Gospodarstvo Slovenija, Avstrija • So naše denarnice res tako debele, da lahko kupujemo dražje? O Stran 9 Čin w < 2 tífc Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Si i tai V Štajerski Ptuj, petek, 24. februarja 2023 Letnik LXXVI • št. 16 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,95 EUR " NOVI FOSILI Slovenska publika je izjemna SPORED Ptuj . Izjemna statistika Kurentovanja 2023: »Hvala vsem za reklamo, tudi negativno« »Bilo je fantastično, naslednje leto ponovimo!« S temi besedami lahko povzamemo vtise 20.000 obiskovalcev, ki so prav vsak večer napolnili dvorano Campus Sava do zadnjega kotička. V družbi Radio-Tednik Ptuj, kije prevzela vajeti organizacije letošnjega komercialnega dela Kurentovanja, smo z opravljenim delom in rezultati več kot zadovoljni. Več na strani 3. Aktualno Ptuj. 750.000 evrov za prvo nadstropje UC O Stran 2 Politika Ptuj, Destrnik. Svetniki potrdili cel paket podražitev O Stran 5 Kultura Ptuj • Kako bodo umetniki v • 1 • v preživeli, ce ne bodo prodajali?! O Stran 10 Ljudje in dogodki Podravje • Veseli fašenki in velike povorke po naših krajih O Strani 9 in 11 Aktualno Rožman: »Vidmu preti nova ekološka bombi« in ¡ • | V središču» Na Ptuju ob najnižjih ptaEBH i 2 Štajerski Aktualno petek • 24. februarja 2023 Videm, Ptuj • Voda iz centralne čistilne naprave Ptuj v šturmovske mokrice Rozman: »Vidmu preti nova ekološka bomba« Krajinski park Šturmovci, skrita oaza med Dravo in Dravinjo, je zapisano na tabli ob vstopu na območje, kije že od leta 1979 zavarovano kot krajinski park. Sedaj temu območju grozi ekološka katastrofa, meni ljubitelj narave, domačin ter svetnik Andrej Ro-žman. Predstavniki občine so se namreč (v minulem mandatu) podpisali pod projekt, ki predvideva, da bi se odpadne vode iz ptujske čistilne naprave stekale v šturmovski rokav. »Toti drek bi radi speljali v najlepši habitat, ki ga občina še premore, ko je že vse ostalo tako in tako uničeno,« je jasen, neposreden in glasen Andrej Rožman. Povsem po naključju je Rožman opazil delavce, ki so želeli položiti kanale, ki bi omogočili pretok vode iz potoka, v katerem se pretaka odpadna voda iz čistilne naprave Ptuj, v nekdanji rokav reke Drave. Rokav, ki je domačinom poznan pod imenom rokav Črnica in ki v razdaljo meri štiri kilometre ter se izliva v Dravinjo. »Rekel sem, dečki, kaj pa vi delate?« In tako je svetnik izvedel, da se Vidmu obeta projekt - izboljšanje pretočnosti štur-movskega rokava v okviru projekta Za Dravo. Bil je presenečen, zgrožen. »Ta projekt bi morali obravnavati odbori, svetniki, a o tem sploh nisem slišal besede. Včasih so nas sklicali za mnenje o vsakem plotu, ki ga je želel nekdo postaviti, o tem pa nismo vedeli nič. Nemudoma sem kontaktiral sedanjega župana Braneta Kolednika, ki je aktivnosti na tem projektu seveda zaustavil in od izvajalcev projekta zahteval dodatna pojasnila ter predstavitev projekta.« Kot je razvidno iz dokumentacije, ki jo je sedaj prejel svetnik, se je pod projekt podpisal nekdanji direktor občinske uprave Mirko Šimenko. »Ne vem, ali je bil zaveden, ali je morda namero napačno razumel. Sedaj šturmovske mokri- v Zupan: »Dva monitoringa vode letno nista dovolj!« Zupan Brane Kolednikje po informaciji in pozivu svetnika Andreja Rozmana ustavil prekop. »Oživitev območja ni slaba ideja, vendar pa bi morali biti takšni projekti najprej predstavljeni občanom in seveda tudi svetnikom. Sedaj pa imam občutek, da seje želelo nekaj na hitro narediti. Namreč ne bomo se zadovoljili z monitoringom vode iz čistilne naprave, ki naj bi se opravil dvakrat letno. Zanima nas, kaj narava pridobi, kaj so prednosti in slabosti projekta. Šturmovec je že tako degradiran z daljnovodom, kanal iz čistilne naprave teče po našem območju, zato želimo biti res prepričani o dobronamernosti projekta. Predstavitev za občane in vse, kijih zanima ta tematika, bo 2. marca v občinski dvorani. Pričakujemo dodatna pojasnila ter odgovore na vprašanja,« je dejal župan Brane Kolednik. ce napaja podtalnica, ki je je povsem dovolj in ki omogoča življenje. V skladu s tem projektom pa naj bi se pretočnost zagotavljala z odpadno vodo iz čistilne naprave, iz katere se širi vonj po grezničnih goščah in v kateri ni življenja.« In res, ob vodi, ki priteče iz čistilne naprave, je mogoče zaznati vonj po grezničnih odplakah, v sami strugi tega potoka, če je potok sploh smiselna beseda, pa ne raste nobena rastli- na. »Takoj sem za, če se v mokrice spelje voda iz potoka Studenčnica, ne pa odpadne vode iz čistilne naprave, razen če mi nekdo dokaže, da je voda neoporečna in da jo nekdo upa popiti. Ob tem je v samem projektu zapisano, da je ustrezna kakovost vode pogojena z izpusti iz komunalne čistilne naprave Ptuj. Kakovost vode je torej pogojena in ni zagotovljena!« K povedanemu je Rožman dodal, da če želiš dobro Foto: Mojca Vtič Namen projekta je, da se voda iz potoka, kjer se pretaka iztočna voda iz ptujske čistilne naprave, preusmeri v šturmovske mokrice. Foto: Mojca Vtič Območje v Šturmovcih je že od leta 1979 zavarovano kot krajinski park, svetnik Andrej Rožman se boji uničenja tega naravnega območja. potico, potrebuješ najprej dobre sestavine. »Mi pa bi sedaj najboljše, kar še imamo v Vidmu, uničili s temi odplakami. Nič nismo dobili od Elesa, nobene odškodnine ne prejemamo od jeza, od tega projekta tudi ne pričakujemo nič. Poznamo pa primer markovske lagune ter kako slabe so tam analize vode.« Za nameček pa se širijo govorice, pravi Rožman, da naj bi se marko-vska laguna obnovila tako, da bi se izsušila ter postala skladišče za blato iz čistilnih naprav, voda iz čistilne naprave pa naj bi se torej v celoti preusmerila v šturmovske mokrice. »S tem projektom se našemu območju ne obeta nič dobrega. Sem domačin, rojen na tem območju, tako da me žejnega čez vodo tukaj ne bodo mogli peljati,« je sklenil Rožman. Izboljšati želijo habitat za I v v hrošča ... Iz Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje na vse dvome odgovarjajo, da je strokovne podlage za projekt pripravil Zavod RS za varstvo narave ter da je glavni cilj projekta Drava Natura 2000 na tem območju izboljšanje pretoč-nosti šturmovskega rokava in s tem izboljšanje življenjskih pogojev hrošča 'močvirski krešič'. Pojasnili so, da so se takoj, ko so domačini skušali ustaviti dela, sestali s predstavniki občine ter partnerji projekta, predstavniki izvajalca in Foto: Mojca Vtič Kanali so že pripravljeni na vgradnjo Vrednost projekta Drava - Natura 2000, reka za prihodnost,je ocenjena na 6,2 milijona evrov, projekt pa naj bi se sklenil marca letos. Prijavitelj projekta je Mariborska razvojna agencija. Med predvidenimi aktivnostmije izboljšanje pretočnosti šturmovskega rokava. Ocenjena vrednost del pa dobrih 300.000 evrov. nadzora. »Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Maribora je na licu mesta opravil vse potrebne meritve in ugotovil, da voda s čistilne naprave nima negativnega vpliva na kvaliteto vode v štur-movskem rokavu. Ob tem je treba poudariti, da imamo za primer morebitnega onesnaženja vključeno varovalko v smislu fizične zapore dotoka vode.« Vodja sektorja za območje Drave pri direkciji za vode Mateja Kla- neček pa je dodala, da je občina Videm lani sredi junija dala soglasje za izvedbo projekta. Ob tem je poudarila, da sta bili lani izvedeni dve vzorčenji vode iz drenažnega jarka (kamor se stekajo prečiščene vode iz CČN Ptuj) na treh lokacijah, vsi vzorci pa so pokazali, da površinska voda povsod izpolnjuje kriterije za dobro ekološko stanje: » Bomo pa v kratkem naredili še dodatna vzorčenja.« Mojca Vtič Ptuj • Podpisan aneks za nadzidavo urgentnega centra Prvih 750.000 evrov za prvo nadstropje Ta teden je v. d. direktorja ptujske bolnišnice Aleksander Voda s predstavnikom ministrstva za zdravje Alešem Šabedrom podpisal aneks za 750.000 evrov, ki so potrebni za izvedbo gradbenega oboda prvega nadstropja urgentnega centra. Celotna izvedba prvega nadstropja bo sicer po projektnih ocenah zahtevala dobrih 17 milijonov evrov, ki jih je vlada oz. pristojno ministrstvo obljubilo že v državnem proračunu januarja letos, a se to ni zgodilo. Za pojasnilo, zakaj je tako, smo zaprosili ministrstvo za zdravje, ki zagotavlja, da to ne pomeni, da te naložbe ne bodo izvedli: »Finančna sredstva bodo zagotovljena iz proračuna RS v začetku naslednjega leta, po zagotovitvi in potrditvi ustrezne dokumentacije, ki je v izdelavi oz. pridobivanju.« V prvem nadstropju nameravajo urediti štiri operacijske dvorane in sočasno izvesti rekonstrukcijo prostorov intenzivne nege in terapije. Načrt oz. želja vodstva ptujske bolnišnice je, da bi prvo nadstropje začeli graditi že letos, takoj po dokončanju pritličnih prostorov urgentnega centra, predvidoma jeseni. Glede na dejstvo, da v državnem proračunu sredstva letos še niso zagotovljena, bo ča-sovnica gradnje prvega nadstropja premaknjena za več mesecev, oz. v leto 2024. Tako vodstvo ptujske bolnišnice kot številni prebivalci Spodnjega Podravja so namreč ves čas apelirali na državo, naj vendarle urgentni center Ptuj zgradi kot celovit objekt, skupaj s prvim nadstropjem. DK - Urgentni center Ptuj gradi podjetje Medicoengineering. Foto: CG petek • 24. februarja 2023 Aktualno Štajerski 3 Ptuj, Podravje • Izjemna statistika Kurentovanja 2023 »Hvala vsem za reklamo, tudi negativno« V družbi Radio-Tednik Ptuj, ki je prevzela vajeti organizacije letošnjega komercialnega dela Kurentovanja, smo z opravljenim delom in rezultati več kot zadovoljni. Prav vsi dogodki v karnevalski dvorani so bili razprodani, kar doslej ni uspelo še nobenemu organizatorju. Prav tako izjemno pomembno je, da je bilo z organizacijskega vidika vse izpeljano odlično. Kljub množici koncertov in skoraj 20.000 obiskovalcem ni bilo (večjih) incidentov, varnostnih ali zdravstvenih težav. Vino je bilo dobro, vsi obiskovalci so obdržali jakne in dobili klobase ... »Rezultati so izjemni, govorimo lahko samo v presežnikih. Veliko več sladkih kot grenkih skrbi, dvorana je bila docela razprodana ves čas, kar doslej ni uspelo še nikomur. S tem so nam obiskovalci izkazali največji možen poklon, kar smo sprejeli kot najlepše darilo. Karnevalsko dvorano smo postavili na zemljevid Slovenije in regije kot še nihče doslej,« je zadovoljen vodja organizacije Kurentovanja 2023 Domen Hren, urednik Radia Ptuj. Seveda je za vsem tem tičalo ogromno dela in truda. V naši medijski družbi, ki ima na področju prireditev dolgoletno tradicijo, smo dokazali, da z lahkoto izpeljemo tudi tako obsežne dogodke. Priprave na letošnje Kuren-tovanje so potekale leto in pol. Pri sami izvedbi je sodelovalo več kot sto ljudi. Program je bil določen že za lansko Kurentovanje, a zaradi epidemije ni bil izpeljan. Slameršak: »Zmagala je naša pozitivna energija!« Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, je prepričan, da smo se kot organizatorji odlično izkazali, v prid temu absolutno govori statistika. Naša medijska družba je sicer komercialni del Kurentovanja izvedla že leta 2012, a so rezultati takrat in danes neprimerljivi. V vmesnem času smo si nabrali ogromno izkušenj in znanja na področju organizacije prireditev, tudi to je plod letošnjih odličnih rezultatov. »Že od začetka nam je bilo namenjeno veliko politično novinarskih, še najbolj mrhovinarskih vprašanj, s katerimi so skušali Kurentovanje, predvsem ta zabavni del, postaviti v popolnoma drugačno luč, kot je dejansko stanje. Na koncu smo hvaležni vsem tem napadom, na- 7 ^ ^!' ■■ « ■ ¡tok. i * : ■ » : ' :- ■ ■ -J ' l r, i* a» 'V r f dUV* ^ ■ K - , r r A Jffj» Q /i- . ^«v», , r - ~U ' ■>",■)t,( \ 'i * V jrj- '" t \V-Ur U a c'l f O r r J T ^ ■ ' i vT . ' c- . i j f •<• j ; w f( - > > - c J ^ s > ■* v 1 r t ; ..• i /v í t ■ r-f r,r y / ) i K P > , i r ? v h v^r * Domen Hren, vodja organizacije komercialnega dela letošnjega Kurentovanja Jalovo metanje polen pod noge Domen Hren je jasen: »V ta projekt je vloženega toliko dela, da si metanja polen pod noge enostavno ne zaslužimo. Glede na izkušnje letošnjega leta z nekaterimi mediji naslednje leto sploh ne bomo več sodelovali oziroma jim ne bomo dovolili poročanja iz dvorane, ker so Kurentovanju delali izjemno negativno reklamo. Kurentovanje še zdaleč ni le Ceca in špricar, smo pa se iz tega veliko naučili.« Pri tem Hren s prstom kaže predvsem na RTV Slovenija oziroma posamezne urednike in novinarje. Številni zaposlenijavne medijske hiše so se celo sami distancirali od takšnega načina poročanja. radi zabavamo in družimo. Zmagala je pozitivna energija, dokazali smo, da smo sposobni razprodati tudi dogodke, na katerih so le slovenski izvajalci,« na kritike odgovarja Slameršak. Letošnje Kurentovanje je preseglo vsa pričakovanja, tudi organizatorjev. Zavedali smo se tveganj, a smo dokazali, da znamo in zmoremo Zavodu za turizem Ptuj sicer v prvem poskusu ni uspelo najti izvajalca zabavnega dela programa, naša družba se je skupaj s partnerjema Media24 in Arena events prijavila na drugi razpis in bila izbrana kot edini prijavitelj. Razloge, da smo sploh ugriznili v to kislo jabolko in zavedajoč se mnogih tveganj skušali organizirati najboljše možne dogodke v regiji, državi in okrog, Slameršak predstavlja tako: »Želeli smo pomagati tudi občini in vsem, ki se trudijo na področju turizma, da Kurentovanje postane ne samo nacionalno, pač pa tudi mednarodno prepoznano. Prepričan sem, da nam je skupaj Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj: »Ptujčani in okoličani nismo pijanci, kot so želeli prikazati na RTV Slovenija, se pa radi zabavamo in družimo. Zmagala je pozitivna energija, dokazali smo, da smo sposobni razprodati tudi dogodke, na katerih so le slovenski izvajalci.« Pripetljaji v zaodrju, za katere javnost ne ve ... Organizacija tako številčnih in obsežnih dogodkov je velik zalogaj. Pojavijo se zapleti, ki jih je treba nujno rešiti, kar občinstvo po navadi ne ve in ne občuti. Tako je denimo tik pred koncertom zbolel Jasmin Stavros, v kratkem času so mu našli zamenjavo in publiko je odlično razgrel Davor Borno. Tudi obisk inšpekcijskih služb, ki so bile prisotne na enem samem dogodku, a množično, je zahteval veliko angažmaja in pozornosti organizatorjev, saj so inšpektorji dejansko pregledali vse. »Bili so strokovni, korektni in v skladu s svojimi pooblastili so opravili dobro delo, nas pa opozorili na pomanjkljivosti. K sreči ni bilo kakšnih večjih zapletov, vse smo dobro uredili,« je zadovoljen Slameršak, ki je moral inšpektorjem v največji gneči na koncertu Dražena Zečica nameniti več ur časa... A tudi to je del organizacije. to uspelo. Ogromno energije in finančnih sredstev je šlo tudi v oglaševalsko kampanjo, kar niti slučajno ni samoumevno. Želeli bi si, da bi predstavniki občine in zavoda za turizem ob vseh teh napadih nekaterih medijih vendarle bolj glasno izpostavili, da so dobili dobrega partnerja.« Naslednje leto bo še boljše Stroški organizacije so ogromni. Vsak dan je za varnost skrbelo med 30 in 40 varnostnikov, prisotni so bili reševalci, gasilci ... Končni poslovni rezultat še sicer ni znan, direktor družbe pa pričakuje, da bo vendarle zaključen z dobičkom. V kakšni višini, še ni znano: »Bilo je bolje, kot smo pričakovali, zato se s pozitivno energijo pripravljamo za naslednje leto. Naslednje leto bo še boljše, saj imamo izkušnje.« V karnevalski dvorani je letos nastopilo kar 70 % slovenskih izvajalcev. Za gostinsko ponudbo je bilo zadolženo podjetje Arena events, partner v tem projektu, ki upravlja z dvorano Campus Sava Ptuj. Sla-meršak je zadovoljen tudi s tem segmentom organizacije: »Imamo dobre partnerje, tudi zato je vse potekalo, kot mora.« Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Foto: CG Kidričevo, Maribor • Združevanje Taluma in Mariborske livarne Podjetji že pod skupno lastniško streho Talum Kidričevo in Mariborska livarna Maribor (MLM) sta dejansko že brat in sestra, saj sta pod streho istih staršev - Slovenskega državnega holdinga (SDH). Kot so na SDH pojasnili za naš časopis, je Talum od začetka leta v njihovem upravljanju, čeprav postopki za prenos naložbe iz Elesa na SDH še niso končani. Da SDH lahko gospodari s Talumom, mu omogoča pogodba, ki jo je sklenil z Elesom, dosedanjim Talumovim lastnikom. Podrobnejših informacij o načrtih v zvezi s Talumom SDH z javnostjo ne deli. „Načrtov upravljanja posameznih lastniških naložb ne razkrivamo," so povedali. Prav tako ostajajo zadržani pri pojasnilih o morebitnem združevanju Taluma in MLM: „SDH vedno preuči vse možnosti in scenarije s ciljem, da bi družbam v njegovi lasti zagotovil uspešno poslovanje, enako je tudi z MLM. To vključuje možnosti strateških partnerstev z namenom povečevanja vrednosti naložb ob zagotavljanju delovanja družb in ohranjanju delovnih mest. Ker so postopki še v teku, SDH več informacij v tem trenutku ne more razkrivati." Prav tako možnosti združevanja niso želeli komentirati v vodstvu Taluma. MLM bo prihodnje leto stara sto let in je bila eno od paradnih mariborskih podjetij. Pod današnjim imenom je začela delovati po kon- cu druge svetovne vojne, uvrščena je bila v vrh kovinske industrije v Jugoslaviji. Vodilni blagovni znamki družbe, ki je poslovala mednarodno in v najboljših časih zaposlovala več kot tisoč sodelavcev, sta bili Armal in Aklimat. Po letu 2008 je bilo podjetje v postopkih prisilne poravnave, s pretopitvijo terjatev v kapital je pristalo v rokah DUTB, ki je lani ugasnila, lastnik MLM je postal SDH. Podjetje zaposluje okoli 380 sodelavcev, predlani so ustvarili 43,5 milijona evrov prihodkov, poslovno leto pa končali z izgubo v višini 2,1 milijona evrov. MZ SDH je lastnik MLM, medtem ko Talum od novega leta upravlja po pogodbi, ki jo je sklenil z Elesom. Foto: CG 4 Štajerski Politika petek • 24. februarja 2023 Starše • Svetniki potrdili predlagane podražitve Tr.V.. . VI • 1 • ViVV • Višji stroski za vodo in čiščenje Tudi v občini Starše se niso mogli izogniti podražitvam vode in čiščenja odplak. Svetniki so nove cene soglasno potrdili. Gre za precejšnje povišanje, saj se bo voda podražila za okoli 28, čiščenje odplak pa za kar 43 odstotkov, kar mesečno pomeni okrog 9 evrov več za gospodinjstvo, ki porabi deset kubičnih metrov vode. V občini Starše so svetniki soglasno potrdili višje cene za oskrbo s pitno vodo in čiščenje odplak z omrežnino vred. Na letni ravni bo gospodinjstvo s takšno porabo vode plačalo 112 evrov več kot doslej. Svetniki so soglasno potrdili novo ceno vode, ki bo višja za okoli 27 %. Cena za 10 m3 vode se draži s 14,51 na 18,63 evra, kar pomeni za 4,12 evra na mesec oz. slabih 50 evrov na leto. Pri postavki za čiščenje vode s pripadajočo omrežnino pa se bodo zneski pri povprečni mesečni porabi 10 m3 vode povišali s sedanjih 12,47 evra na 17,68 evra. To znese na družinski proračun dodatnih 5,21 evra na mesec oz. 62 evrov na leto. Razlogi za višanje cene so predvsem višje cene električne energije, višji stroški odvoza dehidriranega blata in drugih odpadkov ter zvišanje plač zaposlenim v Komunalnem podjetju. Na odboru za komunalne dejavnosti in gospodarske javne službe so bili mnenja, da je povišanje res visoko. Kljub določenim zadržkom pa so se vsi strinjali, da druge izbire kot potrditev novih cen pravzaprav nimajo. Župan Stanislav Greifoner je ob tem poudaril, da bodo budno spremljali delovanje vseh javnih podjetij, s katerimi sodelujejo: »Njihova naloga je, da uporabnikom zagotovijo čim nižjo ceno storitev, nikakor pa doseganje dobičkov. Če bi ugotovili, da se javno podjetje ne drži teh načel, bomo temu primerno tudi ukrepali!« EK Ptuj • V domovih brez večposteljnih sob Prvi razpis neuspešen Že decembra lani so se v ptujskem Domu upokojencev lotili iskanja izvajalca za rekonstrukcijo sob in ureditev dodatnih kopalnic v treh enotah. Razlog je odprava tri-in večpostelj-nih sob. Vse prejete ponudbe za gradbena dela so presegle ocenjeno vrednost, zato bodo razpis ponovili. Uredili bodo dodatne kopalnice, skupaj bo spremenjenih 57 sob v vseh treh enotah. „Na zadnjem razpisu smo prejeli štiri ponudbe, a so vse presegle razpoložljiva sredstva. Dejstvo je, da je bil projekt za izvedbo izdelan pred letom dni, tudi v gradbeništvu so se cene v tem času povišale, zato je svet zavoda z rebalansom potrdil predlog, da se znesek, namenjen tej investiciji, poveča na 420.000 evrov, kar bi moralo zadostovati,« pojasnjuje Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj. V načrtu je prenova 57 sob na Ptuju, v Muretincih in Kopru. Novi razpis, s katerim iščejo najugodnejšega ponudnika, je že objavljen. Pri tej naložbi dom zasleduje usmeritev, da se večposteljne sobe preuredijo v eno- in dvoposteljne. Naložbo sofinancira socialno ministrstvo, del sredstev pa bo prispevala tudi EU iz sklada za regionalni razvoj. Urejali bodo tudi dodatne kopalnice, saj jih zdaj uporablja več sob hkrati. Obenem bodo triposteljne sobe preuredili v dvoposteljne z lastno kopalnico. Podobno bodo storili tudi v Muretincih in Kopru. V primorski enoti, v kateri je v vsaki etaži po ena štiriposteljna soba, bodo te pregradili in uredili enoposteljne s pripadajočo kopalnico. Šiplič Horvatova upa, da bodo kmalu našli izvajalca, saj je to naložba, ki jo želijo zaključiti v najkrajšem možnem času. DK Majšperk • Občina v iskanju najugodnejšega ponudnika 20.000 evrov več za obnovo kilometra ceste Majšperški svetniki so potrdili obnovo šestih cestnih odsekov v dolžini 3,37 kilometra. Po zadnjih ocenah naj bi za modernizacijo cest v letu 2023 odšteli okrog 467.250 evrov oz. 140.000 evrov po kilometru. Občinska uprava je pripravila natančno izmero ter finančno ovrednotenje predvidenih cestnih odsekov za obnovo. »Pripravili smo investicijsko dokumentacijo, sedaj sledi javno naročilo, iskanje najugodnejšega ponudnika ter izvedba še letos,« je dejal župan Sašo Kodrič. Cilji obnove cestnih odsekov Pajnkiher-Jelovice, Sestr-že-Stopar, Stoperce-Egartner, Vinkler-Krajni, Stoperce-Fiderški vrh ter Kupčinji vrh 47 so boljša dostopnost, lažje in boljše zimsko vzdrževanje ter zmanjšanje stroškov vzdrževanja cestne infrastrukture. Lastništvo zemljišč je skorajda urejeno. Kot je razvidno iz gradiva, z lastniki treh zemljišč še potekajo pogovori za prenos manjkajočih zemljišč v javno dobro. »Če zemljišč ne bo možno pridobiti, se v tistem delu investicija ne bo izvedla,« je jasno zapisano v občinskem gradivu. Svetniki so gradivo potrdili, svetnik Zlatko Žnidar pa je pripomnil: »Cene obnov so šle v nebo. Če Foto: OM/arhivSt preračunamo, vidimo, da nas kilometer ceste stane skoraj 140.000 evrov. Glede na to, da občina Maj-šperk krepko presega 150 kilometrov cest, bo treba več sredstev nameniti modernizaciji, še posebej gramoziranih cest.