SLOVENEC.
Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en' mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Letnik XIII.
^Jtev. 237.
O vtrjanji trgovskih terjatev v kr. srbskih sodiščih.
(Konec.)
V trgovskih pravnih zadevah avstro - ogerskih državljanov se navadno po največ rabijo te-le pristojbine :
A.	V sekvestracijskem postopku je plačati za postopek in odpravek odloka od vsacih 100 dinarov (blizo 40 gold.) terjatve po 35 para (blizo 15 kr.).
B.	V rednem postopku pri sodiščih I. stopnje je plačati v vsaki pravdi za vse spise z razsodbo I. stopnje vred:
a)	stalno pristojbino po vrednosti pravdinega predmeta, in sicer:
1.	do 400 dinarov (blizo 160 gold.) 10 dinarov (blizo 4 gold.);
2.	od 400 do 1000 dinarov (blizo 160 do 400 gld.) 20 dinarov (blizo 8 gold.);
3.	čez 1000 dinarov (blizo 400 gld.) 30 dinarov (blizo 12 gold.);
b)	odstotno pristojbine, in to 3°/0 vrednosti prardinega predmeta, v ktero vrednost se 6% obresti z odloga za celo leto uštevajo.
C.	Za pritožbe in ukore na II. in III. stopnjo plačati je brez ozira na vrednost pravdinega predmeta stalno pristojbino 10 dinarov (blizo 4 gold.)
D.	Biljeg (kolek) prilog znaša 20 para (blizo 8 kr.)
Odvetnikov cenovni k. Tukaj navadni odvetniški i. d. stroški so jako veliki; zarad tega sem pogodil s pravnim zastopnikom poročniškim za zastopstvo avstro - ogerskih strank cenovnik njegovih zaslužkov z najmanjimi in največjimi postavki po vrednosti pravdinega predmeta in težkoči pravde.
1.	Za poučenje in proučenje spisov 5 do 10 goldinarjev.
2.	Za pooblastilo (izključno pristojbina za po-verjenje podpisov na Srbskem in kolek) 2 gold.
3.	Za prosto ustmeno ali pismeno terjanje v Belemgradu bivajočega dolžnika in sporočilo vspeha (s prepisi in prosto poštnino vred) 3 do 5 gld.
V Ljubljani, v soboto 17. oktobra 1885.
4.	Za prošnjo za vpeljavo sekvestracijskega postopka na podlagi menjice, dolžnega pisma ali jed-nacega (s prepisi i. d. vred) 3 do 6 gold.
5.	Za tožbo, po kteri se mora pripravljena sekve-stracija opravičiti (s prepisi i. d. vred) 3 do 6 gold.
6.	Za tožbo z rednim postopkom (s prepisi i. d. vred) 10 do 20 gold.
7.	Za ukore ali presojne pritožbe (z vsemi prepisi vred) na II. ali III. stopnjo 10 do 15 gold.
8.	Za navzočnost na dnevih, pri obravnavah v Belemgradu za vsako uro 2 gld., zunaj Belegagrada za vsak dan 15 gold. in povrnitev potrošene gotovine za voz, parobrod ali železnico.
9.	Za prosto pismo lastni stranki, nasprotniku, pričam i. d. ako pravda dalje traja (s prepisom in prosto poštnino vred) 1 gold.
10.	Za pismeni oglas h konkurzni masi (s prepisi in prilogami vred) 2 do 5 gold.
Umeti je vse naštete pristojbine, takse in odvetniške zaslužke v goldinarjih avstrijske veljave gotovega denarja, plačilne v Belemgradu.
Ako bi ktera koli v avstrijskih ali ogerskih trgovinskih knjigah vpisana tvrdka izvolila si zastopnikom v pravnih zadevah poverjenca c. kr. poroč-ništva in bi našla njegov račun prevelik, svobodno ji je, da mi podil tak račun v presojo in določbo, proti kteri določbi odvetnik nima nikakoršne pravne poti. V zavarovanje terjatev, ki bi utegnile postati iz zastopstva pravnih zadev proti omenjenemu odvetniku na dobro avstro-ogerskim strankam, zastavil je on na mojo prošnjo tisoč gotovih frankov, ki so se vložili v hranilno blagajnico c. kr. poročništva.
Da se avstro - ogerski trgovci obvarujejo vseh nepotrebnih stroškov, izgub terjatev iu zamude časa, bi bilo jim priporočati o tej priliki še sledeče.
1.	Da se varuje menjičino pravo proti podpisavcu ali sprejemniku menjice, po srbskem pravu ni treba protestovati menjice; le prevedniku (žirantu) nasproti treba protesta. Toliki protesti zarad neplačila proti vzprejemniku so avstro-ogerskim upnikom le nepotrebni stroški.
2.	Po avstro-ogerski pravni vravnavi vtrjuje pripoinin na računih i. d.: „plačilno v . . . ." (n.
pr. Ljubljani) forum solutionis (reševalno sodišče) za kraj, kjer se ima plačati, in ta pristojnost avstrijskih sodišč za takozvane „k o n to koren t-tožbe" (tožbe s tekočih računov). Pri obravnavah vsled tacih tožb po avstrijskih sodiščih vredjenih so srbske stranke navadno dajo zaočno obsoditi (kon-tumacirati), puste, da se obsodba upravokrepi, in tudi ne ugovarjajo izvršbinemu odloku avstrijskih sodišč. Potem dohajajo ;dopisi za dolžnika pristojnemu sodišču radi posilile izvršbo. Zdaj še le ima srbsko sodišče, v čegar okrožji naj bi bila izvršba, v zmislu čl. XIII. avstro-ogersko-srbske pogodbe za varstvo prava 6. maja 1881 (drž. zak. št. 88, leta 1882) odrediti „skrajšano obravnavo", „ktera se ima pa omejiti le na razsodbo: so-li v pogodbi vstanov-ljeni pogoji za posilno izršbo?" — Jeden teh pogojev za posilno izvršbo sodnih razsodb se nahaja v čl. IX., odst. II. pogodbe za varstvo prava, ki se glasi: „2. Ako je pristojnost razsodnega sodišča po pravilih veljavnih za naprošeno sodišče vtrjena." Ker pa pripomin na računu: „plačilno v...." po srbskem pravu pristojnosti srbskega sodišča I. in II. stopnje, mnogokrat celo kasacijsko sodišče, vsled ugovorov srbskih strank in njihovih zastopnikov pristojnost dotičnih avstro-ogerskih sodišč ne pripoznajo in ne dopuste posilile izvršbe razsodbe na podlagi takozvanili kontokorentuih tožb. Priporoča se toraj avstrijskim trgovcem, naj si dajo pri-poznanje pristojnosti avstrijskih sodišč zagotoviti s pismom prej ko so naročbe i/vršili, ali ker bi to malo ne vsak pošten srbski trgovec odrekel, pa naj bi se v slučaji pravde koj do pristojnega srbskega sodišča obrnili.
