljivo, da tam
i
prihodnost in mi uže zdaj dvomimo, da bi to imelo kaj se ta bolezen prikaže pri enem prešiči, poginejo
kjer vsi,
povoljnega vspeha.
kolikor jih ima posestnik tam. Pravijo, da se skoraj
Ako bi se namreč hotelo pomnožiti število živino-	nič ne zgodi, da bi se zabranila ta nezgoda, zdravnikov, ne da bi se zvikšali stroški, tedaj bi se Ako prav tu in tam posamezni živinorejec pod-morale ali sedanje plače živinozdravnikov znižati in s	vzame poskušnjo razkuženja, vendar to popolnem opusté prihranjenimi denarji plačevati novoustanovljeni, kar bi	njegovi sosedje in večidel koj zopet denejo druge prese težko dalo izpeljati, ali bi se pa morali novoname-	šiče v okužene svinjake. Ker pa nepopolno razkuženje
nič ne pomaga ter se vsled tega kužna bolezen v
enem tehtal je žive vage
kil ali nad 44 starih centov in
ali dveh letih tudi tam zopet prikaže, kjer se je raz- je veljal 1130 gld., drugi par tehtal je 2050 kil ali nad
kuževalo, nastala je vraža, da razkuževanje tako in
36'/
a
centa in je veljal 912 gold.
Voli bili so po 6 Va
tako ne pomaga nič in zato polagoma tudi vse razku-	let stari in so se pitali 13 mesecev, večidel z rezanco
ževanje popolnem opuščajo. Pravijo, da še o nazna-	in ječmenom pa suho krmo. Prodala sta jih dva mala
nilu do župana, katero zaukazuje §. 15. postave od 29.	ogerska kmetovalca, kupil pa jih jena dunajskem živin
februarij
1880
ni celó več govorjenja. In pravijo, skem trgu dobro znani Schwarz.
icui uaiija i- -IUUW. , ni tuiv t o^ '	JfA ' -\J^
da župan ravno tako malo naznani kaj politični oblast
*ko kaj izvé o taki bolezni.
Zdravniški kovač vasi, iz stare šole, pravijo, da se
WWW
nm
ne zmeni za nič , in tako tudi okrajni živinozdravnik
oddalj
svoje
milj
nič ne izvé in tako tudi nje
gova redna poročila do deželne oblastnije ne omenjajo ničesar. Nasledek tega pa je, da se, kakor omenjeno, kuga vsako leto ponavlja in vrednosti vničuje, katere so v skupni svoti grozovite. Ako bi nam gledé opuščenih naznanil pri županih kdo hotel kazati na omenjeno postavo iu na kazenske nasledke (§. 44 žuga z denarno
kaznijo do 300 gold, ali z zaporom do dveh mesecev),
. da ima na kmetih dandanes še
Tehnično
projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
4
To poročilo je glavnemu odbora za obdelovanje močvirja predložil
Ivan pl. P o d h a g s k y, uradno pooblaščen civilen inženir.
XV
(Dalje.)
Jo mi sel j ski kanal.
Ta
?
morali bi ga zavrniti, botrinja" odločilni in merodaj
yy
pogreša še tudi razum
?
ni vpliv, večidel pa se bi bilo mogoče, v kolikor
adeva župa
Nimamo
ršitev te postave pričakovati
namena,
ko
o
toda tudi sami sebe
2530 metrov dolgi jarek ima enake lastnosti
kakor poprej popisani grabni.
Spodnja zemlja pa leži žalibog kacih 900 metrov na dolgo tako globoko, da je ni mogoče doseči. Vendar se bode vse to zemljišče izsušilo, ko bode najviša voda Ljubljanice znižana.
nočemo vědoma slepiti. Okrajni živinozdravnik, kater ima štiri ure hoda na izhodno
sti
svojega bivališča
ali se vdeležit raztelesenja, ne more ob enem zaukazati v kraji, štiri ure oddalj
XVI. Curnov kan ai
ledat smrkovega konj
Ta kanal je prav za prav neko nadaljevanje Iške
in imel
se tudi po njej imenovati. Obvirje Iske se
nem na zahodni strani razkuženje, podučevati, kako se razprostira daleč proti jugu med Krimom in Mokriško
ima izvršiti, ter nadzorovati ali skrbeti, da se reči.
ničiti, pokončajo pred njegovimi očrni.
ka
tere se im
Da bi tako ravnal , kakor se v teoriji misli, treba mu
goro; od tam pridejo velike mase najviše vode, manjše vode pa popolnem zginejo v nasipnini, ki je nakopičena med Igom in Tomišljem, in se potem skorej gotovo zo-
je osobja, k
mu pomaga
katero je pa tudi pri- pet pokažejo na dan v močvirskih jarkih, ki ležé proti
merno izučeno in izurjeno v tej stroki in tudi prevzame severu, posebno v
evem Grabnu, v Ložici in v
en del odgovornosti.
Kakor se opazuje v vseh delih upr
službo
Farjevcu.
Tudi dobiva
skorej gotovo
vir Ižice pri Studencu
vanja gotovo
po
uvedeno razvrstenje, tako je svojo vodo iz obvirja Iške.
tega tudi treba gledé osobj ti Z El živinozdravniški posel
lz teh razlogov držimo se misli,
m pomnožen j
o dež dosegel, k i
bi
it lj
i se s primer-dravniških k o v a-
m
k
prej
pa bilo to mogoče s pomnoženj
Pri tacih razmerah tedaj ni misliti, da bi se določila množina najplitvejše in največe vode.
Istina pa je, da je ob času plitve vode v Iški struga Curnovega kanala pod mostom, ležečim na cesti od sv. Ivana do Bresta, popolnem suha, med tem, ko po hudem
števila okrajnih živinozdravnikov.
Mi temu nimamo dostavljati druzega, kakor to, se z ozirom na naše razmere in na velikoletne skušnj
da
deževanji profil tega kanala
najviše
vode ne more ob-
s temi načeli popolnem vjemamo , in se naša ljubljanska podkovska šola
želim
da
držati, tako, da se voda razlije čez sosednje močvirje.