« Župan je odvrnil, da je cestna infrastruktura zagotovo tema, kjer bo treba stakniti glave in dogovoriti prioritete. Za primerjavo, leta 2020 je modernizacijo 11 odsekov opravilo podjetje Asfalti Kovač, cena po kilometru je bila 117.000 evrov, lani Od neštetih pobud in prizadevanj vse od leta 2008 so Majšperčani oz. Stoperčani le dočakali podpis pogodbe za izgradnjo pločnika z javno razsvetljavo ob regionalni cesti Grdina-Stoperce. Glavni investitorje Direkcija za infrastrukturo, ki bo prispevala okrog 1,6 milijona evrov, občina pa bo dodala še 150.000 evrov. Dela bo izvajalo Cestno podjetje Ptuj, predviden zaključek projekta je v sredini prihodnjega leta. je občina preko podjetnika Jožefa Žolgerja obnovila 12 odsekov oz. je cena znašala 125.300 evrov po kilometru, letošnja predvidena cena pa je še za dobrih 10 % višja oz. znaša dobrih 138.000 evrov po kilometru ceste. Mojca Vtič Gorišnica • Svetniki potrdili proračuna za leti 2023 in 2024 Za vrtec planiranih skoraj milijon evrov Gorišniški svetniki so na tretji redni seji soglasno potrdili predloga proračunov za leti 2023 in 2024. Sejo so zaključili v slabih petnajstih minutah, brez razprave in predlogov. Župan Borut Kolar je v uvodu pojasnil, da gre za osnutka proračunov, ki se bosta v okviru javne razprave lahko še spremenila. Po njegovih napovedih bodo proračuna sprejeli do konca marca, do takrat pa lahko zainteresirana javnost poda svoje pripombe. Tako kot do sedaj tudi letos in drugo leto dodatnih zadolževanj ne predvidevajo. Proračun občine za leto 2023 na prihodkovni strani znaša 5,4, na odhodkovni pa 5,7 milijona evrov, razliko predstavlja prenos sredstev iz leta 2022. Med večjimi načrtovanimi naložbami v letošnjem letu so rekonstrukcija namakalnega sistem Formin-Zamušani (500.000 evrov), gradnja regionalnih kolesarskih povezav (510.000 evrov), dograditev kanalizacije na območju vasi Zamušani in Tibolci (590.000 evrov) ter gradnja va-ško-gasilskega doma v Gorišnici Gorišniški občinski svet je soglasno sprejel predloga proračuna za leti 2023 in 2024. (100.000 evrov). V prihodnjem letu bo proračun nekoliko nižji, in sicer so prihodki in odhodki planirani v višini 4,9 milijona evrov. Ker se v gorišniškem vrtcu zadnjih nekaj let soočajo s prostorsko stisko, je Kolar že v svojem volilnem programu volivcem dal vede- ti, da bo gradnja prizidka k vrtcu ena izmed njegovih prioritet. V letošnjem proračunu je za to naložbo planiranih 100.000 evrov, v prihodnjem letu pa še dodatnih 835.000 evrov. To pomeni, da bi lahko v najbolj optimalnem primeru komaj konec leta 2024, bolj verjetno pa leta 2025 zagotovili varstvo za vse otroke. Kolar je naklonjen tudi postavitvi igral po vaseh občine, za kar se je v preteklih letih neuspešno zavzemal že kot svetnik. V obeh proračunih je za postavitev igral rezerviranih po 100.000 evrov. Estera Korošec Ormož • Pri Zdravstvenem domu manjša dela Nov pločnik za večjo varnost Pri zobozdravstvenih ambulantah Zdravstvenega doma Ormož potekajo manjša gradbena dela. Po besedah direktorice Vlaste Zupanič Domajnkoje v teku gradnja novega pločnika proti zdravstvenemu domu in domu starejših občanov. »Na nov pločnik se bo priključila že obstoječa klančina za invalide, ki pelje v zobozdravstveno stavbo. Naredili bodo dva nova prehoda za pešce, ki bosta poskrbela za varno pot pacientov in zaposlenih. V tem območju bodo uredili in prilagodili tudi javno razsvetljavo, da bo pot čim bolj varna. Prometni režim se ne bo nič spremenil. Vsa parkirišča v modri coni ostanejo, kot so bila do sedaj,« je pojasnila. Če bo vreme naklonjeno, bodo dela končana do sredine marca. Gradbena dela v višini nekaj več kot 11.300 evrov kot najcenejši ponudnik izvaja Franc Škorjanec, s. p., za razsvetljavo pa bo poskrbelo podjetje Opsen, in sicer v znesku okoli 760 evrov. »Skupna vrednost investicije znaša 12.090 evrov z DDV. Investicija je bila planirana v finančnem načrtu za leto 2023. Vir financiranja je tako zagotovil ZD Ormož.« MH Foto: CG Foto: CG Foto: MH petek • 24. februarja 2023 Politika Štajerski 5 Ptuj • Svetniki potrdili vse predloge za dvige cen Marca se draži vse Ptujski mestni svetniki so v ponedeljek kot po tekočem traku potrjevali višje cene vrtca, vode, komunalnih in pokopaliških storitev. Najobčutnejša za starše je podražitev oskrbe v vrtcih, kjer se bodo marca cene povišale od 11 do 15 odstotkov, odvisno od starostnega obdobja. Še višja (odstotkovno) je podražitev vode in kanalizacije ter pokopališke dejavnosti. »Žal so se napovedi uresničile. Vrtec se v povprečju draži za okrog 15 odstotkov, pri srednjem razredu to pomeni mesečno okrog 25 evrov. Na vse načine smo se želeli temu izogniti, vse okoliščine, od dviga materialnih stroškov, ener-gentov, hrane, plač in drugo pa je rezultiralo v tej novi ceni. Zadovoljni smo, da so v vrtcu, na čelu z ravnateljico, naredili vse maksimalne racionalizacije, ki so bile potrebne, da smo preprečili še večji dvig. Zavedam se, da je to slaba tolažba, sploh ko obremenjuješ družinske proračune, a vendar, dejstvo je, da so ponekod dvigi še bistveno višji. Na Ptuju se trudimo z vsemi možnimi racionalizacijami držati zadeve vsaj tako, da ni prehudo,« je dvig cen vrtca komentirala ptujska žu- panja Nuška Gajšek. Svetnica Lina Habjanič je predlagala, da z uveljavitvijo novih cen počakajo do aprila, v vmesnem času bo država uskladila višino otroških dodatkov, a je županja pojasnila, da bi to mesečno pomenilo izgubo v višini okrog sto tisočakov. Dražji voda in kanalizacija Tudi oskrba s pitno vodo in kanalizacija se dražita, znesek na položnici bo v povprečju višji za okrog deset evrov mesečno na gospodinjstvo. Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, je sicer zagotovil, da so tudi sami uporabili vse možne načine racionalizacije, da bi bil dvig čim manj občuten, a naj bi bil neizogiben. Eden izmed razlogov višjih cen oskrbe s pitno vodo so številni defekti, več kot 500 naj bi jih našteli v zadnjem obdobju. Gajškova je ob tem dodala: »Podražitev je tudi posledica dviga cen energentov. Kapica, ki jo je država uvedla, je obliž na rano. Upamo, da bo veljala vsaj do konca leta. Ne predstavljam si, kaj bo, ko bodo ti obliži odpadli. Najti moramo sistemske rešitve in ljudem olajšati življenje, ne pa jim metati peska v oči. Verjamem, da vlada išče dolgoročne sistemske rešitve.« Nemajhno podražitev je Širec poskušal ublažiti s tolažilnimi besedami, da je v teku izbira ponudnika za odvoz blata, najnižja oddana ponudba pa je precej nižja od trenutno veljavne. Če bo obveljala najnižja ponujena cena in ne bo večjih zapletov v sicer pričakovanem revizijskem postopku, bi se v kratkem cena za uporabnike lahko kmalu nekoliko znižala. Širec zagotavlja, da bodo to storili takoj, ko bo izbirni postopek dokončno zaključen, cena pa bi lahko bila v tem primeru nižja za okrog dva evra na položnico. »Skušali se bomo odločiti najbolje, in to čim prej, cilj nam je najti prevzemnika blata na daljši čas,« poudarja Širec. Elaborata z novimi, višjimi cenami vode in kanalizacije sicer v teh dneh potrjujejo v vseh 23 občinskih svetih. Potrdili tudi višje cene pokopališke dejavnosti Enako kot v primeru podražitev cen vrtca in komunalnih storitev se tudi pokopališke storitve dražijo zaradi višjih cen materialnih stroškov in stroškov dela. Podje- tje Javne službe Ptuj je cene na tem segmentu nazadnje reguliralo pred osmimi leti. Lani je bila zgrajena nova vežica. Tudi strošek najemnine za prostore za izvajanje pokopališke dejavnosti za javni del službe so morali vkalkulirati v novo ceno. Obenem so diferencirali cene za staro in novo pokopališče. Na novem pokopališču bodo plačevali za okrog 20 odstotkov več, na starem nekoliko manj. Dženana Kmetec Destrnik • Svetniki potrdili cel paket podražitev Dražji vrtec, voda, smeti, pomoč na domu Glede na vse višje stroške dela in materiala se tudi na Destrniku niso mogli ogniti dvigu cen nekaterih storitev, svetniki pa so jih potrdili brez večjih pripomb. Najprej je bilo na vrsti ravnanje s komunalnimi odpadki, ki bo od 1. marca dražje za dobro petino. Kot je povedal Kristijan Lovrenčič, direktor Čistega mesta Ptuj, podjetja, ki pokriva 11 občin Spodnjega Pod-ravja, je zbiranje odpadkov doslej stalo nekaj manj kot 0,16 evra na kilogram, po novem pa bo skoraj 0,19. Medtem ko so gospodinjstva za 120-litrske posode lani plačevala 13,49 evra, se bo ta znesek na položnicah zvišal na 16,34 evra. Za vodo v povprečju štiri evre več Zaradi višjih stroškov obdelave pa se bo najbolj podražil odvoz bioloških odpadkov, in sicer z dosedanjih 5,58 na 7,86 evra na posodo, kar predstavlja skoraj 40 odstotkov. Zaradi tako visoke podražitve se bodo najbrž našli občani, ki te storitve od Čistega mesta ne bodo več želeli, zato je svetnike zanimalo, ali jo je mogoče odpovedati. »Na Destrniku je šest odstotkov gospodinjstev s posodo za biološke odpadke. Storitev seveda lahko odpovedo, in to tako, da podajo izjavo, v kateri se zavežejo, da bodo biološke odpadke poslej ustrezno kompostirali,« je pojasnil Lovrenčič. Za skoraj 28 odstotkov bodo višji tudi stroški za vodo, a šele takrat, ko bo predlagane cene potrdilo vseh 23 občin iz sistema Komunalnega podjetja Ptuj, je svetnikom predstavil direktor Janko Širec. Vodarina se bo z dosedanjih 0,79 dvignila na 1,18 evra za kubični meter, omrežnina pa se bo nekoliko znižala, in to s 5,38 na 5,22 evra. Znesek na položnici bo za povprečno gospodinjstvo, ki porabi deset kubičnih metrov vode, višji za dobre štiri evre, saj se bo s 14,58 dvignila na 18,63 evra- Za vrtec desetino več Že od prvega februarja pa zaradi višjih stroškov dela in prehrane, ne pa še zaradi višjih materialnih stroškov, kar bo najbrž razlog za še kakšno letošnjo podražitev, veljajo za desetino višje ekonomske cene vrtca. Kot je razvidno iz priložene tabele, je za prvo starostno skupino doslej veljala 535,60, po novem pa 589,76, kar je 54,16 evra več, v drugi starostni skupini se je s 383,80 dvignila za 35,63 na 419,43 evra, v kombiniranem oddelku pa ekonomska cena po novem znaša 478,31 evra, kar je 43,78 evra več od dosedanje, ki je bila 434,53 evra. Kot je povedal ravnatelj Drago Skurjeni, starši v povprečju za vrtec plačajo 35 od- stotkov ekonomske cene, ostalo je breme občinskega proračuna. Če se malce poigramo s številkami, bodo tako položnice za prvo starostno obdobje v povprečju višje za nekaj manj kot 19 evrov, za drugo dobrih 12, za kombinirani oddelek pa 15 evrov. Zadnja med destrniškimi podražitvami je cena pomoči družini na domu, ki bo od začetka prihodnjega meseca ob delavnikih stala 23,88, ob nedeljah 30,44, ob praznikih pa 32,08 evra na uro. Storitev, ki jo na Destrniku v povprečju koristijo tri osebe, bo še naprej subvencionirana iz občinskega proračuna v višini 69,73 odstotka, kar pomeni, da bo uporabnika socialne oskrbe na domu ob delavnikih stala 7,23, ob nedeljah 9,22, ob praznikih pa 9,27 evra na efektivno uro. Senka Dreu Ormož • V Bresnici nezadovoljni z občinskim investiranjem Lani dobili le sedem svetilk V kraju Bresnica v občini Ormož krajani že več let oz. kar desetletij čakajo na infrastrukturne izboljšave. Odročni zaselki so nasploh v občinah, zlasti večjih, kar se tiče infrastrukturnih projektov, pogosto potisnjeni na konec seznama. Eden takšnih je Bresnica, so prepričani krajani, ki že dlje časa opozarjajo, da se počutijo zapostavljene. Medtem ko so v sosednji vasi Podgorci pred časom uredili kanalizacijo, o njej v Bresnici lahko samo sanjajo. Prav tako tudi o pločniku. Cesta, ki vodi skozi kraj, je dotrajana, razpokana. Vse, kar jim je uspelo pridobiti v zadnjem času, je le nekaj svetilk javne razsvetljave (ki jih lahko preštejemo na prste obeh rok) v samem središču kraja. »Od takrat, ko smo nazadnje opozarjali, se ni spremenilo nič, razen teh par luči, ki so jih postavili lani pomladi. Še vedno nimamo kanalizacije, na drugi strani pa so nas dodatno obremenili, saj moramo po novem vsak mesec plačevati za odvoz greznične gošče - strošek je odvisen od porabe vode, mi ga plačujemo okoli 4 evre,« je razočaran eden izmed domačinov. Krajani se ob mačehovskem odnosu občine počutijo zapostavljeni in tretjerazredni občani: »Videti je, kot da nismo del te občine,« so ogorčeni. Obenem opozarjajo tudi na neenakomeren razvoj občine, pri čemerse počutijo diskriminira-ne, saj so obravnavani drugače kot občani iz notranjosti občine. Za pasivno reševanje njihove problematike pa poleg občine prst deloma usmerjajo tudi na KS Podgorci; menijo, da so se njihovi predstavniki doslej prehitro vdali in zadovoljili z občinskimi razlogi za neinvestiranje. Z očitki smo tudi tokrat soočili občinsko vodstvo ter jih zaprosili za odgovor, kakšna so morebitna predvidena vlaganja v tem kraju, a zastonj. Iz objavljenega občinskega proračuna za letošnje leto pa je razvidno, da planirajo obnovo enega kilometra lokalne ceste Bresnica-Bratonečice za 200.000 evrov ter 9.000 evrov za gasilski dom. Monika Horvat V Bresnici še vedno nimajo osnovne infrastrukture . Foto: MH 6 Štajerski V središču petek • 24. februarja 2023 Slovenija, Podravje • Zavarovalnice dvigujejo premije zaradi inflacije TT>V> • .v . . .1 Višje cene zavarovanj nepremičnin in vozu Zavarovanja nepremičnin in vozil so se precej podražila. Glavni razlogi so po navedbah zavarovalnic v inflaciji, dražjih materialih in storitvah. Zavarovalnice so zvišale premije tako za nepremičnine kot za avtomobile. V Skupini Triglav kot enega glavnih razlogov za podražitve navajajo inflacijo ter dražjo požarno takso. »Poleg splošne inflacije, ki je lani na letni ravni znašala 10,3 odstotka, v zadnjem obdobju med drugim beležimo tudi močan dvig cen v gradbeništvu. To se odraža v rasti cen tako storitev kot materiala, kjer so bile cene v letu 2021 v povprečju višje za 15,4, lani pa za 12,7 odstotka. Poleg tega se je s spremembo uredbe o požarni taksi v letu 2022 požarna taksa povišala za kar 80 odstotkov! V Zavarovalnici Triglav smo zato lani skladno z inflacijskimi gibanji povečali premijo pri zavarovanju doma in kritja, ki jih nudimo v sklopu omenjenega zavarovanja,« so pojasnili. Na Zavarovalnici Generali so povedali, da pri določenih zavaro- valnih policah dvig premije za nepremičnine znaša med 15 in 20 %. »Pri tem sicer ne smemo zanemariti, da je pri določenih zavarovanjih prišlo do dviga premije zaradi višjih zavarovalnih vsot zavarovanih stvari, ki predstavljajo osnovo za izračun premije,« so dodali in nadaljevali, da so bila povišanja premij neizogibna. Kot glavne razloge tako kot pri Triglavu navajajo inflacijo in višjo požarno takso, višje stroške poslovanja in pogoste ter intenzivnejše naravne ujme. Dražji avtomobili in več poškodb V obeh zavarovalnicah so zvišali tudi premije avtomobilskih zavarovanj. Tudi tukaj poleg inflacije kot glavnega razloga v Triglavu kot dodatne razloge navajajo visoke rasti cen nadomestnih delov vozil in cen storitev pogodbenih partnerjev: »Cene nadomestnih delov so se v zadnjem letu v povprečju povišale za več kot 10, v zadnjih petih letih pa celo za več kot 40 odstotkov. Hkrati se povečuje tudi število delov oz. kosov, ki so na avtomobilu poškodovani ali uničeni.« Podobno kot pri Triglavu pravijo tudi v zavarovalnici Generali: »Pri osnovnem zavarovanju se je po nekajletnem trendu padanja višine premije ta obrnil v letu 2022. Pri kasko zavarovanju pa je gibanje premije pogojeno tudi z vrednostjo vozil, in ker se cene vozil višajo, se to do določene mere odraža tudi pri višanju premije.« Monika Horvat Promocijsko sporočilo V Qcentru Ptuj vse diši po pomladi Zadnji februarski dnevi v največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Ocentru v Puhovi, prinašajo izjemno ponudbo po najugodnejših cenah. Zdaj je pravi čas, da jih obiščete in poskrbite za ugodne nakupe. V prodajalni PittaRosso so pripravili totalno odprodajo obutve iz zimske kolekcije. Pomlad je pred vrati in na policah je treba sprostiti prostor za svežo pomladno obutev. To pa prinaša izvrstno priložnost, da kupite modno in kakovostno obutev za mrzle zimske dni. Cene so res ugodne, zato hitro zavijte v prodajalno PittaRosso v Ocenter Ptuj. Poskrbeli pa so tudi za maturantke, saj imajo izjemno pestro ponudbo najlepših salonarjev, s katerimi boste zablestele na maturantskem plesu. Izbira je res bogata in zagotovo boste maturantke v Pi-ttaRossu našle najlepše salonarje, ki bodo izvrstno dopolnili izgled vaše svečane obleke, plesni korak pa bo eleganten in samozavesten. V prodajalni Sportsdirect so že pripravljeni na pomlad in številne športne aktivnosti. Poskrbite za športno obutev, s katero bodo vaši treningi ali sprehodi v naravi udobni, korak pa lahek. Ne glede na to, katero športno aktivnost boste izbrali, v Sportdirectu boste našli vsa oblačila in opremo, ki jo potrebujete za svoj najljubši šport. Tako bodo treningi še prijetnejši, vaše počutje po opravljeni aktivnosti pa enkratno. Ste radi na vrtu? Potem nujno zavijte v Obi -tam so res pripravljeni na pomlad. Za vse vrtičkarje, tiste, ki radi urejate okolico svojih domov in obožujete pisane in urejene vrtove-Obi je pravi naslov za vas. Vitapur pa v teh dneh vabi na hišni sejem. Cene kakovostnih izdelkov iz njihove ponudbe so nižje tudi do 75 odstotkov. Hišni sejem traja od 23.2. do 4.3. Oglasite se pri njih v Ocentru Ptuj ter izberite kakovostne in udobne izdelke za udobnejše življenje. Spodnje Podravje, Slovenija • Cene vode se med regijami zelo razlikujejo, Na Ptuju in v Ormožu ob Te dni občinski sveti v Spodnjem Podravju obravnavajo predlog višjih cen za pitno vodo, ki se bo po kubičnem metru podražila za 49 odstotkov. Gre za povišanje tistega dela v ceni vode, ki pripada koncesionarju Komunalnemu podjetju (KP) Ptuj. Nova cena vode na Ptuju je med 12 mestnimi občinami v Sloveniji najvišja. Po drugi strani pa je bridko dejstvo, da so na Ptuju v primerjavi z ostalimi mestnimi občinami najnižji ekonomski standard oziroma najnižje plače in pokojnine. Drago vodo plačujejo tisti uporabniki v Podravju, ki jih s pitno vodo oskrbuje Mariborski vodovod, vendar ne vsi enako. Mariborčani, recimo, za m3 vode plačujejo 92 centov, v Kungoti je cena za m3 vode 1,4, Pesnici 1,2, Dupleku pa celo 1,5 evra. Občine v Slovenskih goricah, ki gravitirajo na Mariborski vodovod (Lenart, Sv. Trojica, Jurij ob Ščavni-ci, Sv. Ana, Benedikt, Cerkvenjak), imajo enotno ceno evro za kubični meter. V Miklavžu na Dravskem polju je cena za m3 vode 87 centov, Hočah 95 in Gornji Radgoni 67 centov. Kot so povedali v Maribor- skem vodovodu, cene do konca marca ostajajo nespremenjene. So pa v izdelavi novi elaborati, o njihovi vsebini v podjetju informacij ne dajejo. Višje cene na položnicah za vodo bodo imeli tudi Bistričani, vendar še vedno bistveno nižje od ptujskih. Nova, že sprejeta cena za kubični meter vode je 87 centov, stara cena je bila 72 centov. Pomurci v 12 občinah, vključno z regijsko prestolnico Mursko Soboto, vodo plačujejo po ceni 61 centov. Kot je pojasnil koncesionar, je cena v veljavi od leta 2021, v drugi polovici letošnjega leta jo nameravajo spremeniti. Cene plina in elektrike krepko navzdol Lani poleti so cene zemeljskega plina in električne energije na borzah poletele v nebo in dosegale do tedaj nepredstavljive zneske. Medtem ko je avgusta 2020 megavatna ura plina na borzi stala okoli 10 evrov, je lani avgusta dosegala zneske čez 300 evrov. Od avgustovske konice so se cene že precej umirile, zadnje dni se gibajo okoli 50 evrov za MWh, po mnenju analitikov bi lahko padle še za kakšnih deset evrov in znova vzpostavile delovanje trga. Na borzi so strmoglavile tudi cene elektrike. Od lanskega rekorda konec poletja, ko je bilo treba na borzi za megavatno uro odšteti skoraj tisoč evrov, se aktualne cene gibajo okoli zneska 160 evrov. KP Ptuj letno načrpa okoli 4,6 milijona m3 nosti vodooskrbe letno pridelajo okoli štiri in 2020 so ustvarjali izgubo, skupaj dobrih trične energije, dosedanji povprečni strošek Zahodneje od Ptuja vodo ■ v • • • plačujejo ceneje Poglejmo proti zahodu Slovenije, najprej v Celje. Javno podjetje Vodovod-kanalizacija je koncesi-onar v štirih občinah savinjske regije, vodo uporabnikom prodajajo za 75 centov za m3 (normirana poraba). Če gre za prekomerno porabo, je cena višja in znaša 1,1 evra. Celjani so cene letos že spremenili, navedene veljajo od začetka februarja. Enako so storili tudi v Komunalnem podjetju Velenje, kjer je cena za uporabnike 80 centov za kubični meter. V Novem mestu so cene korigirali lani jeseni, cena za gospodinjstva je 48 in za gospo- Podravje • Samo enkrat je bil sedež kakšnega od ministrstev izven Ljubljane »Odprli smo ga na črno, brez Prejšnji teden je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki sicer živi v Mariboru, del ministrstva preselila v štajersko prestolnico, natančneje v center City, med razloge za to pa ni navedla tolikokrat obljublja-ne decentralizacije, pač pa dejstvo, da se zaposlenim ne bo več treba voziti na delo v Ljubljano. Z veliko manj pompa je Golo-bova vlada lani poleti ukinila urad za demografijo, ki ga je Janševa ustanovila v Mariboru in je komaj zaživel. Urad je svoja vrata zaprl zaradi prekrivanja delovnega področja z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, torej se je znova vse selilo v Ljubljano. Ki ne cveti zgolj zaradi menedžerskih sposobnosti in vizije župana Zorana Jankoviča, pač pa zlasti zaradi popolne centralizacije javnih služb. V Ljubljani je namreč tako rekoč vse: največji del finančnega kolača, delovna mesta, napredek in posledično občutek pomembnosti. Če bi vlada hotela, bi lahko ministrstva razpršila po večjih slovenskih mestih, s čimer bi zagotovila enakomernejši razvoj Slovenije, zmanjšala promet in druge stroške. Današnja tehnologija namreč takšno razpršenost še kako dopušča, saj je to zlasti dokazal čas epidemije. Vlada ima zdaj druge prioritete »Pobude po decentralizaciji so vedno dobrodošle in legitimne, izvedba selitve posameznih delov državne uprave izven prestolnice pa mora biti premišljena, tako s stališča organizacije kot vsebine. Pomembno je torej, da v dialogu z lokalnimi skupnostmi poiščemo skladnost lokacij in dejavnosti, saj le tako selitve dosežejo trajni razvojni učinek. Gre za kompleksen proces, ki ob dejstvu, da se vlada v tem trenutku osredotoča na prednostne naloge oz. reforme na temeljnih družbenih podsistemih: na področju zdravstva, sistema plač v javnem sektorju, stanovanjske politike, davkov in šolstva, terja