3. V konkurzih naj se gleda na to, da se vsaj v jednem in istem avstrijskem ali ogerskem mestu bivajoči upniki zjedinijo o isti osebi zastopnikom po njih oglašenih terjatev. Ta oseba ni da bi morala nepogojno odvetnik biti. Ali ravno v avstro-ogerskih upnikih fje o tacih prilikah velika nesloga, kteri posledek je, da ostanejo v manjšini s svojimi predlogi glede oskrbništva mase, razdelitve kriditnega premoženja i. d. Opomnim tudi, da c. kr. poroč-ništvo vse konkurze pismeno naznanja trgovinskim
LISTEK.
0 živinski razstavi.
Gospod vrednik!
Pri nas imamo zdaj jako slabo vreme, sneg in dež se vedno vrstita.
Morebiti si Vi mislite: slabo vreme je jako slab uvod za pismo, ker pravi pesnik, da kdor druzega nič no ve povedati, tak vreme hvali ali graja. A kaj se hoče, vsi ljudje ne morejo biti duhoviti; a ker je duhovitost lepa lastnost, zato si tudi jaz prizadevam, da bi jo s časoma dosegel.
Ta želja po duhovitosti me je gnala, da sem v ponedeljek v dežji in snegu proti Kranjski gori mešal blato. Bila je tam živinska razstava in hotel sem z lastnimi očmi videti ono živino, ki je po stro-kovnjaški sodbi med lepo najlepša.
Mislil sem si, nič ne do, ako tudi čevlje malo strgam in par krajcarjev „zaceram", mi pa v prihodnje mešetarja no bo treba in mešetarija tudi ni ravno zastonj. Saj veste, da duhoviti mešetar dela tako, da je za kupca in prodajalca prav, za njega pa najbolj prav.
Prišel sem na razstavni prostor; živine je bilo razmeroma še precej. Moja nestrokovnjaška sodba se glasi: živina je bila taka, da bi se bil jaz kmalit zoper deseto zapoved pregrešil; se ve, da sem ter tje >e je tudi videlo, da se v slabem vremenu stelja težko dobiva.
Kako se pa strokovnjaška sodba glasi? Na programu je bilo zapisano: „popoludne se bodo premije slovesno delile; zato se ima vsako živinče, ktero premijo dobi, na premijšče pripeljati". Kdor ima smolo ima povsod smolo: jaz nisem bil na-vzočen pri slovesni razdelitvi premij. Kdo je bil temu kriv, še danes ne vem. Zategadel ne vem, kakšno mora biti živinče, da premijo zasluži, zategadel je bila moja pot zastonj in zategadel se bom moral tudi v prihodnjo zanašati na strokovnjaško mešetarsko sodbo. Nekaj me pa vendar-le tolaži. Po navadnjih znamnjih soditi ne bom prišel tako kmalo v položaj, da bi mi prihajala skušnjava, kupiti si živinče, da bi se odlikovalo na razstavi.
Zdaj pa že vem, porečete gosp. vrednik, zakaj danes tako čmerno pišeš, ti nisi premije dobil, od tod ali zato javkanje. Res, premije nisem dobil niti jaz niti moje živinče, pa tudi skušnjave nisem imel,
da bi bil živinče postavil v razstavo, ker sem vedel, da se za tako robo nič ne dobi.
In vendar predlagam, da bi bila drugo leto zopet v Kranjski gori razstava. Vi se čudite mojemu predlogu, misleč si, po kaj ti bo le nek razstava, saj ne boš nič dobil, ali pa še celo, kakor letos, glavno reč zamudil ter ne videl premirane živine. Le počakajte, g. vrednik, jaz predlagam, da bi se napravila taka razstava, pri kteri bi tudi jaz kaj dobil. Dozdaj so razstave veljale samo premožnim gospodarjem, ki imajo lepo živino. Statistika nas uči, da so imeli naši predniki razmeroma več živine kot mi, akoravno naši predniki niso poznali niti umne (namreč umne v današnjem pomenu) živinoreje niti živinskih razstav.
Zategadel predlagam: prihodnje razstave naj veljajo tudi revnim gospodarjem, ki imajo malo živino in še tisto mršavo. Tisti, ki imajo lepo živino, no potrebujejo denarja tako zelo ali ker so bili tako pridni, da so si lepo živino kupili, oziroma odredili in zredili, zato se morajo njih zasluge priznati s tem, da se jim dajo spominki pridnosti, namreč krasne diplome v še krasnejih okvirih. Državna in deželna darila v denarjih naj se pa dajo revežem;
in obrtnim zbornicam na Dunaji, v Budapešti, Pragi, Brnu, Gradcu, Trstu, Temešvaru in društvu v varo vanje upnikov v Budapošti, o kterih se doranjeva, dh-imajo vdeležence avstro-ogerskih tvrdk, in da bi te skupščine po moji iievsiiivi misli ne utegnite odreči-svojega posredovanja v dosego jednotnega» postopa* nja upnikov v njihovih okrajih bivajočih;
Zgodi se baje tudi, dii si dfcjo avstro*ogerski' konkurzni upniki ne redkokrafr navidezno drugim upnikom zagotoviti veče pogodne deleže, nego jih; konkurzna masa more dati. Taka zagotovila se plačajo mnogokrat z novim kreditom ali z drugimi poboljški. Jaz moram tacih nepravih pogodb tembolj svariti, ker jih po moji skušnji dolžnik pozneje skoraj nikdar ne izpolni in se v to s pravdo iu izvršbo jedva prisiliti di't.
4.	Dalje si ne morem kaj, da bi ne opozoril avstro-ogerskih strokovnjakov na ne obče znano resnico, kakor se vidi, da se pristojnost srbskih sodišč pričenja še le z 200 dinarov (blizo 100 gld. av. velj. v papirji). Do 200 dinarov so pristojni občinski odbori po mestih; v menjicinih tožbah pa le do 100 dinarov (blizo 50 gld. av. velj. v papirji).
5.	C. kr. poročništvu v Belemgradu dohajajo precej pogosto pooblastila in druge trgovino zadevajoče listine poverjene le po avstrijskem ali ogerskem notarju. V smislu čl. IX. med Avstro-Ogersko in Srbijo sklenjene državne pogodbe 6. maja 1881 (drž. zak. št. 89 iz 1882. 1.) pa morajo biti po javnih notarjih spisane listine poverjene po pristojnem oblastvu; sicer zadostuje temu podpis in uradni pečat sodišča.
6.	Naposled opozorujem še vdeležence, da so v Srbiji sodne obravnave skoraj sploh ustmene, koristno je toraj, da se najemajo odvetniki bivajoči v kraju pristojnega občinskega urada ali sodišča.
Najemati Belgradske odvetnike za reševanje pravnih zadev v Nišu, Smederovem in drugih mestih provzročuje prevelike stroške ter zatezuje prav-danje.