Pri tolikanj nejasnih razmerah odtoka ne morem misliti, da bi predlagano izkopanje, oziroma poglobo-
zdaj celó zapu- čenje kanalov struge, bilo kaj deiinitivnega, kajti vedno
ščena
itéra so vtemeljena v
kmalu zopet přestrojila po onih načelih, je še dvomljivo, bode li novi, sicer mnogo veči profil
_	«i	m	. - M	m	m	.	^	\	Y	\	_	__!
toječi razpravi, in kater
kanala
in njegov povikšani
se strinjajo po vsem z onimi načeli, katera so podlaga dalje speljati.
Sploh
zamogel najvišo vodo pa bilo za ta najskrajneji slu-
osnovi za šolo, izdelana po bogatih in dobro vtrjenih čaj vedno še mogoče, povekšati odtočni profil.
pokoj
dr
Tan. Bleiw
priloženem podolžnem profilu je narisano poglo-bočenje kanala do nad poprej omenjenega mosta, kjer je ob enem tudi meja
novice.
m ta
Dr
in mlekarska sola na Koroškem.
vitez EJelman, predsednik znanil je v zadnji seji gla\
' D
kmetijske družbe
i odbora one
koroške, nč
družbe, da hoče njegov sin Franc uže to spomlad svoja
posestva „Pih
it
Marienhof" pri Celovcu osnovati
gledna gospodarstva s podučevanjem v kmetijstvu
in mlekarstv
Morebiti se s to naredbo vendar tudi
za kranjsko deželo pokaže pot, da dospemo tudi uže enkrat do dolgo pričakovane kmetijske šole.
močvirskega okraja; vendar se mora še naprej gor kopati, na kar sem se tudi v proračunu stroškov oziral. Sedanjih mostov pa nisem v poštev jemal.
Prvi omenjeni most ima zidane opore in je na vrhu lesen; zraven je treba omeniti, da spušča njegov profil premalo vode naprej, ker je preozek in zato najviša voda Iške stopi na obeh stranéh čez cesto.
Drugi, zidani in obokani most je pa uže poškodovan in ravno tako preozek za odpeljavo najviše vode.
Tretji most^stoji samo na neki poljski poti, četrti
pa na cesti v
Crno
vas. Zadnji ima zidane opore in
Voli velikani.
Dne 17. decembra preteklega leta je bilo kupljenih
je dovelj širok za odtok.
Ker mi je gospod predsednik si. odbora za obdelovanje močvirja izrekel željo, da bi pri priliki druzega merjenja pregledal tudi Iško, in sicer z namenom, ko
v Dunajskem Novem mestu dva para volov. En par bi morebiti mogoče bilo, tudi tukaj s primernimi stav-

bami zmanjšati nevarnost najviše vode na močvirji, sem
vstregel tej želji in dovoljujem si o tem sledeče omeniti:
Dolina Iške je v zgornjem koncu jako ozka, leži med dvema pogorjema in ima precej hud pad, katerega porabijo vodne stavbe, kjer je le mogoče. V spodnjem koncu se dolina razširi in pokrivajo jo rodovitne njive in travniki.
V zgornjem koncu se nahaja le eno mesto, kjer bi se zamogla zidati vodua zapornica, a tudi ta kraj ni posebno ugoden, ker je za njim ležeča dolina premalo izbočena.
Situacija, podolžni profil in dotični počezni profili so projektu pridjani.
Ker imamo tli dvojno nalogo, namreč
1)	zmanjšati najvišo vodo, ki pridere po Curnovem
kanalu na močvirje, in
2)	ustaviti prodovje,
zato je treba projektirati stavbo, ki je temu primerna.
Tedaj predlagam, da bi se naredila na poprej omenjenem mestu vodna zapornica, kakoršno so v novejšem času zidali v Aglsboden na Tirolskem.
Ta jéz čez dolino naj bi bil v prvem času visok 9 metrov, pozneje pa bi se povikšal na 15 metrov.
(Dalje prihodnjič.)
Spomini
na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881.
Spisuje Jos. Levi čni k.
(DaJje.)
Z dozdaj navedenim vendar popis zgodovine bazilike sv. Klemena še ni dovršen. Dolga stoletja mislilo se je kot neovrženo, da je ravno popisana cerkev prav tista, o kateri sta pisala sv. Avguštin in sv. Leo,
in v kateri je pridigo val sv. G-r eg or. Leta 1858. naleteli pa so po naključji v predcerkvišči na staro , z zemljo pokrito zidovje, kar je dalo povod natančnejšim preiskavanjem. Opat irskega dominikanskega samostana, kateri je prizidan baziliki ob njeni desni strani, dal je, podpiran od sv. očeta Pija IX. in drugih milodarcev, globokejše kopati in preiskovati ta sled. Deset let po prvi najdbi (tedaj 1. 1868.) znašali so res stroški teh
preiskav uže 75.000 frankov; toda vspeh ni bil plačan
previsoko: najdenje velike in popolne podzemelj ske bazilike bil je znameniti sad teh stroškov.
In zdaj lahko se je razvozljala zastavica. Spodnja ta cerkev tedaj je ona bazilika, ki je bila zidana v četrtem krščanskem stoletji; ona, o kateri so govorili v svojih spisih zgor imenovani papeži in cerkveni učeniki.
Leta 1084. bil je v bojih nemškega cesarja Henrika IV. proti papežu Gregoriju VII. strahovito razdjan celi mestni oddelek okoli sv. Klemena. Brezdvomno zadela je ta osoda tudi baziliko. Namestil pa, da bi bili odstranili zasipe in izkopali častitljivo svetišče iz raz-valinske pláže, spoznal je papež Paškal II. za bolje, da je bolj znamenitnejši lišp, altar in marmeljnasto ograjo z ambonima vred pobral iz njega, dal njegove prostore noter do vrha s sipo popolnoma zasuti, vrh njega pa zidati v nekoliko manjših razmerah čisto novo baziliko, v katero je dal postaviti zgor omenjeni altar in marmeljnasto ograjo.
Spodnja cerkev, pet metrov pod marmeljnim tlakom na vrhu sedanje stoječa, predstavlja se obiskovalcu kot popolna bazilika starodavnih krščanskih časov. Škoda in škoda, da sem za njo (kakor za marsikaj druzega znamenitega) prepozno izvedel, in toraj mi ni bila sreča, da bi se bil podal v njo, ter jo ogledal. Pravijo,
da so stene čez in čez prenapolnjene s slikarijami. Njihova vrednost je velika za zgodovino cerkve, kakor tudi za umetnijo ; se ve, da je različna tudi po starosti. Strokovnjaki menijo, da bi utegnile biti nekatere slikarije za 800 let starejše od drugih. Predstavljajo báje cele dogodbe (legende) , o katerih bolj natančno pisati mi ne dopušča čas. Le to naj še povem, da v tej d olj ni baziliki počiva truplo slovečega slovanskega apostola sv. Cirila.