Foto: osebni arhiv Janko Razgoršek je doslej edini, ki je imel sedež ministrstva izven Ljubljane. čas,« so nam povedali v kabinetu predsednika vlade in dodali, da je v Mariboru poleg pravkar odprtega dela ministrstva za digitalno preobrazbo tudi del direktorata za regionalni razvoj in službo za čezmejno sodelovanje, oboje v pristojnosti ministrstva za regionalni razvoj in kohezijsko politiko. Če poenostavimo, se vlada trenutno nima časa ukvarjati z decentralizacijo, saj se ubada s pomembnejšimi temami, med katerimi je napovedani stavkovni val javnega Foto: CG petek • 24. februarja 2023 V središču Štajerski 7 podražitve druga za drugo najnižjih plačah in pokojninah najdražja voda Foto: Pexels.com uode, prodajo jc 3,5 milijona m3, v omrežju se je izgubi dober milijon m3. Na dejau-milijone evrov prihodkov. Predlani so poslovali s 53.000 evri dobička, med 2018 300.000 evrov. Vodovodni sistem letno potroši okoli 3.500 megavatnih ur elek-zanjo je bil dobrih 300.000 evrov; najvišji je bil v 2020, ko je znašal 390 tisočakov. darstvo 55 centov. V Krškem so šli novembra lani s cenami čez evro, in sicer je nova cena za kubični meter 1,1 evra. Z novim letom so cene že tudi spremenili v Slovenj Grad- cu, kjer je za m3 vode treba odšteti 87 centov. V Ljubljani in okoliških občinah imajo dvojne cene, posebej za gospodinjstva in gospodarstvo. Prvi Pitna voda osnova za življenje Ob današnjem članku bo verjetno marsikdo povišanje cen vode argumentiral z besedami, da so ljudje injavnost na podražitve komunalnih storitev občutljivi, po drugi strani pa trošijo bistveno višje zneske za mobilno telefonijo, televizijske pakete in še kakšen „nadstandard". A treba je vedeti, da je voda osnovna življenjska dobrina, priključek na javni vodovod in z njim položnica sta obvezna, medtem ko se za pakete telekomunikacijskih ponudnikov lahko odloča vsak sam in prostovoljno. za m3 vode plačujejo 58 centov, drugi 87, cene so v veljavi od lanskega marca. Zelo ugodno ceno za vodo imajo na gorenjskem koncu: v Kranju 46 in na Bledu 54 centov za m3. V Novi Gorici uporabniki plačujejo 84 centov za vsak porabljeni kubični meter vode. Kar visoke cene so na Obali, kjer vodovodni sistem upravlja Rižanski vodovod. Nižja tarifa za gospodinjstva je evro, višja za gospodarstvo 1,9 evra. Ob navajanju številk je treba povedati, da je vodarina (kubični meter porabljene vode) le del zneska, ki ga uporabniki plačujejo. Drugi del cene predstavlja omrežnina, ki je fiksna, ne glede na količino porabljene vode. Za pripravo članka smo se tokrat dotaknili samo primerjave podatkov cen vodarine, ki se v Spodnjem Podravju zvišuje za 49 odstotkov, z 79 centov na 1,2 evra. Vsi navedeni zneski vodarin so neto cena, brez DDV, ki se uporabnikom zaračunava po 9,5-od-stotni stopnji. Stroški dela na ptujskem vodovodu zrasli za 500.000 evrov Cena, ki jo uporabniki v Spodnjem Podravju trenutno še plačujejo za vodo, je bila oblikovana na podlagi podatkov poslovanja KP Ptuj v letu 2018. Nova cena se naslanja na stroške dejavnosti vodovoda v letu 2021, predvsem je temeljni razlog za korekcijo cene po besedah direktorja KP Ptuj Janka Širca visoka cena elektrike. Ta namreč poganja črpalke na vodnjakih in omrežju, da koncesionar vodo iz črpališč pripelje do uporabnikov. Foto: Pexels.com Podatki o povprečnih plačah, pokojninah in cenah vode v 12 mestnih občinah Mestna občina Povprečna plača (€) Povprečna pokojnina (€) Cena vode (€/m3, brez DDV) Koper 2.728 929 1 Novo mesto 2.719 984 0,48 Ljubljana 2.543 1.087 0,58 Krško 2.441 861 1,1 Nova Gorica 2.224 954 0,84 Kranj 2.183 935 0,46 Celje 2.097 932 0,75 Maribor 2.093 904 0,92 Murska Sobota 2.076 908 0,61 Slovenj Gradec 2.045 900 0,87 Velenje 1.935 1.015 0,8 Ptuj 1.858 870 1,2 Podatki za regijo: Ormož in Slovenska Bistrica Ormož 1.891 774 1,16 Sl. Bistrica 2.070 844 0,87 Vir: SURS, ZPIZ, komunalna podjetja Po podatkih iz poslovnih poročil KP Ptuj se na vodovodu povprečno letno potroši okoli 3.500 megavatnih ur električne energije. V preteklih letih je Komunala za megavatno uro povprečno plačevala med 80 in 115 evri, danes cena s kapico sega nekaj čez 200 evrov. Zrasli so tudi stroški dela oz. plače 46 zaposlenih na vodovodni dejavnosti, in sicer kar za 50 odstotkov, z milijona evrov na milijon in pol, je razbrati v elaboratu KP Ptuj, ki ga imajo na mizi svetniki v 23 občinah, kolikor jih je vključenih v ptujski vodooskr-bni sistem. Ptujska in ormoška cena vode krepko nad bistriško Ceno vode medtem dviguje tudi Komunala Slovenska Bistrica, a v manjšem cenovnem obsegu kot ptujska. Dosedanja bistriška cena za kubični meter vode je bila 72 centov, nova bo 87 centov. Pri porabi 12 m3 vode bo znesek na položnici Bistričanov 18 evrov, do sedaj je bil 16 evrov. Na bistriški vodovodni sistem je priključen tudi del občine Kidričevo. Uporabniki na Ptujskem so do sedaj za 12 m3 porabe vode plačevali 16,3 evra, po novem bi oziroma bodo 21,2 evra. Ormožani so višje cene oskrbe s pitno vodo potrdili že decembra, dvignili so zneske vodarine in omrežnine, pri čemer je cena vodarine skoraj enaka ptujski, to je nekaj manj kot 1,2 evra. Na Ormoškem je bil lani mesečni strošek za porabo 12 m3 vode 16 evrov, po novem je 20 evrov. Ker pa občina subvencionira del omrežnine, uporabnik namesto 20 plača 18,5 evra. Mojca Zemljarič sklepa vlade« sektorja, ki ga je zakuhala sama. V kabinetu vlade Roberta Goloba nam tudi niso ne potrdili ne zanikali, ali še vedno sledijo strategiji iz leta 2006, ki ureja prostorsko problematiko ministrstev. Po njej so namreč ta umeščena izključno v Ljubljano, in sicer zaradi racionalizacije poslovanja. Da morda le ni povsem tako, obeta izjava, da pod koordinacijo ministrstva za javno upravo »že deluje medresorska delovna skupina za decentralizacijo in dekoncentracijo državne uprave«. Z zofe na ministrski stolček Doslej je samo eno ministrstvo v celoti delovalo izven Ljubljane; to je bilo med letoma 1997 in 2000 ministrstvo za drobno gospodarstvo in turizem, v času predsednikov vlad Janeza Drnovška in Andreja Bajuka. Vodil ga je Janko Razgoršek, znani mariborski podjetnik, ki je v tistem času sodeloval s švedskim pohištvenim gigantom Ikea, za katerega je izdeloval oblazinjeno pohištvo. »Če je lahko bilo ministrstvo takrat izven Ljubljane, bi lahko bilo danes še veliko lažje, saj so komunikacijske poti bistveno boljše,« pravi še vedno vsestranski Razgoršek, ki danes gradi hiše, velik del nekdaj proizvodne pohištvene hale v Košakih pa je preuredil v dvoransko strelišče. »Vse je odvisno od politične volje, te pa očitno ni. Takrat je bila že samo misel, da bi bilo ministrstvo kje drugje, bogokletna, a sem bil pač dovolj nor in trmast, da sem vztrajal. In dosegel svoje. Pa čeprav v bistvu na črno, brez sklepa vlade,« se namuzne ob spominu na tiste dogodke. Drnovšek ni bil navdušen Ko je Drnovškova LDS sklenila koalicijo z SLS, katere član je bil tudi Razgoršek, je padla obljuba, da bo eden od ministrov iz Maribora. »Takratni predsednik maribor-ske-obrtno podjetniške zbornice in kasnejši predsednik mariborskega izvršnega sveta Anton Rous me je povabil na sestanek vlade, ki je obiskala Maribor. Oblikovali naj bi se dve novi ministrstvi: za drobno gospodarstvo in turizem, ki naj bi ga prevzel jaz, ter za evropske zadeve, ki bi spadal pod Igorja Bavčarja. Drnovšek nad menoj ni bil navdušen, saj sem bil preveč brez dlake na jeziku pa še brez ustrezne izobrazbe. Z Marjanom Podobnikom sta izsiljevala drug drugega, češ če ne bom potrjen jaz, ne bo niti Bavčar, in obratno. Morala sta popustiti in v nekem trenutku me je Drnovšek vprašal: 'Kaj pa zdaj, ko ministrstvo ne bo v Mariboru?' Potem pač ne bom minister, sem mu zabrusil. To so bili časi, ko sem imel ogromno dela za Ikeo, posel je šel odlično, bil sem samozavesten in povsem neodvisen, politiko sem jemal kot hobi, zato sem tudi lahko nastopal tako suvereno.« Čez dva tedna je dobil vabilo na zaslišanje v parlamentu, kjer pa je poslance bolj kot vprašanje, kdo bo minister in kaj bo ministrstvo počelo, zanimalo, kje bo locirano. Vse je romalo nazaj v Ljubljano Da bo v Ljubljani, je bil odločen Drnovšek, z neko pisarnico v Mariboru. »Sem dregnil Podobnika, protestiraj, a me je miril, da bomo že nekako uredili, da bo prav. In tako sem bil potrjen za ministra. V Mariboru smo že dlje časa pripravljali prostore za delovanje ministrstva. Šime Ivanjko je ravno Ministrstvo za drobno gospodarstvo in turizem je v času Drnovškove in Bajukove vlade (1997-2000) delovalo v Mariboru. takrat nad Vinagom odpiral hrvaški konzulat in mi ponudil pisarne, pa če jih bo država plačala ali ne, kot je rekel. Organizirali smo veliko odprtje, mislim, da je bilo v torek. Drnovška na njem ni bilo, sta pa naslednji dan zaradi tega 'zaorala' s Podobnikom. V četrtek je bila seja vlade, kjer mi je rekel samo, da bi lahko, če sem že nekaj odpiral, to vsaj povedal. 'Saj sem vam poslal vabilo, a vas ni bilo,' sem mu odgovoril in s tem je bila zadeva zaključena. Bil je velik človek, šel je preko tega in vse do konca sva potem zelo dobro sodelovala. Ministrstvo smo potem uradno registrirali in ga kasneje preselili v obnovljeno Škapinovo vilo.« Ko je Drnovškova vlada padla, jo je do rednih volitev prevzel Bajuk, ki je Razgorška obdržal kot ministra. »Štajerci smo bili takrat dobro zastopani v Ljubljani in smo marsikaj naredili. Poleg mene sta bila namreč tam še Framčana Anton Bergauer kot minister za promet in zveze in Božo Grafenauer, minister brez listnice, zadolžen za lokalno samoupravo. Ko je naš čas minil, pa se je na žalost spet vse skoncentriralo v Ljubljani.« Senka Dreu Foto: FB 8 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 24. februarja 2023 SLAVONIJA in KULINARIČNA VOJVODINA V v W v ■ ■ MM-* BRALCI IN POSLUSALCI Radia-Tednika Ptuj pridružite se naši družbi Dornava • 25. fašenk po dornavsko 1. in2. aprila se nam pridružite na dvodnevnem avtobusnem potovanju Z nami se podajte do OSIJEKA, kulturnega in industrijskega središča Slavonije ter Baranje, spoznajte NOVI SAD, enega najstarejših in najživahnejših mest Srbije, doživite zanimivo okolico FRUŠKE GORE in okušajte kulinarične specialitete Vojvodine. Sprehodili se bomo po Osijeku, središču Slavonije, nekoč razdvojenem, sedajpa med sebojpovezanem mestu kot Gornji grad Tvrda in Spodnji Grad. V Srbiji si bomo najprej ogledali Sremske Karlovce, ki ga krasijo ogromne baročne palače, nastale po zaslugi odličnega trgovanja z vinom. V kleti Živanovic bomo pokušali domača vina, prigrizke in med. V Novem Sadu bomo večer zaključili z druženjem ob večerji v lokalni restavraciji/salašu in glasbi. Naslednje jutro si bomo ogledali znamenitosti mesta: Trg svobode, katedralo, Mestno hišo, ZmajJovinovo ulico in Dunavske ulice z zanimivimi zgradbami iz 19. stoletja. Vzpeli se bomo na Petrovaradinsko trdnjavo imenovano Gibraltar na Donavi, z arhitekturo iz 18. stoletja in podzemno galerijo, ki se razteza v dolžini preko 16 km. Na Fruški gori nas bo navdušil samostan Krušedol, zapuščina srednjeveške dinastije Brankovic, ki v samostanski zakladnici hrani mnoge dragocene predmete. Za konec se bomo v bližnjem gostišču okrepčali s kosilom. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah -1 x nočitev z zajtrkom - lxvečerja ob glasbi ■ degustacijo (7 vrst vina + 3 vrste medu in prigrizkom) ■ ogled Novega Sada in Osijeka z lokalnim vodnikom -1 x kosilo (drugi dan) - zunanji ogledi po programu -turistična pristojbina -vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! Štajerski TEDNIK . radioPTUJ Preskočili pomlad in hop v poletje Dornavčani so letos vabili na 25. fašenk po dornavsko. V dobrih dveh urah so se na trasi povorke v Mezgovcih in Dornavi predstavile številne pustne skupine, vesele maškare so druženje končale s plesom v večnamenski dvorani. Cigani so u ponedeljek preplavili Dornauo. Organizatorji fašenka, Etnografsko društvo (ED) Cigani Dornava, so v svojo družbo povabili goste iz Evropskega združenja karnevalskih mest, katerega član je 14. princ ptujskega Kurentovanja Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski. Povabilu so se odzvali tudi nastopajoči iz Mozirja in srbskega Šabca. Prijateljem dornavskih ciganov iz Šabca se bo letošnji fašenk nedvomno vtisnil v spomin, saj tako lepega in toplega vremena v Dornavi še niso doživeli. Bilo je že vse, od dežja, vetra, snega in ledu, poletja pa še ne, so se šalili. Poleg dobre volje vseh nastopajočih je h krasnemu in razigranemu popoldnevu svoje dodalo res vreme. Dan je bil kot narisan, topel, sončen in brez vetra, vzdušje pa sproščeno in veselo. Predstavili so se etnografski pusti liki, med njimi koranti, poka-či, orači, kopjaši in drugi. Učenci dornavske osnovne šole so bili travnik s cvetlicami, čebelami, čmr-lji, pikapolonicami in drugimi žuželkami, del skupine so bili tudi kosci. Cigani pa so letos Dornavo dobesedno preplavili. Ko so zaplesali kolo v krožišču pri gasilskem domu, je bila cela cesta samo njihova, res jih je bilo veliko in vseh generacij, od najmlajših v vozičkih do najstarejših, ki so v pustni skupini že šest desetletij. Cigani niso samo prepevali ciganske Marko, Marko in plesali kola ter drugih modernejših koreografij, ampak so kadili s cigansko kuhinjo, šlogali, prodajali zlatnino ... Nasmejanih lic ciganov je bilo verjetno 200 ali pa še kakšno več. Ko so cigani odplesali kolo, so prišle na vrsto še karnevalske skupine: klovni, primule, indijska poroka, picopeki ... Organizatorji, ED Dornava, so najbolj izvirne skupine tudi nagradili. Nagrado za prvo mesto je prejela skupina iz Bukovcev, ki je uprizorila indijsko poroko, druge so bile Primule iz Juršincev, tretja pa skupina iz Šabca. Predsednica ED Cigani Anica Slodnjak je z izvedbo fašenka zelo zadovoljna. „Zbralo se je veliko ljudi, fašenk je uspel," je poudarila. MZ Videm • 26. Fašenk v Vidmu Karneval v malem: 30 skupin, 1.300 mask Kje so bili Videmčani na pustni ponedeljek ob treh? Na fašenku, seveda. Okrog 1.300 udeležencev, vsaj dvakrat toliko obiskovalcev, hrup kurentovih zvonov, glasni poki bi-čev, glasba, ples, veselje ... Foto: Mojca Vtič Občina Videm je letos 200 korantom podelila robce z izvezenim občinskim grbom, ponj je prišel tudi še ne triletni Tim Murko Letošnjega 26. pustnega druženja v Vidmu se je udeležilo kar 30 skupin. »Z udeležbo smo izjemno zadovoljni, želimo si, da Fašenk v Vidmu postane prepoznan dogodek tudi izven našega območja, da se uvrstimo na seznam povork, ki si jih ljubitelji fašenka morajo ogledati,« je dejal župan Brane Kolednik, na pustni ponedeljek lokalni šerif. Kolednik je še dodal, da so Videmčani malodane svetovni fenomen, saj je težko verjeti, da na tako malem območju živih toliko etnografskih in pustnih skupin. Pomen okoliških fašenkov in ohranjanja etnografske pustne tradicije je izpostavil tudi 18. princ ptujskega karnevala Hinko Sodinski, plemeni- ti Gall. Za prenos etnografske pustne dediščine se glede na videno v Vidmu ni bati. Triletna Nia Zagor-šek in še ne dveletna Tijana sta nosili rutki korantov Demonov, skoraj triletni Tim Murko pa je že sodeloval v povorki z očetom Rokom v skupini korantov iz Lancove vasi. »Že lani je želel postati korant, letos januarja pa je le dobil svoji prvi kožuh in od takrat ga je vsak dan božal,« je dejal ponosni očka. Zle duhove pa so vse do zadnjega iz haloške pokrajine pregnali številni pokači, dobro letino pa zasejali orači. Zbrani množici so se pokazali tudi vrtčevski otroci, pa osnovnošolci z Vidma iz njihovi prijatelji s Hrvaške. Jureka in Rabolja so v Videm pripeljali člani FD Rožmarin Dolena, etnografski sklop sta sklenila značilna šoštanj-ska pustna lika Koš Šoštanjski in knez Tresimir. Nastopile so še številne t. i. karnevalske skupine, med njimi dve hrvaški iz Ivanič Grada ter Cestice, domači fašenki: disco dive s Pobrežja, pa pobreški kletarji, mühaste mühe iz Zgornjega Le-skovca, KTD Klopotec Soviče Drav-ci, pa cigani Leskovec ter druge, tudi na Ptuju nagrajene skupine. Enako kot na Ptuju so prvo mesto osvojili Šumarji, drugo mesto je pripadlo Veselim čričkom, tretjo nagrado pa so prejele Disco dive s Pobrežja. Mojca Vtič Foto: MZ petek • 24. februarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 9 Slovenija, Avstrija • Trgovci z dvojimi cenami, v Avstriji običajno nižje So naše denarnice res tako debele, da lahko kupujemo dražje? Slovenci nemalo izdelkov, kijih ponujajo mednarodni trgovski giganti, kupujemo po višjih cenah kot naši severni sosedje. To lahko pomeni dvoje: bodisi da smo pripravljeni kupiti vse, ne glede na ceno, bodisi je slovenski trg tako majhen, da lahko trgovec poslovanje pokriva le z višjimi cenami, kot jih ima v Avstriji. Medtem ko smo v minulih letih že poročali, da so cene enakih izdelkov v trgovinah Hofer in Müller v Avstriji višje kot v Sloveniji, smo tokrat razliko v cenah opazili pri priljubljenem trgovcu s pohištvom, švedski Ikei. Cena počivalnika Strandmon v ljubljanski Ikei je 249 evrov, v Gradcu je 20 evrov nižja, torej 229 evrov. Za počivalnik Pello bodo kupci v Sloveniji odšteli 80 evrov, v Avstriji 60. V graški Ike-ini trgovini je za ugodnejšo ceno moč kupiti tudi priljubljene Malm komode. V Sloveniji je cena za komodo s štirimi predali bele barve 119 evrov, v Avstriji je 20 evrov cenejša. Izpostavili smo samo nekaj primerov za ilustracijo, razlike v cenah bi nedvomno lahko našli še pri vrsti drugih izdelkov. Zakaj je tako, smo preverili pri trgovcu. „Ko določamo cene izdelkov za določen trg, upoštevamo razmere na tem trgu, davčno politiko in druge dajatve, cene energentov, Foto: pexels.com Graška Ikea z večjo izbiro od ljubljanske Kupci z območja severovzhodne Slovenije, zlasti Podravja, se glede na bližino Gradca večinoma odpravijo po nakupih v graško Ikeo, manj v ljubljansko. Glede na uporabniške izkušnje v Ikeinih prodajalnah čez mejo niso ugodnejše samo cene, temveč je bogatejša tudi ponudba. Nemalo kupcev pove, daje izbira izdelkov v Gradcu bistveno večja kot v Ljubljani. logistične razmere, dohodke prebivalcev, prisotnost konkurence in druge okoliščine. Vsi ti elementi se po posameznih državah razlikujejo in vplivajo na končno določeno ceno posamezne storitve ali izdelka. Zelo pogosto so tudi vzrok, da pride do odstopanj v cenah izdelkov v bližnjih državah," so pojasnili v Ikei. Dodali so še, da je osnovna poslovna ideja podjetja ponuditi bogato izbiro dobro oblikovane in funkcionalne opreme za dom po tako nizkih cenah, da bo dostopna kar najširšemu krogu ljudi. „Vselej pa stojimo za svojo ambicijo, da postanemo bolj dostopni in traj-nostni za ljudi v Sloveniji in širše," so poudarili v odgovoru za naš časopis. Parfum v Mullerju v Sloveniji enkrat dražji kot v Avstriji Sicer pa švedski trgovec s pohištvom ni edina multinacionalka, ki blago na slovenskem trgu prodaja po višjih cenah kot v Avstriji. Pred leti smo zasledili zelo veliko razliko med avstrijsko in slovensko ceno enakih parfumov v Mullerjevih drogerijah. Šlo je za valentinovo akcijo, pri čemer je bil parfum Lan-come v Sloveniji enkrat dražji kot v Avstriji. Pri nas je stal 50 evrov, pri sosedih 25. Različne cene smo opazili še pri treh parfumih, pri vseh je bila slovenska cena višja od avstrij- Foto: pexels.com Več izdelkov je v graški Ikei cenejših kot v ljubljanski. Ob načeloma višjih cenah enakih izdelkov v Sloveniji, če jih primerjamo z Avstrijo, posebej v oči bodejo razlike v plačah in pokojninah, ki so v Sloveniji v primerjavi s severno sosedo bistveno nižje. ske. Podobno kot danes v Ikei so takrat odgovorili v Mullerju: „Za-radi razlike v konkurenci, davkih in nabavnih cenah se lahko zgodi, da so nekateri izdelki v nekaterih državah cenejši, spet drugi dražji. Pri določanju cen se orientiramo po cenah na slovenskem trgu." Pohištvo v Hoferju v Avstriji 299, pri nas 499 evrov Nižje cene za avstrijski trg smo pred leti (2018) opazili v Hoferjevi ponudbi. Otroški športni čevlji za prosti čas so bili takrat v avstrijskem Hoferju v primerjavi s slovenskimi cenejši za evro, medtem ko je bila razlika med cenama mešal-nika za pripravo sokov in napitkov (t. i . blenderja) deset evrov. V Slo- veniji je stal 40, v Avstriji 30 evrov. Med pripravo članka o primerjavi cen smo pogledali aktualne prodajne Hoferjeve kataloge na spletu in pri nekaterih cenah ponovno obstali z odprtimi usti. Hofer v Avstriji garderobno pohištvo prodaja za 299 evrov, enako v Sloveniji za 499 evrov. Cene na enem in drugem trgu so sicer različne, nekatere so višje v Sloveniji, nekatere v Avstriji. Pomivalec za tla je denimo pri nas dražji za tri evre, medtem ko je komplet izvijačev dva evra cenejši kot v Avstriji. Kompresor v avstrijskem Hoferju je deset evrov dražji kot v slovenskem, ceni sta 249 in 239 evrov. Tudi večnamenske košare lahko pri nas kupite ceneje kot čez mejo, v Sloveniji stanejo štiri in v Avstriji pet evrov. Enako kot ostali trgovci, ki po- slujejo mednarodno, so v Hofer-ju pojasnili, da se trgi, na katerih poslujejo, razlikujejo. „Četudi so izdelki enaki, so nabavne cene za avstrijski in slovenski trg pogosto različne, razlikujejo se tudi logistični in drugi stroški poslovanja. Pri oblikovanju cen se vedno prilagodimo lokalnemu trgu in pričakovanjem naših kupcev. Tako boste našli precej izdelkov, ki so cenejši kot na avstrijskem trgu, seveda pa tudi takšne, ki so dražji," so povedali v Hoferju, ko smo jih že pred časom spraševali o razlogih za različne cene enakih izdelkov. Izpostavili so tudi, da je njihovo glavno vodilo kupcem vedno nuditi izdelke najvišje kakovosti po najnižji ceni, čemur so podrejeni vsi njihovi poslovni procesi. Mojca Zemljarič Ptuj • Vse manj prodajaln v mestu Blagovnice ne bodo zaprli V centru Ptuja je iz leta v leto manj prodajaln, zlasti tistih malih s prehrambnimi izdelki, prav tako pa nima več nobene prodajalne s tehničnim blagom in s pohištvom. Sicer, kot je že znano, se v trgovskem centru Supernova zapira še trgovina Big Bang. V samem centru mesta pa, recimo, čevlje ponuja le še ena prodajalna, največ pa je prodajaln s tekstilom oz. tekstilnimi izdelki. Tudi prave slaščičarne že dolgo več nima. Ob zapiranju Sparove samopostrežbe v centru Drava so se zelo razširile govorice, da se na zaprtje prodajalne z živili pripravlja tudi Mercator. Zaprl naj bil Blagovnico na Novem trgu, kjer prodaja le še prehrambne izdelke. Že pred leti so zaradi prestrukturiranja zaprli oddelek s pohištvom, prav tako tudi oddelek s tekstilom. V PR-službi Mercatorja so na naše vprašanje, ali v resnici zapirajo Blagovnico, odgovorili, da gre zgolj za govorice in da prodajalna ostaja odprta. Govorice pa je spodbudilo tudi dejstvo, da ob lanski 50. obletnici odprtja Blagovnice ni bilo nobenega obeležja. Stanovalce v samem mestnem središču bi zaprtje te prodajalne močno prizadelo, zlasti starejše, ki po nakupe ne hodijo v večje centre v okolici mesta. MG Foto: Črtomir Goznik Blagovnico na Novem trgu so odprli leta 1972 kot eno pomembnih pridobitev ob prazniku takratne velike občine Ptuj. 10 Štajerski Kultura petek • 24. februarja 2023 Knjigarnica BARVNA POŠAST Barviti pustni čas je lepo napovedal pomladansko barvitost. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 2014) pojasnjuje, da je barvitost lastnost, značilnost barvnega. Tako lahko govorimo o barvitosti cvetja, barvitosti Jurčičevega jezika, barvitosti pripovedi, barvitosti skladbe... še pojasnjuje SSKJ na strani 117, kjer najdete tudi naslednje besede: barvljiv, barvnica, barvnik, barvnokožec, barvnik, barvnopolt, barvomer, barvos-lovje, barvotisk...Lahko pa rečemo tudi, da je človeški, pa tudi živalski čustveni svet zelo barvit. Kakor so znane osnovne, primarne barve (Naj spomnim: to so modra, redeča in rumena. Sekundarne so oranžna, zelena in vijolična. Če jih zmešamo, dobimo terciarne barve), tako bi lahko označili tudi čustva. In prav ta je v avtorski slikanici Barvna pošast lepo ubesedila in naslikala španska avtorica Anna Llenas. Slikanica je pravkar izšla v založbi Epistola ter je prevedena in prirejena iz angleškega jezika (Mojice-ja Bonte). Njen prevod je soomogočil Inštitut Ramona Llulla. Pošast, ali bolje bi bilo reči pošastica, je nenavadno bitjece, seveda pisanih barv in velikih, po malem sovjih oči, ki na prvi pogled spomni na našega kurenta. Seveda nima zvoncev in ježevke v roki. To bitjece, ki zgleda nekako nemočno, se je zjutraj zbudilo z nekim čudnim občutenjem, da je nekaj narobe. Le kaj? Na naslednji ilustraciji je podoba deklice, ki jezno zre predse in roki drži stisnjeni ob boke. Pod njo je enostavno vprašanje: Si spet pomešala vsa čustva med sabo? Naslednja celostranska in dvostranska ilustracija prikazuje to isti punko, ki ima usta razpotegnjena v širok nasmeh, očki pa pomirjeno priprti. Za roko drži zaskrbljeno pošast. Temu sledi slika, kjer so številni, raznobarvni krožci, ki lebdijo nad glavo pošasti, njene oči pa zrejo škilasto od zaskrbljenosti. Deklica pravi, da mora pošast te pisane krožce pospraviti, vsakega v svoj kozarec. V naslednji sliki prevladujejo pestri odtenki rumene barve, od bledo rumenih do citronastih tonov, do oranžnih in svetlih in toplih rjavih. On tem piše, da je veselje nalezljivo, da sije kot sonce in utripa kot zvezde. In tako gre naprej pojasnjevanje osnovnih čustev, če se lahko tako izrazim: žalosti, jeze, strahu do umirjenosti. Vsako čustvo ima svojo barvo in svoje mesto in avtorica jih lepo spakira v steklene kozarce in postavi na polico, kakor bi pripravljala ozimnico. Toda deklič še vedno ne ve pojasniti, kaj je narobe s pošastjo z začetka zgodbe. Anna Llenas je zvito končala pripoved in to brez besed, le s podobo začudene pošasti, ki jo obkrožajo cvetlice, pa tudi srčki. Dragi bralci, a uganete, katera barva prevladuje na koncu knjige? Če ne, vabljeni v knjižnico, kjer ima ta slikaniška noviteta UDK (univerzalna decimalna klasifikacija) oznako 159.9 (ena pet devet pika devet), kar označuje psihologijo. Torej jo boste v Mladinskem oddelku našli v vrhnji etaži, kjer se nahaja poučno in strokovno čtivo. Na polici s to oznako vam bodo morda prišle prav še naslednje knjige, ki govorijo o čustvih za predšolce in osnovnošolce: Moja čustva (Jeffrey Turner, 2021), Moja čustva, tvoja čustva (Martina Peštaj, 2021), Metkina družina (Anette Aubrey, 2009), Ljubosumen sem! (Kay Barnham, 2018), Knjiga o mojih čustvih (Stephanie Couturier, 2021), Ljubezen, sovraštvo in druga čustva (Pete Sandres in Steve Myers, 1999), Groba! (Erin Frankel, 2017) in mnoge druge. Slikanica Barvna pošat je natisnjena z velikimi tiskanimi črkami, torej je primerna tudi za samostojno branje prvobralcev. Hkrati je nekako interaktivna, saj jo je mogoče vplesti z različnih vidikov pri likovnem pouku, matematiki, njena pomoč bo dobrodošla na razrednih urah in v kočljivih situacijah, ko otroke popade bes, ali nenadna pobitost. V Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, kakor tudi na biblio-busu, je po novem vidna oznaka za knjige z velikimi tiskanimi črkami. Na knjižnični nalepki je ob oznaki postavitve knjige (v tem primeru je to C 159.9), avtorstva in naslova, za poševnico dodana oznaka Vč (velike črke). Ta novost je razvidna tudi v knjižničnem brskalniku (cobbis). In dobrodošli med knjigami! Liljana Klemenčič MM Ol Slovenija, Ptuj • O sejmu umetnin art-MUS Podpora umetnikom in njihovemu ustvarjanju Delo z mladimi in starejšimi umetniki je kustosinjo, umetnostno zgodovinarko Nino Jeza pripeljalo do rojstva sejma umetnin - art-MUS. Vsem umetniškim dušam je bilo namreč bolj ali manj skupno, da svojih umetnin nimajo kje prodajati. Foto: zasebni arhiv Nina Jeza: „Umetniki potrebujejo pomoč pri prodaji umetnin in njihovem skladiščenju, mnogi so namreč brez primernih ateljejev." »Izraz že sam po sebi pove, da je mus oz. treba je,« razloži Nina. Prvi sejem umetnin je v fizični obliki potekal že leta 2015 v Mariboru. Tako umetniki (na začetku jih je bilo 30) kot nekaj galeristov so ta edini sejem umetnin, ki ga podpira tudi Ministrstvo za kulturo, zelo dobro sprejeli. Vsako naslednje leto je bilo zanimanje zanj večje, že leta 2016 je sodelovalo skoraj 100 umetnikov. Sčasoma pa je postal to sejem umetnikov, brez galeristov, ki imajo svoje povezave in kupce. V Sloveniji imamo premalo galerij, v katerih bi se lahko predstavljali umetniki, skoraj tri četrtine umetnikov se mora znajti po svoje, ker zanje ni mesta v galerijah, kjer se po navadi predstavljajo profesorji, Prešernovi nagrajenci. S korono se je sejem umetnin preselil na splet. Že prvo leto spletne prodaje je bilo uspešno, prodali so 30 del. Letos se je na Prešernov dan začela že tretja spletna proda- ja, na kulturni dan z io-odstotnim popustom, ki se bo zaključila konec februarja. „Izmislili smo si pop up-e, nekaj, kar se na hitro zgodi. Izraz poznamo že iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V februarju zaradi kulturnega praznika cel mesec promoviramo Prešernove nagrajence, Prešernov pop up. Marca, ki je bolj ženski mesec, bo pop up z ženskimi umetnicami,« je pojasnila Jeza. Kako bodo umetniki preživeli, če ne bodo prodajali?! »Želim si, da bi vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju kupil umetniško delo. To, da umetniki ne prodajajo svojih del, ni kriva samo naša kultura, ker nimamo pravega odnosa do umetnosti. Tudi sami so si krivi, da se ne prodajajo. Že na akademiji jim namreč vcepijo, da se ne smejo komercializirati. Kako pa bodo preživeli? Umetnost je delo, ki mora biti plačano. Umetnik od tega živi, da proda svoje delo. Galerist v tujini umetniku da plačo, za to pa mora narediti toliko in toliko slik na mesec! Če pa smo pri naših galeristih, je treba povedati, da je po novem njihova marža že 50-od-stotna. Mladi umetniki, ki komaj prodajo sliko, dobijo le polovico izkupička za svoje delo. Če jo prodajo za 700 evrov, sami prejmejo le 350 evrov. Po moje je to previsoka marža. V Sloveniji le en galerist plačuje umetnika. Sejme umetnin, zdaj jih pripravljamo že deveto leto, preko spleta in enkrat letno tudi v fizični obliki, delamo za umetnike, ker potrebujejo pomoč, ker ne znajo prodajati. Ugotovila pa sem tudi, da vsi naši sodobni umetniki nimajo ateljejev, tudi nimajo kje hraniti svojih umetniških del," Nina Jeza še dodatno obrazloži potrebo po večji podpori umetniškemu ustvarjanju in umetnikov. MG Foto: zasebni arhiv Sejem umetnin art-MUS poteka u hibridni obliki, enkrat letno tudi u fizični obliki. Lani decembra so ga princ uspešno izvedli tudi v Ljubljani. Nina išče prostor na Ptuju Nina v svoji ustvarjalnosti in eksperimentiranju gre še naprej. Razmišlja in tudi že dela na tem, da bi v Sloveniji odprli tudi Art storage, skladišče za sodobno umetnost, 3.000 m2 velik prostor, kjer bi lahko slovenski umetniki skladiščili svoja dela. Trikrat letno pa bi ga odprla za sejem. Poslovni načrt je že izdelala. Išče primeren prostor z nekomercialno najemnino. Zbrala je že 70 podpisov umetnikov, ki se strinjajo s tem, da bi dela skladiščili pri njej za 300 do 500 evrov visoko najemnino za skladiščenje in prodajo. Zelo bi bila vesela, če bi ji ta prostor uspelo najti na Ptuju, saj ima po novem stalni naslov na Ptuju. Hajdina • Likovno-fotografska sekcija Odprtje likovne razstave V razstavišču PSC Hajdina likovna dela razstavljata profesorici likovne umetnosti Romana Kiseljak in Tina Gregorec. Kiseljakova je nekdanja, Gregorečeva pa sedanja učiteljica likovnega pouka na OŠ Hajdina. Enako kot na delovnem mestu sta si štafetno palico predali pri mentorstvu članom Likovno-fotografske sekcije, ki deluje v okviru Kulturno--prosvetnega društva Staneta Petroviča Hajdina. Likovno-fotografsko sekcijo vodi Cecilija Bernjak, člani se na delavnicah srečujejo vsako drugo sredo. V skupini se srečujejo likovniki različnih generacij, od osnovnošolcev in dijakov do odraslih ter upokojencev. „Vsa leta delujemo medgeneracijsko. Starejši se na ta način od mlajših marsičesa naučimo, saj prinesejo nova znanja in ideje. Poleg tega imamo v društvu več članic z bogatim likovnim znanjem in izkušnjami, ki jih nesebično delijo," je povedala nekdanja mentorica sekcije Romana Kiseljak. Cecilija Bernjak je poudarila, da so v sekciji še posebej veseli prisotnosti učencev OŠ Hajdina in OŠ Breg ter Gimnazije Ptuj. Obema avtoricama likovnih del in mentoricama se je zahvalila za njun umetniški prispevek, Kiseljakovi, ki se je po 40 letih dela v likovni učilnici OŠ Hajdina Avtorici razstavljenih likovnih del in mentorici Likovno-fotografske sekcije Romana Kiseljak ter Tina Gregorec. Razstava v PSC Hajdina bo na ogled do konca marca. upokojila, pa zaželela zadovoljno uresničevanje slikarskih zamisli. Nova mentorica sekcije Tina Gre-gorec ustvarja, odkar pomni. Pri likovnem izražanju jo navdihujejo predvsem motivi iz narave in sodobni ustvarjalci, ki se ukvarjajo z vključevanjem abstraktnih oblik v klasične portrete ali živalske motive. V glavnem slika z akrili in akvareli. Obema avtoricama-mentorica-ma se je za doprinos k umetniškemu ustvarjanju v društvu zahvalila še tajnica Silvestra Brodnjak. Slavnostno odprtje razstave 15. februarja je z glasbenim vložkom spremljala pianistka Taja Novak. Likovna razstava je razstavnemu prostoru v pritličju PSC Hajdina po dolgem času ponovno dala življenje. MZ Foto: MZ petek • 24. februarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ormož • Na povorki lepo vreme, številne maske in obiskovalci Najboljši Cvetoči travnik Ormoške mestne ulice so na pustni torek privabile množico obiskovalcev in mask. V tradicionalni ormoški povorki je sodelovalo več kot 1.000 udeležencev - kurentov ter različnih maškar in likov, ki so navdušili z izvirnostjo in ustvaijalnostjo. Pustno povorko si je ogledalo okoli 3.000 obiskovalcev. Na čelu povorke so kot že običajno glasno korakali ormoški godbeniki in mažoretke, za njimi pa 18. princ ptujskega karnevala vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall. Princu je sledilo okoli 200 kurentov iz štirih različnih društev, nato pa skupaj kar 26 vrtčevskih in šolskih ter na koncu še odraslih karnevalskih skupin. Udeleženci so znova pokazali veliko mero iznajdljivosti, ustvarjalnosti in domišljije. Občudovati je bilo mogoče veliko različnih mask, od semaforjev, mavric, snežakov, pustnih obrazov, regratovih lučk, skoraj pozabljenih kaset do nepogrešljivih podgorskih ciganov, zacvetel je travnik in še in še. Povor-ko sta med drugimi popestrili tudi dve karnevalski skupini iz sosednje Hrvaške - petrajnski kurenti in lutke iz cunj iz Cestice. Z dogajanjem so zelo zadovoljni v občinskem zavodu za turizem, kulturo in šport, To so zmagovalci letošnjega ormoškega fašenka. ki je bil skupaj z občino organizator dogodka. Podeljene so bile številne nagrade. Prvo mesto in 500 evrov je osvojila skupina Cvetoči travnik Centra starejših občanov Ormož. Drugo mesto in 400 evrov je pripadlo Sladki stojnici iz Pušencev, tretje mesto in po 300 evrov pa sta prejeli dve skupini - Kasete iz Spuhlje in Veseli črički iz Sodincev. Dodatno so podelili še dve nagradi za etnološko izročilo, in sicer pri predšolskih in šolskih skupinah kranjskim čebelicam OŠ Stanka Vraza in razvojnega oddelka Vrtca Ormož, pri odraslih karnevalskih pa Hardeški tomboli PGD Hardek (obe sta prejeli 100 evrov) ter prvič tudi dve nagradi za mednarodno sodelovanje (kurentom iz Petrijancev in lutkam iz cunj iz Cestice). Med vse predšolske in šolske skupine pa so razdelili denarne nagrade v skupnem znesku 1.000 evrov. Po povorki se je v mestu nadaljevalo pustno rajanje ... Monika Horvat Kidričevo • 31. cirkovski fašenk uspel Vesele maškare so se poslovile od fašenka Prosvetno društvo (PD) Cirkovceje v torek priredilo tradicionalni fašenski karneval s pustnim plesom v dvorani. V povorki seje predstavilo okoli 350 nastopajočih. Za slovo od letošnjega fašenka so še zadnjič glasno in bučno zarožljali koranti. Vodja folkloristov Tina Urih letošnji fašenk ocenjuje v presežkih. „Imeli smo dober obisk, lepo vreme, spremljalo nas je dobro razpoloženje. Cirkovski fašenk je nastal iz etnografske dediščine cirkovških ploharjev, zato je tudi povorka razdeljena na etnografski in karnevalski del. Med etnografskimi liki so se predstavili Jurek in Rabolj iz Dolene, košuta iz Poljčan, orači Rogoznica, koranti iz Lancove vasi, Rogoznice, Pleterij in Kidričevega (Vetrovniki) ter domača skupina ploharjev. Med karnevalskimi skupinami smo videli kidričevske Šumarje, juršinske primule, pajke in zajčke, iz Pleterij je nastopila skupina mladih smučarjev - ski resort, iz Leskovca pa skupina ciganov. Predstavili so se otroci vrtca Cirkoučani so se razveselili obiska iz Slovenskih goric - Juršinčani so nastopili kot primule. in šole Kidričevo." Po povorki se je fašensko dogajanje preselilo v dvorano, kjer so okronali fašenske-ga carja. Cirkovški fašenski car je Štefan Ferčec - Štef, vodja skupine korantov Vetrovnikov. Cirkovčani so fašenk sklenili z zadnjim korantovim zvenom, nato so sneli zvonce in slekli kožuhe. Cirkovški ploharji so na letošnji fašenk opravili več obhodov po domačem in sosednjih krajih ter se udeležili več povork. Folklorna skupina Vinka Koržeta Cirkovce pa je posnela tudi prvi slovenski folklorni videospot - Fašensko himno. MZ Žetale • Pustna povorka Pustni krof za vsakogar Pustna povorka v Žetalah zagotovo ne sodi med največje v Podravju, a je prav tako pristna in vesela. Najštevilčnejši udeleženci povork so seveda otroci. »Sodelovale so tri skupinske šolske maske, ki so jih izdelali učenci 6. (barvice), 7. (potapljači) in 8. razreda (duhci). Učenci ostalih razredov so se maskirali individualno,« je dejal Miran Železnik, Podlehnik • Tradicionalni pokop pusta Pustna sedmina za maske in obiskovalce Medtem ko so se maske oz. pogrebni sprevod pusta še zbirale pred osnovno šolo, je iz kuhinje večnamenskega kulturno--turističnega centra Podlehnik že dišalo po pustnih dobrotah. Lonec krhlenke, repe, zelja, pa seveda zvrhani ovali klobas in domačih krofov ter flancatov. V Podlehniku na pustni torek lakote ni bilo. Foto: OS Zetale, Miran Zeleznik Na povorki so sodelovale tri skupinske šolske maske, drugi učenci so se maskirali individualno, nekateri so se dogovorili in se maskirali po dva ali trije enako. koordinator pustne povorke, ki si želi, da bi tradicijo pustnih povork nadaljevali še v večjem obsegu. Poleg šolskih mask se je letos na povorki predstavilo tudi nekaj drugih skupinskih (žetalski krampusi, mušnice), družinskih (pavi, klovni) in posameznih mask. Prav tako so se pridružili otroci iz vrtca, njihovi starši in vzgojiteljice. Povorka se je zaključila s pustnim rajanjem pred gasilskim domov v Žetalah. Članice Društva podeželskih žena Žetale so vse prisotne pogostile z okusnimi krofi. Nekaj najboljših mask pa je prejelo praktične nagrade. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Na tradicionalnem pokopu pusta so sodelovali Pihalni orkester KD Podlehnik, ED orači Jablovec, Društvo korantov Podlehnik, otroci vrtca in šole Podlehnik, TD Podlehnik, Društvo podeželskih žena Podlehnik ter KFD Podlehnik, ki je tudi organiziralo še zadnji pustni dogodek v občini. Pogostitev za maske so pripravile članice društva podeželskih žena Podlehnik. »Klobase ter jajca ., ki so jih naši orači v pustnem času prejeli pri obhodih hiš, smo skuhale oz. pripravile, tako da jih danes lahko pokusimo. Spekle smo domači kruh, skuhale obeljeno in podi-mljeno svinjsko glavo ter pripravile še druge pustne jedi,« sta povedali Ana Arnuš (Pika Nogavička) in Marica Repinc (z lasuljo, staro več desetletij). Slednja je še dodala: »Hrane in pijače je dovolj in za vse je vse zastonj.« Prava pustna gostija oz. v Podlehniku s pokopom pusta - sedmina. Pogrebni pustni sprevod je odprla podlehniška pihalna godba, staršem so pomahali našemljeni otroci osnovne šole in vrtca Podlehnik, sodelovala pa so tudi druga društva iz občine. Maškaram je sledil poskočni župnik Johanes II. s krsto pusta, ki je pozdravil in z bogato mero vode blagoslovil sorodnike pokojnika in radovedneže. »Gre za tradicionalni dogodek, tudi žalostni dogodek, a kot bi rekli nekateri, glavno je, da se družimo,« je dejal župan Sebastian Toplak. Ob tem je spomnil na pomen ohranjanja tradicionalnih pustnih likov in običajev v Podlehniku, vse od svečnice do pepelnice. »Danes je veliki finale tega dogodka, zaključek pustnega obdobja, s katerim smo lahko letos zelo zadovoljni,« je še dodal župan. Mojca Vtič MUCE V^M fOtJO LE PREKO m Foto: MZ 12 Štajerski Črna kronika petek • 24. februarja 2023 Makole • Za gasilce ni občinskih meja Požar je gasilo 45 gasilcev V zgodnjih jutranjih urah na pustni torek je požar zajel starejši prazen hlev v kraju Strug v občini Makole. Na klic so se nemudoma odzvali domači gasilci, ki so na pomoč poklicali tudi društva Majšperk, Majšperk-Breg ter PGD Ptujska Gora. Foto: PGD Makole Po pogositui ognjenih zubljeu so se gasilci lotili odstranjevanja poškodovanega ostrešja. Objekt je ogenj uničil, gasilcem pa je uspelo rešiti bližnjo hišo, v kateri sta bivali dve starejši delno nepokretni osebi. »Ob prihodu je bil požar gospodarskega poslopja že popolnoma razvit, zato smo v prvi fazi gasilsko taktiko prilagodili obrambi stanovanjske hiše, ki je bila od gorečega objekta oddaljena približno štiri metre, v njej pa sta bila dva starejša delno nepokretna stanovalca,« so začetek intervencije opisali makolski gasilci. Ko so onemogočili možnost preskoka požara na bližnje objekte, so se osredotočili na gašenje gorečega objekta in požar omejili, lokalizirali in dokončno pogasili. V gorečem objektu ni bilo živine, je pa bila skladiščena večja količina sena, slame in suhega listja ter nekaj kmetijskih strojev, ki so bili ob prihodu gasilcev že uničeni. Po pogasitvi ognjenih zubljev so začeli odstranjevati poškodovano ostrešje in leseni del objekta, kjer so sproti gasili še manjša žarišča. V intervenciji, ki je trajala osem ur, je sodelovalo skupno 45 gasilcev iz štirih gasilskih društev. Za pogasitev požara pa so uporabili približno 45.000 litrov vode. Ptuj • Državni birokrati ne dovolijo Sanitarij pod gradom ne bo Že več let si ptujska občina prizadeva, da bi v mestnem parku in na parkirišču pod gradom uredili primerne sanitarije. Kot turistično mesto bi jih Ptuj že dolgo moral imeti. A posluha državnih birokratov enostavno ni. Foto: CG Večkrat smo že poročali o nujnosti ureditve sanitarij na določenih točkah v mestu, predvsem lokacijah, ki jih množično oblegajo turisti. V zadnjem letu je ptujski občini uspelo v Ljudskem vrtu sočasno z lokalom urediti javna stranišča. V mestnem parku so bili nekaj časa postavljeni mobilni wc-ji, ki pa očitno niso bili najboljša ali dolgotrajna rešitev. Na to problematiko vnovič opozarja mestni svetnik Alen Iljevec: »Lokaciji pod gradom in mestni park množično obiskujejo občani in turisti, pa sta brez javnega stranišča. Vsakodnevno je zaznati uriniranje na zelenici v parku, saj je najbližje stranišče oz. najbližji gostinski lokal oddaljen več kot 200 metrov, kar je za uporabnike otroških igral občutno preveč! Še večji problem je uriniranje ob vznožju grajskega hriba ob parkirišču. „Gre za najpogostejšo vhodno/izhodno točko turistov, ki obiščejo Ptuj, točko, kjer turist lahko vidi samo polomljene klopi in vedno polne koše za smeti. Do uresničitve projekta ureditve kompleksa grajskega hriba bo preteklo še leta, verjetno desetletje, zaradi česar je nujno, da se do takrat zagotovijo vsaj sanitarije. Na navedenih lokacijah naj se postavita stranišči po vzoru kot ob avtobusnem postajališču in v Ljudskem vrtu.« Na njegovo pobudo so iz občine odgovorili, da se zavedajo tega problema, a da je lastnica zemljišča pod gradom država. Ta pa je Mestni občini Ptuj zavrnila izdajo soglasja za postavitev mobilnih enot, v katerih bi po vzoru Rance in Ljudskega vrta uredili javne sanitarije in gostinski lokal. Podravje, Slovenija • Inšpektorji za delo v poostren nadzor izplačil minimalne plače Nekateri delodajalci se izogibajo izplačilom višjih plač Potem ko so zaokrožile informacije, da se nekateri delodajalci na različne načine izogibajo višjemu izplačilu plač delavcem, ki bi moralo slediti januarskemu zvišanju minimalne plače, so na ministrstvu za delo zaposlene pozvali, naj preverjajo svoje plačilne liste. Ob tem so napovedali poostren nadzor delodajalcev. „Namen poostrenega nadzora je, da s preventivnimi in represivnimi ukrepi dosežemo, da delodajalci pravočasno ter v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti ter s tem ne kršijo temeljnih pravic delavcev," so pojasnili. Inšpektorji bodo posebej pozorni na elemente minimalne plače oziroma na to, ali so dodatki dejansko izvzeti iz minimalne plače, kot to določa zakon. „Delavce opozarjamo na to, da je izplačilo minimalne plače vezano na opravljanje dela za poln delovni čas, torej vam za izplačilo minimalne plače ni treba delati dodatnih ur. Delavcem tudi svetujemo, da pozorno preverijo, ali so njihovi obračuni plač ustrezni," so zapisali. Minimalna bruto plača za delo s polnim delovnim časom, opravljenim od 1. januarja 2023, znaša 1203,36 evra. Če je osnovna plača Kaj vse mora biti na plačilni listi Delodajalec mora delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu. Iz pisnega obračuna mora tudi izhajati, kateri dodatki in ostali elementi plače, ki ne smejo biti vključeni v minimalno plačo, so obračunani in v kakšnem obsegu. Delodajalec mora namreč ločeno obračunati vse elemente, ki so zakonsko izločeni iz minimalne plače. Foto: pexels.com delavca nižja od minimalne plače, mora delodajalec pri končnem obračunu dodati razliko do višine bruto minimalne plače. Vsi dodatki ter del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost morajo biti izločeni iz minimalne plače. Pri izračunu dodatkov pa se kot osnova praviloma upošteva osnovna plača delavca, brez prištetega zneska do višine minimalne plače. V minimalno plačo tudi ni dovoljeno vštevati povračil stroškov kot so stroški za prehrano, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju, pa tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja, kot so regres za letni dopust, odpravnine in jubilejne nagrade. Delavci, ki jim delodajalci ne izplačujejo plač v skladu zakonodajo, se lahko obrnejo na inšpektorat, s pisnim obračunom plače pa lahko denarno terjatev uveljavljajo tudi neposredno v izvršilnem postopku ali pa vložijo tožbo na pristojnem delovnem sodišču. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih od dneva nastanka. sta Ormož • Neodgovorni voznik parkiral pred vrati gasilske garaže »Nočemo si predstavljati, če bi v tistem trenutku prišlo do požara« V času ormoške pustne povorke so gasilci naleteli na nadvse neprijeten prizor. Kljub opozorilom in stožcem je eden izmed nevestnih obiskovalcev nepremišljeno in neodgovorno zaparkiral eno izmed garaž tamkajšnjega gasilskega doma. Gasilci povsod po državi občasno opozarjajo na neodgovorno početje posameznikov - na cestah, kjer se jim vozniki ne umaknejo s poti oz. ne ustvarijo reševalnega pasu kakor tudi v drugih situacijah. Ena takšnih je na pustni torek, ko je v mestu potekala povorka, pričakala gasilce PGD Ormož. Nevestni obiskovalec prireditve je namreč nepremišljeno in neodgovorno zaparkiral eno izmed garaž gasilskega doma in s svojim avtomobilom povsem onemogočil izvoz gasilskega vozila. Kot opozarjajo, si ne želijo predstavljati, kaj bi bilo, če bi bili v tem času poklicani na intervencijo. »Kljub opozorilu na Facebooku, postavitvi opozorilnih stožcev in traku se najdejo posamezniki, ki ne upoštevajo vsega naštetega in rumene talne oznake "Prostor za gasilce".V tej zaparkirani garaži je GVC-2 (cisterna s 5.000 litri vode), ki nam in vsem drugim gasilskim društvom v občini Ormož zagotavlja prevoz vode na požarišča. Niti predstavljati si nočemo, če bi v tem trenutku prišlo do požara v občini Ormož ...,« so na družabnem omrežju ob pripeti fotografiji pripisali nejevoljni gasilci. Po besedah poveljnika Renata Foto: arhiv PGD Ormož Tako je eden izmed voznikov parkiral svoje vozilo - kar pred gasilsko garažo. Juršiča ta prekršek ni osamljen primer. Že v preteklosti so se soočili s takšnimi prizori, predvsem ko je v bližnji osnovni šoli ali športni dvorani kakšen večji dogodek ali pa, tako kot je to bilo sedaj, ko ta poteka v središču mesta. »Pri intervenciji žal šteje vsaka sekunda. Hitimo, da bi čimprej prišli na pomoč, potem pa se še ukvarjamo s takimi rečmi. Prav gotovo bi ta ovira pomenila nepotrebno izgubo dragocenega časa. Če ne moremo izvoziti, ker smo zaparkirani, bi najprej morali odstraniti oviro. To pa tudi nekaj časa traja,« je dejal in ob tem še enkrat pozval, naj ljudje ne parkirajo pred gasilskim domom in naj bo intervencijska pot vselej prosta. Monika Horvat Kar svečana ozeleni, se rado posuši. 0/12 1/13 2/8 2/10 O o 2/12 4/11 7/11 3II3 6/14 8/12 5/10 3/10 101 2/14* Danes bo pretežno oblačno, nekaj sončnega vremena bo v vzhodni Sloveniji. Predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 7 do 14 °C. OBETI: V soboto bodo padavine zajele vso Slovenijo, po nižinah bo deževalo. Napoved za Podravje n w e s Nedelja 26.2. dež oblačno Ed Cd Ponedeljek 27.2. oblačno HanH Vir: ARSO Rokomet Pokal Slovenije: za Final 4 bo treba preskočiti Trimo Stran 14 Nogomet Zaradi reorganizacije lig bo prioriteta kadetska ekipa Stran 14 Nordijsko SP v Planici Je 22 stopničk v svetovnem pokalu garancija za kolajno? Stran 15 Šolski šport Cirkovčani najboljši v absolutnih in ekipnih kategorijah Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL tednik ÍPoíIuíajk nai na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Iz zmage Celja se lahko vsi skupaj veliko naučimo Slovenski prvoligaši so po dolgem zimskem premoru takoj prešli v hiter tempo igranja tekem, med tednom so že odigrali srečanja 23. kroga. Kljub temu je bilo precej pozornosti tudi med tednom še namenjene nedeljskemu večnemu derbiju, ki so ga z rezultatom 2:0 dobili Mariborčani. V ponedeljek zvečer je namreč iz NZS prišlo pojasnilo, da je prišlo v 79. minuti srečanja v primeru presoje z VAR-sistemom do napake pri določanju prepovedanega položaja. Ob tem je NZS priložila tudi pisno opravičilo podjetja Hawk-Eye Innovations, ki skrbi za ta sistem. Ali bi bil končni izid srečanja v primeru pravilne presoje drugačen, je seveda odprto vprašanje, a pri obeh ekipah se s tem različno obremenjujejo. V taboru Olimpije so nekaj strupenih puščic poslali proti NZS, v taboru vijoličastih pa uradnega komentarja niti niso podali ... Zagotovo pa imajo v mislih številne napake, ki so se - tudi na večnih derbijih - v preteklosti dogajale v njihovo škodo . Pred četrtkovim obračunom med Domžalami in Mariborom je na drugo mesto z zmago proti Bravu skočila vrsta Celja (Rozman in Vrbanec sta obsedela na klopi za rezerviste, Milič je vstopil v zaključnem delu tekme). Grofje so se z golom nekdanjega igral- ca Aluminija Nemanja Jakšiča hitro znašli v zaostanku, a je izid hitro poravnal Aljoša Matko (gol je zabil svojim nekdanjim soigralcem). Celjani so se s številnimi opevanimi okrepitvami dolgo neuspešno trudili za dosego zmagovitega zadetka, nato pa se je za rešitelja izkazal mladenič, ki je šele pred slabim mesecem prestopil prag mladoletnosti in so ga našli kar v domačih logih ... Lucas Mačak je v preteklosti več golov kot nogometaš zabijal kot igralec futsala (Bronx Škofije), tokrat pa je priložnost odlično izkoristil. Zagotovo bi si gledalci na slovenskih stadionih želeli spremljati več „Mačkov", a le-ti pre(redko) dobijo zaupanje trenerjev. Selektorja slovenske članske in mladinske selekcije bi jim bila ob nekoliko večjem pogumu zelo hvaležna, morda bi celo odkrili kakšnega Šeška več . Bravo je še naprej v „prostem padu", njihova zadnja zmaga ima že dolgo brado, sega v začetek novembra (2:1 proti Taboru). Od takrat naprej so ob petih porazih le dvakrat remizirali ... Ker so bile ekipe v ozad- REZULTATI 23. KROGA: Koper - Kalcer Radomlje 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Sokler (42.), 1:1 Kotnik (51.), 1:2 Sokler (55.). Rdeči karton: Correia (25., Koper); Mura - CB24 Tabor Sežana 2:2 (0:2); strelci: 0:1 Šušnjara (11.), 0:2 Ndzegue (41.), 1:2 Petkovič (49.), 2:2 Petkovič (69.); Celje - Bravo 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Jakšič (11.), 1:1 Matko (16.), 2:1 Mačak (82.); Olimpija - Gorica 4:3 (2:1); strelci: 0:1 Kolobarič (4.), 1:1 Aldair (12.), 2:1 Kvesič (17.), 3:1 Bristrič (50.), 4:1 Bristrič (58.), 4:2 Ahmetaj (67.), 4:3 Ahmetaj (92., z 11 m). Tekma Domžale - Maribor je bila odigrana v četrtek, po sklepu redakcije. 23 17 3 23 11 8 22 12 3 23 10 6 22 9 23 8 23 6 1. OLIMPIJA 2. CELJE 3. MARIBOR 4. KOPER 5. DOMŽALE 6. MURA 7. BRAVO 8. KALCER RADOMLJE 23 3 9. TABOR SEŽANA 23 3 10. GORICA 23 2 3 4 Z Z Z 6 9 6 4 13 9 11 8 12 9 12 Nogomet • Martin Milec, NK Maribor »Lagal bi, če bi rekel, da si tega nisem želel« Pred tekmo med Mariborom in Olimpijo je bilo za leto 2022 podeljeno priznanje vijol'čni bojevnik. Tega navijači Maribora z glasovanjem namenijo igralcu, ki je med vsemi igralci vijoličastih izstopal s svojim odnosom do kluba in srčnostjo. Tokrat ga je prejel Martin Milec. „Lagal bi, če bi rekel, da si tega nisem želel. Res sem ponosen, da sem osvojil prestižno priznanje. Vemo, kaj mi pomeni klub, ta grb, dres, vijol'čna barva ... Še enkrat hvala vsem, ki so glasovali zame. Obljubim lahko, da bom še naprej trdo delal in se boril na vsaki tekmi za ta klub. Res se je vse razpletlo po idealnem scenariju. Derbi, poln Ljudski vrt, pre- Največ priznanj v roke Marcusa Tavaresa Priznanje vijol'čni bojevnik v Mariboru podeljujejo od leta 2008, prvi ga je dobil Čeh Lubomir Kubica. Zadnji trije prejemniki so bili Ognjen Mudrinski (2021), Aljoša Matko (2020) in Rok Kronaveter (2019). Največkrat je priznanje prejel Marcos Tavares, kar šestkrat (zapored od leta 2022 do 2015, nato še leta 2017). Priznanje imajo poleg omenjenih v svojih vitrinah še Saša Ivkovič, Jasmin Handanovič, Elvedin Bžinič in Dejan Mezga. jem priznanja pred tekmo, na koncu tudi zmaga ... Lahko rečem, da je bil to eden izmed mojih lepših nogometnih dnevov v karieri. Nasploh imam najraje zmage proti Olimpiji, zdaj sem postal še vijol'čni bojevnik. Res lepa nedelja," je dejal za spletno stran kluba. Kapetan Maribora se je še enkrat ozrl na nedeljsko tekmo: „Tudi po nekaj prespanih nočeh misli ostajajo nespremenjene: zmaga je zasluženo Foto: Luka Vovk / m24.si Nogometaši Celja (v temnih dresih) so na treh spomladanskih tekmah osvojili sedem točk, zadnje tri so vpisali z zmago proti Bravu. 45:22 36:2Z 48:2Z 34:23 33:28 34 34:29 33 21:24 22 18:44 18 22:50 1Z 20:3Z 15 ju na treh spomladanskih krogih nadpovprečno uspešne v zbiranju točk (Tabor in Radomlje po 5, Gorica 2), lahko v Šiški počasi že prižigajo rdeče luči ... V soboto igrajo „dvoboj ranjenih" proti Muri . Muraši so naslednji, ki so tudi že pozabili na zadnjo zmago, dosegli so jo namreč v sredini novembra (2:0 z Gorico). Tokrat so na svoji Fazaneriji reševali kožo proti Taboru, saj so ob polčasu zaostajali 0:2. Tudi tukaj se je potrdil „zakon bivšega", uvodni gol na tekmi jim je namreč zabil Luka Šušnjara. Junak črno-belih je bil tokrat Nikola Petkovič, čeprav je bil tudi blizu tega, da bi bil bedak (Koprive mu je ubranil penal, odbito žogo pa je vendarle spravil v mrežo). Stolček trenerja Mure Damirja Čontale bi v primeru poraza postal še bolj tresoč, tudi z remijem pa ga še ni povsem umiril. Zmagovalci kroga so Radomlja-ni, ki so slavili na Bonifiki. Varovanci trenerja Oliverja Bogatinova (zakon bivšega je bil v tem krogu očitno zelo močan ...) so izkoristili novo zgodnjo izključitev v vrstah Kopra (tem se je podobno zgodilo že prejšnji teden v Novi Gorici). Le ena osvojena točka v uvodnih treh spomladanskih krogih je za klub z Obale zagotovo veliko manj od pričakovanj. Trener Olimpije Albert Riera je glede na večni derbi pred tekmo z Goričani opravil kar šest menjav v začetni enajsterici. Čeprav je bil začetek slab, se mu je na koncu računi-ca izšla. Pri izidu 4:1 je bila tekma na videz odločena, a so Goričani tekmo skoraj „zakuhali". Če bi v 85. minuti namesto vratnice zadeli gol za 4:3, bi se lahko zgodilo marsikaj . Na omenjenih štirih tekmah je bilo doseženih kar 17 zadetkov, s čimer bi lahko bil ogrožen rekord doseženih golov v enem krogu v tej sezoni. Doslej sta rekordna 9. in 15. krog, ko so igralci zabili po 19 zadetkov. Zanimivost kroga je nenavadno velika odsotnost trenerjev na klopi svojih moštev, zaradi kazni ni bilo kar treh! Celjani so se morali znajti brez Romana Pilipčuka, Goričani brez Mirana Srebrniča, Koprčani pa brez Zorana Zeljkovica... Si trenerji med tekmami, kjer je močno povečan nivo adrenalina, res prepogosto preveč dovolijo, ali pa si sodniki prepogosto gradijo avtoriteto tudi s kaznovanjem trenerjev? Tudi v 24. krogu bo na sporedu nekaj izjemno zanimivih obračunov, v dvoboju za vrh velja izpostaviti štajerski derbi med Mariborom in Celjem ter tekmo med Koprom in Olimpijo, v boju za obstanek pa tekmo Radomlje - Tabor. Jože Mohorič ostala doma, bili smo boljši, predvsem taktično smo jih nadigrali." Vijoličasti so s sedmimi zaporednimi zmagami že skočili na drugo mesto. „Opazno je, da je vsak igralec bolj samozavesten. Ko se serijsko zmaguje, je lažje igrati in pokazati, kaj zmoreš. Ekipa se je 'začutila med seboj', zelo dobro sodelujemo, tako v napadalnih akcijah kot v obrambi. Pripravimo si ogromno zaključkov, uspešno onemogočamo tekmece. Foto: Črtomir Goznik Martin Milec se je kot deseti pridružil druščini prejemnikov priznanj vijoVčni bojevnik. To je tista pot, ki smo si jo želeli in po kateri hočemo nadaljevati. Ostati moramo povezani, delati drug za drugega, kot smo to počeli doslej. Naredili smo veliko pozitivnega, točke pa bomo seštevali ob koncu prvenstva. V slačilnici, strokovnem štabu, v klubu še nihče ni vrgel pu- ške v koruzo tudi v lovu za vodilnim moštvom lige. Konec bo, ko bomo mi tak' rekli," je zaključil Milec. UR 14 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija petek • 24. februarja 2023 Rokomet • Jeruzalem Ormož Pred Ormožani težko gostovanje na Koroškem NLB Liga Ekipa iz Ormoža je zelo dobro začela drugi del prvenstva in zabeležila zmago v Mariboru, proti Celju pa doživela zmeren poraz. „Na obeh tekmah smo kljub odsotnosti poškodovanega prvega strelca lige Nika Čiroviča prikazali lepi predstavi. Škoda za domačo tekmo proti Celju, kjer smo še vedno mnenja, da bi lahko iztržili bistveno več, mogoče tudi točko. Ampak za uspeh proti ekipam iz vrha moraš res prikazati nekaj več, v našem primeru dve ali tri obrambe vratarjev več, en ali dva zgrešena čista strela manj - skratka manjkala nam je tista pika na i. Po dveh odigranih tekmah pa je že sledil prvi krajši premor, ki zagotovo ni koristil velikemu številu ekip v NLB Ligi. Nam je služil, da smo zakrpali poškodbo Nika Čiroviča, ki bo nared za vsaj dvajset do trideset minut petkove tekme v Slovenj Gradcu. Čaka nas težko gostovanje pri Korošcih, ki imajo sestavljeno zelo kakovostno ekipo, ki ob koncu prvenstva lovi mesta, ki še vodijo v evropska tekmovanja. Na tekmi na Hardeku nam je uspelo premagati Slovenj Gradec z minimalno prednostjo (35:34). Če želimo biti tokrat vsaj blizu uspeha, si v prvi vrsti ne smemo privoščiti več kot trideset Foto: Črtomir Goznik Za nastop na zaključnem turnirju najboljše četverice v Pokalu Slovenije bodo morali Ormožani ugnati ekipo Trima. prejetih zadetkov. Tekmo moramo spustiti pod mejo, da obe ekipi skupaj ne dosežeta več kot 55 zadetkov. Sicer pa je jasno, da je Slovenj Gradec boljši v napadalnem, mi pa v obrambnem delu rokometne igre. Pred nami je zelo zanimivo srečanje zelo solidnih ekip NLB Lige," je v taboru Jeruzalema pred tekmo razmišljal trener Saša Prapotnik. Tekma na Koroškem je na sporedu v petek, 24. februarja, ob 19. uri. Zagotovljen je tudi spletni prenos tekme. Nogomet • 1. mladinska in kadetska liga »Zaradi reorganizacije lig bo kadetska ekipa spomladi naša prioriteta« Konec tedna bodo spomladanski del sezone začeli tudi nogometaši v 1. mladinski in 1. kadetski ligi. V obeh že vrsto let nastopa kidričevski Aluminij, ki trenutno precej visoko kotira predvsem pri mladincih. Varovanci trenerja Simona Vidoviča so jesenski del končali na 4. mestu. Nižje so bili kadeti pod vodstvom Primoža Goršeta, zato jih čaka spomladi težja naloga. Spomladanski del sezone bo zelo zanimiv zaradi dejstva, da bodo li-gaška tekmovanja v selekcijah mladincev, kadetov in U-15 v naslednji sezoni doživela spremembe. Najpomembnejši sta, da bo mladinska liga tekmovanje zase, skupno lestvico pa bosta odslej predstavljali enotna kadetska liga in liga U-15 (tako je bilo doslej z mladinci in kadeti, op. a.). O pričakovanjih pred spomladanskim delom sezone je nekaj besed spregovoril Mladen Dabanovič, vodja nogometne šole NK Aluminij: „V prvi vrsti so naša pričakovanja vezana na stabilnost naše šole, da odigramo čim več dobrih tekem in da poskrbimo za razvoj mladih igralcev. Z mladinci je cilj, da z dobrimi preds- tavami zadržimo ali celo nadgradimo uvrstitev iz jesenskega dela. Nekaj je bilo odhodov, nekaj prihodov, tako da načeloma ostajamo približno enako močni. Poudarek bo tudi na tem, da bomo mladince v večji meri priključevali treningom članov. Pri kadetih si želimo zajadrati v mirnejše vode, bolj proti sredini lestvice. Jeseni smo imeli pri kadetih kar nekaj smole s poškodbami in odsotnostjo, če se bo to nekoliko obrnilo na bolje, nas ni strah za napredek. Ob tem smo kadetsko ekipo okrepili z nekaj igralci, tako da tudi tukaj velja, da že gradimo ekipo za naslednjo sezono. Zaradi nove organiziranosti lig moramo igrati tudi na točke, sploh pri kadetih. Vsi si želijo tudi v naslednji sezoni igrati v 1. kadetski ligi (zadnja dva izpadeta, nadomestila jih bosta zmagovalca vzhodne in zahodne 2. lige, op. a.), tako da ne bo lahko. Iz tega vidika je kadetska ekipa v spomladanskem delu sezone naša prioriteta. Navzdol imamo znova odlično selekcijo U-15, ki spada v vrh svoje generacije. O sami reorganizaciji lig v tem trenutku ne želim soditi, ali je to dobro ali slabo za slovenski nogomet, to bo pokazal šele čas." Za mladinske ekipe v 1. ligi bodo lahko v sezoni 2023/24 igrali trije igralci, ki bodo izhodni letniki in torej leto starejši od vrstnikov. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Pred kadeti Aluminija je zahteven spomladanski del. Foto: Črtomir Goznik Mladinci Aluminija se bodo v spomladanski del sezone podali z visokega 4. mesta. Lestvice po jesenskem delu sezone: 1.SML 1. ILIRIJA EXTRA-LUX 15 9 4 2 36:13 31 2. MARIBOR 15 8 4 3 28:14 28 3. KALCER RADOMLJE 15 8 2 5 33:22 26 4. N. KBM ALUMINIJ 15 7 5 3 25:16 26 5. OLIMPIJA 15 7 3 5 28:23 24 6. KOPER 15 6 5 4 23:21 23 7.A2SCEUE 15 7 2 6 22:25 23 8. BRAVOMASTER. 15 6 2 7 25:25 20 9. KRKA 15 4 7 4 24:26 19 10. DOMŽALE 15 5 3 7 22:25 18 11. BRINJE GROSUP. 15 5 2 8 20:34 17 12. MURA 15 4 4 7 24:28 16 13. GORICA 15 2 5 8 18:29 11 14. NAFTA 1903 15 2 2 11 13:40 8 1.SKL 1. OLIMPIJA 15 11 3 1 52:8 36 2. BRAVO NOVA KBM 15 10 3 2 49:24 33 3. A2S CELJE 15 10 3 2 23:11 33 4. MARIBOR 15 7 5 3 23:10 26 5. BRINJE GROSUPLJE 15 8 2 5 25:19 26 6. KOPER 15 6 4 5 28:19 22 7. KRKA 15 7 1 7 19:22 22 8. ILIRIJA EXTRA-LUX 15 5 6 4 27:24 21 9. DOMŽALE 15 5 2 8 29:24 17 10. NAFTA 1903 15 5 1 9 17:39 16 11. MURA 15 4 3 8 20:23 15 12. N. KBM ALUMINIJ 15 4 2 9 17:35 14 13. K. RADOMLJE 15 2 2 11 12:51 8 14. GORICA 15 2 1 12 13:45 7 SKUPNA LESTVICA: 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 30 18 6 6 60 2. A2S CELJE 30 17 5 8 56 3. MARIBOR 30 15 9 6 54 4. BRAVO MASTERCARD 30 16 5 9 53 5. ILIRIJA EXTRA-LUX 30 14 10 6 52 6. KOPER 30 12 9 9 45 7. BRINJE GROSUPLJE 30 13 4 13 43 8. KRKA 30 11 8 11 41 9. NOVA KBM ALUMINIJ 30 11 7 12 40 10. DOMŽALE 30 10 5 15 35 11. KALCER RADOMLJE 30 10 4 16 34 12. MURA 30 8 7 15 31 13. NAFTA 1903 30 7 3 20 24 14. GORICA 30 4 6 20 18 Pokal Slovenije: za Final 4 bo treba ugnati Trimo V ponedeljek je bil v prostorih Rokometne zveze Slovenije opravljen žreb četrtfinalnih parov Pokala Slovenije. V bobnu osmih kroglic je bil tudi Jeruzalem Ormož. Na pokalna tekmovanja imajo Ormožani lepe spomine, saj so ob dosedanjih uvrstitvah na zaključne turnirje - v Podčetrtku, Mariboru in Ljutomeru - vselej osvojili bronaste kolajne. Žreb je ormoškim rokome-tašem tokrat namenil domačo tekmo s Trimom iz Trebnjega. In kako so z žrebom zadovoljni pri Jeruzalemu? „Kljub temu da smo dobili za tekmeca močni Trimo, je kar nekaj razlogov, da smo v klubu z žrebom zadovoljni. Igramo pred domačo publiko, ki bo do vrha napolnila dvorano Hardek. Že zaradi Ples • Ana Ekart visokega obiska bomo iz finančnega vidika zagotovo zadovoljni. Vemo, da so pokalne tekme nekaj posebnega, še posebej, če te loči le tekma do uvrstitve na pokalni zaključni turnir. Tukaj bodo vsi igralci maksimalno motivirani, obenem je še tekma na Hardeku, kjer nikomur ni lahko. Tako tudi ne bo Trimu, ki ga vodi slovenski selektor Uroš Zorman, zanj pa igra ormoški reprezentant Gašper Horvat. To je tekma, kjer enostavno nimamo česa izgubiti, lahko pa zelo veliko pridobimo. Pustimo se presenetiti," je o četrtfinalni tekmi Pokala Slovenije spregovoril predsednik ormoškega kluba Mladen Grabovac. Tekma bo na Hardeku odigrana v torek ali sredo, 14. ali 15. marca 2023. Pari četrtfinala pokala Slovenije: Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje Krka - Maribor Branik Kočevje - Koper Uroš Krstič Novi odlični uvrstitvi v Benetkah Po odličnem začetku sezone v januarju, ko sta se Ana Ekart in Vincenzo Chianese v Mantovi med 238 pari v standardnih plesih uvrstila v finale, sta tekmovanja nadaljevala na Venice open. V standardnih plesih sta bila brez konkurence in sta zmagala, v latinskoa-meriških plesih pa sta osvojila 2. mesto. Po tekmah v Italiji se Ana in Vincenzo že veselita državnega prvenstva, ki bo v začetku marca v Račah. Za tem se bosta ponovno vrnila v Italijo, kjer ju čaka večja tekma z mednarodno konkurenco v Pieve di Cento. Ana in Vincenzo na tekmovanju v Italiji petek • 24. februarja 2023 Šport Štajerski 15 Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici Je 22 stopničk v svetovnem pokalu garancija za kolajno? V središču Kranjske Gore so v torek slovesno odprli največji letošnji športni dogodek v Sloveniji, 43. svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici. Dogodek se je simbolično začel ob 20.23, med več kot 130 nastopajočimi so bili tudi Laibach, Ansambel Saša Avsenika in DJ Umek. Zbrane so nagovorili predsednik Mednarodne smučarske in deskar-ske zveze (Fis) Johan Elias, ki je tekmovanje tudi uradno odprl, predsednik vlade Robert Golob in predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS) in OK Planica Enzo Smrekar. »Dobrodošli na nordijsko svetovno prvenstvo 2023. Planica živi in diha z nordijskim smučanjem. Spomnim se poletov lani, ko je tukaj praznovalo 60.000 navijačev. Zdaj smo tukaj pripravljeni na več. Želimo navdušiti svet in praznovati šport,« je v svojem govoru poudaril Eliasch. Ta je najavil dva tedna izjemnih športnih dogodkov, obenem pa se je za pripravo SP zahvalil Smučarski zvezi Slovenije, njenemu predsedniku, organizacijskemu komiteju iger, vsem prostovoljcem, pa uradnim osebam, partnerjem ter članom Fisa. Na koncu je izpostavil vlogo športnikov, ki premikajo meje in bodo zdaj blesteli v dolini pod Poncami. »Športnikom želim srečo, navijačem pa odličen čas tukaj. S temi besedami razglašam prvenstvo za odprto,« je še dejal. »Dobrodošli v Sloveniji, dobrodošli v Planici, dobrodošli doma. Na to SP smo lahko upravičeno ponosni. V naslednjih dneh se bo tukaj predstavilo 1.500 športnikov, še 100-krat toliko pa obiskovalcev, ki bodo v Planico prinesli fantastično vzdušje, po katerem