Ako bi se v trgovskih krogih pojavila potreba najeti si odvetnikov v teh ali druzih mestih kon-zulatskega okraja (srbske kraljevine), prizadeval si bodem se ve, da pomorem; toda želeti bi bilo, naj bi se mi pošiljale dotične ponudbe po posredovanji pristojnih borznih in trgovinskih zbornic, ali obrtnih društev, ki naj bi tudi svojo izjavo priložile.
Štephani, c. kr. poročnik.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. oktobra.
Notranje dežele.
Danes začne se adresna debata v poslaniški zbornici, kakor smo to vže naznanili. V gosposki zbornici se je taista pričela že 15. tm., ki je bila značaju odličnega kraja popolnoma primerna. Res, da so se sedanji vladi tudi ondi uprli nekteri liberalni možje, toda ta upor zvršil se je mirno in dostojno, kakor se spodobi to takim od-
ličnjakom. V generalni debati prijemala sta Taaffe-jevo vlado bivši minister Unger in Hasner, zavračal ju je pa grof Belcredi. Stari centralist Schmerling zahajal'je tudi letos svoie centralistično kljuse, od kterega se po nikaki ceki ločiti ne more. Upornikom alii opoziciji postavil se je po robu grof Taaffe sam jkazaje na; točko prestolnega govora, da> je sedanji i vlftdi predi vsem drugim pred očmi enota države. Tega načela se je do sedaj država vedno zvesto jdržalaj kar bo tudi v bodočnosti vedno in zvesto storila; ker se nadja s tem pridobiti zadovoljnost narodov. Kajti še vselej, kedar je sila pritisnila, pokazali so taisti, da jim je jednota države nad vse! Nemcem se izvestno ne more odrekati globoka čut domoljubja, kar je njemu samemu (Taaffeju) kot rojenemu Nemcu jako dobro znano; toda domoljubje ni predpravica kakega izvoljenega naroda, ampak skupna lastnina vseh avstrijskih narodov. Za to pa tudi ni res, da bi se vlada ne ozirala na to, kar levica predlaga. Kar se tiče nemščine, pravi Taaffe, se ji po postavnem potu pač ne more dati poseben privilegij, kterega ji tudi treba ni, kajti ima ga že na podlagi tega, ker je svetovni jezik. Vprašanju o nemščini kot državnem jeziku mora se vzeti narodnostni značaj, ter se mora pred vsem v ozir jemati edino le korist. Sicer pa vlada sama najbolje ve, kako daleč da se sme podati v tem oziru. Grof Leo Thun govoril je v smislu avtonomistov, na kar se je generalna debata sklenila. V specijalni debati sprejeli so se razun desetega vsi odstavki soglasno. Deseti odstavek izročil se je pa v debato nekterim poslancem, po kteri se je v tretjem branji načrt sprejel z vsemi proti 22 glasovom. Tako je gosposka zbornica v kratkem dovršila, kar se bo v poslaniški vleklo na dolgo in široko, brez vsake koristi in potrebe; stati pa zmi mnogo tisočakov ter se prikazati marsiktera nedostojnost, ki bi znala biti Avstriji malo na čast.
Na letošnji državni proračun sme Avstrija pač ponosna biti. Finančni minister si letos čez dolgo let prvič ne bo belil glave, kje bi kaj na posodo dobil. Nič mu ne bo manjkalo in če moža račun ne bo goljufal, trdi, da mu bo še blizo 200.000 gld. ostajalo. No, kaj takega se že sliši, naj bi tudi le državno gospodarstvo vedno le pri tem ostalo, potem si bomo že še s časoma na noge pomagali. Reči se mora, da takega linančnega ministra, kakor je Dunajevski, Avstrija res še ni imela. On ima lastnost za ta posel, kakoršne do sedaj ni še noben finančni minister pokazal. Je že res, da smo tudi z davki na vrhuncu; toda upanje imamo, da nas tudi višje privijali ne bodo, ampak breme še kaj polajšali, ker bodo napeli tiste kroge, ki do sedaj še premalo ali nič ne plačujejo od svojega imetja in to so borza in renta. To strogo tirja tudi pravica sama. — Manj srečni v tem oziru so pa Madjari. Njim letošnji proračun že zopet grozen deficit kaže in to še za dva milijona večjega kakor lansko leto. Madjarska, kljubu obilnih železnic, ki si jih je po potrebi in nepotrebi navlekla, vendar še nima nade, da se bode na bolje obrnilo. Tolaž-ljive res so nade, a prepričana naj bode, če pojde po takem potu dalje, kakor sedaj, pride še na kant. Res je, da veliko stori za svoj narod in toliko kot nič za druge narodnosti. Ali ravno ta nepristranost spodbila ji bo danes ali jutri stališče in se bo vsa zgradba razvalila, da bo groza. Drugim narodnostim se bodo ondi danes ali jutri oči odprle, kakor so se Hrvatom, da Madjari za-nje nič prida ne store, ampak nasproti jih zatirajo in njih pravice z nogami teptajo. Kadar to spoznanje prodere tudi pri prostem ljudstvu, potem bo Velikomadjarski gorje.
Nič ni slabejega nego polovičarsko delo, bodisi ua polji, pri obrtniji ali pri kterem-koli delu. Prav tako je s sedanjim avstrijskim položajem v
Bosni in Hercegovini. Doli smo šli; če poj-demo nazaj, ne vemo in če naprej; pa ravno tako ne vemo. Ce je resnično, da^je že obstanek nazad-njaštvo, morala bi pač Avstrija najprej na to gledati, da ne obtiči med Novopazarskimi hribi, temveč da si dalje proti jugoiztoku pot odpre. Potrebna nam je ta pot, da se ne dd popisati kako! Potrebujemo jo za našo premnogo produkcijo blaga in za- našo premnogo produkcijo razumništva. Da Madjarom tje doli ne diši, verjamemo, ker niso je-«£ zmožni; da bi bila pa za nas pridobitev Albanije in Macedonije kakor nalašč, ni' treba nobenega posebnega dokaza. Oglejmo si najprej vzrok, ki ga je navedel minister Kalnoky, da bi morah preveč vojakov ondi za red imeti, kar bi nas mnogo denarja in krvi stalo. Kaj pa je zato?! Albanci tudi nimajo trjih glav, kakor Bošnjaki in takih neredov do sedaj v Albaniji vendar še ni, kakor smo jih doživeli v Bosni, preden smo šli tje doli. Kak lep mir pa je sedaj ondi 1 Albanci vidoč, » da jim red prinese varnost in blagostenje v deželo, popustili bodo radi ali neradi dosedanje večno bojevanje s Turčijo in privadili se bodo rednega življenja. Kar bi nas morda albanski Kras preveč stal v denarjih, povrnila nam bi Macedonija, kedar bi ondi umna roka svoje gospodarstvo pričela. Trgovini naši odprla bi se nova trgovišča po suhem in po morji in kje je razumnik, ki bi si upal ugovarjati, da nam teh ni živo potreba? Nemčija si hodi po nje daleč daleč v tiho morje, v Avstralijo in Afriko, Avstrija pa pred nosom prezira, na kar jo je Bismark sam že tolikokrat opozoril. S pred ust vzeli nam bodo Srbi in Grki, kar mi sedaj malomarno preziramo, kar nam je pa za gmoten pro-speh toliko potrebno. Dalje mi onih dežela potrebujemo za izvoz našega razumništva, ktero pri nas v veliki večini nima več spodobnega kruha, temveč le životari. V Bosni in Hercegovini našlo je mnogo moči, ki so se doma prezirale, svoj dober kruh; še več bi ga dobilo, ko bi se črni orel na rumenem polji zazibal v Solunu in ob celi Adriji od Spuža clo Prevese. Ne glejmo na to, kaj bodo drugi rekli. Ce bomo mi lačni, nam drugi ne bodo nič dali. Pa — mar li to krivica? Upamo, da ne. Le pomislimo, koliko škode je provzročevala Turčija Avstriji, kako je ta zadnje sile napela, da je Evropo turškega proplava obvarovala. In sedaj, ko Turčija več živeti ne more, bi bilo toliko greha, če si vzame Avstrija malo povračila? Če si vzame to, kar je že tako rekoč tedaj njeno bilo. Sodite, ki imate starost za to!