Zdaj naj prestopim še nekoliko k popisu o slovesnostih tri dnevnice. Kako je bazilika sv. Klemena lepa uže sama na sebi, povedal sem uže. K temu pridružilo pa se je bilo še mnogo umetnih rok, da bi svetišče za tridnevnico po mogočnosti prekrasno nakitile in okinčale. Od vrhne srede obokov, ki se razpeujajo med gosto postavljenimi stebri (kateri baziliko ločijo v tri ladije), visela so umetno vbrana in vravnaua ter za krajem skoz in skoz s širokimi zlatimi portami obšita (obrobljena) rudeča zagrinjala, kakor se kaj enacega vidi, na pr. pri oknih imenitnih dvoran, kedar so okin-čane za kake posebne slovesnosti ali veselice; ali pa, kakor se vidijo na pr. po katedralnih cerkvah škofovi sedeži obdani s preprogami. Zastala so ta kakih 5—6 metrov dolga zagrinjala med vsakima dvema stebroma na vsaki strani iz dveh oddelkov; spodnja oddelka bila sta pri dnu k stebroma tako pripeta, da je dohajati mogla svitloba tudi iz stranskih ladij. Nemogoče je z besedo povedati natančno, kako svečani obraz so dala ta zagrinjala srednji cerkveni ladiji. Tudi vsi marmelj-nasti stebri so bili po vsi svoji visokosti gosto (spiralno, to je na sveder) oviti s širokimi pozlačenimi portami. Vrh tega je visel še od osredka vsacega zgor omenjenih obokov, t. j. med vsakima dvema stebroma velik svečnik (luster), po vsaki strani bazilike njih 10, skupaj
toraj 20. — Na obrobku (Gesimms), ki opasuje nad ste-brovjem bazilike srednjo ladijo njeno okoli in okoli, pa je stala sveča pri sveči. Trudil sem se, da bi jih bil preštel; pričel sem večkrat, pa — ni šlo. Njih število utegnilo je preseči tisoč. Tudi po vrhu starodavne korove ograje sredi bazilike nataknjenih je bilo mnogo sveč, debelih, kakor so navadno velikonočne (krstne) po naših cerkvah. V zadnjem koncu polokroglega presve-tišča, uže gori pod obokom, pa je bila vravnana velika okrogla tabla z zeló širokim zlatim okvirom. V sredi naslikan je bil na prestolu sedeč papež Hadri-
jan II., njemu ob podnožji pa sliki klečijočih slovanskih apostolov ssv. Cirila in Metoda; to pa menda v spomin, ker sta bila ta sveta brata po imenovanem papežu posvečena škofoma ter dana za nadpastirja Mo-ravanom in drugim slovenskim narodom. Razprostrti roki Hadrijanovi nad glavama ssv. apostolov dajali ste tej misli gotovost. Omenjeno naj bo tudi še to, da je bila srednja ladija bazilike obdana med stebrovjem s kaka dva metra visoko ograjo tako, da razun slovanskih romarjev ni mogel nihče v njo. Tedaj smo bili na lepem prostoru in nihče nas ni mogel motiti ali pa nadlegovati. Ostalo ljudstvo je moglo priti le v stransko ladijo na evangeljski strani, in vdeleževati se ondi naše
tridnevnice.
Ko smo ob 8. uri vstopili v baziliko, vgledali vse zgor opisane olepšave ter videli vžgane vse sveče po svetišči, navdale so mojega duha čutja, katerih popisati pero ni zmožno. Ko je pa zdajci za tem levo v s ki metropolit in mil. gospod nadškof Sembratovič pričel opravljati med sijajnim duhovskim spremstvom in v dragocenih cerkvenih opravah slovesno sv. mašo po slovansko-rutenskem obredu ter se je oglasilo
pevstvo rutensko, je bilo z mojo pobožnostjo in molitvijo pri kraji; razun če je gospod Bog vzel moje navdušenje in občudovanje za molitev. Lepo, da, prekrasno
je bilo petje na sv. Petra praznik v Vatikanski bazi- natančneja razjasnila daje tudi trgovinska in obrtna
liki
toda
slabejše ni bilo petje rutensko, in kakor zbornica v Ljubljani,
reči
razvada, da imam
je moja navada, ali morda bolj o posebnih in nenavadnih prilikah knjižico v rokah, godilo se je tudi ta dan pri sv. Kle
prerad noticno
menu, in vpisal sem koj med
obredom besede
*oi!íiésit* Mivarí
»
na
Vse je tu tako prelepo , da sem zadovoljen, če bo v nebesih tako". Sv. obrei, kakor se je opravljal tančno popisati ne vtrpim list in sv. evar
Manifest princa Jeroma Napoleona.
toliko omenim, da sta se 7. evangelij pela na ambonih, pridigoval pa je ta dan sufrag. škof Sembratovič v rusinskem
Omenili smo v
zadnjih „Novicah"
najnovejih dogo
jeziku
Božj
služba trajala je, da po pravici povem
precej dolgo, in ne vem, kako bi bfli zadovoljni z njo nekateri, ki koprnijo po vpeljavi slovanskega mašnega obreda tudi pri nas. Brž ko ne prepustili bi „hojo k sv. maši" drugim. (Prosim za zamero, če imam morda
predolg jezik.)
deb v Parizu vsled smrti Gambettove. Stranke sedanji republiki sovražne začele so se gibati in prvi tak javni korak je manifest princa Napoleona, kateri se glasi
tako-le :
Mojim državljanom!