je znana. Verjamem, da bomo poskrbeli tudi za to, da se s tekmovanj prenese glas o Sloveniji po celem svetu. Smo športen narod in na športnike smo ponosni. Zato sem vesel, da je prvenstvo v Planici,« pa je med drugim izpostavil Golob in Slovenijo označil za zeleno srce Evrope. »Danes pišemo novo poglavje bogate zgodovine smučarskih tekmovanj v Planici. Zahvalil bi se Fisu za zaupanje, vladi Republike Slovenije za podporo, vsem vam navijačem pa za vašo strast. V prihodnjih dneh bomo priča velikim dosežkom športnikov, ki bodo dali na tekmovanju od sebe vse. Dobrodošli doma, dobrodošli v Planici,« pa je dodal Smrekar. Na prireditvi so navzoči ob glasbenih ritmih DJ Umeka pozdravili nosilce nacionalnih zastav 65 sodelujočih reprezentanc, slovensko trobojnico je nesel 30-letni smučarski skakalec Peter Prevc, najstarejši v ekipi in najuspešnejši nordijski smučar pri nas v zgodovini. Triintrideset športnic in športnikov bo zastopalo slovenske barve. Največja pričakovanja so usmerjena v skakalni ekipi, ki sta to sezono osvojili vseh 22 stopničk nordijskih športnikov v treh disciplinah, ki so na programu SP. Največja upa sta tretja v skupnem seštevku svetovnega pokala, Anže Lanišek in Ema Klinec. Slednja bo branila naslov s SP pred dvema letoma v Oberstdorfu. Prvi boji za skupaj 24 kompletov medalj so bili na sporedu Futsal • Kvalifikacije za SP Bukovec vpoklican, Gajser, Šnofl in Rajter na čakanju Slovensko reprezentanco v futsalu čakata marca preostali tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2024. Izbranci selektorja Tomislava Horvata bodo 3. marca v Podgorici igrali proti Črni gori, 8. marca pa v Mariboru proti Kazahstanu. Obe tekmi bosta ob 18. uri. Slovenija, Kazahstan in Črna gora sestavljajo kvalifikacijsko skupino 3, v kateri je Kazahstan odigral tri tekme in zbral devet točk. Slovenija ima tri točke z dveh tekem, Črna gora v treh tekmah še ni vknjižila točke. Slovenija je s 3:1 doma premagala Črno goro in z 0:2 klonila v Kazahstanu. „Pred nami je najpomembnejši del kvalifikacij, pred nami sta tekmi, ki odločata o tem, da se uvrstimo v naslednji krog. Vesel sem, ker so fantje zdravi, da smo lahko povabili in poklicali najboljše. Da bomo imeli popolno ekipo," je dejal Horvat. „V tem trenutku pričakujem popoln angažma, da pokažemo to kakovost in ta pristop, ki ga premore Jeremy Bukovec v četrtek, 23. februarja, zastor nad tekmovanjem bo padel 5. marca. Skupina Laibach je za slovesnost odprtja SP pripravila skladbo, ki temelji na stari slovenski pesmi Oj, Triglav, moj dom. K sodelovanju so povabili še številne druge znane glasbenike, pevko Severo Gjurin, pevca skupine Siddharta Tomija Megliča, citrarko Ireno Anžič, tolkalko Petro Vidmar, člane Zbora Slovenske filharmonije in pihalno-trobilsko sekcijo Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Ansambel Saša Avsenika, vnuka legendarnega Slavka Avsenika, je zaigral slovenske klasične melodije, skladbi Slovenija, od kod lepote tvoje, in Na Golici, manjkala pa ni niti Planica, Planica. Na odru je bil tudi zborček Glasbene šole Bučar. Glasbenim izvajalcem so se na odru pridružili še plesalci pod vodstvom Mihe Krušiča, člani folklorne skupine Emona, evropski in svetovni prvaki v hip hopu iz plesne šole Bolero ter plesalci baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. Slovesnost začetka prvega SP v smučanju pri nas je prenašala nacionalna televizija, scenarist in režiser je bil Miha Krušič. Po treh neuspešnih kandidaturah so 17. maja 2018 delegati na kongresu Fisa v grškem letovišču Costa Na-varino Planici vendarle dodelili izvedbo SP 2023, dobila je devet glasov, drugi kandidat, norveški Trondheim, pa šest. Slovenija je neuspešno kandidirala za prvenstva, ki so bila nato v letih 2017, 2019 in 2021. sta reprezentanca. Začenjamo s tekmo proti Črni gori. Zato smo osredotočeni le na to prvo tekmo, potem pa bomo misli usmerili na Kazahstan," je dodal selektor. Na njegovem seznamu so Klemen Duščak, Žiga Čeh (oba Dobo-vec), Teo Turk (Square Dubrovnik), Jeremy Bukovec (Pescara), Nik Logar (Oplast Kobarid), Igor Osre-dkar (Pula), Denis Totoškovič (Dubrovnik), Nejc Hozjan (Noia), Matej Fideršek (Piast Gliwice), Nejc Berze-lak, Uroš Burič, Max Vesel, Žan Janež in Jure Suban (vsi Siliko). Na čakanju pa so Marko Peček (Dobovec), Tilen Gajser (Minerva), Tine Šturm (Oplast Kobarid), Luka Čop (Extrem), Marko Mohorič (Siliko), Rok Šnofl in Tilen Rajter (oba Meteorplast Šic Bar). V glavni del kvalifikacij za deseto SP je vstopilo 36 držav, tekmovanje bo potekalo do marca letos. Teh 36 držav je razdeljenih v 12 skupin. V elitni del tekmovanja bo napredovalo 12 prvakov skupin in štiri najboljše drugouvrščene ekipe. Preostalih osem drugouvrščenih ekip gre v dodatno razigravanje v štirih parih, skupni zmagovalci teh parov pa se bodo uvrstili v elitni del kvalifikacij. V njem bo igralo 20 reprezentanc v petih skupinah. Pet prvakov skupin se bo prebilo na SP, štiri najboljše drugouvrščene ekipe iz petih skupin pa se bodo pomerile še za dve mesti. sta Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 24. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: Bravo - Mura; OB 15.00: Kalcer Radomlje - CB24 Tabor Sežana; OB 20.15: Koper -Olimpija; V NEDELJO OB 15.00: Maribor - Celje; OB 17.30: Gorica -Domžale. 1. mladinska liga RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 13.30: Nova KBM Aluminij -Bravo Mastercard, Gorica - Maribor, Domžale - A2S Celje; V NEDELJO OB 13.30: Kalcer Radomlje - Koper, Brinje Grosuplje - Nafta; OB 14.30: Ilirija Extra-Lux - Mura; OB 15.00: Krka - Olimpija Ljubljana. 1. kadetska liga RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 11.00: Nova KBM Aluminij -Bravo Mastercard, Gorica - Maribor, Domžale - A2S Celje; V NEDELJO OB 11.00: Kalcer Radomlje - Koper, Brinje Grosuplje - Nafta; OB 12.00: Ilirija Extra-Lux - Mura; OB 12.30: Krka - Olimpija Ljubljana. Rokomet • NLB liga RAZPORED 16. KROGA, V PETEK OB 19.00: Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož; V SOBOTO OB 16.30: Maribor Branik - Koper; OB 18.00: Urbancape Loka - Trimo Trebnje; OB 19.00: SVIŠ Ivančna Gorica - Do-bova, Riko Ribnica - LL Grosist Slovan, Krško - Krka; V NEDELJO OB 20.00: Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje. 1. B SRL (m) 17. KROG: Moškanjci-Gorišnica - Herz Šmartno (v petek ob 19.00), Črnomelj - Velika Nedelja (v petek ob 18.00. Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 14. krog: ŽOK GSV Ptuj - Kajuh Šoštanj (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj). Namizni tenis • 1. SNTL (ž) RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Cirkovce - Logatec, Kajuh-Slovan - Arrigoni, Letrika - Inter Diskont. Prosta je ekipa Kema Murexin. Atletika • Zimsko prvenstvo Slovenije v metih V nedeljo bo v Domžalah potekalo Zimsko prvenstvo Slovenije v metih za članski in mlajše mladinski kategoriji. Tekmovanje v Športnem parku Domžale bo potekalo med 10. in 15. uro. Pionirsko prvenstvo Slovenije v mnogoboju V Slovenski Bistrici bo v soboto izvedeno Prvenstvo Slovenije v dvorani v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirje in pionirke U-12 in U-14. Tekmovanje bo potekalo med 11. in 16. uro. Futsal • 1. SFL RAZPORED 19. KROGA, V PETEK OB 20.00: Dobovec - Oplast Kobarid, Sevnica - Dobrepolje, Mlinše - Bronx Škofije; V NEDELJO OB 19.00: Siliko Vrhnika - Meteorplast Šic bar. Mali nogomet • Zaključni turnir zmagovalcev zimskih lig Komisija za mali nogomet MNZ Ptuj organizira zaključni turnir zmagovalcev posameznih zimskih lig v malem nogometu na področju MNZ Ptuj za leto 2022/23. Izvedena bosta turnirja v članski in veteranski konkurenci, nastopale pa bodo najboljše ekipe iz ptujske, videmske in ormoške zimske lige. Turnir bo v dvorani Center na Ptuju potekal v nedeljo, 26. februarja. Razpored tekem: ob 15.00 (veterani): KMN Tomaž Naitors - ŠD Selan girpica ob 15.40 (člani): Alinea tisk - KMN Majolka ob 16.20 (veterani): ŠD Selan Girpica - KMN Tomaž ob 17.00 (člani): KMN Majolka - VD Mont & metal projekt ob 17.40 (veterani): KMN Tomaž - KMN Tomaž Naitors ob 18.20 (člani): VD Mont & metal projekt - Alinea tis Jože Mohorič 16 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija petek • 24. februarja 2023 Športnik leta 2022 ŠZ Ljutomer Sara Makovec, v David Zibrat in ŠD KMN Meteorplast IA ZVEZ" _ OMER t _ V-> Q Športna zveza Ljutomer je v sredo zvečer na slovesni prireditvi v ljutomerskem Domu kulture podelila priznanja najboljšim športnikom in športnim kolektivom za leto 2022. Naziv najboljše športnice je prejela Sara Makovec, članica Ženskega nogometnega kluba Olimpija Ljubljana, ki tekmuje v 1. SŽNL Sara je bila pred prestopom v Olimpijo dolgoletna igralka ŽNK Pomurje Beltinci, s katerim je v tekmovalni sezoni 2021/22 osvojila naslov državnih prvakinj in nastopila tudi v kvalifikacijah za UEFA ligo prvakinj. Drugo mesto med dekleti je pripadlo Urški Rižnar (judo), tretje pa Aneji Stojko (košarka). Športnik leta 2022 je postal David Žibrat, svetovni prvak v kikboksu, ki je lani z naslovom državnega prvaka zaključil izjemno uspešno 15-letno športno kariero. Na drugo mesto se je uvrstil Jože Sagaj ml. (kasaštvo), na tretje pa Uroš Pihler (powerlif-ting - troboj moči). Za izbrano najboljše športno društvo - Klub malega nogometa Meteorplast - je bilo lansko leto najuspešnejše v več kot 30-letni zgodovini. Članska vrsta je po ponovni uvrstitvi v 1. slovensko futsal ligo sezono 2021/22 zaključila na 5. mestu. Izvrstne dosežke so dosegale tudi mlajše selekcije: U-13 je postala državni podprvak, selekciji U-17 in U-19 pa sta osvojili bronasti kolajni na DP. Med športnimi društvi se je na drugo mesto uvrstil Kasaški klub Ljutomer, na tretje pa judo sekcija TVD Partizan Ljutomer. Priznanja za perspektivne športnike in društva so prejeli Vela Rauter Vsi dobitniki priznanj na 53. razglasitvi športnika leta ŠZ Ljutomer Hannah (karate), Zala Gorjak (pikado), AneMarie Feuš (judo), KMN Meteorplast ŠIC bar U13 (futsal) in KK Lotmerk U13 (košarka). Posebna priznanja ŠZ Ljutomer so dobili Plesni klub Nina, OK Ljutomer, KMN Šport plus, ŠD Pristava, Slavko Petovar in Alojz Vogrinec, priznanja za osvojene medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih pa sta prejela Top Gun Cleangrad za 2. mesto na EP v pikadu in Bor Rehak Friš za 2. mesto na SP v plesih. Za dosežene uspehe na šolskih športnih tekmovanjih so priznanja ŠZ Ljutomer prejeli Nuša Senčar in Nika Bedič, dijakinji Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (badminton) in Timotej Puklavec iz OŠ Cvetka Golarja (atletika). NŠ Šolski šport • Namizni tenis Cirkovčani najboljši v absolutnih in ekipnih kategorijah, v najmnožičnejših OŠ Ljudski vrt V športni dvorani Mladika je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi Namiznoteniškega kluba Ptuj potekalo območno tekmovanje osnovnih šol v namiznem tenisu med posamezniki in ekipno. Nastopilo je več kot 50 igralcev, ki so bili razdeljeni v različne kategorije. V ekipni konkurenci so vsako šolo zastopali štirje učenci, dve učenki in dva učenca. Največ nastopajočih je prišlo iz OŠ Cirkovce, kjer v domačem namiz-noteniškem klubu odlično delajo z mladimi in dosegajo uspehe tudi na državni ravni. Najmnožičnejši kategoriji sta bili med učenci in učenkami od 6. do 9. razreda, v kateri je pri fantih tekmovalo več kot polovica vse nastopajočih. Zanimivo je, da sta v obeh omenjenih kategorijah na najvišjo stopničko stopila učenca OŠ Ljudski vrt. Rezultati: - A (učenci absolutno, od 1. do 9. razreda, z več kot 80 točkami na lestvicah NTZS): 1. Aleks Koren, 2. Tian Hajšek, 3. Vitan Plajnšek (vsi OŠ Cirkovce); - A1 (učenke absolutno, od 1. do 9. razreda, z več kot 80 točkami na lestvicah NTZS): 1. Sara Erhatič (OŠ Cirkovce); 2. Pia Kundih (OŠ Kidričevo); - B (učenci od 1. do 5. razreda): 1. Jakob Plajnšek, 2. Anže Safošnik (oba OŠ Cirkovce), 3. Urh Novak (OŠ Majšperk); - Bi (učenke od 1. do 5. razreda): 1. Ajda Brumec (OŠ Dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec); - C (učenci od 6. do 9. razreda): 1. Tai Prime (OŠ Ljudski vrt), 2. Aljaž Fe-renčič (OŠ Kidričevo), 3. Jakob Šabec (OŠ Kajetana Kovica Poljčane); - C1 (učenke od 6. do 9. razreda): 1. Alja Krajnc (OŠ Ljudski vrt), 2. Julija Stupan (OŠ Gustava Šiliha Laporje), 3. Nika Kosec (OŠ Ivanjkovci); - ekipno: 1. OŠ Cirkovce, 2. OŠ Dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec, 3. OŠ Kajetana Koviča Poljčane. UR Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica v absolutni kategoriji učencev Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica v kategoriji učencev od 6. do 9. razreda Najboljša trojica v kategoriji učenk od 6. do 9. razreda Judo • Mladinsko in pasovno državno prvenstvo Žanet Polanec zmagala na pasovnem državnem prvenstvu Judo zveza Slovenije je Judo klubu Acron Dravograd zaupala organizacijo državnega prvenstva v mladinski kategoriji in državnega prvenstva pasov. Na prvem se je na ta-tamijih zvrstilo 114 tekmovalcev iz 25 klubov, ki so pokazali odlične boje. Na drugem je bilo 64 tekmovalcev iz 19 klubov. Obeh so se udeležili mladi predstavniki Judo kluba Drava. Ptujčani so imeli med mladinci tri prijavljene tekmovalce, to so bili Luka Caf, Andi Karameta in Tadeja Simonič. Sledna je v kategoriji do 90 kilogramov zasedla četrto mesto, medtem ko je peto mesto v kategoriji do 78 kilogramov zasedel Andi Karameta. Bolje je šlo judoistom Drave na pasovnem državnem prvenstvu. Na Koroškem so se za pasovno nap- redovanje borili Tim Brodnik, Aljaž Korošec, Jaka Založnik, Luka Caf in Žanet Polanec. Državni naslov in pasovno napredovanje si je med rjavimi pasovi do 57 kilogramov priborila Polančeva. Slednja je prikazala tri odlične borbe in je premagala Emo Svečak (JK Tatami), Zojo Podgoršek (JK Duplek) in Noeli Knafelc (JK Shi-do). Uspeh nadarjene judoistke, ki vadi pod vodstvom trenerja Vlada Čuš, so v Dravogradu dopolnili še Aljaž Korošec z drugim in Tim Brod-njak ter Jaka Založnik s tretjima mestoma. David Breznik Planinski kotiček Dobrča - »dobra gora«, 1635 m 4. 3. 2023 Dobrča je čokata gora, ki se kot nekakšen velikanski balkon postavi pred svojimi mogočnejšimi sosedi ter sosedami v ozadju, kot so proti nebu segajoči Stol, Vrtača, Begunjščica in Storžič. Dviga se nad osrednjo Gorenjsko med Kranjem in Jesenicami. Ko se povzpnemo na njen vrh, se res počutimo, kot da smo na balkonu, saj pogled zaobjema Kamniško-Savinjske Alpe, gorenjsko ravnico do Šmarne gore, posavsko in škofleloško pogorje, Julijske Alpe ter Karavanke. Kot na dlani je Bled z otokom in kot je zapisal Prešeren - je to »Podoba raja«. Pot na Dobrčo nam bo vzela okrog tri ure hoje, je nezahtevna, le tu pa tam se malce postavi bolj strmo. Iz Brezja pri Tržiču, lahko pa kar iz Tržiča, se bomo podali na pot. Pot vodi sprva po gozdu proti Podgorski planini. Pri sestopu se bomo pomudili pri koči, kjer se bomo lahko v primeru, da bo odprta, okrepčali s čajem ali drugimi dobrotami. V zimskem času so koče in postojanke zaprte - obstaja možnost, da bo Koča na Dobrči odprta. Sledil bo sestop do izhodišča in vrnitev domov. S parkirišča pod gradom krenemo ob 5.45, vrnitev bo med 18. in 19. uro. Strošek planinskega izleta bo predvidoma 23,00 € oz. je odvisen od števila udeležencev in načina prevoza. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: Sloo 20230304, namen Dobrča. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 28. 2. 2023. Planinski izlet vodi Miran Ritonja. Suhi vrh (1313 m) Sobota, 11. marec Planinsko društvo Ptuj organizira potepanje po pogorju Nanos na malo drugačen način. Na Suhi vrh, najvišji vrh planote Nanos, vodi delno krožna pot v naravi. Sama pot je izredno razgibana in na več mestih tudi nudi izredne razglede. Proti planinskemu domu na Pleši 1262 m (Vojkova koča) se bomo povzpeli iz vasice Veliko Ubeljsko. Pot bomo potem nadaljevali proti Suhemu vrhu (1313 m), vmes pa bomo »skočili«, po rahlem brezpotju, na malo manj znan in obiskan Debeli vrh (1301 m). S Suhega vrha se bomo spustili do cerkvice sv. Brica ter potem se vrnili nazaj na izhodišče. Pri vrnitvi proti domu bomo še obiskali Predjamski gard. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 11. marca, ob 6.00 na parkirišču pod gradom. Vrnitev na Ptuj v večernih urah. Težavnost poti: lahka Dolžina poti: 5 do 6 ur hoje Strošek izleta je 22 EUR. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 20230311, namen Suhi vrh. Opremite se planinsko tudi za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik, čaj) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na planinski koči. Prijave preko spletne strani www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 7. marca 2023. Vodil bo Jože Dajnko s sovodniki iz PD Ptuj. Koroška planinska pot - 5. etapa Sobota, 18. 3. Koroška planinska pot (KPP) je 230 km dolga krožna planinska pot, povezuje pa tri koroške doline: Mežiško, Dravsko in Mislinjsko ter pogorja od Karavank, Pohorja, Kozjaka in Savinjskih Alp. KPP je speljana skozi 32 kontrolnih točk prek vrhov vseh pomembnejših gora in hribov koroške regije, kot so dvatisočaka Peca in Raduha ter Pohorje, Uršlja gora, Kozjak, Smrekovec in Olševa. Ob poti pa so tudi številne koče in postojanke, kjer se lahko okrepčamo in tudi spočijemo. Peto etapo po KPP bomo začeli na razglednem Remšniku in jo nato nadaljevali v smeri proti Kapli na Kozjaku (KT7a). Iz Kaple pa se bomo po kratkem počitku začeli vzpenjati na Sršenov vrh (KT8), nato nas bo čakal samo še spust proti Ožbaltu ob Dravi (KT9). ODHOD: ob 6.00 - parkirišče pod gradom VRNITEV: ob 19.00 - parkirišče pod gradom OPREMA: primerna planinska oprema za sredogorje OBLAČILA: primerna glede na vremenske razmere ZAHTEVNOST TURE: lahka (cca. 6 ur hoje) PRIJAVE: e-prijave do zapolnitve mest STROŠEK IZLETA: 18 € Prijave preko www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 14. 3., oz. do zapolnitve mest. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 2023031, namen Koroška. Informacije o izletu: 040 458 320 (Matjaž). Izlet vodi Matjaž Petek. Foto: NS petek • 24. februarja 2023 Za kratek čas Štajerski 17 Z BESEDAMI AVTOR: IZRAŽENA MARJAN REŠITEV GRABNER UPORABNE NALOGE OJTO NEKDANJA LAHEK iKTDiim BOGOVI VOZNA «u,fiBii POD ŠTIRIH r«Tcrui VODSTVOM KOLESIH «0T5CHL ODINA ANTON ČEHOV UREDNIK PISANIC imm TOMAŽ NOSE PEGAST INDIJSKI DESTRUK-JELEN, CIJA AKSIS NATAŠA LAČEN SPREGLED, DOJETJE DELUJOČI OGNJENIK NA SV SICILIJE TAJDA LEKŠE IVANA SUNDOV NAVJE (KRAJŠE) POPOV VEČERNI VODITELJ (UROS) CINCAR, AROMUN MISELNA NAMIZNA POTEZNA IGRA Je uradna denarna enota Maldivov in je razdeljena na sto laarijev. Ime valute v sanskrtu pomeni kovano srebro. Uvedena je bila leta 1947 kot zamenjava za cejlonsko rupijo v razmerju 1 : 1. Zanimivo je, da jo skoraj izključno uporablja le maldivijsko prebivalstvo, tujci pa večinoma plačujejo z ameriškimi dolarji in tudi ne smejo uvažati ali izvažati državno valuto. Izdaja jo Denarna uprava na Maldivih. Oznaka valute je MVR. Tedenski horoskop oven (21. 3. - 20. 4.) Prijeten teden, nekoliko se boste bremenili s tistim, kar morate še spremeniti. Korak za korakom gradite na komunikaciji in odnosih z ljudmi. Nakazano je, da se bodo biseri sreče lesketali v majhnih stvareh in da boste morali vzeti čas zase, da se odpravite na vdih. BJk> bik (21. 4. - 20. 5.) Harmonija časa bo pustila nevidno sled prijetnih trenutkov, ugodnih iztočnic in ne nazadnje neko priložnost za sodelovanje. Seveda bo odvisno od vas, kaj boste sprejeli in česa ne. Zaželeli si boste hitre rešitve, ki bo prišla v drugi obliki. Pričakujte neko pismo iz tujine. 0 C O tehtnica (23. 9. - 23. 10.) Sledili boste notranji modrosti in tako boste stvarem prišli na pravilen način do dna. Ne smete razmišljati negativno, kajti preteklost je nekaj, kar vas je izučilo. Živahna in temperamentna energija vam bo dajala neko samozavestno energijo v službi. škorpijon (24. 10. - 22. 11. Reka življenja bo šla svojo pot in tako se ne boste ustavili, ampak šli pogumno naprej, svoje naloge boste opravljali briljantno. Raziskovali boste stvari iz ozadja, tako lahko opazujete življenje v tišini. Rezultati bodo vidni prej, kot si želite ali pričakujete. /aya/ai dvojčka JW>V (21. 5. - 20. 6.) Besede boste nizali v prijetno ogrlico in si vzeli čas za vse tisto, kar vam je blizu. Pridobili boste priložnost, da stvarem pridete do dna. Odpravili se boste v knjižnico in tako boste nabrali novo znanje. Uspehi v ljubezni se bodo vrstili. strelec (23. 11. - 21. 12.) Misel je živa energija in pridobili boste neko delo, kar se vam bo obrestovalo tudi finančno. Nakazano je, da se bodo projekti obrestovali in da se vam bo v prihodnjem tednu okrepila vera. Ne smete biti pretirano hitri, ampak delajte po notranjem premisleku. BREK - odprt, lahek voz na štirih kolesih za več oseb, MEGERA - zlobna, hudobna, groba ženska, PALATAL - mehki soglasnik v slovnici Zavrč • Na četrti pustni povorki veselo in pisano Med pustnimi maskami je bilo največ otrok Pred završko občinsko zgradbo so se po dveh letih premora znova sprehodile vesele maškare. Na četrti povorki je sodelovalo okoli 300 učencev Osnovne šole Cirkulane-Zavrč in obeh vrtcev, koranti, orači, konjeniki in domači cigani. Toplo in sončno vreme je v center Zavrča privabilo lepo število obiskovalcev. Med njimi je bilo kljub delovnemu dnevu veliko staršev, ki so prišli spodbujat svo- je otroke. V šoli so se priprave na povorko začele že pred mesecem dni. Učenci iz završke enote so letos predstavljali zgodbo Alice v čudežni deželi. Skupaj so se do- govorili glede izgleda kostumov, nato pa so se lotili še izdelave. V Cirkulanah so bili učenci prve triade Minioni, od drugega do tretjega razreda balonarji, zadnje triade Na završki povorki je bilo letos 300 maskiranih otrok. pa potapljači. Vrtčevski otroci pa so se lahko maskirali v karkoli so želeli - zelo priljubljene so princeske, junaki, pa Miki miške in drugi živalski liki. Na povorki so se vse skupine tudi predstavile z zanimivimi nastopi. »To je čas, ki smo ga po dolgih dveh letih komaj čakali. Znova smo se lahko skupaj poveselili in tudi drugim pokazali, kaj vse znamo in v šoli počnemo. Zato smo bili zelo veseli povabila završke občine, da tudi letos sodelujemo,« je povedala ravnateljica Suzana Petek. Na čelu povorke so bili letos koranti in orači, kot zadnji so zaplesali domači cigani, za njimi pa so nastopili še konjeniki. Med gledalci so bili tudi zaposleni na občinski upravi, svetniki in župan Slavko Pravdič, ki ga veseli, da je pustna povorka vse bolj priljubljena med domačini. Njegova želja je, da bi ta dogodek postal eden izmed tradicionalnih v pustnem času. Občina je skupaj s Turističnim društvom poskrbela za pogostitev vseh sodelujočih, druženje pa se je pred trgovino Haložanka nadaljevalo še vse do poznih popoldanskih ur. EK a SJ K rak (21. 6. - 22. 7.) Prijetni trenutki v dvoje bodo v prihajajočem tednu božali vašo dušo. Okrepila se bo notranja občutljivost in intuitivna znanja. Sledili boste praktičnim rešitvam in tako pridobili ugodne rezultate. Na delovnem mestu boste napredovali nekoliko bolj počasi. lev m (23. 7. - 22. 8.) Dobro se boste znašli med ljudmi, usmerjali jih boste in dajali pobudo, kaj morajo še spremeniti. Nadarjeni boste z umetniškimi dejavnostmi in kreativnostjo. Imeli boste priložnost, da na delovnem mestu zberete ugodno pot in pokukate v mistične nauke ezoterike. k devica | (23. 8. - 22. 9.) Čeprav je do pomladi še kar nekaj časa, bo v vašem srcu že zelo živa in lotili se boste neke prenove. Primerno je, da ugotovite, kaj potrebujete in česa ne, kajti ko določene stvari oddate fizično iz stanovanja, je čas za novo in drugačno. kozorog (22. 12. - 20. 1.) Simpatičnost, ki vam jo pripisujejo, izvira iz dejstva, da ste zadovoljni s svojim življenjem. V prihajajočem tednu boste dobili neke novosti in stvari boste morali razmisliti. Odločili se boste pravilno. Na ljubezenskem obzorju se bosta cedila med in mleko. vodnar (21. 1. - 18. 2. Pričakovati je čas, v katerem se boste morali nekoliko ustaviti in razmisliti. Valiti krivdo na nekoga ne bo dobro, tudi nase ne boste smeli biti jezni. Verjeti boste morali v to, da je ljubezen zdravilo. Prijetni trenutki v dvoje bodo čudežno delovali na vas. ribi (19. 2. - 20. 3.) Nakazano je, da boste zelo srečni in veseli. Če ste še samski, se pripravite, kajti ob vas je neka oseba, ki vas gleda zaljubljeno. Mnogi predstavniki tega znamenja bodo blesteli v kreativnih in umetniških dejavnostih. Foto: EK 18 sAMfl2£KRM«4ENERGIJO Na izbiro najbolj učinkovite toplotne črpalke vpliva več dejavnikov V zadnjem obdobju se zaradi negotovosti v številnih gospodinjstvih odločajo za zamenjavo obstoječih kurilnih sistemov za varčnejše, okolju prijaznejše in energetsko manj odvisne sisteme. Med bolj priljubljenimi in ugodnimi ogrevalnimi sistemi so v ospredju toplotne črpalke, saj so cenovno ugodne, okolju prijazne, ob uporabi ni potrebe po prostoru za skladiščenje energenta, ni dela in dnevnega upravljanja kurilne naprave, imajo pa tudi možnost upravljanja na daljavo. V podjetju MCK pravijo, da višja temperatura v prostoru pomeni tudi večje izgube, torej je optimalno ogrevanje objekta na čim nižjo zadostno temperaturo. V praksi se je izkazalo, da se izklapljanje ogrevanja ne izplača, saj je treba potem to nadomestiti, zato je prostore najbolje ogrevati po vremensko vodeni krivulji na želeno temperaturo. Poznamo različne tipe toplotnih črpalk: voda/voda, zemlja/voda ter zrak/voda. Voda/voda je primer- na na področju, kjer je na voljo ustrezna podtalnica, in je namenjena predvsem za večje objekte. Zemlja/voda je primerna za vse objekte, če je na razpolago prostor za izvedbo zemeljskega kolektor-ja ali vertikalne sonde (geoson- Nova Vas pri Markovcih 103, Markovci Izvedba centralnega ogrevanja Izvedba vodovodnih instalacij Obnova kopalnic Foto: pexels.com Izbiro primerne moči toplotne črpalke prepustite strokovnjakom Pri tem odločitev prepustite strokovnjakom. Moč se izračuna na podlagi podatkov o stavbi, pri čemer sta pomembni gradbena struktura zunanjega ovoja stavbe, toplotna prehodnost zidov, oken, tal, strehe ... Pri vsem tem se upošteva tudi vrsta podnebja. Izračuni strokovnjakov so vsekakor pomembni, saj lahko v nasprotnem primeru pride do večjih stroškov porabe energije ali do nedoseganja toplotnega udobja, česar pa si najverjetneje ne želite. Foto: pexels.com de). Zrak/voda je primerna za vse objekte, odlikuje pa jo enostavna vgradnja, saj so potrebni minimalni gradbeni posegi. Toplotna črpalka trenutno predstavlja najugodnejši način ogrevanja, je pa seveda strošek ogrevanja lahko od objekta do objekta različen; odvisen je od lege hiše, izvedbe izolacije, velikosti zastekljenih delov in številnih drugih dejavnikov. Zato je treba opraviti podrobnejše meritve in izračune ter se ob nasvetu strokovnjaka odločiti za najugodnejšo možnost. Hibridne toplotne črpalke primerne za starejše gradnje Če živite v nekoliko starejši stanovanjski hiši, pa niste prepričani, ali je toplotna črpalka primerna izbira za vas, so na voljo tudi hibridne toplotne črpalke, kjer gre za kombinacijo obnovljivega in klasičnega vira energije. Hiše, ki so bile zgrajene v sedemdesetih in osemdesetih letih prej- šnjega stoletja, se po navadi precej visoko dvigajo v nebo in tako omogočajo bivanje več generacijam ene družine. Ogrevanje s toplotno črpalko v starejši hiši je tako smiselno le pod določenimi pogoji in šele takrat, ko izpeljemo kakovostno energetsko sanacijo. Če nam sredstva ne dopuščajo, pa je primerna izbira hibridna toplotna črpalka, saj tudi po obnovi stavbe, kljub manjšim potrebam po toploti za ogrevanje, ne bo predimenzionirana. Če se boste odločili za menjavo ogrevalnega sistema pred izolacijo stavbe in menjavo oken, ko bodo potrebe presegale zmogljivost nizkotempe-raturnih toplotnih črpalk, boste sicer morali razmisliti o dodatnem viru ogrevanja. S hibridnimi črpalkami lahko ogrevamo prostore in sanitarno vodo, nekateri modeli pa omogočajo tudi hlajenje prostorov. Pri nas so najpogostejši modeli kombinacije toplotne črpalke zrak/voda s kon-denzacijskim plinskim kotlom. A obstajajo tudi druge možnosti -s kondenzacijskim ali navadnim oljnim kotlom. V povezavi s kombiniranim načinom ogrevanja srečujemo dva izraza, to sta hibridna črpalka in hibridni sistem. Princip je enak: pri hibridni toplotni črpalki gre za namestitev kombiniranih virov ogrevanja, ki jih proizvajalec usklajuje z enotno regulacijo, o hibridnem sistemu pa govorimo, ko že obstoječemu ogrevalnemu sistemu, denimo plinski peči, dodamo oziroma dogradimo še toplotno črpalko. Po doslej znanih podatkih se stranke najpogosteje odločajo za kombinacijo toplotne črpalke zrak/ voda s kondenzacijskim plinskim kotlom v enem ohišju. V hiši, v katero jo nameravamo vgraditi, moramo poskrbeti za vgradnjo kondenzacijskega dimnika ter za prostor za notranjo enoto toplotne črpalke in prostor za zunanjo enoto. Pri tem načinu toplotne črpalke nastaja kondenzat, zato moramo poskrbeti tudi za odvod kondenza-cijske vode, če pa se bomo odločili za toplotno črpalko s hlajenjem, pa še za odvod te vode na notranji enoti. Zadruga sončnih elektrarn Slovenije - ZSES z.o.o., vam nudi postavitve sončnih elektrarn na ključ. Dobavljamo, montiramo in skrbimo za vso potrebno dokumentacijo za: - sončne elektrarne za samooskrbo (net-metering), - sončne elektrarne postavljene po PS.1 shemi, - sončne elektrarne postavljene po PS.2 shemi, - skupnostne sončne elektrarne. Preselili smo se na novo lokacijo Rajšpovo ulico 18, 2250 Ptuj. Kontaktni podatki: info@zses.si, tel: 02 78 78 876 ali 030 310 977 SAMOOSKRBA Z ENERGIJO , oglasna priloga Štajerskega tednika 19 Sončne elektrarne - naložba za denarnico in okolje Za fotovoltaične sisteme je značilno, da na izkoristek vpliva več dejavnikov, med njimi seveda najbolj izrazito količina sončnega obsevanja, hkrati pa je zelo pomembna okolj-ska temperatura. Največji izkoristek je možen pri velikem sončnem obsevanju, a hkrati nizki okoljski temperaturi, saj z višanjem temperature izkoristek pada. Z vidika obeh dejavnikov je Slovenija v zlati sredini, postavitev sončnih elektrarn je zato zelo primerna. Še posebej je smiselna postavitev sončnih elektrarn na stanovanjskih hišah, kmetijah in malih gospodarskih objektih na osnovi sheme samooskrbe. Obračanje k obnovljivim virom je vsekakor smotrna odločitev, če se zavedamo, da se poraba elektrike vedno bolj veča. Za ekonomsko upravičenost postavitve sončne elektrarne na osnovi sheme samo- oskrbe je sicer zelo pomemben dejavnik dejanska poraba - ta mora biti kumulativno na letnem nivoju Eko sklad z novimi spodbudami Ae-PROje/c 7 energija - ekologija - ekonomija i 041704 322 s info@e-projekt.si @ www.e-projekt.si Foto: Pixabay Za samooskrbo z električno energijo bo vlagateljem na voljo 10 milijonov evrov. Višina nepovratne pomoči bo znašala 500 evrov za kilovat (kW) inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo z baterijskim hranilnikom, vendar ne več kot 25 % upravičenih stroškov naložbe ter 50 evrov za kW inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo brez baterijskega hranilnika, vendar ne več kot 25 %, in sicer za največ 80 odstotkov vsote priključnih moči odjemnih mest. Ob tem mora imeti baterijski hranilnik tudi točno določeno kapaciteto shranjevanja. Spodbude bodo dodeljene za naložbe, izvedene od vključno 1. marca dalje. Naprave morajo ob oddaji vloge že obratovati. (torej seštevek stroškov vseh mesecev v enem koledarskem letu) dovolj velika, da se sončna elektrarna ekonomsko izplača. V tem trenutku je tak strošek približno 1.300 evrov na leto, torej v povprečju dobrih 100 evrov porabe električne energije na mesec. V primeru premišljeno dimenzionira-ne sončne elektrarne se investicija povrne v petih do sedmih letih, potem pa je vaša električna energija brezplačna! Solarni paneli, ki jih namestijo na streho objekta, so v zadnjih letih postali precej priljubljeni. Glavni razlog je povezan z občutnim znižanjem stroškov, obenem pa smo precej manj odvisni od električnega omrežja. Kljub visoki začetni investiciji si lahko že v prvem letu obetamo precejšnje prihranke. Seveda pa je to odvisno od različnih dejavnikov, ki jih moramo upoštevati še pred namestitvijo. Za začetek je treba upoštevati pričakovano življenjsko dobo posameznih solarnih panelov ter poiskati najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, saj se s tem poveča možnost za to, da se bo začetni vložek zares povrnil. Pri tem lahko uveljavljate tudi subvencijo. Ustrezna streha Čeprav solarne panele oglašujejo kot univerzalno rešitev, to ne drži povsem. Paneli pridejo v poštev pri različnih objektih, a obstajajo omejitve, kot je recimo vrsta kritine. Pri skrilavcu in cedri je namestitev solarnih panelov precej zahtevna, saj so potrebne posebne montažne komponente. Upoštevati je treba tudi velikost strehe in preveriti, ali ustreza solarnim panelom, pomembna pa je tu- Foto: Pixabay di njena usmeritev. Najboljša je usmerjenost proti jugu, tako je izkoristek solarnih panelov najboljši, investicija pa se bo povrnila v krajšem času. *MITt TRGOVINA IN STORITVE Stojnci 19,2281 Markovci 1:02/7888160, F:02/7888161, M: 031/224-660 www.emitt.si,info@emitt.si ♦ ELEKTRO IN STRELOVODNE INSTALACIJE ♦ ELEKTRO MERITVE ♦ STRELOVODNE MERITVE ♦ VELIKA IZBIRA RAZSVETLJAVE ♦ TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE STAVB IN PRIPRAVO SANITARNE VODE ♦ SERVIS KURILNIH NAPRAV ♦ SERVIS IN MONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV tej ENERGIJA PLUS KJER JE PRAVA ENERGIJA DOMA. SITI VISOKEGA RAČUNA ZA ELEKTRIKO? Preverite dodatne ugodnosti pri Energiji plus. Dodatne ugodnosti so na voljo za vse izkoristili dodatnih ugodnosti kot so včJ»reV v lojalnostni program Moj PLUS, popust za' računov ter pristop k storitvi Zlata ^Pronudba omenjenih dodatnih ugodnosti velja do prc posameznih dodatnih ugodyi^ffso na voljo na spletni strani energijaplus.si. 080 21 15 SONČNE ELEKTRARNE BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE 20 Štajerski Na sceni petek • 24. februarja 2023 Skrinja domačih viž - Ansambel Fenomeni Fantovska zasedba s stiriglasnim petjem Ansambel Fenomeni je nastal v začetku leta 2020, še pred korono. Po spremembi zasedbe v letu 2022 ansambel sestavljajo: Dejan Pečnik (harmonika, klaviature, vodja ansambla), Anže Špegel (kitara), Žan Krajnc (bobni) in Matic Levanič (bas kitara, bariton). Poleg instrumentalnega dela vsi fantje skrbijo tudi za vokalni del: Žan s prvim in Anže z drugim tenorjem ter Dejan s prvim in Matic z drugim basom. Sredi januarja letos so izdali svojo prvo skladbo z naslovom Kaj ti je, ki je bila med ljudmi dobro sprejeta. Sedež ansambla je v Slovenj Gradcu, od koder prihajata tudi Dejan in Anže, Žan je iz Raven na Koroškem, Matic iz Radelj ob Dravi. Dejan je še študent, Anže, Žan in Matic pa so že zaposleni. Igranje v ansamblu jim predstavlja hobi in sprostitev od vsakodnevnih skrbi ter obveznosti. Ime ansambla je nastalo povsem spontano, z njim sporočajo in hkrati želijo, da bi se vsi ljudje imeli fe- i af kf i » T Ts v> Ansambel Fenomeni nomenalno ob njihovem igranju. Prva glasba ansambla je naro-dno-zabavna glasba, saj kot pravijo, so vsi "domači", v tej glasbi se tudi najbolje znajdejo. Na njihovem repertoarju pa so tudi zabavne zvrsti, dalmatinska glasba, slovenski in hrvaški pop, tudi ročk se najde in še katera od znanih tujih pesmi. Lastne skladbe, ki so jih doslej ustvarili, so delo vseh članov ansambla. Za besedila in melodije je poskrbel Anže, za aranžmaje pa JT Foto: zasebni arhiv vsi skupaj, po navadi na vajah. Zavedajo se, da jih ljudje izberejo za svoje praznovanje z namenom, da naredijo pravo 'gavdo' ali po vaše cago'. Temu primerno tudi sestavljajo repertoar svojih nastopov. "Verjamemo, da je vsak ansambel produkt ljubezni muzikantov do narodno-zabavne glasbe in želje do razdajanja le-te med ljudi. Tako je tudi pri nas. Vsem je igranje in prepevanje v veselje, hkrati pa v izziv, da smo vedno boljši, saj to prinese tudi zadovoljstvo ljudi, kar pa je naša najvišja prioriteta. Menimo, da se naše lastne skladbice od večine drugih razlikujejo po tem, da so v celoti naše delo. Delo, v katerega je vloženo veliko truda, odrekanja in predvsem ogromno ur vaj ter preigravanje, da je končni izdelek tak, kot smo si ga zamislili," so povedali Fenomeni o glasbi, za katero se trudijo, da je "fenomenalna" tako kot oni sami. Nastopajo po celi Sloveniji, več- ji del pa na Koroškem. Vedno bolj jih prepoznavajo tudi v drugih, bolj oddaljenih krajih. Veseli so vsakega povabila. Gre pa njihova glasba kdaj tudi čez mejo, največ v sosednjo Avstrijo. Iz lanske sezone se jim je zagotovo najbolj vtisnila v spomin poroka v Ankarnu, na kateri je bilo res izjemno vzdušje med svati in nami, skupaj z vonjem morja in borovcev pa je bila kombinacija več kot odlična. Zase zelo radi rečejo, da jim po žilah teče narodno-zabavna kri. Ta glasba jim zares pomeni ogrono, radi jo izvajajo, še raje pa jo podarjajo ljudem. Verjamejo, da če jim dobro prisluhnete, da slišite vso ljubezen in predanost, ki jo vlagajo v igranje narodno-zabavne glasbe. Vsak, ki ga narodno-za-bavna zvrst zanima, je lahko do sedaj že opazil trend pomlajevanja in s tem novejšega, drugačnega stila igranja. A glede na to, da skladbe 'padejo na plodna tla' in jih vedno bolj posluša tudi mlajša publika, člani ansambla Fenomeni menijo, da s tem ni prav nič narobe. Vsak ansambel se zase odloča, katero pot igranja bo izbral: ali bolj klasično, tradicionalno ali pa novejšo, modernejšo po stilu igranja. Fenomeni se radi vračajo k začetkom narodno-zabavne glas- be, k samim koreninam in do njih gojimo tudi posebno spoštovanje. "Menimo, da so festivali za nas, mlade glasbenike, edinstvene priložnosti, da nas ljudje spoznajo, hkrati pa so spodbuda, da ustvarjamo svoje lastne pesmi, za katere dobimo takojšnjo povratno informacijo od komisije in občinstva. So hkrati priložnost in izziv, ki ga še kako potrebujemo," pa Fenomeni delijo svoje misli o festivalih narodno-zabavne glasbe. Želijo si ustvariti čim več lastnih skladb, ki jih bodo s ponosom izvajali in ki jih bodo ljudje vzeli za svoje, tako kot njihovo prvo polko. V nastajanju sta že dve novi viži, za kateri že komaj čakajo, da ju bodo zaigrali na odrih. Letos se bodo udeležili vsaj enega glasbenega festivala, kjer jih bodo ljudje lahko še bolje spoznali. "Verjamemo, da se bo tako naša zgodba napisala sama. Za konec pa Fenomeni vabimo vse bralce Štajerskega tednika, da nas spremljate na socialnih omrežjih, kjer smo zelo aktivni, in si ogledate našo prvo skladbo z naslovom Kaj ti je na Youtube kanalu. Vse vas fenomenalno pozdravljamo!" so še povedali Dejan, Anže, Žan in Matic. MG Ptuj • Z literarnega večera o Jakobu Emeršiču »Njegove pesmi so resnične, odkrite, včasih boleče« Pokojnega Jakoba Emeršiča, višjega bibliotekarja, bibliografa, diplomanta svetovne književnosti in literarne teorije, pesnika, literata, zgodovinarja in prevajalca, so se ob izdaji njegove pesniške zbirke pod naslovom Spominjanja na literarnem večeru spomnili tudi v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, kjer je bil zaposlen od leta 1967 do svoje upokojitve. Urejal je domoznansko zbirko. Po upokojitvi leta 2003 se je posvetil urejanju knjižnice v mi-noritskem samostanu na Ptuju. Za svoje delo je prejel dve nagradi: Čopovo diplomo, najvišjo stanovsko nagrado za strokovno delo na področju knjižničarstva, in veliko oljenko MO Ptuj za izjemne dosežke na področju kulture. Jakob Emeršič je bil samohodec, ustvarjal je v tišini, kot tak se razodeva tudi v poeziji. Njegove pesmi so resnične, odkrite, včasih tudi boleče. So avtentičen dokument globoko verne osebnosti v več ali manj nevernem, nekrščanskem času. Največ pesmi je napisal v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Nekaj jih je napisal tudi še kasneje, tako bolj mimogrede, ob posebnih priložnostih, kot npr. na vlaku v Ljubljano, ko je imel mir. Pesmi so obležale, dokler jih Jakob in Doroteja nista izbrala za prvo knjigo Pozabljena spominjanja. Spominjanje - knjiga zjagodnimizborom Emeršičeve poezije Pesmi za drugo knjigo Spominjanje pa je izbrala vdova Doroteja Emeršič, ki jo je tudi uredila. „S svojim odhodom mi je zapustil precej dediščine. Del tega je bil tudi ta izbor poezije. Veliko je tudi prevajal, prevode sva delala skupaj, on je utiral pot z grobim prevajanjem, jaz pa sem to potem izdelovala. Med drugim je prevedel Vesoljsko trilogijo, znanstvenofantastično delo, ki dejansko predstavlja temeljne človeške vrednote, in mi dejal: 'Zdaj pa si ti na vrsti.' Nekaj časa je minilo, da sem se lotila tega ponovnega prevajanja, popravljanja njegovega prevoda. To delo je bilo dolgotrajno, težko in naporno, ampak se je izšlo. Pri zbirki Spominjanja pa mi je bilo jasno, da bo treba narediti jagodni izbor. Tega se nisem upala lotiti čisto sama, zato sem prosila tudi otroke, da so pesmi prebirali in rangirali. Sodeloval pa je tudi p. minorit Janez Šamperl. Z jezikovnim pregledom se je potrudila Bar- Foto: Črtomir Goznik Pogovor z Dorotejo Emeršič je v Knjižnici Ivana Potrča vodila Mira Petrovič, ki je svoje delo v tej ustanovi začenjala pod mentorstvom Jakoba Emeršiča. Pesmi pa je izbrala in interpretirala Liljana Klemenčič. Tudi v spremljajočem glasbenem programu so nastopili člani družine Emeršič, v kateri vrednote Jakoba Emeršiča danes živi 21 vnukov, ki se jim bo kmalu pridružil 22. Foto: Črtomir Goznik Kip Jakoba Emeršiča v samostanski knjižnici, ki jo je dolga leta urejal. bara Rodošek," je o knjigi Spominjanje povedala Doroteja Emeršič. Njegova dediščina živa še danes Jakob Emeršič je napisal tudi obsežno knjigo o minoritski knjižnici v letu 1985. „Še danes je v minorit-ski knjižnici velika škatla s številnimi lističi, na katerih so vsi podatki o knjigah. Ne vem, kdaj mu je vse to uspelo napisati. Nimam srca, da bi to zavrgla, četudi je vse že obdelano v Cobissu. Resnično je bil velik garač. Niti za kavico pogosto ni imel časa. V trenutku jo je popil in ga že ni bilo več," je še dodala Doroteja Emeršič. Veliko lističev z značilno Jakobovo pisavo in zaznamki pa imajo v knjigah še danes tudi v Knjižnici Ivana Potrča. Ugotovili so, da ti podatki pridejo prav, zato jih nikoli niso umikali. Na vsakem koraku Vedno je stal za svojimi besedami V najbolj intimno občutenje Jakoba Emeršiča se ni zajedlo samo hrepenenje po mami, ki jo je izgubil zelo mlad, temveč tudi za odtenek življenjskega cinizma, sarkazem. Imel je globok intuitiven občutek za človeka, za situacijo, tudi za kritičnost. „Kot takšnega smo ga poznali tudi mi, sodelavci, človeka, kije bil jasen tudi takrat, ko je zapisal nekaj, kar drugim ni bilo všeč. To je lastnost, ki je vredna spoštovanja, ker izraža samostojno držo in pogum za to, da stojiš za svojimi besedami, četudi veš, da ti to lahko prinese negativne posledice. Spominjam se, kako resno je zbiral vsa dela Edvarda Kocbeka, ki so prihajala v knjižnico, in jih uvrščal v našo domoznansko zbirko. To počnemo še danes. To je še en poklon in njegova zapuščina v naši knjižnici," se Jakoba Emeršiča spominja Mira Petrovič in drugi nekdanji sodelavci v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. tako še ostaja spomin na Jakoba. „Človek je moral biti resnično garač, da je lahko za seboj pustil takšno dediščino, vezano na vse mogoče pisne zaklade, ki jih hranimo različne ustanove in domači," je izpostavila Mira Petrovič. MG petek • 24. februarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Promocijsko sporočilo Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovativas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatn.0 Zarito podarite sorodniku, znancu! Siti visokega računa za elektriko? L LU/ U' vuissNKtu.ign IZ VSEBINE mmjjjn -1 Ud -m »ÄBarpSs.. ijssÄ!!""1'™'' ssrn>M PETO traiGASaSKS PO« TJ£ VOBCHfl ?lUi Za zdravo pitno n vodo v Halozah Milan Kneievii kandidat m sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor ¡¡Silil Ker temelji -prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Dejstvo je, da so cene električne energije v Sloveniji trenutno regulirane, kljub temu pa se marsikomu zdi, da so računi za elektriko visoki. Vabimo vas, da si vzamete nekaj minut in izkoristite priložnost, da si vaš račun znižate. Vas zanima, kako lahko ustvarite dodatne prihranke na položnici za elektriko in izkoristite različne ugodnosti? Preverite, katerih ugodnosti je deležna gospa Mojca iz okolice Maribora, kije pred kratkim pri Energiji plus sklenila pogodbo o dobavi električne energije. Včlanitev v lojalnostni program Moj PLUS Energije plus Zbiranje točkv lojalnostnem programu je zelo preprosto. Mojci ni treba narediti nič posebnega, saj ji že običajne aktivnosti (redno plačevanje računa, lojalnost itn.) prinašajo točke, ki jih lahko koristi kot popust na računu za elektriko. Novi odjemalci lahko ob včlanitvi v Moj PLUS z različnimi začetnimi aktivnostmi prejmete kar 500 točk (podrobneje v nadaljevanju). Teh 500 točk lahko že naslednji mesec koristite kot popust na računu v višini 5 EUR. Nadaljujte branje in izvedeli boste, kako se gospe Mojci zares izplača biti članica Moj PLUS. Storitev »Zlata ura« Gospodinjski odjemalci, ki izpolnjujete določene pogoje, lahko kar trikrat na teden po tri ure uživate v cenejši elektriki -ta je lahko cenejša vse do 50 odstotkov! Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: . Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:__ RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Če ste še hkrati član Moj PLUS, vam pripišejo točke v stokratniku vašega prihranka prejšnjega meseca. Za ponazoritev - če ste v prejšnjem mesecu s termini Zlate ure prihranili 2 EUR, potem vam naslednji mesec v Moj PLUS pripišejo kar 200 doda-tnihtočk! (2EUR*100 = 200točk). Elektronsko prejemanje računa Za vsak prejet račun na e-naslov (za vsako merilno mesto!) svojim odjemalcem obračunajo popust v višini 0,79 EUR-če imate na računu obračunane pavšalne stroške poslovanja. Na hitro poglejmo še, kakoje Mojci odločitev, da postane odjemalka Energije plus, prinesla ugodnosti v skupni višini več kot 100 EUR - od popusta na dobavljeno energijo do popustov pri različnih poslovnih partnerjih. Ni slabo, kajne? Izračun konkretnih prihrankov in koriščenja ugodnosti Ob podpisu pogodbe za dobavo električne energije seje Mojca včlanila v lojalnostni program Moj PLUS in takoj prejela 100 točk. Prav tako se je prijavila na elektronsko prejemanje računa (eRačun) in prejela dodatnih 150 točk, se registrirala v spletno aplikacijo in pridobila še enkrat toliko, si aktivirala plačevanje s trajnikom in bila nagrajena s še 100 točkami. Takoj na začetku je tako pridobila 500 točk! Prav tako je prejela dodatnih 500 točk, saj je izkoristila praznično akcijo Energije plus. Tako je že prvi mesec zbrala skupaj kar 1.000 točk. Odločila seje, da bo točke unovčila v dveh zaporednih mesecih in si neposredno znižala račun za dobavljeno elektriko za naslednja dva meseca. Mojca ima dva otroka, stara 7 in 10 let. Otroka sta že nekaj časa želela preizkusiti skakanje na trampolinih v Woop! parku v Mariboru. Kot članica Moj PLUS je Mojca izkoristila posebno ponudbo Energije plus -25% popust pri nakupu vstopnic, zato je pri nakupu vstopnice za 90 min skakanja na trampolinih za dva otroka prihranila 10,75 EUR. Mimogrede, ta popust velja na vse storitve, v kateremkoli WOOP centru v Sloveniji! Odločila se je, da izkoristi tudi nakup cenejše smučarske vozovnice na Mariborskem Pohorju ob torkih in sredah, ko lahko odjemalci Energije plus celodnevno smučarsko vozovnico kupijo za samo 23 EUR (redna cena je 39 EUR). Pri nakupu dveh odraslih smučarskih vozovnic je tako prihranila 32 EUR. Prav tako je med zimskimi počitnicami oba otroka vpisala v smučarski tečaj in s tem prihranila 47,80 EUR. Pri nakupu 3-urne karte za savno Unispa v Mariboru je skupaj z možem prihranila še dodatnih 10 EUR, saj je prejela 20% popusta. Mojca in njena družina so izmišljene osebe. Vsaka podobnostzresničnimi osebamije naključna. Več o dodatnih ugodnostih in aktivnostih, ki sojih deležni odjemalciEnergijeplus, lahko preverite na energijaplus.si/ dodatna-ponudba ali pokličite 080 2115. Družba Radio-Tednik Ptujskupajz občino Videm in osnovno šolo Videm vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Videm. Vidimo se v sredo, 1. marca, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Videm. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Videm. ♦ h*BIT V/ IT rešitve J ^ ^^^^ SAZAS SILKEM uiuflpen Štajerski TEDNIK radioPTUI 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 14. februarja 2023 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. IARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. Vp*' PVC OKNA, VKÂTÂ, SENČILA www.roletarstvo-arnus.si 02788 5417 041650914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM mešani gozd v izmeri 21 arov, cena 1.650 EUR, Gradiščak občina Juršinci. Tel. 031 317 508. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. V MALEM OKIČU prodamo bivalni vikend z vinogradom, cena 120.000 EUR. Tel. 031 761 052. KOKOŠI NESNICE, rjave in druge pasme - prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, 031 751 675. NESNICE, rjave, 1 9-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com ZIMSKAAKCIJA D0-20% POPUSTATRAJA DO KONCA FEBRUARJA 2023 P HLODOVINE HRASTA VSEH KVALITET NAJBOLJŠIH CENAH! ČILO TAKOJ! 386 (0)41 962 663 (Uroš) BI^H pROGRAVISI^ PETEK. 24. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 3. Seja sveta Občine Goriinica 10:00 Utrip Ormoža 11:00 Revija ljudskih pevcev v Cirkulanah 12:50 Starpoint prodajno okno 13:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pustovanje v Zavrču 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Kronika iz občine Gorišnica 21:45 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 25. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 50 let ljudskih pevk FD Markove! 10:30 Ptujska kronika 11:00 Utrip Ormoža 11:40 Seja sveta občine Dornava - znova 13:30 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Pustovanje v Zavrču 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 fiašenk v Markovcih 22:00 Ujemi sanje 23:30 Video strani SP NEDELJA, 26. Februar - & noua Relta www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 00 Video strani 00 Jutranja telovadba 30 Šport In špas 00 Kulturni dan v Skorbi 00 Fašenk na Vidmu 00 Fašenk po Dornavsko 00 Kronika iz občine Gorišnica 00 Pustovanje v Zavrču 00 Razstava, korantov skok v Podlehniku 30 Fašenk v Markove ih 00 Seja sveta občine Starše 00 Video strani PONEDELJEK, 27. februar Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš zdravstvena oddaja Fašenk na Vidmu Ptujska kronika U]emt sanje Utrip Ormoža 50 let ljudskih pevk FD Mar ko vel Starpoint prodajno okno Italijanska trgovina - v živo F^Šenk na Vidmu Mic Mengeš zdravstvena oddaja Fašenk v Markovcih 50 let ljudskih pevk FD Markovci Starpoint prodajno okno Video strani NEPREMIČNINE PRODAMO - obnovljeno in opremljeno stanovanje v centru Ptuja (2022), skupne površine 67,20 m2, Cena: 118.900,00 EUR. 051/455 010 RF/i1AX 02/6208 816 www.re-max. si/Poetovio Ali veš, da ... kuga ni izključno srednjeveška nadloga. Bakterija,, ki povzroča črno smrt, živi v naravi in morda že postaja odporna proti aktualnim zdravilom. Več v reviji Science Illustrated in na www.alivesda.si SM OSEBNI STIKI MOŠKI, star 75 let, želi spoznati žensko, staro od 70 do 75 let. Tel. 051 696 702. ^wwwtPrlniV d % 160 STRANI KRIŽANK % www.tedmk.si ^ ¡^za POMLADNE DNI t mm 1 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO DNI V TTR AT TFÇTVT T TfPT7 AKTTf kin mm Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj £ ^/RadioPtuj ASTRO VODNIK 1)0 OBILJA: SSKMÏÏ"™ ZE V PRODAJI! NOTRANJA VRATA 02/780 04 240 i H MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segiila@radio-tediiik.si, tel. 02 749 34 16 ali niarjaaa.pihler@iadiiHednik.si, tel. 02 749 34 10, za veije objave predhodno pokličite. Štajerski PISANA - ZABAVNA - AKTUALNA PETEK 24. februar 7:30 Glasbena osmica (sloj 8:05 Futsal magazin 509E23 8:50 Dobe: vtscei 9:45 Risanka 10:00 Tele M 10:25 Cista umetnost- februar 10:55 Glasba m vse 11:25 Pogled nazaj 11:50 Mali Prim 1 12.00 Ptujska kronika 12:35 Mednarodna Karnevalska povorka 15:05 Tele M 15:35 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:30 Portal 19:15 Glasbena o^mica (tuja) 19:45 Zapuščina Štefke Cobelj 20:00 Ptujska kronika 20:30 Obzornik TV Dravograd 21:10 Utrip Ormoža 22:00 Ptujska kronika 22:25 Portal 23:10 Futsal magazin S09E23 23:35 Pomurski tednik 00:10 lr dežale ob Muri 41 oddaja 01:10 Cista umetnost - februar 01:40 Pogled nazaj 02:25 Videostrani SOBOTA 25. februar 7 30 Glasbena osmica (tujal 8:00 Futsal magazin S09E23 8:25 Mednarodna Karnevalska povorka 10:55 U dežele ob Muri 41. oddaja 12:00 Pregled tedna 12.35 Portal 13:20 Glasba ia vse 13:50 l&gled nazaj 14:20 Čista umetnost - februar 14:55 Vidcostrani 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasba za vse 19:00 Portal 19:45 Cesarsko kraljevi Ptuj 20:00 Pregled tedna 20:35 Glasbena osrnica (slo.) 21:10 Obzornik TV Dravograd 21:50 Animirana pripovedka 72:00 Ptujska kronika 22:30 Cista umetnost - februar 23:00 Pogled nazaj 23:25 Dober večer 00:40 Videostran NEDELJA 26 februar 7-30 Glasbena osmica (slo.) 8-00 Mednarodna Karnevalska povorka 10:30 Iz dežele ob Muri 41. oddaja 11 30 Pogled nazaj 12:00 Pregled tedna 12:35 Portal 13:20 čista umetnost - januar 13:50 Glasba za vse 14:25 Vitfecstrani 18:00 Ptujska kronika 18:30 Pogled nazaj 19:05 Glasbena osrnica (tuja) 19:40 Risanka 20:00 Pregled tedna 20:35 Portal 21-20 Obzornik TV Dravograd 22:00 Ptujska kronika 22:30 Cista umetnost -februai 23:00 Dober večer 00:15 Virfeostrani PONEDELJEK 27. februar 7.30 Glasbena ostrica (taja) 8:00 Portal 8:45 te dežele ob Muri 41 oddaja 9:45 Športnik leta 2022 10:00 Preglednik TV Maribor 10:25 Glasba za vse 10:55 Cista umetnost - februar 11:25 Pogled nazaj 12:00 Pregled tedna 12:35 Mednarodna Karnevalska povorka 15:05 Preglednik TV Maribor 15:35 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:30 Porral 19:15 Glasbena osmi« (slo.) 19:50 Maii Pri m 20:00 Pregled tedna 20:35 Dober večer 21:30 Cista umetnost - fe br u ar 22:00 Plujsb kronika 22:30 Pogled nazaj 23:05 Mednarodna Karnevalska povotk3 01:55 Videostrani ftiiliiutila^W^ïœraM'aMoapttiitqMMpiaiii f tek? mach r=i:mji,Udi Ta j petek • 24. februarja 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Ljubljeni nikoli ne umrejo. Živijo, dokler živimo mi, kijih imamo radi. V SPOMIN Včeraj, 23. februarja, je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Jožef Svenšek Z ZAGREBŠKE CESTE 49 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji To, kar ste sedaj vi, sem bil nekoč tudi jaz, to, kar sem sedaj jaz, boste nekoč tudi vi, snidemo se nad zvezdami. SPOMIN 23. februarja mineva 10 let žalosti in bolečine, odkar si nas zapustila, naša draga žena, mama in babica Anica Jernejšek IZ DRAGONJE VASI 16 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš SPOMIN Letos mineva 20 let žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in babica Antonija Vurušič IZ SKOLIBROVE ULICE 8 ORMOŽ Iskrena hvala vsem, ki se je spomnite in postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji Srčen, ljubeč, zlatega srca, odšel si tja, kjer ni trpljenja ne gorja, ljubezen Božja je doma. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka Franca Bencika IZ BELŠAKOVE ULICE 33, PTUJ 1. 8. 1943-15. 2. 2023 Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za besede tolažbe, sočutne objeme, cvetje, sveče, darovane maše in darove za cerkev. Hvala duhovnikom sv. Petra in Pavla za molitev in opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj, pevcem, glasbeniku, govorniku, DU Budina-Brstje in pevcem cerkvenega zbora sv. Petra in Pavla. Hvala njegovi osebni zdravnici, osebju UKC Maribor - Oddelek za onkologijo in Splošne bolnišnice Ptuj - Interni oddelek. Žalujoči: žena Marija ter hčerki Doris in Lidija z družinama l.s arodno abavne lasbe 2023 * v Družba Radio-Tednik, d. o. o., razpisuje 54. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2023, ki bo v petek, 1. septembra 2023. Pri pripravi in izvedbi festivala poleg družbe RADIO-TEDNIK, d. o. o., sodelujejo RTV Slovenija - Regionalni center Maribor (Radio Maribor, Televizija Maribor), Media24, RTV Veseljak in revija Muzika. Razpisna pravila in pogoji: 1. Na festivalu lahko sodelujejo avtorji in ansambli iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst. 2. Ansambli bodo na festivalu nastopili v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji drugih zasedb. 3. Vsak ansambel oziroma avtor lahko na razpisu sodeluje z eno ali več novimi skladbami. Na festivalu vsak ansambel sodeluje le z eno novo tekmovalno skladbo. Dolžina skladb je lahko največ tri minute in pol. 4. Za nastop na festivalu bodo ansambli sprejeti na osnovi odločitve strokovne komisije, ki jih bo ocenila na morebitni javni avdiciji ali s poslušanjem skladb in odločitvijo, ki je sprejeta na podlagi nesporne kakovosti ansambla. Strokovno komisijo imenuje organizator festivala. Potrjeni ansambli ne morejo odpovedati sodelovanja. 5. Vsi na festival sprejeti ansambli morajo najpozneje do konca junija 2023 organizatorju dostaviti za vseslovensko festivalsko radijsko lestvico dokončan studijski posnetektekmovalne skladbe. 6. S sodelovanjem na razpisu ansambli in avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in televizijski program, predvajajo in izdajo na nosilcih zvoka in slike oziroma da sodelujejo na festivalu v skladu z njegovimi pravili. Ansambli soglašajo tudi z vsemi dodatnimi promocijskimi nastopi za promocijo skladb, ansambla in festivala. 7. Izvedbo, skladbe in besedila bodo na festivalu ocenjevali strokovna žirija in komisija za besedila, ki ju imenuje organizator, ter občinstvo. Razpisane nagrade so: 1. nagrade strokovnih komisij: - najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti - nagrada ORFEJ in denarna nagrada (ansambel) - najboljši ansambel med drugimi zasedbami - nagrada ORFEJ in denarna nagrada (ansambel) - najboljše besedilo - denarna nagrada (avtor besedila) - najboljša vokalna izvedba - Korenova plaketa (pevec, pevka ali pevci) 2. nagrada obiskovalcev na prireditvi in radijskih poslušalcev: - najboljša skladba festivala - denarna nagrada (nagrado si delijo avtor glasbe, avtor besedila in avtor aranžmaja) Ansambli se prijavijo za nastop na festivalu najpozneje do petka, 5. maja 2023. Dodatne informacije so na voljo pri uredniku festivala DOMNU HRENU (e-mail: domen.hren@radio-tednik. si, tel.: 030 33 55 55). Ansambli se prijavljajo na ptujski festival prek spletne strani www.ptujski-festival.si. Z vsemi ansambli, ki bodo nastopili na festivalu, bo organizator sklenil pogodbo, iz katere izhajajo vse določbe za sodelovanje in nastop na festivalu oziroma obfestivalskih aktivnostih. ¿f i 11 z v Re\ za l KAKO OPTIMIZIRATI OBISK VRTNARIJE? Pomlad se nezadržno približuje in kmalu bodo tudi vrtnarije svoje police bogato založile s ponudbo rastlin. To je pravi paradiž za strastne vrtičkarje, a pozor: ta tako imenovana šoping mrzlica nam lahko grdo izprazni žepe in nas preseneti s številnimi razočaranji. Da se boste v vrtnarije odpravili dobro pripravljeni in se kasneje ne boste ____ srečevali z obžalovanji, ' vas v najnovejši izdaji O™™™*®-" - - revije Rože & vrt spomnimo na nekaj ključnih pravil, ki jih MMF' .-"T morate upoštevati, ' ' preden greste po zelenih nakupih. iiuDiieiie lepo urejene OKOiice ooma in gojenja oomace Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes! MIHA HERCOG JE SNEL POROČNI PRSTAN Po ločitvi prijateljstvo ni mogoče NEPOBOLJŠLJIVI ROMANTIK PETERVILFAN Ženi že 45 let nosi rože NACE JORDAN S SKUPINO JOKER OUT Navdušili so tudi babico Marijo MIRANA RUDANA SE DRŽI SMOLA Poroka je padlavvodo Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 24. februarja 2023 Ptuj • Vrtci pokazali veliko izvirnosti in domišljije Stojnci • 100 let gasilskega društva Po ulicah se je sprehodil0 1.150 malih maškar Jubilej bo konec maja Po dveh letih premora so na ptujske ulice ponovno prišle male maškare. Vrtec Ptuj je v sodelovanju z Zavodom za turizem Ptuj organiziral že 11. povorko otrok iz Ptuja in okolice, pa tudi iz drugih slovenskih krajev. Letošnji odziv je bil velik, saj seje povabilu na povorko odzvalo 21 vrtcev, skupaj s spremljevalci pa jih je nastopilo okoli 1.320. Na Mestnem trgu so se predstavile male maškare iz 21 vrtcev. V vrtcih se priprave na povorko začnejo že več tednov pred pustom. Vzgojiteljice skupaj z otroki poiščejo idejo za pustne kostume, ki jih je nato treba še izdelati. Letos so sodelujoči prikazali zares izjemne kreacije, lepi in pisani so bili prav vsi. Najmlajši iz ptujskega vrtca so prikazali svoje mesto skozi različna časovna obdobja OKNA, VRATA R -GARAŽNA 1/ffAT^ www.naitors.si NAIŠORS Tel.: OZ 741 13 80, Mob: 031793 Z04 Gorišnica 1. Gorišnica (Kelti, Rimljani in vestalke, Ptujski vitezi in grajska gospoda, Barok na Ptuju), z etnografskimi liki pa so obeležili letošnjo 130-letnico Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Malčki so bili nadvse simpatični kot kurenti, ruse, vile, pokači, piceki in kopjaši. Prikazali so celo »spopad« med Jurekom in Raboljem ter poželi velik aplavz obiskovalcev. Na povorko pa je letos prišlo tudi veliko otrok iz okoliških vrtcev. Malčki iz Vrtca Cirkovce so se prelevili v gasilce, Videmčani v mavrico, Gorišničani so naslikali pomlad, Dornavčani razigrani travnik. Kratkohlačniki iz Cirkulan so bili znanstveniki, ki so kar med sprehodom pokazali nekaj zanimivih eksperimentov. Iz hajdinskega vrtca so prišla pisana strašila. Otroci iz Vrtca Podlehnik so spomnili na Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Stojnci letos zaznamuje sto let delovanja. Gasilsko četo v vasi so ustanovili 2. februarja 1923, štela je 15 članov. Ob jubileju bodo stojnski gasilci izdali zbornik, za katerega že zbirajo in urejajo gradivo. ioo-letnico društva bodo proslavili 27. maja, ko bodo zbornik predstavili javnosti in namenu predali novo gasilsko vozilo za prevoz moštva Ford Tranzit, ki ga imajo v garaži sicer že od lanskega decembra. V Stojncih vsako leto tradicionalno organizirajo Florjanovo mašo, letos bo to 4. maja. Dva dni kasneje bo pionirsko in člansko gasilsko tekmovanje za kipec sv. Florjana, julija pa dva dni tradicionalna Aninska veselica. Gasilci PGD Stojnci so lani po besedah predsednika Dejana Zem-Ijariča izvedli vrsto aktivnosti, med drugim so pomagali pri gašenju požara na Krasu, sodelovali pri gasilski olimpijadi v Celju, za člane so pripravili društveni piknik, imeli so društveno trgatev in ob koncu leta ustvarjalne delavnice z najmlajšimi. Gasilski dom in vozila PGD Stojnci Še posebej so ponosni na gasilski muzej, v katerem hranijo staro gasilsko opremo. Zbirko z več kot 500 eksponati z leti dopolnjujejo. Vrata Foto: PGD Stojnci muzeja bodo nedvomno odprta tudi v času praznovanja ob letošnji 100-letnici delovanja društva. MZ zgodovino svojega kraja, kjer je v srednjem veku stal grad Lehnik. Z zanimivimi pustnimi kostumi lehni-ških vitezov so popestrili dogodek. Na Ptuj so prišli malčki iz Svetega Tomaža, otroci iz modre igralnice so bili dan oz. noč, zelene pa re-gratove lučke. Pred Mestni trg so priplesale še snežinke iz Kidričevega ter gusarji iz Markovcev. Na otroški pustni povorki so med drugimi sodelovali vrtci iz Ljubljane, Maribora, Mozirja, Korene, Škofljice, Ljutomera ... Vse nastopajoče in obiskovalce so nagovorili ptujska županja Nuška Gajšek, Mateja Lobenwein, ravnateljica Vrtca Ptuj, in princ karnevala Hinko Šoštarič. Pogostitev in druženje vseh skupin ste se nadaljevala v karnevalski dvorani Campus. Estera Korošec A. loicValentmie<««roMUra9> *c * * , -„formatom dan na potoisko šolo, njegov foter pa v W1 edino cirkularka toliko poštena, Do zdaj jeMa edino cir prsi D razgovor. žela z gol] , 1ko iedoUp^o" možgane. ti duk zapuščenosti, man] Bol] me preveva aun zap _ <>^^ Nagradno turistično vprašanje Foto: CG V o rzava in loKaine s o o razv menitostim. Zeleni shemi slovenskega turizma se je pridružil tudi Hostel Ormož. Izpolnil je pogoje in pridobil mednarodni certifikat Zeleni ključ. Pridružili pa se bodo verigi ponudnikov v Razpršenem hotelu Jeruzalem, ki naj bi predvidoma zaživel v prvi polovici leta 2023. Ta bo imel v svoji ponudbi tudi lokalni zajtrk v košarici, ki bo postrežen povsem brez plastične embalaže in z najboljšo lokalno kakovostjo. Po podatkih Banke Slovenije je v letu 2022 znašala vrednost izvoza potovanj 2,91 milijarde evrov, kar je za 73 odstotkov več kot v letu 2021. Vrednost izvoza potovanj je v letu 2022 za 2,42 odstotka presegla vrednost izvoza potovanj v letu 2019. Podatki Statističnega urada kažejo, da Letošnje Kurentovanje oz. sploh pustovanje na Ptujskem se je poslovilo s presežki. Toliko obiskovalcev ni bilo že dolgo. Ob presežkih pa velja opozoriti na že staro dejstvo, da mesto v nedeljski karnevalski povorki skorajda nima svojih lastnih skupin, pač pa najbolj navdušujejo skupine iz okolice, največ iz občine Markovci. Tudi v mednarodnem delu je bila letos nedeljska povorka dokaj skromna. Statistični urad Slovenije je v pustnih dneh predstavil tudi podatke o tem, kolikšna je bila vrednost uvoza pustnih mask v enajstih mesecih leta 2022. Znašal je blizu 12 milijonov evrov, od tega največ iz Italije in Kitajske. V sredo je v Kongresnem centru Brdo potekalo 5. srečanje z županjami in župani slovenskih občin na temo turizma, ki pa je bilo zaprto za javnost. Osrednja tema je bila sodelovanje države in lokalnih skupnosti pri razvoju slovenskega turizma. Srečanje je potekalo v organizaciji ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Slovenske turistične organizacije ter Skupnosti slovenskih občin. Na Slovenski turistični organizaciji tudi letos vabijo ponudnike in destinacije, da se pridružijo zeleni shemi slovenskega turizma in pridobijo znak Slovenia Green. Od leta 2015 je bilo podeljenih že več kot 200 znakov destinacijam, ponudnikom nastanitev, restavracijam, naravnim kopališčem, parkom, turističnim agencijam in zna- V pustnih dneh se je na Ptuj in v njegovo okolico zgrnilo na tisoče avtomobilov. Posnetek je iz Markovcev. Foto: Črtomir Goznik je bilo v letu 2022 zabeleženih 5,86 milijona turističnih prihodov in 15,58 milijona turističnih prenočitev. Na Ptuju so sredi tedna predstavili letošnje že četrto srečanje slovenskih čebelarjev - Pislakov dan - ki bo potekal v soboto v Ljubljani na temo Z najnovejšimi znanji do uspešnega čebelarjenja. Organizira ga Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev Slovenije. Na njem bodo sodelovali predavatelji iz Slovenije, ZDA in Hrvaške. Janko Pislak je bil čebelar, čebelarski mojster, predavatelj, inovator, mizarski mojster. Zapustil je bogato zakladnico znanj ter ljubezen in spoštovanje do čebel, ki so mu toliko pomenile. Danes njegovo delo nadaljujeta hči Adela in zet Robert v družinskem čebelarstvu Pislak Bali. Za pravilen odgovor na vprašanje o tem, komu je posvečena kapela v ptujskem gradu, da sveti Družini, bo nagrado prejela Mira Sok iz Sodin-cev. Danes sprašujemo, kdaj je bila ustanovljena pletarska šola v Cirkula-nah. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 3. marca. p NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S Kdaj je bila ustanovljena pletarska šola v Cirkulanah? f Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... •->v Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. s-"