Vnanje države.
Glede dovršenega združenja Bolgarov francoski listi trdijo, da so diplomatje v Carigradu spisali protokol in se podpisali, da zahtevajo v iztočni Rumeliji položaj, kakor je bil poprej; da bodo Bolgari namreč tudi še nadalje ločeni ostali. Da se pa to zgodi, prepuščajo skrb Turčiji, ktera naj bo za to z orožjem v roki skrbela. Če bi bila toraj Turčija prisiljena z vojaško pomočjo v iztočni Rumeliji mir napraviti, spremljala bi turške čete evropska diplomacija, da bi morilno klanje ovirala (ali kali?). Kaj bolj nespametnega evropski državniki vendar niso mogli skleniti, kakor so ravno sedaj, če je vest resnična. Možje si na možne načine prizadevajo, kako bi Evropi mir ohranili, pa ga s svojo oskosrčnostjo v največo nevarnost pripravljajo. Kakor hitro bi Turčija res z orožjem v roki hotla združene Bolgare zopet razpoditi, pričela se bo silno krvava vojska, v kteri bodo morda Bolgari zgubili svojo politično samostalnost, nikakor pa ne svoje edinosti. Saj je znano, kaj da misli o Bolgarih Rusija. Ona pravi, da ji je Bolgarski narod nad vse drag. če tudi za kneza posebno ne mara, naroda
Sir Walter Raleigh ga je prinesel iz Karoline leta 1586. Admiral Franc Drake ga je vpeljal na britanskih otokih. S časoma je prišla ta rastlina na Nizozemsko, Nemško in Francosko. Ker so pa krompir sadili le po vrtih, tudi ni mnogo koristil.
Avstrijski botanik Clusy je poslal iz Iloland-skega dvoje gomolj; v Diebenau-u sadili so krompir 1. 1684; botanik Elsholz je prideloval rudeč in bel krompir in je učil, kako se po semenu množi. Kljubu vsemu naporu niso mogli razširiti te koristne rastline, a tem hitreje se je širil tabak, zoper kterega so izdajali ojstre kazni. Krompir se je le počasi širil. Na Badenskem pridelovali so ga 1. 1695; na Prusko je prišel krompir leta 1720. Vendar krompir je bil zaničevan, pitali so živino ž njim; le najubožnejši ljudje so ga jedli. Sploh je krompir cenjen bil le za krmo živini.
To se je pa vendar premenilo. Parmeutier na Francoskem se je trudil na vso moč razširiti to rastlino, spoznal je, kako je koristna. Pa ni šlo; poslednjič se jo obrnil do kralja Ludovika XVI. Kralj se je dal prepričati, vzel je to rastlino pod svoje varstvo, ter jo ukazal saditi. Parmentier je dobil kos zemlje, kjer je nasadil krompirja. Ker je poznal ljudi, da hrepene po prepovedanem, je po dnevu pustil krompirjevo polje stražiti, po noči pa
da si živine nakupijo. Ker je pa živino kupovati dostikrat kaj sitno, in ker razstavna komisija živino bolj pozna, kot navaden človek, zato bi bilo po mojih mislih najbolj, ko bi se revežem mesto denarnih premij kar živina delila.
Še bolj kakor na Gorenjskem, bi bila taka razstava potrebna na Notranjskem in Dolenjskem, ker v teh krajih nekteri gospodarji nimajo nič svoje živine in ker komisija pri razstavi v Postojni in menda tudi v Krškem ni mogla daril oddati.
Ako se sprejme moj predlog, ne bo slavna komisija več v zadregi, da bi se ne mogla denarja znebiti; povzdignila se bo živinoreja, povzdignila se bo živinska cena, povzdignilo se bo živinsko število in — last but not least dobil bo prvo darilo Vaš dopisnik. A konečno vem, da ne bode nič z mojim predlogom, nukaj ker ne more biti, nekaj ker noče biti. Toraj ostanem Vaš stari	S—n.
Stoletnica krompirja.
Stoletnice obhajajo se dandanes po vseh krajih. Slavijo se največ zaslužni možje; v novejšem času so začeli slaviti tudi obletnice dobrodejnih iznajdob ali naprav. Pred kratkim so v Ameriki praznovali stoletnico bombaža (drevesno volne). Ravno sto let
je, kar so spoznali, kako koristna je ta volna za obrt, postala je ta volna pravi blagoslov nekterim deželam.
Je pa še po celem svetu rastlina, ktera bolj, kakor vsaka druga, zasluži, da bi se je ljudje spominjali v ljudskih shodih na običajni način. Krompir obhaja letos stoletnico, odkar je bil na francoskem kraljevem dvoru javno pripoznan za zdravo in tečno hrano vsem stanovom.