Francoska hira. Nekateri onih.
trpé, se
g
ibljejo
Večini naroda se studi. Brez zaupauja v sedanjost vi Proti sklepu sv. obreda opravljal je mig. gospod deti je, da čakajo prihodnosti, kakoršno jim samo mo
metropolit več slovesnih molitev: za sv. očeta papež
žati sklep podati more. Izvršilna oblast
oslablj
za s) ljáke mojih
itlega cesarja ř
Jožefa in še za druge ve- nezmožna in brez moči
zbornicah po
se vod
?
pevstvo pa je odgovarjalo na to s pesmijo v stvo in volja. Na vrhu stoječa stranka zatajuje svoja
a!" lastna načela, samo da išče zadovoljenja najmanj žlahnih
Spominih" uže navedeno : „Mnogaja let
Ob koncu vsake teh molitev ponavljala se je prelepa starodavna pesem.
bazi-
Zbo
so neizmerno razcepljene, nazadnjaki
zmerni in radikalci vrstili so se v vladanji. Spodletelo je vsim. Obetala se Vam je republika, katera bo rane liki sv. Klemena namesto pri nas navadnih klopi ver- celila in uvedla prenaredbe. Lažnjive obljube! Navzoči
Kakor po drugih rimskih cerkvah, so tudi v
nikom le mali stoliči na razpolaganje. Ker sem bil bolj ste danes pri vednih krizah , katere so v škodo načel med prvimi prišel v baziliko, dobil sem tudi jaz svo- niku države, ministrom in zbornicama. Skušnje parla
jega, in izvolil si prostor vkraj k
Pevstvo je imelo mentarne republike, katere so storjene v teku dvanaj
na epistelski stranji blizo presvetišča svojo posebno ga- stih let, so popolne
Vlade nimate nobene! Napaka
lerijo sem njegove
bilo mi je nekako ravno nasproti; toraj mogel
je v vstavi, katera deželo v oblast dá vsem senatorj
5
da
smem reči: čarobne glasove
na
in poslancem
preteklosti se je grešilo. Čemu dalj
tančno slišati, opazovati in občudovati. Povem naj pa grešiti namesto učiti se iz dosedanjih grehov? Armada
(kako
. 1869
po navadi pravimo : memogredé), da kar sem
podlaga naše moči in varnosti, izročena je predrznosti
v dunajski pravoslavni cerkvi opazovati priliko nepoklicanih mož. Deset let uže čivkajo o njenem pre to sem vnovič našel v baziliki sv. Klemena v stroji, pa po vsem poskušanji, ki spodkopava vojaškega
imel,
Rimu, namreč: da imajo cerkveni napevi naših severnih duh
zmerom iščejo nove novaške postave. Up
ne národni, ampak, da se taceg
po
bratov
služim : modernizir
našega slavnega rajnega Gregorja Riharja. Mehki
o
ubila je svoje zaupanje. Uradniki so sužnji najzani
zeló veliko enakost z onimi krnejših volilnih koristi. Deželo vzdržavati se ne pravi
jo oskrbovati. Sodnijski stan
kateremu žuga zguba
sa-
(mol) glasovi vpleteni so le tu in tam vmes, da njim mostojnosti, dan za dnem zgublja s svojo varnostjo tudi sledeči krepki (dur) glasovi potem toliko bolj povzdig- zavest svojega poklica. Naši denarji so zapravlj
nejo in navdušijo čutj
srce.
Davki, obteževalno
slabo razdelj
so v taki nemar
Ako sem tu memogredé v misel vzel rajnega (od nosti, da zavirajo
napredek. Pač res je laj
po
nekaterih neolikancev še po njegovi smrti sramotenega) sojila najemati, kakor vpeljati prenaredbe. Stroški se
Gr. Riharja in nekako enakost njegovih
enih kom- množé brez vzroka. Prvi pogoji javnega kredita se pre
pozicij z onimi naših slovanskih bratov na severu, hotel
zirajo
Vseh družbinskih stanov poprijela se je dobič
sem mu s tem skazati čast kot svojemu nekdanjemu kaželjnost, ki dostikrat le zavoljo tega ostane brez kazni učitelju. Slab namreč učenec, ki kaj tacega ne stori.
»
sklepu naj še povem , da je med sv. obredom Začasni dolg je tako
ker imajo njeni pričetniki visoke gospode za tovariše
astel, da naš kredit pri prvem
hodil med romarji po baziliki čast. gosp. redovnik (Do- vdarcu pride v miuikanec) ter nam delil v spomin podobice, ki so v
arnost. Dasir
so davki silno
ssv.
pomanjšani obliki kazale sliko papeža Hadrijana in apostolov Cirila in Metoda, ki je kinčala, kakor sem zgor omenil, zadnji konec presvetišča. Cast. gg. duhov-
liki, vendar ni nobenega ravnotežja v državnem pro računu.
Vera
ki jo ljuto brezboštvo napada
je bi
var
st\
In vendar je to visoko sredstvo vsake omikane
niki dobivali so v zakristiji še nekoliko veče take po- družbe lajše varovati, kakor vsako dru
ako se po
dobe v dar in spomin
(Dal. prih.)
šteno spolnuje konkordat, kar nam edino zamore dati
Socijalna vprašanja, ki so vprašanja ob-
cerkv
mir.
*
bode
1883.
stanka za našo demokracijo, v kateri mora politična enakost povzročiti boljšo razdelitev bremen na korist mnogoštevilnejših in bolj ubožnih vrst ljudstva, se za-
Mednarodna električna razstava na Dunaji se tajujejo. Opušča se celo premišljevati jih. Tem vpra
Mnogovrstne novice.
dan avgusta t. 1. odprla in bo do 31. oktobra šanjem nasproti, ki se nam vsilujejo, ne napredujemo
trpela.
Oglasila se morajo do
marca 1883. temveč se jim umikujemo. Naša trgovina je s tem
da
leta vodstvenemu odboru mednarodue električne razstave smo se odpovedali pogodbam od leta i860., pogodbam
na Dunaji (Wallfischgasse
a.)
bode odbor naznanil, koliko prostora more vsakemu raz- do\
poslati. Do 1. maja katerim se imamo zahvaliti za naše blagostanj
oško
in koristi povživalcev in trgovine žrtvov
stavljavcu dati. Prostor je brezplačen. Stvari se smejo Naša vnanja politika ni mož-beseda nasproti slabejim
uže
junija 1883. v razstavo poslati, do 15. julija pa
Tunisu služila je osebnim dobičkanjam
mora vse razstavljeno biti. Oglasilne pole se dobé in nam nič zasedanje one dežele; ona je bojazljiva
koristi
ne-
delavna v Egiptu, kjer je pomenljivega varovati na korist Francoske. Ne more se potovati po vnanjih deželah brez hude žalosti. Naša nekdaj tako velika Francoska je danes brez prijatelja in brez veljave. Najbolj dobrohotni se ne zmenijo za njo, kar je mučnejše kot sovraštvo, in vendar bi imela močna Francoska svoje gotovo mesto med svetom. Vnanjim državam nasproti pridobili si bomo zapet veljavo samo s tem, da se domá
zopet okrepčamo. Položaj ta pa izvira iz odpovedi na načelo suverenitete ljudstva. Dokler ljudstvo ne bode izreklo svoje volje, tako dolgo Francoska ne pride
k moči.
Dedič Napoleona I. in Napoleona III. sem jaz edini živi mož, v čegar imenu je združenih 7 milijonov in 300.000 glasov. Od smrti sina cesarjevega nisem se vtikal v politiko. Poskušnje, katera se je delala, nisem hotel motiti in čakal sem tužen tako dolgo, da so mi dogodbe dale besedo. Molčanje moje bil je domoljub izraz spoštovanja mojega za mir dežele. Moje vedenje, moje mišljenje, moje namere so se namenoma zatajevale. Nemo odgovarjal sem z zaničevanjem onim . ki so skušali ščuvati sinove zoper očeta. Zaničljivo in brezvspešno prizadevanje! Prisiljen sem bil mladini srcem zaukazati molčanje, ker me je razsrdilo ščuvanje. Sara sem hotel nasproti stati svojim nasprotnikom. Sinovi moji so še nevedni v politiki. Naravni red nakazuje jim prostor za menoj in zvesti bodo ostali prâvim Napoleonskim načelom. Govorilo se je o odpovedi, toda iz tega ne bode nič. Ako se ima več dolžnosti kot pravic, tedaj pomeni odpoved — begunstvo od prapora. Taki dogovori , tako nasprotno pripoznanje je morebiti pristojno za prince, kateri mislijo, da imajo pravice vzvišene nad voljo dežele.
Napoleoni, izvoljenci in služabniki ljudstva, ne morejo tako postopati. Dve načeli vzdržujete svet: ono, katero dopušča pravico vzvišeno nad voljo ljudstva, in ono, katero prvi vir vse pravice v to suvêreniteto polaga. Vsa čast deželam, v katerih ste ti dve načeli zedinjeni. Na Francoskem tega ni. Zastopniki preteklosti se odločno odbijajo. Nikakoršne dvoumnosti! Ni mogoča poravnava med pristaši bele zastave, edinim znamenjem hiše Burbonske! Različnosti mišljenja med pristaši suverenitete ljudstvo ni nespravljivo nasprotstvo. Napoleonidi zagovarjajo neposredno suvêreniteto ljudstva. To pravilo zapustilo je mnogo republikanov samo iz strahu pred glasovanjem ljudstva. Kar je ljudsko glasovanje ustanovilo, to more zopet le ljudsko glasovanje vpeljati. Jaz ne zastopam stranke, temveč reč in načelo. To je reč vseh, morebiti še bolj kot moja. To načelo ie pravica ljudstva, izbrati si svojega načelnika. Kdor to pravico taji, napada suvêreniteto ljudstva. Vlada razpade, toda tako velika ljudovlada, kakor je naša, ne more se dalje izogibati sili, avtoritêto zopet djati v veljavo. To čutilo živi v ljudstvu. To je pokazalo pri osmerem ljudskem glasovanji v letih 1800, 1802, 1804,
1815, 1848, 1851, 1852 in 1870. Francozi, spominjajte
se sledečih besedi Napoleona I.: „Vse, kar se zgodi brez ljudstva, je nepravno.	Napoleon."
Z Dunaja 22. januarija. — Cesar se je povrnil iz
Ogerskega na Dunaj, kjer je bival precéj dolgo; vsled tega prihoda pričelo se bode bolj živahno gibanje v tukajšnjem političnem pa tudi družbinskem življenji viših krogov. Potovanje cesarjeviča na Goriško je za zdaj odloženo, kakor se verjetno naglaša, zato, ker je po-vodenj zadnjih mesecev napravila toliko nesreče po raznih naših deželah. — Tudi o potovanji cesarice na An-
gleško menda iz enakega vzroka ni čuti nič več. —
Jutri večer doide sem ruski minister vnanjih zadev, Giers, gredé iz Laškega, kjer je bival dva meseca. Pisarilo se bode mnogo o njegovem bivanji, gotovo več kakor zasluži; vsekako bo tukaj sprejet in spremljan z največo prijaznostjo in pozornostjo, kar je samo po
sebi razumljivo pri tako veljavnem državniku, toliko
bolj pa še pri znanih ne ravno prijateljskih razmerah med državo našo in rusko.
Državni zbor zboruje za zdaj po dvakrat na teden,
pa vkljub nepomenljivemu dnevnemu redu bila je seja preteklega petka precéj viharna. Najprej spustil je dr-Sturm s pretvezo vprašanja do Groholskega kot predsednika onega odseka, kateremu je bil izročen znani Wurmbrandov predlog o nemškem državnem jeziku, vso svojo nemško-pemsko jezo zoper privoljeno česko šolo na Dunaji trikrat kričaje „die deutsche Hauptstadt Wien" (nemško glavno mesto Dunaj), med glasnim smehom desnice; domišljeval si je hudournik (Sturm)y da bo res s kričanjem degradiral avstrijsko glavno mesto Dunaj v nemško, ali pa da bo s kričanjem prenaredil dejanske statistične razmere dunajske in
uničil 240.000 tukaj bivajočih Čehov in tisuče druzih tukaj bivajočih Nenemcev, Poljakov, Slovencev, Francozov;, Lahov itd.
Še huji vihar pa je nastal, ko je pri prvem branji vladinih davkarskih postav začel Plener obirati denarnega ministra Dunaje v s k ega. Govoril je po svoji navadi koj celo uro in dokazoval pogubnost postav, nepremišljenost in neusmiljenost vlade in trdil, da so bili predlogi prejšnje vlade na vse strani boljši. Tudi je očital ministru, da tihotapsko pokriva to postavo z drugo in tako je šlo brez konca in kraja, da ni ostala ne nitka cela ne na postavah in ne na ministru. — Na to pa Dunajevski —' tudi ne ravno slabe volje — odgovarja spretno in ojstro, posebno izraz tihotapstva vrne Plenerju z vprašanjem : „da vendar menda Plener ni rabil te besede z ozirom na svoje volilce". To je pa Plenerja tako zapeklo , da je kasneje v rečnem popravku kar zacvilil s protestom , in časniki trdijo , da hoče vsled tega jutri iz tega napraviti enak škandal, kakor svoj čas zoper Pražaka, ko so hoteli, da se mu dá „klic k redu" zarad izraza „Gesetzesubertreter". — V petek vtemeljevati ima clr. Matuš svoj predlog o razdelitvi trgovinskih zbornic, in tu se pričakuje zopet hud vriš. ker se tolmači tudi to za kos razrušenja „neminljivih ustavoverskih trdnjav", volilnega reda. — Več o
tem drugi teden.
Iz Gorice 14. jan. (Izv. dop.) (Konec.) Kakor se
vidi, je občni zbor „Sloge" obravnaval važne predmete v duševnem , narodnem in gmotnem oziru. „Slogo" so imeli po pravici za mrtvo , ker ni zadnji čas nič delovala. Zato so se ji pa prašanja nakopičila, katera so večinoma ne samo potrebna dejanske rešitve, ampak tudi taka. da jih ni brez posebne škode mogoče več odlašati. Kolikor je bilo torej bolj čudno, da so nekateri ne samo „Slogo", ampak v obče enaka društva kot brezpotrebna proglašali in gledé na to roke križem držali," toliko nujnejše je zdaj, da sc novi društveni odbor naloženega mu dela nemudoma poprime in ga z vstraj-nostjo izvršuje. V lastnosti in voljo novega odbora tudi zaupamo, da bo po svoji moči deloval. Da pa ne bo mogel vplivati, kakor bi odbor sam hotel, in kakor bi mu bilo želeti, to je tudi le pregotovo; vendar o tem o priliki. Žalostno pa je, da politični plitveži iz naše srede po svoji kratkovidnosti domači stvari škodujejo s tem, da vsako našo namero uže naprej, veliko pred porodom, po širokem svetu razglašajo in tako še drugače zmerne in merne možé druge narodnosti vznemirjajo.
Ravno o predlogih, ki so bili na občnem zboru „Sloge"
na dnevnem redu, so ti modri politiki, na pr. v „Tribune" in po domačih časnikih uatanko komentirali „obsežnost" in imenitnost dotičnih predlogov. To so „N. fr. Presse" in tetka „Triester Zeitung" , potem pa go-
vene knjige najrajše od nekdaj v tej knjigarni kupuje. Rodoljubi naj dajo temu knjigarju razumeti, da bodo ljudstvo drugače podučili, ako bo tiskal list, ki je namenjen, Slovence sramotiti, njih narodnost žaliti in ita-
riški, zadnjič opisani novi laški list slastno pobrali, po lijansko narodnost proti Slovencem vznemirjati in šču
svoje pojasnili in po stari navadi proti nam obrnil ! Goriški „Corriere" uže opominja naše mestno starešinstvo, da naj bode pozorno na naše delovanje, zlasti pa
vati. V Gorici so še drugi knjigarji, ki so tudi Slovencem pravični in enako pošteni trgovci. To načelo raz-tegoimo na vso kupčijo in obrtnijo; potem bomo videli,
na otročje vrte, za katere bo treba še le denarja nabi- kdo bo pamětněji. Poglejmo na Česko, kjer so enake
agitacije veliko koristile; če se prav organiziramo, bo
rati. Italijauski lisjak je lani rekel v „Indipendeute",
da ni treba v politiki razglašati namer, pač pa tiho de- enak pomoček tudi pri nas dobre nasledite imel. Torej lovati. Tako tudi Italijani delujejo, in po tej poti so pozor do časa!
nam primorska mesta spravili pod svojo oblast. Sapienti
pauca!
Ko
se
mi tega načela držali
Škofje Loke 22. jan.
Žalostno novico Vam
po listih in v imam danes poročati. Ravno smo pokopali truplo gosp. dejanji, bi več storili, in bi se nam sovražnik ne obo- Ivana Koširja, deželne sodni je svetovalca v pokoji,
roževal tako močno proti vsaki nameri
uže naprej
povsod znanega vrlega uarodnjaka , ki je 19. dne t. m.
Danes je privrelo k posvečenju novega škofa obilo tukaj umrl še le 61 let star. Rojen je bil v Loki, služ-
Ijudstva iz goriške okolice v našo prvostolnico
ki je
bila prenapolnjena.
ÍWiiOV* V UCVL^ ^M^IU^V, XXi. J
ŠKofu Zornu so se te dni duhov
boval na več krajih, slednjič bil okrajni sodnik v Trebnjem , kjer je slovel kot posebno izveden pravosodec in
niki poklonili z darili, ustno in pisano besedo v obili narodnjak, ki je še celó o najbolj nevarnih časih očitno
men.
Gorice 21. januarija.
goriški list „Corriere" je začel intenzivno šču
kazal svoje narodno prepričanje. Podpiral je vedno slo Kakor je bilo videti venska društva in časnike in ljudstvo vnemal za narod-
Ko je
nost ter spodbujal k vztrajnosti in zavednosti.
naprej
vati proti Slovencem. Ta list je nastal iz opozicije proti stopil v pokoj, izvolil si je svoje rojstno mesto Loko za
v avstrijskem, pomir- bivališče in tukaj bil med naipridnejšimi udi čitalnice.
namen,
da bi drug list ne oživel
ljivem zmislu. Zato se oglaša tudi proti slovenskim na- Poleti se je bil pri kopanji prehladil in nakopal si bo-
merain. Vnovič imenuje Slovence goriškega mesta
lezen,
„goste", Slovence iz okolice in pa
ki ga je sledujič pobrala.
rodoljube, ki hočejo sijajen, rakev z veuci obsuta
Pogreb
in na grobu
njegov bil je so mu čital-
za narod kaj storiti in pravičnega doseči, pa „pa u sla- nični pevci zapeli dve nagrobnici; obilna vdeležba je viste". Vreduištvo, v Gorici dobro tudi Slovencem po- pokazala, da je tega možaka vsa Loka nerada zgubila.
2uano , samo v resnici gostoljubnost goriških meščanov Res, škoda zá-nj! Lahka mu zemljica in večen spomin!
na škodo pravici in miru
zlorabi, hoče
Slovence , njih
Bizavika.
Na Svečnice dan 2. februarja ima
potrebe in razmere soditi in razgovarjati, dasi čisto nič čitalnica v Bizaviku svoj 10. občni zbor popoludne ob
Povabljeni so vsi društveniki narodne čitalnice.
slovenskega jezika ne pozna, ampak vso modrost o slo-
un.
veuskem gibanji ali negibanji še le po
drugih
virih za-
jemlje, pa največ iz „Triester Zeitung", kakor to tetko
Iz Ljubljane. („Napoleon
reče
itd.
u
Odbor.
ta pesem o „Hi
izrečno navaja. „Corrierovo" vredništvo je takoj zašle- riji oživljeni" prišla je te dni marsikateremu rodoljubu
diio, da nameravajo tukajšnji Slovenci potreben otročji slovenskemu živo na misel, ko se je imé „Napoleon vrtič napraviti, in uže opominja mestne očete na ne- zopet razlegalo po vsi Evropi in še dalje. Bo li vendar
varnost, ki bi vsled tega italijanski narodnosti pretila?!! tudi našim merodajnim krogom prišlo na misel, kako
se ni raznesla dobro novica, da hočejo Slovenci tudi je — ne ustanovil, ampak oživil našo Ilirijo,
je
tu posojilnico osnovati, uže opominja svojce, da naj se to posebno
v
očigled
irredentovskim"
dogodbam
jam na
podvižejo za enako osnovo. Prej je bilo vse tiho o tem. Primorskem? Se bo li našel vitez junaški, ki v obrambo Gorici pa morajo biti pravi „špiceljni" , ki zasledu- države zakliče: Ilirija vstan'!
! i_ __ cn	---	1 -1-	(Knez Ernest Windischgràtz), naš državni po
jejo vsak korak, ki ga Slovenci storé, in vsako besedo,
katero premišljeno ali nepremišljeno izustijo. Ti ova- slanec, ki uže boleha od zadnje jeseni, biva zdaj, ka duhi raznašajo potem vse to z lažmi in presukavanjem kor čujemo, v Benedkah in zdravje njegovo se boljša,
hvala Bogu, vendar pa potrebuje še milejšega podnebja
v judovske „irre(ieutovske" nemške in italijanske liste
na Dunaj in v Trst.
Znano je

da
»
Triester Zeitung" vse, kar je slo
zajemlje „Cor
vansko, sovraži in obrekuje; od tod pa riere" goriški s povelikavnikom svoje novico o nas.
in miru. — Upamo, da prav kmalu moremo poročati o popolnem ozdravljenji našega obče ljubljenega in časte-nega poslanca.
Iz
(Kranjsko obrtnijsko društvo) poklonilo se je pre-tega pa se vidi, kako bi morali Slovenci previdni- biti v tekli teden gosp. deželnemu predsedniku Winklerju svojih javnih dopisih in poročilih. Najbolj žalostno pa in deželnemu glavarju grofu T h urn u z namenom, tudi
je, da celó lastni sinovi slovenski celó in ravno v tetko z besedo podpirati mnogokrat, pa še zmiraj brez vspeha „Triesterico" o našem gibanji na debelo in široko po- ponavljane prošnje, da se vendar enkrat odpravijo one
ročajo, kakor se to od nekega časa redno godi
glede
vrste obrtnijskih del v kaznilnici na ljubljanskem gradu
na delovanje tržaških Slovencev. Gospoda! tukaj se opo-	in v deželni posilni delavnici, katere bolj in bolj žugajo minjajte sami, katere stvar zadeva; drugače bomo še spodriniti domače prosto obrtništvo meščanov, ki mo-
posebe govorili, ker stvar je preresna.	rajo kot zvesti in neoporečeni državljani skrbeti zá-se
Rodoljube pa opominjamo, naj ne prenehajo buditi in s težkimi davki pripomoči k troškom za kaznovance.
sta gg. Klein in F. Zupančič s krepkimi mesto ima kupce in obrtnike, ki živé večinoma in ve- besedami zagovarjala opravičene prošnje društvene. Raz-
ljudstva našega, da se obudi k narodni zavesti. Goriško Posebno
čidel od slovenskega kruha. Med
temi je še mnogo ali
govarjalo se je tudi oddajanje javnih del in dru
vsaj nekaj takih, ki s Slovencem spodobno ravnajo in štveni zastopniki so priporočali tako vredjenje pogojev pri
hočejo v miru ž njim živeti. Podučevati je treba ljud-
stvo, da bo za naprej samo pri takih kupovalo in samo domačim obrtuikom.
da bode mogoče izvršitev prevzeti tudi manjim
5
takim zaslužek
dajalo. „Corriere
Gospod deželni predsednik in
Paternolli-jevi tiskarni. Tu je ob enem bukvama, ki je goriškim Slovencem dobro znana; ljudstvo zlasti molit
di Gorizia" se tiska v tudi deželni glavar, priznajoča položaj ljubljanskih obrt-
nikov, obljubila sta, po moči podpirati vse, kar bi moglo
pripomoči k povzdigi ljubljanskega obrtništva.

(Ljubljanska hranilnica) izvolila je v zadnjem
občnem zboru sledeče nove ude:
Baumgarten,
Fr.
Francoska. — Na drugem mestu podajamo svojim bralcem „manifest" princa Napoleona, o katerem sodijo
Doberlet, vitez Gutmannsthal, nadsodnijski svetnik Ka-	prijatelji in nasprotniki njegovi enako, da pravično ob
pretz, vpokojeni polkovnik Knobloch, J. V. Krisper, sod-	soja vladanje republike v preteklih dvanajst letih -
nijski svetnik Ledenig, K. Leskovitz, Maurer, kanonik	Pa ne samo ta manifest, ampak to, da se je tamošnii
Premerstein, M. Treun, Waldherr, sodn. svetnik Zhuber.	1 - ^ , , .	j
Ta imena ne potrebujejo komentarja!
vladi potrebno zdelo sicer zasramovanega in zasmeho
vanega rudečega princa djati v zapor; dalje, da nasve-tuje v zbornicah postavo , s katero se vlada pooblasti, postopati s pregnanstvom ali zaporom vseh udov onih družin, katere so nekdaj vladale na Francoskem : na-
Novičar sz domačih in tujih dežel.
£ Dunaja. — Včeraj zvečer pričakoval se je tukaj ležujejo odlični politikivojaki in zastopniki največih
dalj
itimistov, katerih se baj
vde
ruski minister vnanjih je z namenom ali brez namena zakasnil za en dan.
zadev Giers, čegar prihod se
denarnih krogov z Rothschildom ministerstva
?
govorice o odstopu nezadovoljnost z dosedanjim vladanjem,
Njemu na čast napovedano je za danes pri cesarji si- vse to kaže> da se na Francoskem pripravlja velik pre
jajno kosilo ; to je prvo znamenje, da bo tukajšnji spre jem njegov posebno odličen in tudi to, da naši diplo mati vedó prav ceniti veliko važnost naših razmer Ruski.
vrat, kateri nastopi
prav kmalu, ali še
časa
toda čuti se iz vsega
čez nekaj
gotovost, tavanj
pnost v sedanje razmere, ki se nikakor
mo
resnici so tudi razmere naše proti Ruski rei° držati. Morebiti vendar uže kmalu zmagajo tam
zeló težavne na jugu, kjer bode na razvalinah turškega ozemlja v Evropi ona država več dobila, katera
krogi
d
Nemška
postav nost
Preteklo nedeljo popoludne umrl je princ
bo mogla in znala več prijeti in držati. Vse kaže, da Karol, edini brat cesarjev, v visoki starosti 82 let ne more tam doli ne naša samajn ne Ruska sama brez zato so odložene svečanosti srebernega ženitovanja ce-
Hamburga naznanja se zopet grozovita . Velik parobrod „Cimbria" odpeljal
krvave vojske in brez ugovora Evrope prisvojiti si vse sarjevič evropejsko-turške dedšine; misliti pa je, da si morete nesreča na morji
in smete, in to brez bojev, prilično z lepo deliti obe se je s 510 popotniki v Ameriko; pretekli petek ta brod
državi one dežele; veljave in vpliva pa bode imela več tista , katera bo znala gospodariti in vladati modreje.
z drugim skupaj trešči, in prav kmalu
bria
«
potopi
Cim
ponemčevanjem in pomadžarenjem se ve da, si ne Cehov in Ogrov, tudi z Dunaj
r------ti------7	^ «V j^r \J \j\J fc/JL y y V-/ X JULI
z vsem, kar je bilo na njej. Mnogo popotnikov je
bomo pomagali.
nekaj
ročilih znano je samo o rešenih 73 osebah
po sedanjih po
Državni zbor imel je včeraj zopet sejo, naci katero došel je v Hamburg tudi hudo poškodovan
»
Sultan
Ruska
so viseli črni oblaki hudega viharja ; toda odpihala jih je ojstra burja. Začetkom seje vprašal je Plener de- dvorom preseliti v Moskvo
narnega ministra Dunaj evskega, kako so razumeti	_
njegove besede v zadnji seji : „ich lioffe doch wohl nicht mit Bezug auf seine Wâhler?" Minister odgovoril je na , posnemajo obseg svojega govora, v katerem je od-
storjeno očitanje ti-
V Moskvi je govorica, da se hoče car z
to
Telegram
»
Novicam".
večkratno, vladi
Z Dunaja 24. jan. ob 1. uri in 2 min. pop.
Ruski minister unanjih zadev Giers je danes dosel,
kosi jutri pri cesarji. ,, Wiener Zeitung" objavlja odlikovanja za zasluge pri povodnji na Tirolskem. Med od-
volilcem. — Plener odgovori na to, da je sicer z odgo- Ukováními so: Stavbeni nadsvetnik Indra in grofic Ho-vorom ministrovim zadovoljen, da pa tega ne smatra za henwart. Cesarica Evgenija biva v Parizu pri soprogi
bijal neposredno
hotapstva ter je sklenil, da so njegove besede to pomenile, kar se je tukaj uže
očitalo, namreč
marsikateremu govorniku , „da govori skozi okno", to je, svojim
tolmačenje, ampak za preklic onega, kar je govoril v zadnji seji. Dunajevski se zopet oglasi, trdeč, da on nima ničesar preklicati, ker je svoje besede prvič tako razumel, kakor danes; tudi bi bilo čudno, da hoče Plener boljše vedeti, kaj si je Dunajevski pri svojih besedah mislil, kakor ta sam, pa tudi čudno, čemu ga po
Napoleonovi. Ministerstvo francosko je razdvojeno in od
stopa.
Slavni slikar Dore je umrl.
Listnica vredništva. Gosp. R. v P. : Prihodnjič, pa
• v	1 • 1 •	rs	« f7 . l '1
ljubše nam je še neobjavljeno.
n
*osp
P. v G.: Žalibog
7
tem sploh kaj vpraša.
tem bila je stvar pri kraji.
imamo zdaj težav
več
»
ker gre vsako pismo še za pošto dalje
Potem se je volil odsek za predloženo delniško postavo, v katerega je bil izmed Slovencev voljen dr. oklu kar, 111 odsek za varstvene marke, v katerega
— Potem utemeljeval je Chlu-
»
Zbornica bila je zeló polna, navzoči skoraj
je bil voljen Obreza, mecky v obširnem govoru znani gospodarski predlo levičarjev, vsi poslanci.
Iz Trsta.
zmagali so
g
in zopet nazaj. Za danes je naročeno, ako ne bo prepozno.
G. V. v K.: Mislimo, da ste preojstri, posebno, ako gre tožba Vaša zoper sicer sploh velezasluženo osebo. Božič in božično petje ima med našim ljudstvom še močne in globoke korenine, katerih bi ne bilo prav soditi samo s stola estetike.
..irredentovci"
njegov kandidat
kor pa
a
hon.
Tudi pri volitvi v drugem razredu
sijajno večino, nasprotni polovico toliko glasov ni dobil, ka-Vidi se, da v Trstu laška pšenica dobro cvete. Pretiš biva uže nekaj dni na Dunaji, zakaj, ne vemo ; to pa vemo, da v Trstu ne bo bolje, dokier tamošnjemu cesarskemu namestniku ne bo drugače ime. - Lloydov parobrod „Minerva", ki je zavozil na skale gredé v Aleksandrijo , je poškodovan na poti nazaj v Trst.
Žitna cena
v Ljubljani 17. januarja 1883.
Hektoliter: 8 gold. 92 kr.
70 kr. -
pšenice domače 7 ffold. 47 kr.

turšice 5 go i d. 36 kr.
sorsice
banaáke
6 gold.
rži 5 gold. 20 kr.
ječmena 4 gold. 71 kr.
prosa 4 gold. 87 kr.
ajde 4 gold. 6 kr.
ovsa 2 gold
93 kr.
Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov.