^
Kalcit iz kamnoloma Hrastenice
Matija Križnar, Damjan Zupančič, Miha Jeršek
^
Vas Hrastenice leži ob regionalni cesti Ljubljana – Polhov Gradec. Na zahodnem koncu vasi se na severni strani odpira velik kamnolom, ki ga najbolj poznajo zbiralci fosilov in paleontologi kot nahajališče srednjetriasnih (anizijskih) amonitov in drugih okamnin. Velikost kamnoloma priča, da je verjetno obratoval več desetletij. V prvih raziskovanjih sredi devetdesetih let preteklega stoletja smo našli nekaj zanimivih kristalov kalcita in seveda fosilov, kar je bil povod za inten zivnejše iskanje.
Najstarejši so spodnjetriasni (skitski) apnenčevi peščenjaki in laporovci, ki jih najdemo na zahodni strani kamnoloma. V največjem obsegu je razgaljen svetlo- do temnosiv srednjetriasni (anizijski) dolomit, ki zgoraj preide v rumeni laporni dolomit in laporni apnenec. Nad njim ležijo rdečkasti srednjetriasni (anizij, ilirska podstopnja) apnenci z bogato amonitno favno, laporovci, meljevci, peščenjaki in konglomerat. V zgornjem delu kamnoloma so sivi apnenec, dolomitizirani apnenec in dolomit (zgornje-anizijske starosti), kjer je verjetno tudi primarno mesto spodaj ležečih blokov, v katerih so bili kristali kalcita.
Kamnolom Hrastenice leta 2000. Foto: Matija Križnar
#
Posamezni kristali kalcita iz kamnoloma Hrastenice so le redko razviti v kristalih, ki jih lahko občudujemo že s prostim očesom. Kristal kalcita na posnetku je visok 12 mm. Najdba in zbirka Franceta Stareta. Foto: Miha Jeršek
Najpogostejši kristali kalcita iz Hrastenic imajo razvite negativne strme romboedre s s približnim indeksom {0.30.1} in negativne položne romboedre e{012}. Risba: Miha Jeršek
160
ZBORNIK MINERALI B.indb   160
^
16.12.2005   22:03:15
e
s
^
KALCIT IZ KAMNOLOMA HRASTENICE
Vrhovi protastih kristalov kalcita iz Hrastenic imajo razvite negativne strme romboedre n{021}. Risba: Miha Jeršek
^
Strmoromboedrski kristali kalcita imajo lahko poleg negativnih strmih romboedrov s s približnim indeksom {0.30.1} še negativna strma romboedra m{041} in n{021} ter na vrhu negativne položne romboedre e{012}. Risba: Miha Jeršek
Kristali kalcita z negativnim položnim romboerom e{012} so razmeroma pogosti, vendar podobno kot drugi tipi kristalov kalcita v Hrastenicah razmeroma slabo ohranjeni. Risba: Miha Jeršek
Prozorni kristali kalcita s prevladujočimi strmimi romboedri so v lepem kontrastu z rdečkastim apnencem. Kristali kalcita so visoki do 10 mm. Najdba in zbirka Franceta Stareta. Foto: Miha Jeršek
Mineraloško je kamnolom siromašen, najti je mogoče le kristale kalcita in redko dolomita, ki zapolnjujejo večje ali manjše razpoke v kamnini. Kalcit najdemo v drobnih razpokah ali geo dah v apnencu ali pa preprosto zapolnjuje zakrasele dele kamnine. Ponekod so kristali kalcita dobesedno vezivo v zelo razpokani in tektonsko porušeni kamnini. Najpogostejši so kristali z razvitimi strmimi romboedri. Običajno so brezbarvni, beli ali rumenorjavkasti. Veliki so do 1 cm. Na nekaterih primerkih se menjavajo negativni položni romboeder z negativnim strmim romboedrom. Redkejši so kalciti v večjih kraško razširjenih tektonskih razpokah, so pa veliki do 8 cm, skupki celo do 30 cm v premeru.V tankih razpokah skitskih in anizijskih kamnin je mogoče najti tudi vedno zanimive manganove dendrite.
Kamnolom Hrastenice je predvsem zaradi izjemne paleonto-loške dediščine (bogato nahajališče anizijskih glavonožcev v Sloveniji) in manj zaradi kristalov kalcita pomembna naravna vrednota v tem delu Slovenije.
Literaturna vira:
Petek, T., 1997: Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah in pomembne najdbe zgornjeanizijskih fosilov (geologija, stratigrafija in paleontologija kamnoloma Hrastenice, str. 119-151). Geologija, knji ga 40, Ljubljana.
Križnar, M., 1999: Glavonožci Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja (srednjetriasni amoniti, str. 1-12). Katalog razstave, Društvo Loški kremen, Škofja Loka.
#
161
ZBORNIK MINERALI B.indb   161
^
16.12.2005   22:03:16