Poglejmo si bolj na drobno to prekoristno rastlino. — Samoraslo še sedaj to rastlino niso nahajali. — Najmanj pet prvotnih pasem te rastline kažejo. V Ameriki poznajo nad sto različnih vrst krompirja; po razni obdelavi dobili so ga mnogo vrst. Prvotna rastlina „Solanum tuberosum" je le tista, ki se nahaja na Andih. Indijani, ki so vži-vali rastlinsko hrano, so našli, da so gomolji, kakor pri nekterih drugih rastlinah, tudi pri tej koristni. Inka v Peru, kakor tudi nekteri drugi narodi v Kolumbiji, so pridelovali to rastlino že mnogo stoletij prej, preden so Španjoli prišli v to deželo. Nahajali so jo od chilenske države notri do Venezuele. Ko so pa Inka prodirali do reke Orinoko in Amazone, razširjali so tudi to rastlino. Španjoli so našli v novodobljenih deželah to rastlino kakti poglavitno hrano ljudstva. Od tod je krompir potoval po svetu. Angleži so ga dobili iz severne Amerike.
pa ne bo nikdar prepustila kaki nemili osodi. Kaj je toraj bolj gotovega, kakor to, da se bodi Eusi proti Turkom za Bolgare postavili, kakor hitro bi jih Turki klati jeli. Lahko se bo potem zgodilo, da bi Rusija Bolgarijo proglasila za svojo pokrajino in da bi ji dala posebnega namestnika, čemur bi se Evropa prav nič ne čudila, in prej ko ne, bi tudi prav nič ne ugovarjala, kajti evropejskega ravnotežja bi to ne kalilo. Vsaj čujojo se že glasovi iz Eusije, da ona nikakor ne bo dopustila, da bi kaka tuja velesila Bolgare dražila. Če se bo to zgodilo, provzročiii bodo vse to le diplomatični veleumi v Carigradu, ki bodo na napačno stališče — na Be-rolinsKO pogodbo opiraje se, turškega sultana na ubogo rajo hujskali.
Razburjenje po Srbiji je od dne veči, od kar narod vidi, da se mu od velesil iz Carigrada ni nič prida nadjati. Za to se pa tem pridneji pripravljajo na boj. Angleži so menda predlagali, da naj bi se Srbom dala odškodnina od Bolgarske strani s tem, da naj se jim odstopijo tri okrožja ob srbsko-bolgar-ski meji ležeča, kakor so: Widdin na severu ob Dunavu, Trn v sredi in Kostendil na jugu ob Macedonski meji. Kaj bodo Bolgari na to rekli, ni še znano; izvestno pa vse drugo, le privolili ne bodo, če tudi bi sami s pridobitvijo iztočne Rumelije še vedno zadosti dobička imeli. Toda tukaj ne gre za dobiček zemlje, temveč za združenje naroda, kar so Bolgari hotli doseči in so sedaj tudi dosegli. Srbom bi pa omenjena tri okrožja tudi ne koristila kdo zna kaj, pač pa stara Srbija, po kteri se bo gradila v kratkem času železnična zveza z že obstoječo Mitrovica-Solun. Turčija je sicer obljubila zgraditi jo sama; toda Srbom so turške obljube ževzadosti dobro znane, da vedo, koliko so vredne. Ce bodo Srbi na Turke čakali, da jim zgrade zvezo železnic med Vranjo iu Sko pijem, bodo pač. še dolgo čakali in veliko zgubo imeli, kajti njihove lastne železnice jim ne bodo pravega^ dobička dajale, ker ne bodo pravega konca imele. Ce bi pa Srbija Staro Srbijo v posest dobila, potem bo takoj samo v roke vzela zgradbo železnične zveze, ki je za njo potrebna, kakor ribi voda.
Grlii v Londonu živeči napravili so v začetku oktobra na čast ondi bivajočemu bivšemu ministru Trikupisu banket, kterega se je vse vde-ležilo, karkoli čuti v svojih žilah helensko nekdaj tako slavno kri. Predsedoval je banketu grški metropolit Ralli, vdeležil se ga je izmed odličnjakov tudi državni zastopnik grški na angleškem dvoru. Prvo zdravico napil je Ralli na zdravje kralja in kraljice. Ko se je pozneje napila zdravica tudi Tri-kupiju, odzdravil je v krepkem odgovoru ter povdarjal napredek Grške dežele v poslednjih letih. Omenjal je dalje, da so z Grško v Berolinu skepajočo znano pogodbo prav po mačehino postopali, kljubu temu si je vlada prizadevala narod kolikor le mogoče do razvoja pripeljati. Vlada je sicer sprejela stanje, kakor ji ga je predpisala Berolinska pogodba, dandanes je pa ne more nič več spoštovati, kajti ravnotežja na Balkanu ni več in v Macedoniji ima pa Grška koristi, kterih ne sme prezirati, če neče sama sebi škodovati. Da bode tu vlada na korist Grške postopala, za to bode skrbela celo opozicija. Ko so se Grki leta 1821 dvignili, je Evropa tudi kričala, da naj pri miru bodo; Grška se za tisto vpitje ni brigala, temveč je po svoje postopala, in dandanes ji mora vsak priznati, da je prav storila. Toliko več se ji je zdaj nadjati zdatnega vspeha, ko vlade ne ravnajo več po svoji glavi, temuč po željah naroda. Trikupis na to sklene govor s povdarkom, da Grška dobro vč, kaj dela. — Bo prihodnost pokazala.
je straže umaknil. Kar zapoved ni dosegla, včinila je prepoved. Ljudje so kradli kompir in našli, da je prav dobra hrana. 25. avgusta 1785 je bil kraljev rojstni dan, in Parmentier je postregel kralju z novo pridelanim krompirjem. Kraljica je imela pri obedu venček iz krompirjevega cvetja, in v pričo vsega dvora sta jedla kralj in Parmentier krompir Odsihmal se je pa ta prekoristna rastlina hitro raz širila. Kemikarji in botaniki sicer trdijo, da ima 70—80 odstotkov vode, a le 18—22 odstotkov mo čica, beljakovine in kleja; a razširil se je po vsem svetu. Se celo v Ifafeld-u v Islandiji prideljujejo neko vrsto krompirja. Njega najdalje okrožje sega do 71° s. š. Pod 45—47° raste še do 4000 čevljev visočine.
L. 1845 se je lotila bolezen krompirja. Silo mala glivica „peronospora sulestans" je prišla nad rastlino. Vsled tega je lakota nastala po nekterih krajih, ki je tudi svoje pripomogla k vstaji I. 1848 Krompir sicer ni nehal rasti, a v mokrih letih rad gnije; to kar so svoje dni ljudje govorili: „Ako žito ne bode rastlo, bomo pa sadili krompir, ki vsako leto obrodi, ni se bati lakote", se sicer ne spol-nuje, a krompir ostane vendar prekoristna rastlina.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 16. okt. Prav všeč mi je bil dopis „Slovencu" s Celovca, tikajoč se tega, kako so na ioroškem začeli preganjati žganje z vinom. Slučajno tudi vem kraj, kjer je g. dopisnik vino naročil, ker sem ga tam pil sam, in to je pri sv. Križu ob Slatini na Štajarskem. Vino tisto ni ravno močno, a dobro, in — kar je glavna stvar — vino je, ne pa tista brozga, ki ni nikdar rastla na trti in s ktero tudi našo deželo preplavljajo židje — ogerski in hrvaški.
Zakaj da so danes oglasim v tej zadevi? Zato, cer sta mi dva članka v „Slovencu" sprožila že davno napeto pero. Kar piše dopisnik s Celovca, velja skoraj tudi o Ljubljani, čeravno se na Kranjskem pridela veliko vina, boš v Ljubljani malokje dobil res pravo vino, najtežje še po velikih gostilnicah. To ti je brozga, da se kar želodec obrača! In čem dražje je vino, tem slabše, tem škodljivše je zdravju. Tudi naši mestni krčmarji ne hodijo več sami po vino, ampak pišejo v Zagreb, Pešt, Veliko Kanižo itd., pa dobivajo vina na„kolodvor. Kako so taka „vina", si ahko vsak misli, a draga so za pivce vendar, ker naj slabša taka brozga se toči naj ceneje po 32 ali 36 liter. So še gostilnice s poštenim vinom, a pre-malo jih je; med 230 gostilnicami, kar jih je v Ljubljani, boš našel jih komaj 30 s poštenim vinom, vse drugo je vino iz drugačne trte.
Veliko gostilnic sloni bolj ob pivu. Ali tudi pivo je dandanes hudo pokvarjeno. Koliko ljudi si ž njim prehladi in pokvari želodec! Ako bi se pivo kuhalo še iz pravih snovi in bi se ž njim ravnalo, kakor nekdaj, dobro! Toda tega ni več, glicerin in razni surogati vstrojijo želodec tako, da tudi jedi ne more več premleti, in potem peša telo in duh. Pijača, bodi si vino ali pivo, je vendar namenjena le za to, da okrepča telo in razveseli duha; kako pa dandanes dosezata svoj namen, to vsak ve, ni treba mi tega nadrobneje razkladati.
Celovški g. dopisnik toži, da je tam preveč gostilnic. To bo gotovo res, pa v Ljubljani ni nič boljše. Število gostilnic kaže, da je vsaj vsaka peta hiša gostilnica. Od tod drago in slabo vino. Stari pregovor: „Jaz gospod, ti gospod, kdo bo pa krave pasel", bi se dal tu obrniti tako: „Jaz krčmar, ti krčmar, kdo bo pa pit hodil!"
če je že Ljubljana v tem obziru slaba, kaj pa še le okolica! Na prste sošteješ gostilnice, kjer se toči res vino, vse drugo je Zagrebško — židovsko Dobro bi bilo, če bi kdo naznanil take gostilnice, da bi se jih ljudje ogibali.
Bodi tii naveden le en primerljej. Od nekega židovskega agenta iz Velike Kaniže kupil je nek krčmar v Ljubljani vino po poskušnji (muštru). Vino pride po železnici, ali krčmar ga ni maral, ker ni bilo po poskušnji. Ležalo je toraj na kolodvoru odpošiljatelju na razpolaganje. Ta ga ni maral nazaj vzeti, ker menda ni bilo toliko vredno, kolikor bi bila stala vožnja sem in tje. Bilo je toraj prodano na dražbi na železnici. Kupil ga je krčmar iz okolice Ljubljanske po 3 gld. vedro, za 72 veder dal je 216 gld. s posodo ¡vred in posode so bile tri. To „vino" je potem nastavil po 40 kr. liter! Tako ravnanje se sodi samo po sebi.
Zato res ni čuda, če se ljudstvo loti žganja. Saj tako vino ni nič boljše, še slabšo je, ker spridi želodec in nima v sebi nobeno moči, ako ni zalito s špiritom ali napojeno s tabakam; da pa po takem vinu glava boli, je samo po sebi umevno. Največ take brozgo se najde po Gorenjskem in po Ljubljanski okolici in dokler se bo točilo tako „vino" (ali ka-li), ni nobene nade, da bi se pregnalo žganje.
Toliko ob kratkem za da danes, obširneje pa še o priliki, ker ta zadeva je res skeleča.
Iz Fužin (Weissenfels), 16. oktobra. Včeraj dopoludne je pri nas močno deževala, bili smo že zopet v strahu; popoludne so je pa nekoliko razvedrilo iu podal sem se v Rateče. Na kacih desetih krajih moral sem bresti vodo, ki jo tekla čez cesto. Dopoludne jo Ratečauom naliv zopet nekaj strgal in odnesel začasen most vasi, da se zdaj zopet no more z vozom skozi vas. Dal sera dvema najve-čema revežema nekaj goldinarjev, ki so mi jih do-brotljive roke poslale. Ko sem se zvečer vračal domu, se jo nebo popolnoma zjasnilo iu vendar smo dobili po polunoči zopet dež, ki še tudi zdaj-le dopoludne nadaljuje. Veter včeraj in danes je južen in vsled gorkote jo sneg, ki je ta teden pal, že tudi po hribih večinoma zginil. Ker so še nič ne kaže, da bi deževanje prenehalo, so se nekteri spravili na krompir in kopljejo ga zdaj tudi v dežji.
S Štajarskefla, 16. okt. (Vina priporočena
Corošcem pa Gornještajarcem. Agenti.) Kes smo se bali, da nam je trtna uš vinograde ugonobila, ker tako dolgo nič ni rastlo. Hvala Bogu, da temu ni tako; letos je trta celo dozorela iu dojili smo izvrstno kaplo — a, žali Bog, da mora kmet zdaj prepevati: „Pa kaj mi pomaga — zlata ta sraga — ker piti jo moram jaz sam." Kupcev že mnogo let ni niti s Koroškega, niti z gornjega Sta-jera, in dopisniku iz Celovca smo prav hvaležni, da na nas kaže, če se hoče kmetu pomagati, žganje-)itje pa pouarejanje vina zatreti. — Zlasti Korošcem se priporočujemo, da zopet koroški vinski kupci poti najdejo do nas, koje so več let že zgrešali. Obračati se do farnih predstojnikov bo najbolj kazalo, ki naročila gotovo izročujejo radi poštenim posestnikom.
Tudi z gornjega Štajera več let ni kupcev, tako, da smo ondi poprašali ter poizvedeli od druzega škodljivega trtnega kebra, pred kojim zdaj ne moremo dosti javno občinstvo svariti, ki ga še ne pozna, in to so — vinski agenti! Vinski agenti baje kar obsujejo gostilne ponujavši pokupljeno skažeuo vino.
Kdor želi od tod izvrstno srago dobiti, mu ne-ktera vina naštejem, ki so za na mizo še posebne vrednosti. Taka so: Ptujski, proštov (Pettauer Stadt-berger), Zavričan (Sauričer), Ljutomerski (Lutten-berger), Slovenjebisterški dekanov Prautner, Janina, grajščina Rogaška (Rohitscher), Mariborski Piker (Marburger Pikerer) in še mnogo drugih. Sploh pa rečemo, da je vino poprek letos tukaj izvrstno, toraj Korošci pa Gornještajarci le po-nj! Imamo pač tudi kraje, kjer navadno prerano trgajo ter zmirom tudi cvička pridelujejo. Po sadu (okusu) ga bote spoznali, če tudi imen ne povem, škodi pa tak okraj vsem, ker kupce odganja ter štajarskim vinogradom starodavno dobro ime krati. Na Hrvaškem s prižnice oznanujejo, da se biratov ne sme pričeti pred 4. okt., ravno tako tudi v Dalmaciji.
Domače novice.
(Kapela v Marijanišči) se marljivo dodeluje. Napravljen je že okusen tlak, vstavljena so kaj lična okna in tako se bode moglo dovrševati vspešno notranje delo. Ali tega je še obilo in težav je premagati veliko. Vsakdo, kdor si ogleda čedno hišico božjo s prijaznim stolpičem, bodisi od zunaj ali znotraj, mora biti razveseljen, da se je dečkom — in pač tudi marsikakemu prijatelju tega ustava — napravila taka hiša molitve. Mnoge potrebe — kaj obetajo drugega kakor obilne stroške? Mnogo so storila, res mnogo, dobra srca. O gotovo bode Bog tudi zanaprej taka srca odpiral v svojo čast in blagor sirotam. — Dečkov je v ustavu letos 104, zraven teh jih prihaja v hišo še precej samo čez dan. Skrb tedaj ni majhna, kako toliko število preživeti, zlasti, ker je vrla Š. Peterska fara, dobrot-nica ustavu, letos po nesrečah hudo zadeta Upajmo tudi glede teh revčekov vse dobro od Boga; naj bodo pa priporočeni tudi dobrim človekoljubom.
(Vpokojen je) polkovnik kranjskega brambov-skega batalijona št. 24 (Novomesto), gosp. Albin Švara. Presvitli cesar izrekel mu je ob tej priložnosti svojo zadovoljnost.
(Vpokojen je) glavni davkar Ljubljanski, gosp. Štefan Vrus. Prazni ste toraj sedaj oboji glavni davkarski službi na Kranjskem: v Novem mestu in v Ljubljani.
(Gosp. Franc Podgornik) odpeljal se je na Dunaj, da prevzame za nekaj časa vredništvo „Parla-mentiirja".
(Premcmba posestva.) Dve hišici št. 10 in 12 v Slonovih ulicah, dosedaj lastnina g. Veitove, kupil je za 6000 gld. g. Adolf Hauptmann, v kterih bode po novem letu napravil filialo za prodajo svojih izdelkov oljnatih barv, iirnežev, lakov itd., kar bode posebno vnanjim kupcem vgodnejši.
(„Cecilijino društvo" v Ljubljani) bode imelo v četrtek dne 22. oktobra 1S85. 1. VI. občni zbor z naslednjimi točkami: 1. Ob desetih dopoludne: slovesna sv. maša v stolnici (Festum sanctae Fidei, V. M. sem.) lutroitus „Me exspectaverunt", cantus choralis. Missa „O cleraens, o pia, o duleis Virgo Maria!" IV. voc. inaequal. auct. Dr. J. B. Benz, op. 8. Graduale „Adjuvabit eam Deus" IV. voc. aequal. auct. Ant. Foerster. Offertorium „DilVusa est gratia" IV. voc. inaequal. auct. Dr. Fr. Witt. Com-
munio „Feci judicium", cantus choralis. Po končani sv. maši pelo se bode še „Credo" iz iste Benzove maše. — 2. Ob enajstih zborovanje v kuezo-škoiijski palači; obsegalo bode: a) nagovor predsednikov; b) sporočilo tajnikovo; c) sporočilo blagajnikovo; d) sporočilo glasbenega vodje. — 3. Ob četrt na pet popoludne v cerkvi čč. oo. frančiškanov: a) „Adoro de devote" auct. Eug. Frey, b) Lavretanske litanije, harmonizovan koral, c) „Tantum ergo — Genitori", (ß-dur) auct. Dr. Fr. Witt, d) „Hvaljen bodi Jezus Kristus" auct. Dr. Fr. Witt. — K zborovanju vljudno vabi vse društvenike, k cerkvenima slovesnostima pa sploh vse prijatelje svete glasbe
odbor „Ceeilijinega društva11.
(Dnevni nagliči) imeli bodo od 21. t. m. dalje med Dunajem in Trstom vseskozi vozove tretjega reda.
(Razpisana) je služba zdravnika na tukajšnji c. kr. tovarni za smodke z letno plačo 800 gld. Prošnje do konec oktobra na c. kr. glavno tovarno za smodke v Ljubljani.
(Razpisana) je lotokolektura za Trst in Gradec v Kranji do 12. novembra. Taista nese čistega dobička 702 gld. 99 kr. Varščine je treba 2500 gld., vadija pa 35 gld. Prošnje vlože naj se na c. k. loterijski urad v Trstu.
(Razpisana je mestna fara v Slovenjem Gradcu), ktero začasno oskrbuje č. g. Davorin Trstenjak, do 18. novembra.
(Rigorosum) z odliko napravil je te dni na Dunajski univerzi č. g. Josip Pavlica, novomašnik iz Rifemberga na Goriškem iz bogoslovja (cerkvena zgodovina in cerkveno pravo).
(Tajnik c. kr. štajarske kmetijske družbe), g. Friderik Müller, odlikovan je bil za svoje zaslužno delovanje z zlatim križcem s krono za zasluge.
(O Janežičevi slovnici) za srednje šole „Soča" piše, da bi se v spodnjih razredih srednjih šol silno potrebovala in ker ni v knjigotržtvu nobenega iz-tisa, bi v imenu dotične šolske mladine prosili vse domorodce, ki imajo to učno knjigo, da bi jo vred-ništvu v dar ali pa na posodo poslali. Marsikomu je morda oprašena, a mladini bi bila velike koristi. Pri tej priliki ob enem prosimo družbo sv. Mohora, naj ponatisne v popravljeni obliki Janežičevo neprecenljivo slovnico slovenskega jezika, o kteri je pisal učeni slovenski jezikoznanec prof. Ljubljanske gimnazije Josip Marn: „Seči moram, da je to slovnica, kakoršne razun Cehov, kar jaz vem, še nimajo drugi Slovani. Po tej se hočemo ravnati" — in v resnici so sedaj, ker je Sumanova slovnica pretežka in preučena, učitelji spodnjih razredov srednjih šol v veliki stiski. — Toraj nov, popravljen natis Ja-nežiča, in vsem in vsestransko bo vstreženo.
Telegrami.
Gorica, 17. okt. Narodni kandidat društva „Sloga" dr. Anton Gregorčič je voljen enoglasno s 115 glasovi. Živio!
Dunaj, 17. okt. Poslaniška zbornica. Mi-nisterski predsednik odgovarja na interpelacijo Groholskega glede iztiranja avstrijskih podanikov iz Prusije. Pruska vlada je rekla, da je to čisto njena notranja zadeva, ki ste jo provzročili narodnost in vera. Stališče nemške države posmehuje se narodnemu pravu, ker ne pripušča ne priznava na taisto in ne na trgovinsko pogodbo in se bo vlada v posebno ozira vrednih slučajih obrnila v tej zadevi do pruske vlade, ktera ji je obljubila svojo blagohotno pomoč. Za navadno bo pa vlada podpirala tisto odbore, ki so se ustanovili za podporo izgnancev v Galicijo dohajočih.
Dunaj, 17. okt. Adresna debata se je pričela. :il govornikov vpisalo se je proti 29 za adresni načrt večine.
Dunaj, 16. okt. Srbija je ugovarjala sklepom poslanikov v Carigradu in je pričela proti Bolgariji postopati. Jeden tlel srbske vojske prestopil je bolgarsko mejo ob o. zvečer. (Glej današnji telegram iz Niša.)
Celovec, 16. okt. Povodenj je nastopila po celem Koroškem.
Inomost, 16. okt. Adiža in njeni pritoki napra vili so veliko škode po okrajih Koveredo, Tione, Biva, Cles in Cavalese. Mnogo hiš je
pobrala voda, mnogo cest in zidovja je spodkopala. Nevarnost pojenjuje, ker voda vpada.
Niš, 17. okt. Novico nekterih listov, da se je boj pričel, so popolnoma izmišljene.
Tuj ci.
15. oktobra.
Pri Maliču: Vitez Wurmb, zasebnik, z Dunaja. — Jul. Magyar in Evgen Wohl, trg. pot., z Dunaja. — Leopold Deutsch, trgovec, iz Giinsa. — Hugon Pfeiffer, trgovec, iz Remscheida. — Grof Jorsay, zasobnik, z družino, iz Albe. — Alojzij pl. Warnus, c. k. uradnik, iz Linea. — Dr. Jul. Kosjek, odvetnik, iz Gradca. — Alojzija Guggenbergor, blagajničarica, iz Gradca.
Pri Slonu: Alb. Tumelli, Leop. Lewitli in Jakob Bolagy, trgovci, z Dunaja. — Marija Schramek, zasebniea, z Dunaja.
—	Edvard Wesely, fužinski ravnatelj, z družino, iz Triebona.
—	Valt. Bervar, zdravnik, iz Novega mesta. — Hedwiga Schulz, zasebniea, iz Novega mesta. — Kari Valzer, trgovec, iz Kaniže.
Pri Tavčarji: Josip Mirni, živinski trg., iz Rossaua. Pri Bavarskem dvomi: Jurij Zoni, zasebnik, iz Ca-vorena. — Prane Hočevar, zasebnik, iz Gornjega Grada.
Pri Južnem kolodvoru: J. Biol, zasebnik, iz Bleda.
—	Josip Schraitt, zasebnik, iz Ljubljane.
Pri Virantu: Anton Levstik, učitelj, iz Dola. — Franc Globočnik, posestnik, iz Dola. — J. Pečnik, posestnik, iz Lipleina.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 17. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	80	gl.	95 kr.
Sreberna „ o% „ 100 „ (s 16% davka)	SI	„	45
4 % avstr. zlata renta, davka prosta .	108	„	40 „
Papirna renta, davka prosta . .	98	,	10
Akeije avstr.-ogerske banke . .	S56	„	— „
Kreditne akcije............278	„	40
London.......125	„	50
Srebro.......—	„	— „
Francoski napoieond......9	„	96l/a „
Ces. cekini.......5	„	93
Nemške marke	61	..	70
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mojim častitim kupovalcem in naročevalcem izmed mestjanstva in velečastite duhovščine, siusojam naznanjati, da imam za
v zalogi najboljše angleško, francosko in moravsko blago in se priporočam tedaj velečastitemu p. n. občinstvu za narejanje oblek po najmodernejšem kroji z zagotovilom jako reelne in kolikor mogoče cene postrežbe.	(3) Z velespoštovanjem
V. ClSSERMA3i3i,
v Ljubljani, Gledališne ulice št. 6. v Pauschi-novi hiši.
■i".".".".'
a. orehek,
krojač civilne iu vojaške oprave v Ljubljani,
na kongresnem trgu hiš. štev. 14
(nasproti nunski cerkvi),	(8)
priporoča svojo dobro izbrano
zalogo blaga za gospode
po najnižjih cenah.
On je pripravljen p. n. gospodom naročnikom uzore ali oblike na dom pošiljati, da si po želji izbero. — 20% ceneje kakor drugod izdeluje vsakovrstno obleko po izvolji in okusu častitih p. n. naročnikov; podpisani sprejemlje tudi sukno v izdelovanje oblek in se priporoča prav mnogobrojnim naročbam.
Obenem so spoštljivo priporoča prečst. duhovščini za izdelovanje duhovskih talarjev od navadnih do najboljših.
r
Podpisani priporoča svojo zalogo
bruseljskih klobukov $
in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor
s za
posebno pa: Kiiliiiciic klolmke (Lodenhute) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorvjave, svetlo- ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po a gld. SO lil-.; ti-de klolmke, najnovejši izdelek, rujave ali črne, dobro blago, od gl. 3() lci'., naprej do -A gl. C>O kr.; Hviinatf ciliixli-<', najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gltl. i"»0 kr.; ldobukc xa dcekc od I gld. SO kr. naprej; nadalje
srajce za gospode, spodnje
hlače, vratnike, kravate
(2) itd. itd. itd.
Z odličnim spoštovanjem
IVAN SOkLH
Ljubljani, Gledališne ulice št. 4.
Naročila s poštnim povzetjem se točno izvršujejo.
dbdbbdbbbldd Terfiek & Nekrep,
trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg št. 10,
priporočata stalno, dobro izbrano zalogo najboljšega kmetijskega in poljedel-skega orodja in strojev, posebno kr-moreienic H e 11 r i k a L a n ž a v M a n n h o i m u, izvrstna orala (pluge), kakor tudi drugo najbolje izkušene izdelke; nadalje: Žitno snažnil-nice, vozove, sani, pluge, sesal-niče, cevi za vodnjake in vodnjake same, stedilna ognjšioa, peči, ognja in tatov varne kaso itd.; — potem izvrstni kamniški cement in poljski mavec (gips); dalje železničue šine in kovanja zli stavbo, — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki se vsako naglo in natančno izvršuje.	(42)

Lekarna Trnkoczy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: inaiikanjc slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobOl, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, lin jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tueatov samo 8 gold.
Svarilo! Opozarjamo, da so tiste istiuite Marija celjske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnkdczy-ju. Razpošiljava se le
MÄlfcZRUK TR0PFEM >
NUR ECHT BEI
APOTHEKER TRNKOCZY LAIBACH \ STÜCK 20.
v Ljubljani pri U. pl. jeden tucat.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Da	■ s«.
Gospodu Trakoczjju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maiičev. protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res. imel jo čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug, (17)	posestnik v Šinarji p. Celji.
1SK1,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsno in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nogo vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
PoinuMjev« (Dorseh)
najboljše vrste, izborno zoper bramorc, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 00 kr.
Salieilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
c. k. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so vže tisočkrat sijajno osvcdočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 0 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
¡¡j^F" Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila z dežele izvršč se talcoj
v lekarni Triik6czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani.