Katoliški nadškof Quigley pravi, izstradan človek ima pravico krasti. Naročnina: Amerika $ i. 50 celo leto, 75c pol leta. Europa $2.00 celo leto, $1 pol leta. Subscription Rates: United States and Canada, fi.50 a year, 75c half a year. Foreign countries $2 a year, $1 half a yuar. LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. KnU>r*d m »foud clmi matur, itae. 6 1807. at tb» p**t offlcm »t < tilc*tfo. III., und«r Ike Aol of l'outfr«»» uf lUrvh S. I*7V ''Delavci vseh dežela, zdruilte se"l THIS PAPER IS DEVOTED TO THE INTERESTS QF THE WORKING CLASS. Stev. 25 (No. 25) Ka} |© storiti delavcu* ki ^ Je brez dela, kruha in strehe? William C. Taft: *Bog -Ve. — Urednik lista "Montana News": fiaj gre %> ubo±nico ali pa — ječo. Katoliški nadškof Quigley: ¥ra vendar se še dobijo delavci v ti deželi, ki ne vidijo, ali oečejo videti, da imamo postave le za reveže. Brezposelni delavec je vsak dan revnejši. Cela armada brezposelnih je vsak dan revnejša — in dežela je vsak dan revnejša. Za^ trjnje se, da ni dosti manj kot dva milijona delavcev danes brez posla, ki bi radi delali ko bi imeli posel. Ko bi vsaik ta delavec pro-dneiral samo dva dolarja vrednosti na dan poleg svojega zaslužka. imela bi deižela že štiri milijone dolarjev več bogastva. Tako pa brezposelnost dveh milijonov delavcev pomenja vsak dan izgubo »tirih milijonov dolarjev — če ne več — za ameriško bogastvo. Tako skrbijo kapitalisti za blagostanje dežele! Marsikte. ri brezposlec bo pa še tako hvaležen. republikancem in demokratom za svoje stradanje in zmrzovanje, da bode za nje glasoval v jeseni. O delavec, kedaj boš prišel do spoznanja 1 "Mož je bil ioastradan p.i v je vsmrtil." — Taka in enaka /agla-vja vidnmo vsak dan v kapitalističnem časopisju. Ta se je vstre-lil — oni se je zastrupil —■ zopet drugi je odprl plin in zadušil ae-bej ženo m otroke itd. itd. itd. Par strt* »parnih vrstic in povedano je vse! Nekteri dnevniki te novice že prezirajo, kakor kakšno vsakdanjo malenkorf. Vendar pa te novice več povejo, kakor vse ostale dnevne in športne vesti: povejo več, kakor vse dolge klobase člankov dnevnega časopisja : povejo več kakor vse knjfge, romani in magazini, kar se jih je spisalo in tiskalo zadnjih dlpset let v Ameriki. Te vesti so s krvjo pisan del zgodovine ameriškega iproletarijata, ki mora kljub ogromnemu bogastvu te deželo — iti radovoljno v smrt radi stradanja. Vsem tistim, ki jih hočejo razumeti, govorijo glasno te vesti o morilcih, kteri so svo* jim Srtvwm potisnili revolver v roke, strup v usta ali odprli plin nad njih glavami . . . Govorijo o velsmoriji — o kapitalizmu 1 Glasno kličejo v svet: morilci nedolžnih Žrtev — tiran**! kapita listi — ostanejo neka/, i '.-ni, Ver tako hoče današnji sstjftltki sistemi!!! Chicago, IH..1B. marca. 1908. NADŠKOF QUIOLEY IN PRIVATNA LASTNINA. Izstradan človek naj vzame kar . , rabi, pravi nadškof. "Kao je storiti delavcu, ki je vsled! krrze brez dela in je v bedi in iM>inan,kanjn?" S tem viprašanja v l ieugn predsadn^i iJondeljeJc reporter "Chicago Daily Hoeiadist-a." I 'Vzame naj kar more zadostiti njegovim potrebam" odgovoril je nadškof. » Nadškof Quigley je stopil k svojemu tajniku in mni velel {X)is-kati knjigo "Oonipediimi of Monad Thec>k)gy (Odlomki iz moralni? teologije)ktcn> je spisal rimfr-ko-katodiski filozof Aioysio Sabot, ti. Iz te knjige na 299 strana, 2. poglavje, Člen 1. je čital nadftkof sledeče: "Izjemna tatvina. Navma pravico si iste prilastiti, k>*r jih dobi. Potrebščine vsake vrste postanejo last \sttkega, kteri je v sili, kajti vrednost človeškega z*Wjesga se ne da primerjati z nobeno drugo stvarjo. V skrajni potrebi pa je človek, ako je v smrtni ne varnosti ali t nevarnosti, da izgubi kteri ud svojega telesa in ako si una V ta-opravičen, J da vpotnebi lastno silo, temveč ima pravico vzeti, kar mu zadostuje, da se reAi." Nadalje je rekel mulškof, da naknpieeno bogastvo je "trust" in da lastnik bogastva bi ne smel razpolagati z njim po svoji volji, temveč oeirati bi se moral tndi na ljudstvo. (Zakaj se pa nadškof Quigley, kteri poseduje več milijonov dolarjev, krasne palače in vrtove itd. ne ozira T) "To prafktieni osuk soeialk-ma, ali ni res T" odvrnil je reporter. "Sociali®em— so lepe sanje (T) in nemogoč v človeštvu," dejal je nadškof. GOLDFIELD, NEV., NI "OPEN CAMP"- Rdeda Naši sod Radničkem nem Društ uiinolo ao brezpimdniltf a« je vršila Mladiča in j bo vr«?me je HRVATSKIH UOOV. 80 kozald". Hrvatskem pri itičkem » Proavjet-v Chicagu- so imeli veselico v korist elavesv. Veselica iniali dvorani Fr. ■ dobro vspela. Sla-Bber zadr/alo marši-kterega, da j » ostal doma, vendar j3 bila * eležba prilično do-| bra. Sporedf > točke so zanimale vsakogar; i loh zabava je nudila dovolj u (tka .Veselico I tudi polieaji. za socialiste, ka, kamor se I plavosuknjei ko ja bilo tut obiskali Chikaska naravno policija ae že nekaj l «a posebno zanima Skoraj je ni socia- listične veseli e, shoda ali sestan- ne bi vkradel kak n delal zgago. Ta- pri tej veselici. Že Kapitalistični listi sirom Amerike poročajo, da je rudarska naselbina Gtoldfiekl v Nevadi, — man« po nedavnem štrajku in Rouseveltovih kozakih — zdaj "open camp" t. j. odprt kraj tndi za neunijske delavce. Nadalje poročajo, da je kukalna organizacija Western Federation of Miners v Goldfieldu poražena v aadfaijem štrajfku. • To je velikianski kapitaliatieni bluff! Orspanizaeija Western Federation of Miners ni poražena in bode prej tudi vse dovolila, kakor "open eamp." BRUTALNA OBSODBA. Sodišče v Philadelphiji, Pa., je mimoli teden ohaodilo štiri Italijan«. kteri so vodili zadnjo parado brezposelnih in se morali boriti proti brutalni alli koaako -policaje v. Italijani so obdolžem "zarote, hujskanja in narr.-ravane morije (!)". Obsojani so: Domin»c Doneli na pet ?m, jo5"; Jos. Troi, dve leti ječe; Michacl Costello, 18 mesecev in Francesco Tiszlcalo na eno loto ječe. (Koliko so pa dobili policaji, ki so streljali in težko ranili tri de-laveemt^_ _ BREZPOSELNI POZIVAJO ZVE ZIN0 VLADO ZA DELO. Dvatisoč breeposekwh delavcev v Baltimore Ar', je i»- V .nam * Si {VJ i*.. i ^ ..___. _ i __.. _ snrwru rme rcn., sprrjein roso-lneijo, s ktero se poziva zvezina v»» 1« priskoči na pomoč brez-posel nrim. Delavci hočejo, da zvezina vlada podeli državam bneaobrrestno posojilo večjih svot, ktere se naj rabijo za grajenje cest, mostov, kanalov in drugih javi.ih naprav, kjer bi brecpoale-ei dobili ob osmi uri z rečer je prišel eden nebodigatrebi in prodajal zijala. Tega reveža jf nekaj strašno peklo Kaj? Oh, ijjeea barva! Dvorana je bila namreč dekorirana z rdečimi zastammi in velikimi de-iiionvtratrvairnjl rdečimi napisi. Policaj sicer ni razumel hrvatskega. toda po fvleči barvi je sodil, da morejo eftrstapisi biti nekaj— groznega. Olpr^ff polnoči se pa pri pod i eelssjtta policajev in detektivov v d varano in eden — menda kolovodja — je zahteval, da se morajo adstreniti rdeča zastave. H^irpfi ugovarjali in noviee brili-iz policajev, češ, kakšno lmkiaže kteremu časopisu, si>adajočenvu v dbugi poštni razred, da se je .pregrešil proti temu statutu zvezimega poštnega zakona. zjamore se ta časopis izključiti iz dnigega {poštnega razreda, ako to določi generalna poštar. Aflco ta "bili" ali predlog tane zafkont, tedaj je časopisj^ v Zedinjo-nrh državah podreja m*/ ce-n/nuri. kakonšne do »daj še ne na nobena, niti najbolj reakcionarna država na svetu. Vrhovni poštar v Wsshingtomi bo pravico suspendirati vsak časo kajti odvssti iHtu pravico do te, se pravi, uničiti ga do kraja. Vse kaže, da bo "svobodna" Amerika 'kimalo sajadi^rfa y —— Rwjo. i UNIFORMANI CESTNI ROPAR. V naših velikih mestih imamo dvoje vrste cestnih roparjev: na-vadini ropar s krinko na oibrazu in — rojjiar v uniformi s svitlimi ironubi in srebrno zvezdo na prsih . . . . Sodišč*; v limukdymiL, N. Y., je ravnokar S!>o^zjna4o policaja (ieor-ge Daw^kinsa krivim vele tatvine in cestnega ropa. Obsodba še ni izrečena. Proti njemu sta pričala tndi »kona. Ti delavci so postavljeni pred atezino grand jury. Ni čuda torej, da igrajo delodajalci v New Orleansu star kapitalistični trick: preplaviti hočejo mesto s novimi delavci, da tem lažje zniz&jo plače starim delavcem in razbijejo ondotne delavske unije." Tako piše "St. Louis Labor." Ker mi temu bratskemu listu bolj vrjaimemo kot vsemu kapital istič-nemu časopisju in še "Gl. Nar." po\irhu, odločno odsvetujemo slovenskim delavcem dla bi kteri šel v New Orleans. Ogibljite se takih krajev, (kjer se delavci « težkimi napori bore za svoj kruh in svoje pnsviee. Proč od New Orleansa! Položaj v Dalzell, 111. TukajBnji premogov rov Spring Valle\- kom/panije so zaprli 24. feb. Zjutraj smo šli še vsi na delo, a ob '^devete ure pa dobimo glas: "Vsi domu, voznika je ubilo!" In res, vsled slabe poti in bo*ove nemarnosti so ga zmečkali vozofll fSoe. pozdTav. ____J. Kaiser. Položaj v Cumberlandu, Wyo. Sodru«- Anton Jelocčan nam od tam poroča: Z delom gre tukao slabo. Delamo po 2 in 3 dni v tednu. Veliko delavcev je brez dela. Premogov rov iftev. 3 Se vedno počiva in tmK v Willow Creeflru ao prenehali z delom. V Glencoe tndi še nič ne delajo. Položaj je res slab. __ Pričetek s delom. —..V PrtU*)urgu, Pa., je zaposlovala American Sheet & Tin Plate Oo. s svojimi štirimi tvornica-irrl. "250 delavcev je dobilo delo. —t Delo se je pričelo tudi v Wheeling. W. Va., v tovarnah Helmont in Ben wood, ki sta last Wheeling Steel & Iron kompani-je. K delu se je vrnilo nad tiaoč delavcev. — V Etni, Pa.. Je Spang Ohal-fant Co. rsela na delo 200 delav- "Bog ve" kaj bode s temi ljudmi! — Velika tovarna za vozove v Indianapoliau, ind., v kteri je delalo mdnolo poletje 2250 mož je odslovila 260 delavcev in skrajšala delavni čas na tri dni v tednu. Pri lesni industriji (žage) r^vno v tem mo«tu tela oi 1200 delavcev samo še lifKJ moi. »— Poročilo govori, da ae je v 287 lesnih tvornicah, v oemerili južnih državah, prva dva tedna v februarju narezalo lesa 232 milijonov čevljev manj, kakor kedaj poprej. Veliko število delavcev ki so delali na teh žagah, postopa okrog brez dela in gloda skozi dno aeojega — polnega "dinner pail^a". — Neodvisni posestniki železnih plavže v v Mahoning in She-nango dolinah so te dni obvestili svojih tritisoč delavcev, da ae jim zniža plača od deset do petnajst centov na dan. Delavci ae bodo morali podvreči ali se pa pri-dHižiti armadi brezposelnih, kajti na tisoče mož brez dela čaka na njih mesta. — Velike tvornice za papir — Clear mot & Paper Co., in International Paper Co. — v Wilder, VL, so diolrraja ustavile delo. Ar-ma d a brezposelnih se je s tem pomnožila za par tiaoč mož. Papirja ne sme biti preveč, če hoče ostati pri svoji stari ceni; delavec, ki bi rad izdeloval papir, mb-ra pa biti lačen. — V Akronu, 0., je velika brezposelnost. Pred tvomksami 200 hrezposleci, ki so čakali na delo* Pa nam še pravijo, da*je dela dosti, samo iskati ga je treba okrog. Če je to res, zakaj se ipotem pretepajo delavci za delo t — Na Angleškem, v Sunder-landu, je dobilo povelje 300 mol kraljeve topničarske garnizije, da mora zatreti ondotni štrajk. Tako je povsod! Če ne ljubijo delavci izkoriščanja, jih pa tolažijo kapitalisti s smodnikom in svincem. — Komisijoncrji pamamakega prekopa so naznanili 25. m. m., da se raznim odWkom delavcev liri prekopu zniža plača. To od-•n-dbo pre kopo ve komisije je zakrivilo gosto naseljevanje brez-t*oeelnih delavcev v Panamo. Delovodje so s»"daj brez skrbi za delavce. ako starim valnžbencem ni po godu odredba komisije. —- Missouri Pacific železnica je odslovila 700 delavcev iz svojih delavnic v Sedala, Mo. Santa Fe železnica jo svojim vslužben-cem v Topeka, Kans., znižala plačo za 20%. Missouri, Kansas ft Texas železnica je odslovila 1500 delavcev. Dobri časi, kaj T —- V Manayunk in Schuylkill Falls tvornicah (Pa.) je vrženih iz dela nad 6000 delavcev. Temu ,ie največ kriva povodenj iz bližnje Schuylkill River. Mnogo družin je moralo pobegniti iz svojih hi£. .1 1 Strajki. Vakafebenci cestne železnice v Dos Moines, Iowa, nameravajo etrajkati ker jim eestnoželeamiš-k a družba neče zvišati plače za 40^, kakor oni zahtevajo. Sedaj se še vrše pogajanja, toda «lružba bode najbrž odklonila zahtevo, nakar sledi štrajk. DENARJE i STARO DOMOVINO POŠILJAMO! ta • I0.n..........................BO kron Ml ...........................ion kron s* t 40 90....................... too kron *a I lotno........................800 kron s« • SH.00......../..............1000 kron t* 11017 00........................SMO kr«w Po«t»rin» )» rUtrt* prt teli »fot»h. Oo-nu ■«> nukfttMir popolnotwi hr»* rln»rj» odMUcft. Nftfe dfnarnr po«ll)i»tTr Itpl^njr e. kr. poftn« hmnllnl nrwl t II. do It dB«h. 0«u»ri« nntn poilill )«• n«jprttiew^a» 9M.00 v ir<»toT«B« v pripomb«|m ali i*ct*trtr*n«m pl»m«. «o*«kr po Dom^ctlo Po«Ul Mon«y Ord*r »II pa Nrw York Bank O«ft Frank 5 a k.ser Co., OO arsenwloh •«., Ntw York aios at. OlSlr Avs , N. «. Olsvstand, Ohio. r s «4 PROLETAREC." UST IA IMTKKKtK Ufc.UAV8Kfc.OA LJODSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. La*tuik la iMUjmul): jhmltvimka tmavaka tuk-** snufca NafoCatna Za AwMkto »1.10 sa aato UiU». Ifc •• JTuu. Za Kvrofw tt aa oak> U»U>, •! *a |m>1 tela. K ^tf MM|« MJMMll (MI A TAM i m**M>V' PROLETARIAN Owned end published Kvant Tvmday. bj ImU Slavic WartUBMi'« PublLhin« W«PW *---Hi. *»■■ Omuw. tlilllnU Junk neer»-ury; —---fmiiM 1 Mf»l . Tr«*»ur«r. ■cacairrioa rat as i ValWrt »tate. »ad <»niida, a W a yawTlfc to, half vear counlrh* N. year, «1 fur half y-ar. tOTiBTiii«« urw u« MfT«Min»»*ut NASLOV (\DUKKhh): "PROLETAREC", 587 So. Center Ave., Chicago, III. 23» VZGOJA K SOCIALIZMU. Vzgoja k socializmu, ta krasna boms 1 a Jaurčsova izraža dolžnost, ki je naložena nam vsem in s ka-ttro kmamo opraviti v»e iivljenje. Nfcmo dovilšeni stxtuJiati takoj od onega dne ko smo si prvič pripeli na prša rdeči nagelj in vstopili v orgamizaeijo. Prerojen je v človeka nove drufibe ne more biti kar čaz noč«. Kajti: biti socialist, znači biti od pete do glave drugačen človek, kot »o r roemi predstav niki današnji drtržabnifo aradb. Biti socialist ne pomeni le bojevati se proti tem slalbim uredlbam, ampak kazati v vsem svojem nualjenju in ravnanj** nove uredb*. To pomeni: emancipirati ae popolnoma od starih verskih jnijmov, moralnih in družabnih; to pomeni: i-raeti vero v vedo in delo, nado v napredek in razvoj ter ljubezen do ljudstva in zemlje. Biti socialist pomeni: biti prožet do naj-skritejssh kotov z novo moralo svobodnega, zemljakega in unir-jočega človeka, ki zato, da je dober, ne potrebuje niti poveljev od agoraj, niti obljub poamrtnjh ra-dostij; zanj ne obstoje grehi proti ljudbki svobodi ljudski dostoj-»nosti in lji*l»ki sreči. Biti socialist pomon i: Vigojevati sebe samega v človeka novega sveta. F. V. Krojfc. ORGANIZACIJA. Mnogo, akoro večina slov. eo- drugov ne ve, da sta v Zdr. drž. dve socialistični stranki: socialistična stranka (Socialist Party) in socialist ifrna delavska stranka (Socialist Labor Party). Vsaka stranka ima svoj osrednji odbor in obe stranki sta si bili dolgo v laseh. Sedaj se pa že meteeca vrže pogajanja, da bi se obe stranki združili v eno samo močno stranko. ki pa nam malo obetajo, da bo prišlo do združitve. ! Večina slov. sodmgov malo ali nič ne ve o tema, ker ne čitajo slov sodrugi v tujih jezikih tiskanih socialističnih listov. Vsled tega je potrebno, da "Proletarec" pove resnico o tem bratomornem boju, od katerega imajo dobiček le kapitalisti, zakleti sovražniki delavcev. Resnici na ljubo je treba povedati, da so uplivni sodrugi na obeh straneh zelo trmoglavi, da-siravno so nasprotstva le stvarna in zelo malenkostna. Točke, za katere se gre, so le taktične, kot se nam objektivno prikazujejo: poleg se pa tudi lahko spoznava, da osebnosti igrajo veliko ulogo. To je že star greh. ki se vedno prikazuje v delavs- kem gibanju: stvarna nasprotstva podivjajo v ošaben boj in o« sebua uaaprotstva se pa pog stokrat izrabi za stvarni boj. V skd tega je ta napaka že mnogo škodila interesom delavcev. Stvaren razloček obeh socialističnih »trank v ameriški republiki je tale: Starejša stranka (socialistična delavska stranka) je zelo dogmatičua; ona smatra strokovna društva, ki so združena v 44Ameriški delavski zvezi", za konservativna, katera je treba uadomestiti s socialistični m i strokovnimi društvi. Mlajša stranka (socialistična stranka) je pa napram konservativnim strokovnim društvom liberalnejsa in smatra za nepotrebno, da bi se ustanovila nova strokovna druiitva. Vsa druga stvarna nasprotstva so malenkostna I Naš namen ni razpravljati o tam, katera stranka ima pravo na svoji strani. To se prepušča v-sem sodrugom v dizkuzijo. Resnica je pa vendar, da to vedno ceplenje le škodi splošnemu razrednozavednemu delavskemu gibanju, in da so delavci tega vedno cepljenje le škodi aplošne-svojih vrstah že tudi naveličali. Cimdalje hitrejše se bliža čas, ko bodo morale vse struje v velikem razrednozavedneiu gibanju pro-letarcev nastopiti složno, zdruii ti se v eno »amo moono falaugo, ako se no6e, da bodo kapitalisti vekotrajni gospodarji, produktivni stanovi pa aužnji. Gotovo se lahko najde pot, na kateri se lahko vsi srečamo in združimo, ki smo za razrednoza-veden boj proletariat a. Naš cilj — vseh struj — je, da se zruši daninji družabni red, zasebna lastnina produktivnih sredstev. V torn soglašata tudi Engels in Kropotkin. Zakaj bi torej ne prišlo do sporazuma vseh revolucionarnih s-trii j, saj \ tem Oziru, da druga drugi uc meče polena pod noge. Mi,ne mwliino, da bi se ustanovila kakšna mešanica. Mareira se lahko v sporazumu in razdeljno, skupno se pa lahko udriha in u uičujt nasprotnika .— kapitalizem, dokler se vse struje polago ma ne združijo v eno samo krepko bojno četo, ki v končnem boju zdrobi kapitalizem v prazen nič, na njegovih razvalinah pa z-j?radi socialistično človeško druž bo. To tega bo prišlo. Sila časa nas bo prignala do tega, združila nas bo v bojno kolono. Kdor misli. Ah krhko to Zdi i ' brani, je ubog nevednež, ki ne pozna zgodovine proletarskih bojev. Mi neverno ali se bo združitev obeh socialističnih strank završi-la v kratkem ali ne. Vemo pa, da vsak sod'rug lahko pomaga če le hoče, da se ta združitev kmalu uresniči. Zabraoiti se združitve ne da, ker jo zahteva odločno naravni razvoj. Zakaj torej čakati in cepiti se v veselje kapitalistov T , X. DELAVCU ANARHIZEM V KAPITALIZMU. Denar ni zgubljen. Kupite "stock" Jugoslovanske Delavske Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega de lavskega tednika v Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5. Pišite za pojasnila. Jugoslovanska Delavska Tiskovna Dražba 587 Si. CMtir Avt. Chicago, III. Tujci so vsega krivi- Ta nesrečna mešanica evropejakih priseljencev je [»navi sovražnik naše republike! Tako radi krič-e hlapci ameriškega boga-kapitalizma in razni neznaniči. Eeden toh neznani-čev, ameriški pisatelj, celo piše v mekem magazinu: Zedinjene države se imajo najbolj bati —: inozemske dir nihal i. Ta je izvor vega "troubla". Kje je kakšen fctrajk. tam so gotovo inozemci poleg. Krvave izigrede največ zar krivi pritepeni mob. Tudi socializem — eh, ta salamenski socialism ! — so zatrosili v Ameriki tujci. Inozemska druhal nam še lahko nakoplje na glavo brezvla-dje — anarhijo. Če ni to pritrknjeAost, potem ne vemo kaj bi bilo. Ampak značilno pa je to! Ponižni lakaji dolgopetegia Rockefellerja in car-ja-tinana Morgana priznavajo, da nekwj ni prwv v deželi. Oni vidijo, dasi samo z moževim očesom, velikansko napako 'v republiki, a odtviani od svojih političnih in i ministri je-lnib boasov, ne vedo. komu bi podvrgli to napako. Pa naj gre na rovaš tujccv — so si rekli slednjič; naj bodo krivi tujci. Kdo so ti tujci t Kdo pa so f»ravzaprav Američani? Ali niso Američani — in tudi najbolj zagrizeni Yanke»'ji — več ali manj .sami tujci oziroma potomci istega evropejskega mWba, ki je pred štiristo leti z mečem in pušiko v roki zaplenil to zemljo rdečemu plemenu T Kdlr> je" bH Kolumb, odk-ritelj Amerike T Ali ni bil on tujec, Italijan t Tujci so bili, ki so ustanovili to republiko, m to v času ko ostali svet še ni vedel, kaj je ftpribUka. Tujci so Mli, ki so se 'borili za njen obstoj; in tujci m> bili, ki so spravili na dan ameriška zaklade tor ustvarili Toliko bogastvo ta dežele. Kaj bi pač rekli pradadje iz WsahingtouovJh čaaov, ki ao se tako navdušeno borili'k& neodvisnost in svobodo te zainlje, ko bi vusleii, da njih pravnukom sluti ta svoboda za gorostasno izkoriščanje m teptanje onih belih bratov, ku^re je semkaj pognala tiranska Kvropa, kakor je tudi nje. Ali ne bi pljunili »a svoje ničvredne potomce! Tujci so krivil Tujci so krivi, da — ks|)italij«ti z nefeiveuim pre šaujom mozga in krvi iz delavcev provocirajo štrajke, odpore ui bitke mod de'lom iu kapitalom! IHijci m krivi, dla —- nika še trditev, da bodejo tujci prinesli anarhijo v deželo. Večje anarhij«', kakoršua vlada sedaj pod kapitalizmom, ue more doprinesti uibče. Kapitalisti dajejo zakone Mimo za pro-letaraka ljudstva; sami pa ne priznavajo noben s ga zakerna. Prosim vas, ali ni protipostavno ubi ti človeka? Naši jiremogarski rn železniški kralji pa ubijejo vsa ko leto na tisoče in tisoče ljudi, brez da (bi jih kdo tiral pred so di&e. fcleiiriti in goljufati je tudi * i*rotjp*>^tavno. ' Ameriški bankirji in veliki borzni špeku-lantje pa goljufajo in sleparijo ubogo delavsko l.nidstvo tako, tla mu nazadnje nakopljejo še krizo na g!avo„a l>o postavi jib nidw* ne kaznuje. Na tisoče, stotiaoče ljudi se osk^parL, goljufa in pre ganja od me*ta. na tisoče ljudi umira gladu in mraza; na ti soČe ljudi je umorjenih — — a zločinci so vedno svobodni in sleparijo, goljufajo ter morijo naprej. Zakaj? Zato ker zločinci kapitalisti in za kapitalist* ni postav. Ali ni to anarhija? Zdaj pa pravi nekdo: inoaem ski delavci ne spoštujejo ameriških postav. Kakšnih postav? Kje pa ima Amerika postave, da bi ščitile delavca??f Ali se naj delavec in revni proletarec drži fpostav, ktere prezirajo in za meta vajo kapitalisti? Drugi zopet pravi, da postave, ki so ubijale avobodo ameriškega državljana, so padle že 1. 1776. Ali je res? Spomin na gromenje topov 1. 1861 nam lahko pove, da svobodi sovraižni zakoni niso povsem padli 1. 1776. In .000 v St. Loui-su in nad f*00.000 po raznih dni-grh mestih Airom Zedinjenih držav, tako dolgo širijo kapitalia-lični listi nsjgorostasnojio lai, ko pilo jo o 1 prosperity" in "rmit-ni boljih časov" 11 Poleg očitanj, da hočemo raz-i ušiti rodbino, pridejo ie, da smo z* skupnost ženš. Ta očitanja so prav tako krivična, kot ona 0 razrušitvi rodbiue. Mi trdimo, da bo ravno tisto, kar je nasproti vsaki skupnosti zenš vsakemu spolnemu prisiljenju in vsaki nečistosti, namreč i-dealna ljubuseu v socialistični občini povod vsem zakonskim zvezam, in da bo ljubezen šele tam jurišla do splošna veljave. Kaj 1 m vidimo danes r -Odporna trnoč žena, ki so bile doadaj le v got>-I»odiujstvu iu ki imajo zato o javnem življenju tur o organizaciji še pretesno pojme, je tako maj-iina, da si jim upa podjetnik trajno takšne mezde za njih delo plačevati, kakršne sploh za njih življenje ne zadaKajo, in so radi tega odkazane za dopolnitev potrebnih dohodkov na prostitucijo. Množenje industrialnega ženskega dela kaie povsod težnjo za pomnoženjem prostitucije. V državi božjega strahu in pobožnih navad-(v NemčijDJso prav cvetoče pa^HjUtt mdjuitrijt», ki jJaeu-jejo svoje delavke tako slabo, da bi morale od' lakote umreti, če bi ne živele od1 proatitueije. In ti podjetniki izjavljajo, da temelji konkurenčna zmožnost in "raz-cVitanje" njih in^kiatrije ravno v nizkih mezdah. Večje mezde pa bi jih ugonobile. .Prostitucija je prav toliko sta ra kot nasprotje med bogatimi in revnimi. Ali nekdaj so bile pro stitiitke v sredi med berači in sle j^arji, bile so v mskukjm, kaU«-o si je drnižlia mogla dovoljevati ali katerega izguba bi ne bila nevarna njenemu obatoju. Danes niso le članuce tzv. lum penprolelarijata, ampak tudi de lavne žene, ki so prisiljene svoje telo proti plačilu prodajati. To I*rodajanje teles ni več razkošje anvpak eden izmed tennil'jev raz voja industrije. V kapiulistič nem proizvajalnem načinu je po stala prostitucija po»di|>ora družbe Kar nam zagovorniki te družbe očitajo, to uganjajo sami: nam reš skupnost ženi. Seveda: skup-r.oat s proletarskhni ženami. Ta ko gluboku ac ufcoreuil ta način skupnosti Žena v današnji cirnižbi, da [»roglaAajo njeni zastopniki na sploh prostitucijo kot jiotrebo. Ne morejo si predsta^ viti, da bo z odpravo proletarija ta odpravljena tudi prostitucija ker si družbe brez skupnosti žena sploh predstavljsti ne morejo. Današnja skupnost žena je iz najdba vitjih družabnih slojev ne pa proletarijata.. Ta skupno st žena je eden izmed mnogih načinov izkoriščevanja proletari jata. Ta dkujpnost žena, ni soci-aliz4*m, ampak prav njegovo nas fi«rotje. Industrijalca rezervna armada Uvedba ženskega in otroškega oela v industrijo je, kakor smo videli, eno najmočnejših sredstev >a kapitaliste, da nižajo delavske m«-znle. Se m pa tja vplia prav tako neko dkugo sredstvo: uvažanje delavcev iz zaostalih pokrajin od on uod. kjer ima ljudstvo še majh ne potrebe, ali kateremu še to varniško delo ni — strlo delavske moči. Razvoj proizvajanja na veli ko, zlasti mašinstva, ne ustvarja le te možnosti, te 'neizurjene de lavce namesto iaurjenih uporabi jati, amjmk tudi možnost, da se jih hitro in po ceni dobi. Skupaj z razvojem proizvajanja gre tudi razvoj prometnih zvez; gromadni produkciji odgovarja tudi gro madtii transport, ne le blaga, temveč tudi oaefc. Ladje in železnice, ti slavljeni nosilci kultu re, ne privažajo le oroija, žganja in sifilis k barbarom, ti tudi pri važajo barbare k nam in ž njimi t nklfi Ivarbaratvo. Prihod kmetiš kih delavvev v mesto je vedno številnejši.' In vedno bolj odda leč prihajajo v mesta tmime lju di, ki imajo malo potrefo, veliko potrpežljivosti in malo odbojne moči. Slovani. $vedi in Italijani prihajajo v Nemčijo, pa nižajo mezdo; N«*mci, BelgijT'an i in Ita lijani v Francijo: Slovani, Nem ei, Italijani, Irci, Švedi v Anglijo in v Zdruiene države ameriške; Kitajci v Ameriko in Avstralijo in mogoče v nedaleki dobi v Evropo. Na nemških ladjah zavze majo že Kitajci in zamorci meg ta belih delavcev. • Ti tuji delavci so deloma razlaščeni mali kmetje, maloobrtniki ki jib je kapitalistični proizvajal ni način miniral, jih pognal raz domačijo in jim vzel z domovsn jem t»udi domovino. Poglejmo le te brezštevilne trume izseljene, v in vprašanjmo se, ali je socialna osmokracijs, ki jii je napravila za brezdomoviqee, ki redi brea-domovinatro? Vsled raalafititv« malih kmetov in maJih obrtnikov, vslod do v a žanja delavskih uuiožie iz dale-»ri-ueua doba. poareč* se kapitalističnemu proizvajalnemu naeinu, da je število delavnih' moči, ki uiu stoje na razpolago, ogromno I (».množil. Valed neprestanega napredovanja tehničnih poboljš-kov in iapo{>oliiitev pa gre roko „> roki z gorsnjhn, neprestano uaioženje |»roduktivitete človeškega dela. Kapital istično izkoriščanje |mi še ve«a rzrabljenjc delavne moči ]H>»ameznika do skrajnosti, deloma s tem, da *e |iodaljfruje dolavni leas, * deloma tudi zlasti tam, kjer to onemu-gočuj«*jo postave; delavske orga-iiiztiieije s tam, da delavce bolj pregajo, bolj pritiskajo. Obenem pa deluje stroj nato, tla napravi delavne moči odveč. Vsak stroj prihrani delavno moč ee bi tega ne storil, bi bil brez vrhe. V vsaki obrtni panogi je združen prehod od ročnega dela k strojnemu delu z največjimi bridkostmi za prizadete ročne de-avcc, ki so, naj bodo rokodelci ali manufakturni delavci, ko postanejo odveč, vrženi na cesto Učinek mašine je, ki ga delavci najpoprej občutijo. Mnogo šte vilni m|H»ri v prvih desetletjih de vetnajstega stoletja pričajo, koli ko i>ridkosti, koliko jmntarijc in koliko obupa je provzročil roe nim delavcem baš prehodi k stroj r.enui delu. Uvedba mašinstva kakor vsako zboljšanje istega, je za {Hinainezue delavske vrste ved no kvarno: sev^vla morejo □ □n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□'□□□HIP Q1QIQQ Q Fr. Sakser Co. za lažnih okoliščin druge delavske vrste — n. pr. oni, ki ao usluž-beni strojni fabrikaciji — prido biti. Ne verjamem jm, da li ta ;aveat stradujoče tolavila kaj prida. Nadaljevanje sledi. ZLOČIN V ABDERI. Napisal Jože Zavertnik. (Konec.) Abilerčani so hodili mirno mi mo njih; Stari veteranci so jih po s solzami v oč;»h pozdravljali po vojaško, spominjajoč se slav ni h dni na Ijaškera, ko jih oče maršal gnal v klavnico za slavo domovine. Tako bi, bilo morda vedno, da se nekega dne ni prigo-dil velik zločin, o katerem so poročali vsi meščanski abdorški dnevniki z ogorčenjem in ki V zahteval zadoščenja. B3a je hiula zima. da je škri palo poti nogami. Socialisti so priredii zabavo s plesom nasproti šetališča. kjer je stal^ bronast kip razoglavega oč^ta-maršala Zabavo je ponetilo tudi več voja kov, ki se niso zmenili za prepoved. da ne smejo obiskavat socialističnih veselic. Pozno v noč so se gostje vračali domov. Mec zadnjimi, ki sta zapustila dvora no, sta bila Grdinov Janac in pa Stefeev Miha. Pot jm je vodila sokzi šetališče mimo očeta-marša-la. "Ah. kako se mi smili oče-maršal." je spregovoril Janez, ko »ta priiSia do kipa. "Huda zima je. naši dot»ri patriotje, »o ro prepri^«. ako le na pravem pri»»t<»ru, predno »«• da i»n-t(ovorlti, d« komu vroč« tli-uar v nuu uju, e-maršal je dobil zadoščenje. Jant^sz in *Miha sta se pa smejala, ž njima pa vsi delavci. — Sedaj se pa že vse neha. Zlodej naj vzame vse I Zdaj še njega svetost papež in "sveti oč?M Pij X. ni varen svojega življenja. Človeka obletava zona. Če pomisli, da je današji svet tako popačen, da že hoče umoriti "vbozega jetnika" v Vatikanu. Odkar je "nesrečni" in debeli Carlos ponesrečil v Lisabonu, so podvojili vatikanske straže in talijanwka vlada je pa obstra/.ila 7. nioctiim vojaških kordonom Vatikan, da se napolbogu, svetniku že na tem svetu in jetniku na laseivih blazinah n? skrivi las na glavi. Pripoveduje se, da je "u-bogi" papež dobil več grozilnih li«tov, v katerib se mu preti z list vdo kralja Carl osa. Kdo st) t^ zločinci, ki nameravajo tako grozno hudodelstvo t Neumno vprašanje! Nibčj drugi kot od božje milosti zavrženi socialisti in anarhisti. Kapitalistični hlapci peresa v Ameriki so poslali to bedastočo v svet. Ti kuliji peresa morajo že vedeti, koliko je resnice na tem. saj jim vsak morilec razobloži svoj nsčrt. predne zvrši svo^e Črno delo. To pot so pa bodoči morilci pozabili povedati kapitalističnim pisačem. zakaj groze "s svetim oljem" namazani glavi njega svetosti. Ker so botlo^i morilci očeta vs^h očetov pozabili navesti vzroke za svoje grožnj?, zategadel pripovedujejo kapitalistični pisači vsem bedakom, ki verjamejo v ta časnikarski "ivindel", da bi bila njih Ia* tam verojetnejša, tole: Nj?ga svetoat, Pij X. se je vde-ležil aktivno politike v Italiji, ker je vsem katoliškim društvom v Italiji poslal ukaz, da se udeleže bodočih volitev, da pride temveč klerikalnih poslancev v državni zbor. Mi piislimo, da ta notica v kapitalističnih časnikih ne more imeti drugega namena, kot upli-vati na katolike, da bodo globoko posegli v svoje žepe, kedar s« bodo nabirali "mili darovi" za papeža, ki ni sedaj le jetnik, temveč tudi kandidat za nasilno smrt. Take pripovedke še vedno vlečejo pri ljudeh, ki so zreli za zavod na Studencu. GOSPODINJE POZOR Najboljše, najfinejše in okusnejŠe meso prodaja po najnižji ceni slovenski mesar MIHA LACKOViC 376 W. 18. Street Chicago Klobaae in Sunke poSiljam tudi izven Chicage proti C.O.D. podvzetju, akoae naroči 25 funtov. Pilite za *lov. Hoc. 2v., kfcTi Ai' niao imauanili Čhha ar atMfcot«, kedaj in kje imajo tvoje redu** ne je, no majurowMii, rij<» v najkrajšem »vimi. I^nain 1 timj to oaretbijciiiNU tajniku v (Chicago. John IVtrič, okt. tajnik. Klub Hov. 11. Zavedali aiuvenaki delavci v rlnm 1 t (Viup No. 2, Wyo., Ojtainovili ao nov «<«'wiliwtK-ni klieli MZmaga." Začasnim uradnikom i*> ia volj oni aledeči h< »drugi: Joe TYwkiu, pwdndnik, . Anton Haikiai'. podproda; Anton Jelov-Čan. tajnik; Jun- JakljeviČ, blagajnik ; Aodfoj Fortuma, mpiKiii-kar; Fnunk Medvejsck in Ignac Borov H-ar, organizatorja, Nad-torovaiui odibor: Bartol Eržen, Mike Potočnik, .hrtm Banoe. Kluib ima 17 članov. PribocLnja rinlna aeja 29. marca v hiši štev. 12(bank homae). - —V Klub je prwtofpil k Jugoslovan-»ki Socialistični Z v«* z i kot štev. 11. — Dobrodošli sod rug i! Gibanje v Milwankee, Wis. Sodr. Frank Baeun v Milwaukee, Wis., nami naznanja, da on-dutni sod mg i ustanavljajo nov iloven»ki «o*'ialiMtični klub, kteri se bode prktruižil Jugotalovan«iki SK*ialist ični Zveak Petindvajaetlenica Kari Markaove smrti in sedemintridesetletnica pariške Komune. Wov»wi*»!fi «•»»•, Wli*h it,; J f.ki klub 44 Probetarka" v CV.icagu pnredSta dkupni k one«'rt in zabav-i vW'W — kak«»r /a* poroea-li— v spomin petindvajsetiletuice Kari Marksove smut i v soboto din o 14. marva t. 1. Ker pa je ta mesec (21. marca) tudi obletnica liarittke Komune, sklenili ho so-drugi obenem obhajati tudi ta spominski dan 14. marca. Zabava ae vnši v mali dvoraini sodr. Frank Mladiča. Spored koncerta objav inn) v prihodnji številki "Proletarca."- PEIDOBIVAJMO IDEJI NEŽ NE DU&E. Edmondo da Amicis Albert, d«>aetM«ni deček, se je i^rai v očetovi s >bi Med pa ko jp ta pozorno 'iuil Gfurotalov „0 w>eesede ,,pet mesecev ječe", s«' je prential igrati, stopil v kot sobe in od tod gledal z "nemirnimi« očkama na duri. Pojem ječe mu ni šel v glavo, ne ogrešati vzgojujoč ljislstvo k izpolnjevanju svojih dolžnosti in k pozr nanju svojih pravic, prepričajoc ga, da je ediino sredstvo v dosego tega cilja, zaupati hranitev svojih interesov in vršit**v svoje volje le takim osebam, ki se sanima-jo za dosego un«>ga cilja ali pa takim owibam, ki so isto tako člani one velike rodfcine, katero tlači n vščina in kri vica - Ali sem se itzrazil jasnof Glej. ta goepod je soeialširt. Je delavec; prisiljen je delati, da more živeti- ali ves sfoj prot &as žrtva je ljudstvu, med katero hinli. n katerim govori in mu t > in oni razjawiuje. Tnali se, pridobiti ljudstvo svojim leatnim na. aram. ne da bi pxlnetvl za v is; proti nekomu in aLo kje vsp'au». :»ku-mi jo zatireti; preveč ognjene o-ponwn.ia k mirnosti, neizobražene k učenju, nesložne k slogi; vs<» i.božne in nezadovoljne pni v-s|>od-buja, naj urpajo v boljšo bodočnost, h kateri »e pridle po "poti »a-kona na eedti pravi«s« in resnice, ko bodo vsi ramico in pravico ne le razumeli, temveč jo tudi za-Ltevali. Dela in trudi se do u-trujenosti, le da bi vzniklo dobro, o >kateoštenjšib, najmanj sebičnih spoštovanja vreal3»ell, 111., pošilja naročnino in 10e Listu v 1**1-poro. ' Waukogan, 111., prirftjaj kleri-kakiua hrdmjava. s<* tuda že tr**e. Kojuk Jolui Gaaitar nam od tam piše: "Dragi rojaki! Tu vam pošiljam #1.50 za priljubljeni mi list "Pnoletairw." V WauJteganu u«k je v<-1iko 81ovenc*fcv, a vei-inoma še spimo. U[ftiim jsi, a sploh nič. Borna plačica, dva ali tri dolarji na dan, ™ kar komaj zadostuje >.a cigaro bogati'pa postopača — je povprečno le deseti dlel vrednosti delavčega proizvoda. Ke-daj se ibodete, tovariši moji, *l>a meto v al i, da bote to dodobra pogrnili in šli na delo za — svoj produkt. Delavci! V joseni lahko glasujeta za Koosevelta, Tafta. Bryana ali kteregasibodi kapitalista in čez par let Ixslete apet imeli 44 ve-ike počitnice". NAd NAJHUJŠI TIRAN Mi smo trdno opcu/.du kakšen t 'uram .je nw niagn«M'.j.' do hum-ih-hi obilo bnaine. Mnogi nas zagotavljajo, da so že slknšali ugnati to nagnenje, a ni šlo. Ako je to res. potem moramo dobiti nelcaj, s čim pojačamo prelmvljani ajw-nat. da La/je in brea nevarnosti izvrSn s\"oje. Tako sreltii~lli opaziti bode-t«. kialko je jaei vaš«' t<'k>. (*'e čutite po jedi kake aeprilike, kakor težave, tiščine in slalboati, ali če Nisledl slabega apet itn ne morete jesti, ali če slabo prebavljate. Tri-narjevo zdravilno grenko vino >ias fTzdrnn- i. V lekarnah. Jo*. Triner, 61.6, 622 So. Asih land Ave., Chicago, IH. — Dn^» 5. febr. je praznoval Artur pl. Goergev v ogrskem mestecu V Be grad svojo devetdesetletnico. Goergey je bil revolucionarni general leta 184S—49 na Ogrskem in je v juniju 1849 z 23,000 možmi vstaških čet in sto topovi kapituliral pri Vilagošu. Ta kapitulacija je bila poraz za vstajo na Ogrskem. Vsled tega so mu očitali, da js izdajalec svoje domovine. To naziranje je bilo spliošno. ker ga je podpiral Kossuth. M i nolo je skoro 40 let. da se je razpršil sum. da Goergey ni bil izdajalec. Se b leta 1885 se je javno priznalo na Ogrskem, da se dela Goergeyu, najzmož-nejšemu voditelju ogrske nstaje krivica. Goergey je vzlic temu ostal še nadalje v malem mestecu Više-gradu. Pač tragično, da so takega sposobnega moža \bili duševno s podlim sumničenjem in obrekovanjem za vedno. — Ne min? dan, da bi policaji ne naleteli na družino, ki umira gladu v fliicagu. Ali je potreben še boljši dokaz, da živimo V najhujši gospodarski krizi.,. Radovedni smo, če so Se danes nekateri občinski očatje v občinskem svetu tako predrzni, da si upajo očitno trditi, da v Cbicagu ni brezposelnih delavcev. Vpra* šajmo le male trgovce z jestvi-nami. gostilničarje in drug?, ker ti bodo lahko povedali, koliko škode jim je napravila brezposelnost. Ti vedo, da živimo v največji gospodarski krizi. Ako primerjamo nazadovanje v produkciji z nazadovanjem v minolem letu, tedaj zaključujemo. da je letos ogromno. Isto velja tudi za promet na železnicah. Ker vsaka stroka v gospodarstvu vpliva druga na drugo, lo- ZNANJE ANGLEŠČINE JE MOČ! Vsakdo, ki hoče žvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči, in to brez vsakih knjig in strojev, ampak po naki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi— naj se obrne na THE STEINER ACADEMY OF ENGLISH, Slov. Dept. P. 669 Loomis Str., Chicago, 111., in slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor, s katerim bo tako zadovoljen. da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. SLOVENCI POZOR! Pišite za cenik! Slovenska naselbina v Ripley in Butler Co., Missouri, se množi dnevno! Rojaki! Ali res. nočete sedaj kupiti zemljišč, ko se še najboljša zemljišča poleg železnic po 10—15 dolarjev aker na prodaj? Rojaki! Ali res nočete postati svobodni ameriški kmetje? Ali res radi poslušate žalostne glasove parnih piščalk v tvornicah »n rudokopih ? Mi upamo, da ne! Slovenci čitajte državna poročila Zdr. dr/., kaj je kmetijstvo v naši veliki republiki! Ali pozna, kdo kmeta v Zdr. drž., ki ima slabe čase? Oglejte zemljišča v južnem Misonri-ju. Nikjer lepšega sadja, trt, žita kot v južnem Missou-ri-ju. To je gola rennica. Ako ne verjamete, prepričajte se! Naznanjam tudi, da sem zastopnik za največjo drevesnico na svetu in največjo trtnico v Ameriki. Ako rabite semena za poljske in vrtne pridelke, obrnite se name. Blago najboljše vrste, cena najnižja. Pišite na naslov: FRANK GRAM, edini slov. *a stopnik za zemljiiča, temena, tad-no drevje, trte itd. itd., 576 W. 21at St., Chicago, 111. KAKO PRIDE VAB DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ? Če ga poftlete po Mohor Mladi ču, 617 So. Center a ve*, Ohioago, Illinois. Oni je v zvezi z g. SaJoser-jein v New Yorku in pošilja denar točno, varno in zanesljivo v stari kraj. Ako potujete v stari kraj a!i želite koga avojih sorodnikov ali {»rijateljev vzeti v Ameriko, potem istotalko kupite vozni listek pri Molhor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah, Mohor Mladič, 617 So. Center ave., Chicago, 111. DR. F. J. PATERA Ordlnuls: na sevsrozsh. voglu ASHLAND IN NIILWAUKCE AVI. «1 It. do JI ni* popol.: o«1 T rt«>S ni* v pnndHJklh, torklW Četrtkih In petkih. T*l*fon Canal ISO. _ Matija Erklavec edini slovenski krojač v Chkieo nasnanj* rojakom, da ima sedaj veliko talogo vaakovratnega blaga sa Izdelovanje moikih oblek. Jemlje v popravek in fistsnj« tudi »tare obleke. Cene so ttneris nitke. 624 So. Centra Ave., Chicago FINE SMODKE, vedno sveže pivo, izborno vino i o Tino žganje *se Jobi v GOSTILNI J. J. Vodak&Sons 683 Loomis St., CHICAGO, ILLINOIS TRI glavna in najboljša zdravila. ZBOLJŠANE, LAK8ATIVNE, K IN IN-K ROQLJICE. Ozdravijo prehlajcnje v glavi v 12 urah. Prvi dan jc treba pouŽiti vsako uro eno krogijico do desetih ur; potem pa trikrat na dan dva do tri dni. Za akutni glavobol je treba vzeti 4 krogljice, pomaga v eni uri. Cena 25c. HERMANEKOV BALZAM ZA KAŠELJ je najboljši pripomoček pro{i kašlju, gripi, sušici prehlajenju in bolnemu vratu. Cena 25 in 50c. HERMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE je najboljši pripomoček zoper bolečine v prsih in hrbtu, zo-bobolu, glavobolu, reamatizmu, uhobolu, spahnenju itd. Cena 25 in 50c. Izdeluje In prodaja J. C. HERMANEK, lekarnar, 585 Center ar Cor. I8th Street, Chicago, llllnoia. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1235-lst St., La Salle. 111. Toči vse, gostilni podrejene pijače in sa priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in solidna. Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam v poset mojega, dobro urejenega SALOONA kjer jim bo vedno postreženo z dobrimi pijačami, unijskimi smodkami itd. 1 mam tudi'pool' ali igralno mizo. FRANK HUDALE, 611 So. Center Ave., Chicago Slovenska gostilna pri Franc Čechu. Kojaki, kteri lele piti naturalno, doma itdelano vino, naj ae cglaaijo pri meni. tW Potujočim rojakom dam stanovanje in hrano po nitki ceai. Točim v»e PIJAČE, ki spadajo k gostilni. Priporočam se t obilen obisk. S poitovanjem FR. ČECH, ✓ 568 S. Centre Ave,. Chicago. 111. S80 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO Največja slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap, pre-koramnic, regalij in drugih stvari za druš-! tva. t£T Pišite v slovenskem jeziku po moj 80 strani velik cenik, kte-rega pošlem zastonj. Andro Simulič. PEKARNA. . Fino pecivo vedno v zalogi. II E. 22nd St., Chicago. Podpisani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Cbicagi in okolici, da točim najboljša raznovrstna vina po primirni ceni. Pridite, pripeljite znance in prijatelje, da se prepričate Z vsem spo&tovanjem Slavoljub !*>tajdohar, 316 W. 18th St., Chicago PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna na voglu Center Ave. in 18 nlica. Prodaja konj i konjskih oprav. Telefos: Csssl 2248 stanovanje 594 Center Ava.. Chicago. 111. POZOR! SLOVENCI! POZORi SALOON z modernim kegljiščem Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske Rtnodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In I zborna. VseTi Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. zdravnik r» aotran)e boler.nl In ranocelnlk. IdtdravsKkft pr*t»k»r» hr*>xpla£nn—plftf«M J« I« Ktftvllft. 647 I« 649 Blur Ulasd Ave.. CHIc»fo • itn« uro: Od I X popnt. (M 7 do 9 iv»^*>r •Tvr»tn Chlese« llvrtl bolniki n») plMo tloreaa Mirko Vadjina SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC. 390 W. 18th St. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 iztisov. se zastou j razdeli med Slovence. 1"ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The" COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža In ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem Času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko Čitate v Časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. i Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatornj rojnki. ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: THE <3 COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK. N. Y. C Jože Sabath advokat In praval zanfopnlk v kazenskih In civilnih zadevah. Pišite slovenski! 1628 1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111 Kes. 5155 Prairie Ave. Phone Drexcl 7271. MUUUMUIUUUUUMI Košiček Bratje SALOON! Dobro pivo, wiskey, likere, vino izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite »e na Centri) ***a****#aa*aa»*a*a< SLOVENCI POZOR! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik in Draznik, tedai se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. 581 S. Center Av. blizo 18. ul., Chicago Juraj Mamck C. J. WARING ODVETNIK V CIVILNIH IN KAZENSKIH PRAVDAH IN ZASTOPNIK ZA PRODAJANJE ZEMLJIŠČ. 119 La Salle St., room 51 REZIDENCA! 2802 So. 42 Con rt Telefon Main 4SJ9. Chicago. Leopold Saltiel ODVETNIK v kazenskih in civilnih zadevafe* Auto Phone 6065 Office Phone Main .1065 Residence Phone Irwinjr 4176 Urad: 27 Matropolltap Block Severorap ogel Randolph it I-a Salle ulica Stanovanje: 12(7 Sheridan RcrS. NIHILIST, j Povest Iz ruako revolucij*. •»lasi V. T. J. ZsverM Ftodorov, (Nadaljevanje i V njiju očeh ni bilo solz, ona sta bila ponosna, ker gresta skupaj v smrt za domovino, kakor da bi bila prepričana, da se porodi iz njiju krvi geuij, svoboda ruskega naroda. Hoteli so jima zavezati oči, a strgala sta robec raz oči in dvignila glave, da vidita cevi, ki jim poSljejo smrtonosno trnje. TVideset kazakov nameri pueke Na prostrani ravnini, kjer je lila dbrana velikanski množica ljudi, vladala je taka tišina, da se je moglo čuti utripanje src radi bolesti in žalosti. A nad vsem je plaval triumfalni Bobri-kov pogled. Stari Grušev vsklikne: "Merite v prsi!" Nato objame svojega sina, ki dvigue roko in zakliče Bobriko-VU: ' "Iz najine krvi rodil se bo o-svetnik, ki bo razdrl verige tvojega tiranstva!" Krepko in navdušeno je zakli-eal te besede mladenič, tako krepko, da so se dvignile upognjene glave, in da je nebroj oči pogledalo v mučenika, prepričani, da jim donese njiju smrt — svobodo. Trobenta zadoni .... Trideset pušk poči — a dvoje plemenitih src preneha biti . . . . A v tistem trenotku se je zdelo Bobrikovu, da čuje tajen glas: "Tiran! Tvoja hči je pretrpela za tvoje pregrehe kazen . . . . umrla je v trenutku, ko si ti dal znamenje, da puške končajo tvo- krvavo delo!" :-- • • • To je pripovedoval Goldberg svoji deci in dostavil: "Sedaj veš, zakaj sem postal nihilist!" Sin je molčal, a čutil je, da je kriv, ker ni razumel greha današnje mladine, ki gleda skozi rožno steklo to, kar prinaša zlo in nezadovoljstvo.. Oče se je poslovil od sina, a oba sta v duši mislila isto; "Iz tvoje krvi, nedolžni trpin, rodil se bo genij — svoboda Ru skega naroda!" v- ' Ko se preko bul vara zavije i ulico sv. GotharcEa, vidi se visoka palača genevske vlade; mimo nje drži pot skozi vrt na obrežje. Po ti poti je šel Goldberg in sedel v mal čolnič; mornar pa je od veslal proti otoku sv. Jakoba. Davno je že zašlo solace, ko je barke mirno plavala po jezeru; čnlo se je samo udarjanje včsel. Uro se je že vozil, ko obstoji člon v malem pristanišču; Goldberg izstopi in gre mimo cerkve skozi drevored v malo hišo. Tu je bilo shajališče nihil is takega odbora; sredi sobe je bri em oder a na njtm dve sliki pokriti z gostim, črnim pejčolanom. Samo ena luč je razsvetljevala sobo, ki je brla vsa črno prevlečena, a na zidu so bili znaki smrti. Ura je bila polnoči. Visok Človek, ogrnjen v črn plašč m s črno krinko na licu, vstane, udari z malim kladivom po mizi — znak, da se ptsvrovamje prične. On začne govoriti; MKo smo se zakleli, da pokličemo na pomoč smrt v >» ilo£-;lni!i trenotkih svojega de'a, vedeli smo, da je ona nas uajWj*. prijatelj! Grobarji naš«1 domovino poživljejo nas zc^iet v boj; Jaz jim kličem: smrt!" To rekši potegne raz sliki paj-čolan. Bila sta sliki Pleveja in Bobri kova. Tedaj vstane drugi in reče: „Grobarja, pozdravljam vaju kakor sina smrti I" , Tedaj nadaljuje prvi:' ' „Bobrikov in Pleve sta obsojena smrt zato, ker sta tirala druge v smrt. Obsodili so ju sinovi osvete. Prijatelji, povejte, kako naj padeta!" Dvigne se mel človek in reče: „Guverner Finske je nezavarovan in on umre lahko na kalkr-šenkoli način; a minister policije je vedno zastražen, zato moramo uporabiti skrajna vredstva, da dosežemo svoj namen! Jaz mis-lim. da naj bomba reši vprašanje o Plevejevi smrti." Vsi so odobravali govornika in priznavali da navadno orožje ne more doseči uspeha, zato so obsodili Pleveja na smrt z bombo. Sedaj se je pričela volitev, kdo isvede atentat na Pleveja a kdo na Bobri kova. Za sodnike nad IMevejevirm tivljenjemi Jusberč: Anujevs, Goldbergs, latinskega, Razuaova in VMhoferja. a nad BobriVoviro očeta in sina dušna-nova Riband Šuman je bil profesor v HeUingforsu na vseučilišču, ki je bilo radi nemirov zaprto; ko so pa preganjali dijake, zavzel se je zanje profesor Šuman. Minister šolstva, ki je cenil njegove sposobnosti, mu je svetoval, naj ne nasprotuje vladi. A Šu-man ni prenehal. Njegov sin Fe-odor ga je pregovoril, da je stopil v občenje z revolucijonarci in tuapdsil je v parišktun časopisu »Figaro " Članek: „Reforme ruskega drudtva." V članku j« povzdigoval reformacijo rusike vlade na svobodni osnovi. Današnja vlada je zastarela. Svet gre naprej v lutfi kulture in zahteva večjih pravic. Vladati ne sgne saniovlasttio guverner, atupaik narodni svet; tak>rat bo mogel vsakdo reči: „BoAe cara hranit" Bobrikov je vedel, dto, je ta članek naperjen ravno jxroti njemu' in začel .je preganjati Šuuiana. Najprej m) mu pneislkali hišo, češ da ima skrite uporniške proglase, ničesar niso našli: Human se je isnejal. Ali Bobrikov ga javi sodišču čel, da je hujskal ljudi. Ko so prišli, da ga zaprč — ga niso našli, Šuman je zvedel, za kaj se gre, aato je pobegnil prtfko kmejc. Bobrikov tajnik je našel na profesorjevi mizi pismo naslovljeno na guvernerja Šumeu je v pismu priznaval, da je pisal c'otični Članek in da je nihilist. Bobrtkov je to naglo javil v Petrograd . . . In s<>daj sta dobila oče in sin nalog, da izvršita obsodbo. Pred sliko guverneja sta prisegla, da izvršita svojo nalogo. Takoj drugega dne sta odpotovala na Finsko. Javno nitfta smela .potovati, ker bi ju lafako ujeli, dolgo sta potovala, prodno Se jima je posrečilo prekoračiti mejo; v Hcl-singforsu pa sta bila skrita v hiši nekega nrhilista. Bobrikov je sedel za mizo in pil Čaj, ko vstopi sluga in mu da vizitko; vesel jo pogleda in vida, da hoče govoriti z njim Šumanov; ali i* previdnosti ukaiže, da naj ga počalka ob enajstih n« koridoru gubernijske palače, -kjer navadno govori s Finci. Mladi Sumanov je pisal guvernerju: Vem, da bi radi mnogo vedeli 0 človeku, ki je moj oče; jaz Vam povem, kje je skrit. Ako mi ne verujete, pomislite, da sem Rus, da ljubim imperatorja [" Bobrikov nafti vumnjal ni, da mu ne pove sin Sumanov resnice, veselil se je, da dobi v roke tega nihilista, ki javno sam priznaje; že ob pol enajstih stopi iz svojega stanovanja v voz, ki ga hitro obda četa čutil Bobrikov varnim. Toda ko je danes stopil na vos* pretrese ga naenikrat mraz in nehote se je zgrabil tza srce. V daljini megli je videl morišče, vidlel je pivo glavo Gfcluševa in blesteče oči njegovega sina . . . Začul je trobento ... In videl je prec sabo oder in na njem njo vse svoje na tem svetu, kako je ležala bleda na odru, a na ustnih ji je plaval nasmeih, kakor da bi hotela reči: „Ne toži, oče, skoro pridles za mano." Dolgo je pla-kal one dni nad odrom, poljubo-val svojo mrtvo hčerko. In odnesli so jo. Šel je gologlav in sklonjene glave za krsto, v tem trenotku ni mislil na sebe, njegove misli so mu bile pri hčerki. — Takrat je šel finski guverner prvikrat po Helsingforskib ulicah. Še sedaj mu je zvenela v ušesih pogrebna pesem in čutil je, kako sam je os 1 al na svetu. Tri dni ni šel iz hiše, nikogar ni sprejemal in shi-ga je prepovedal, kako je vedtao jokal in stokal. Človek, ki je ho tel umoriti nfecnkrat osemdeset ljudi, plakal je, ko mu je umrla hči, ker je čutil, kako hiudo se je ločiti od človeka, ki ga ljubi. Ko pa je stopil v gubernijsko palačo, hotel je pokazati^ da občuti vsa finska njegova bolest. In začel je preganjati svoje podložnike. Zastokal je ubogi narod, a kruti tiran se je smejal ljudski boli in. tako tešil svojo! Ko je danes stopil Bobri k or na koridor, bil je Šmranov Ae tam. Ni »e mu zdel ni najmanj e sumljiv, na njegov »nak ga pus-te v dvorano. Ponižno se je držial mladi nihilist, dia ne obudi surm-nje mnogih stražnikov. j W SOCIALIZEM IN Ž£NA,^| suSLSua s.e s,,^ ■ « ■ ■ .^.■»..i - - „ ttiaaaaa« a SOCIJALIZEM IN ZAKON. Kapitalistična družba živi v monogamiji (enoženstvu) z dvojno moralo. Od žene se zahteva popolno zakonsko zvestobo in celo spolno nedotaknjenost pred možitvijo — možu pa se priznava pravica iu izvanzakonsko občevanje ne lep red žeuitvijo, ampak celo po ženitvi. Kar je za ženo: zločin, to ja za moža: pravica, da, še več: slavno dejanje, o katerem ae na dolgo in široko pripoveduje in katero se na sploh odobruje. Moževa nezvestoba v zakonu sa obsoja \se mirnejše in hladnejše nego ženina. Kapitalistična družba ne sodi tako zakon morda slučajno, marveč je morala priti k temu nazoru, katerega se tudi rešila ne bo. Ako se ženi porodi otrok, pride v rodbino bitje, ki se mora hraniti, vzgojevati, Živiti, oble-kati, ki skratka manjša privatno moževo lastništvo. Zakonskega otroka n ora rediti mož. nezakonskega pa ne. Knoženstvo (mono-gamije) in zasebno lastništvo sta torej ozko združena, enoženstvo ima naravnost za nalogo vzgajati (»t roke nespornega zakonskega vira z določenim očetom. Le zakonski otroci prevzamejo očetovo premoženje kot dediči, nezakonski j m so izključeni. Zasebno lastništvo in enoženstvo sta torej temeljna kamna kapitalistične družbe, provzročata pa dvojno moral ko, pri kateri je žena potla čevana. In žena ja bila potlače-vana vsa stoletja, odkar je vladalo zasebno lastništvo in skrb za isto. V historiških dobah se je sicer večkrat izpremenila obli k a družbe, nikoli pa ne njeni temelj. žena je bila prvi historiški po-tlačenec. Potlačenje v rodbini je najstarejši način razrednega potlačevanja. Vest človekova je večkrat revoltirala proti pokorit vi žene, ali našli so se vedno razlagalci, ki so zatrli to vest. Molitve Judov so razglaševsle: "Hvaležen sem ti, o bog. da nisem ženska :v Grška filoiofija je dospela k is trm zaključkom. Aristotele« je dokazoval "manjvrednost ženske", in cilj sveta mu je bil mož. Krščanstvo pa je v tendenci po zasužnjenju žene policistov. Tu se je «lo najdalje. "Žena naj molči v cerkvi" — ta izrek je svetovno znan. Apoetel Pavel je govoril: "Žene. bodite pokorne možem." Katoliška oerkev ja ženo najbolj degradirala. "Žena je greh!" Ta lapidarni stavek je postal njena temeljna dogma Krščanstvo je našlo v askezi najtrdnejši svoj koren. V katoliški cerkvi je oe-la biblioteka, v kateri se s tisoč dokazi dokazuje, da ni žena le manjvredna nego mož, ampak da celo žena ni človek. Klasiški dokument tega nauka je knjiga do-mi nik an ca Antona Florenskega '4 Summa Teologica" iz leta 1477. Cela knjiga ni nič druzega nego srairootenje žene. Anton Floren-ski našteva v abecednem redu vse nečednosti, vse ogavnosti ter zločinske lastnosti žen! Začenja "avidum animal", '"bestrale baratrcrm" in ne izpusti niti ene črke. katere ne bi s podobnimi zmerjanji komentiral. Na tisoče /ena je bilo na podlagi takih naukov" v 16. in 17. stoletju zdrobljenih, strtih, z ognjenimi klffečami ščipanih, zadavljenih ali sežganih. In četudi so bile takšne bestialnosti *z razvojem dobe premagane, vendar se^je obdržal nazor o manjvrednosti žene in o opravičenosti zakonskega suženjstva žene. Demosthenes je pravil: "Mi redimo ženske, da imam« zakonske otroke, dekle za Konec prih. Mr. Taft je nedavno predaval kadetom militaristične šole v W«fit Pointu in jim med drugim rekel; "Pred vsem se morate pokoriti poveljem in držati jezik za zobmi!" — Dobra šola! Ravno to hočejo imeti sužnjedrici; ravno to hoče vsak krailj in vssik tiran. Svobodni Američani, držite jezik za zobmi! Molčite in pokorite se, kakor da nimate svojih možganov iu kakor da ste kriminalci v celicah! Sinovi svobod* nih Američanov, za klanje Ste dobri in tiidb klati se vas sme —— samo držite jeaik za «obmi! Ali more biti kaj bolj absurdnega in to v deželi, kjer se govori ljudem, da Iso svobodni? O kako lep pik. nik imajo naši ameriški kralji! postrežbo in hetere za uživauje ljubezni." Vladajoča morala je bila s tem izrekom jasno osvetljena. Kar so v are in njeni razlagalci razglasili za božji red in za voljo Previdnosti, to je posvetno zakonodajstvo uzakonilo v veljavno pravo. Podrejenost žene je v zakonih paragrafirana. Ni niti ene dežela in niti enega zakonodajstva, ki bi z ženo ne ravnalo tako kot z nedoletnimi otroci in ki bi ji ne dajalo moža za skrbnika. Žefia je povsod polit išk o in gospod ara ko brez prav-na. S svojim imetkom ne more tako svobodno razpolagati kot mol; v trenotku, ko se ornoži, je mož njeni zastopnik pred sod-nij(h in vse javne v in politične pravice, ki so združene z njenim premoženjem, prehajajo nanj. V rodbini je mož glava rodbine, on odloča, in ja tudi zopet zato, kar žena naredi (n. pr. če se zadolži), popolno odgovoren. To pa je najmarkantnejši izraz ženine podrejenosti. Potom zakonodajstva mnogih dežel je*celo dana možu pravica ž?no telesno kaznovati. To je bilo eelo v pruski deželi veljavno do 1. 1900! Žena ne sme govoriti v politiki; nima osebnega glasovalnega prava v občinske odbore, nima volilne pravice v d eželne zbore, v državni zbor. Izvoljena tudi ne more biti v nobeno zakonodajno korporarijo. Današnje pravo ima svoj temelj v rimskem pravu. V starem Rimu so se razvili najdoločenejši na»>ri o zasebnem lastništvu. Nek rimski pravnik je dejal: "Ako dobiš soprogo pri zakonski nezvestobi nnoreš jo na mestu ubiti. Ako pa dobi soproga tebe. da si ji nezvest, ne sme na te seči niti s prstom. Taka bodi pravica!" To pravo sicer ni danes več v veljavi, ali pasori. na kojih je to "pravo" temeljilo, ho še danes veljavni in iz njih prihaja dvojna današnja morala. Če pa prizna žena sama opravičenost tega položaja. če priposna ta red za večno veljaven, potem ima mož najboljšo garancijo, da osrane zasebno lastništvo, zajamčeno z enoženstvom. nedotaknjeno. Najtrdnejša stavba je obstoječa morala. Morala šele pripozna za popolnoma pravilno ter varno u-tmdi vse ono, kar bi drugače že razpadlo. To šdeologiško zakritje je dolgo mešalo glave, in jih tu-di še danes meša. Ideologiški naaor na svet razume razvoj in nravnost sploh narobe. Kar je v današnji družbi dobro ali zlo, to se proglašuje. da je bilo vedno dobro ali zlo. Moderno preiska-vanje v zgodovini pa je pokazalo. da je tak nazor nevzdržljiv. Historiški materializem je dokazal, da niso naše predstave o dobrem in zlem, o čednosti in zločinu kaj takega, kar bi od pradobe dremalo v ljudskih srcih, ampak da »e izpremene v vsaki družbi in v vsaki fazi ljudskega razvoja. Meščanska družba »matra n. pr. kradež za nekaj zelo hudega; socialisti pa so mnenjaC. da je nekaj čisto naravnega, če ukrade fant žemljo, kadar je lačen in ko nikjer na noben drug način na more nasititi praznega želodca smatrajo pa za nepravilno in neprirodno. da kapitalist okrade delavca za popolni zaslužek njegovega dela. Predstave o dobrem in zlem, o nravnosti in nenrav-nosti so israz vladajoče družbe o matčrielnih njenih prospehih ali škodah. Z ozirom na moralne zakone sledi iz tega: Kar interesom in tendencam določene dražbe koristi, je čednost in se povišuje za moralni zakon; kar pa interesom in njenim tendencam »koduje, je nemoralno in zločin- sko. Ta immanentni zakon je ttfcti povišal nedotaknjenost dekleta in zakonsko zvestobo za najvišjo čednost, da celo*/a basis zakona, temelječega na zasebnem lastništvu. Odtod tudi cerkvene in posvetne kazni za nezvestobo žensk. Dekle, kateri je bilo dokazano, da j a pred omožitvijo spolno občevala, smatrala se je za "manjverdno" kot so druge. Na mesto mirtovega venca so ji na glavo položili slamnati, in mor raju. je stati na p ranger ju \ splošen posmeh. Pri možu se je nasprotno smatralo za slavo in nekaj posebnega, če je drugo ženo zapeljal. Zakaj! Zato, ker je v slučaju, če je neomožena žena (izven zakona) spolno občevala, prišlo na svet 'dete, ki ni i malo naroka na kako premoženja — če pa je neoženjeni mož spolno občeval z neomoženo žensko, ni mu bilo treba skrbeti za eventuelna I>osledice — v rodbino moževo ni mogel priti potomec, ki bi imčl narok na zasebno last očetovo. Zgoraj načrtano jasno kaže, da je bilo žensko vprašanje enako kočljivo že tako ^lolgo vrsto let. o»l kar je privatno lastništvo v vi-ljavi, in da je možnost njegove razrešitve bila potisnjena do tega easa. ko je privatno lastništvo prenehalo biti družabna potreba. Prepuščeno je bilo 19. stoletju, da je pregWalo tajnosti razvoja rodbine. V tem sto-letjju je bilo tudi izvedeno od« kritje temelja zakonskega in s tem je bilo eno izmed predidočih vprašanj razrešeno. Med pametnimi ljudmi je že davno jasno, da je današnja oblika zakona utvori. Zato je mogel Morgan na vprašanje: aH je današnja forma zakona edino mogoča in ali Iwxle neizpremenj.me mogla trajati tudi v bodočnosti, s popolnim pravom odgovoriti: "Edino mogoč odgovor je ta le: zakon bo napredoval, kakor bode napredovala družba, izpreminjaJ se bo istotako. kakor se bo izpremi-njala družba, kar je bilo tudi doslej." Ako izgine vzrok potla-čevanja žene, ki ima gospodarski koren, potem pride dan razrešitve ženskega vprašanja. V ti dobi pe se žensko vprašanje zlije v ljudsko vprašanja. "Tatvina" — odvrne policaj. "Innaksul je štruco kruha vpričo veš oseb is voza na ulici. To-žet:cc je navaden potepuh." "Vase imet" "Tom Krus." "Starost!" "Štiriindvajset let." "Poklic!" * "Strojni pomočnik.' "Oženjen ali samec! "Samec." "Kje stanujete!" "Nikjer —". "Kako to: nikjer!" "Jaz nimam svojega doma, gospod sodnik, zato ne stanujem nikjer. *'P>l«pMb, kajne; ali ste bili že kdaj aretirani?" "Nikdar poprej, gospod sodnik." "Ali priznate svojo krivdo! "Priznam." — "Ali imate kaj navesti v svoj zagovor!" "Gospod soduifk, jaz sem bil lačen", prične mladenič, kolikor mu je dopuščal otrpnjen jezik. Že dva dkii nisem imel nič v ustih. Štiri mesece sem že brez dela. Zaslužek mi je ves pošel. Dela ne moneim dobiti, dasi ga iščem vsak dan. Doma nimam niti nikogar svojih. Moj hišni gospo-uar mi je dejal pred osmimi dnevi: "Jaz sem sam brez posla in reven, zato te ne morem več imeti pri sebi. Pojdi ki se vrni, ko boš imel dek>." — Tlako sem bil na cesti brez vsega. Kjer sem potrkal, tam so me spodili. Zeblo me je in lačen sem bil. Semter-tje sem izprosil kak odpadek jedil in usmiljeni gostilničar mi je dlovolil spati na golem podu. Ampak tudi ta se me je nasitil. Zadnja dva dneva nisem dobil niti grfcljejia (v (usta in predzadnjo noč sera se vtihotapil na notranje stopnice ene hiše, kjer sem prespal. Včeraj se pa nisem mo KAKO SE RODIJO SOCIALISTI Slika is sedanjosti. Molek. Spisal Ivan Po ledenem tlaku dolge in tern-re ulice, ob kterej so se na obeh straroeh vrati la nebo«ežna posk>p-ja velikega ameriškega mesta, je naglo drdral policijski voz. Poleg debelega policaja v vozu je sedel mladenič, ktoremn je bilo jedva kakflh štiriindvajset let. Lahka in obnošena obleka na nje-fcovem šibkem životu, zmečkan klobuk in* strgani čevlji, vse to je pričalo, da le reveži se tako nosijo v 'hudem zimskem čaau. Njegovo bledo in upadlo lice, zasin-jele ustnice in globokovtrclrte oste-Idenele oči so pa govorile o človeku, ki strada. Nemo, skoro na pol mrtvo je slonel mladenič v vozu, še zavedal se ni, da sedi poleg njega debeli policaj. Njegovo srce je bilo mirno. Kaj je pa zakrivil! .... Tako naglo se je zgodilo nekaj, da se le ne spominja rmga. Zdi sa mu da so bile sanje . . . Tedaj ga t*kaj zaskeli v goltancu; silno praznoto zafluti po vsem telesu. — Oh, res je, res! Kako silno to boli če je človek lačen ... In kako lepo je dišal tisti — k rub.... svež je bil in še go rak! Samo eno Struoo je — stisnil . . . Zakaj je ne bi saj jo bij pekaroki voz oiprt m on je tako lačen . . . lačen ... In potem! Ali ni ne-kdo skočil k njemu in ga udaril ]K> obrazu! — Oh, to lice, kako ga skeli! — In tisto vpitje, pso-'/anje in kletve! Ali niso kričali: Ti prokleti tat! — prokleti tat! . . . Ljudje so leteli vkup, Kakor dla gori . . . Nekdo je žvižgal na prste . . . Kmalo je bila velika množica okrog njega. Vse je zijalo vanj; ki samo zato ker je bil — lačen ... Ti neumni — siti ljudje! Tedaj ga prime trda roka . . . plava suknja, svitli girm/br, srebrna zvezda na prsih! Da. to je bil policaj. Vrgli so ga na voz m pognali .'. . Štruco so mu pa le vzeli. Ob, ta glad, glad! Ko bi le bilo že konec te vožnje; naj ga peljejo kamor hočejo — samo jesti naj dajo . . . Kako lepe so te htfe! In koliko okais- prav tako zgodovinski utvor kot VKi drugi^ organišiki in sik*ialni v*c vzdržati, dva" dueva sem ob silnem gladu rešpektiral tujo lastnino — to^a slednjič sem o-ma«$tl. Jaz nisem tat, gospod sodnik! Nikoli š<» nisem premaknil tujega blaga, a moral sem vaeti k rub ee nočem umreti Lakote! Kako naj — prosim Va«! .— umira človek prostovoljno na cesti vsledi gladu, ko so pa peka-rije polne kruha. Taka smrt bi bila največji samoumor! Vsako živo bitje se že po naravnem zakonu bori za živež pre til > pog -ne; in zakaj se ne bi čio/o..! T « je moja ideja in zato ->eia v/e' kmuh V sodni dvorani je vladala grobna tišina. Navzoči poslušalci. kterih je bilo precej, so z odprtimi ustni i požirali besedo za besedo, ktere je pogumno govoril sod. biku/ mladi proletamc. Še celo policaji so p< betMi oči. "Vaiša ideja je anarhistična ideja", rekel je sodkiik po nekaj trenotkih. "Anerh&stična! Ne vem. kaj je anarhistično. Slišal sem že da c.nailhisti mečejo bombe in ubi jajo vladarje, ampafk če je to a marhizem kar sem jaz dloživel, potem naj bom anarhist. In nisem sam! na milijone in milijone a narhistm- je potemtakem na sve tu . . . Storite z mano kar hočete; zaprite roe v ječo. Jaz nočem nič druzega kakor: dajte mi jesti!" "Pet dolarjev kazmi in porav-t-ava sodnijakih stroškov!" glasila se je obsodba. Policaji stopijo h Krusu, da ga od peljejo v celico in od tam i prisilno delavnico, kjer ima od služiti kazen. Kar se vzdigne med posliiHHlci mož srednje rasti, prijaznega lica in čedno oblečen ter stopi k sodnijskem tajniku. "Koliko je plačati za tega obsojenca?" "Sedem dolarjev in pol," se glasi odgovor. "Tukaj so." In mož vzame iz žepa listnico ter odšteje denar. Tajnik tmkoj naznani sodniku, da je kazen poravnana in policaji namafo izpuste svojo žrtev. "Krus. prosti se", pnavi rešitelj mladeniču in mu migne, da naj gre z njim. Hvala, dragi dobrotnik!" de Kri* — "toda, oh, kaj mi poma ga taka prostost. Zunanji svet je zame hujša ječa. kakor pa celica. ktore ste me rešili." Ne bojte se, prijatelj", od*vr ne oni," upam, da vam bo odslej dobro." Nauprvo je peljal Krosa v restavracijo. ^(NaroČil je izvrstno kosilo za oba in solze so mu poro-šile oči veselja, ko je videl, s kakšno slastjo in hitrico požira ubogi mladi breziposlec. Ko se je Kr\w dodobra okrepčal, naročil je njegov neznani rešitelj dobre pijače m začel pogovor. "Slišal sem saš zagovor pred sodnikom", pričel je ta, " in ganil me je v srce Ganil me je tolikanj bolj, ker vem, da ste vi en« iz med t isočerih irtev te vrste. Vi nirt* krivi svoje bede. kaikor niso krivi ostali tisočeri siromaki; kri Je tega sedanji krivični sistem, ka viovoli na eni strani Sodruginje na delo! La Salle, IU., 28. «eb. — Cenjeni mi list "Proletare«?"! Dolgo, (HoA^o tudi ja*£ čitam tebe in opn »ujem tvoje lo! Priaflcoeimo i mu pomoč našim ^xdniginjani v (Miieagu! Na pomoč! Ven, na polje svobode! Organ rziirajmo se! IVtatiovimo svoj klub tudi ose zavedne lasallčanke in ponosno stopimo r vrste niaših bojevnikov, ki se borijo svobodo in prenovitev današnje krivične družbe v socialist ično. Želim tudi, da bi se kmalo spol-nala želja sodruginje Anice Mladič, da bi namreč zavedne Slovenke v Amerfki lrmalo imele svojo svobodomiselno podiporno organizacijo. — S socialističnim pozdra vorn Mary Potisek. liihi jedil in toplih oblek je tam Voz se ustavi. Policaj odpre vrata in mladenič mora z njim. Kimalo izgineta oba v visokem poslopju, kterega pritličje je imelo z Žele^jeni omrežen«, okna. "Prosim, dajte mi malo kruha." dejal je s slabim glasom rrladi jetnik, ko ga je jetničar potisnil v celico. jetničar se je »drznil. Smilil se mu je mladi človek, kteri je komaj stal na nogah, in prinesel mm je odtrezek kruh« ter posodico toplega čaja. • • • "Na vrsti je Tom Krus," klical je sodnijski tajnik, ko je sodnik pravkar poslal Ae treljega zločinca v prisilno delavnico, zlo-voljen, da se zločinci množe od dne do dlne. Tom Krus je vstal iz sedeia in šel k sodnikovi mizi. Spremljal ga je policaj. Na njem ni bilo videti niti naj manj ega strahu. Odkritosrčno, dasi bolestno, je ari sodniku v "Kaj je obtoflba!" vpraša sodnik. armaido brezposelnih in lačnih, % na drugi strani peščico milijonarjev z vsemi udobnostmi ra^oan*. ga (Življenja. Ali ste že slišali o socializmu in socialistih!" Krus ga radovedno pogleda. "Som. Naš I m«* na« je enkrat pri dedu svaril pred socialisti, da so hunvbugarji in da hočejo zvabiti delavca v nds-ečo." Oni se nesmeje. "Tako v»dao tulijo nafti nasprotniki, ker se mas boje. Jaz sum socialist. Pr«. priean sem, da v par tednih Ixxit te drugače sodili o nas,' sociali*. tih. Proti sodniku ste rekli, da človek ima pravico posluiiti ae tudi tuje lastnine če ima umreti latkote. Mi smo m to. Razloček je samo ta, da mi socialisti ni* mo za to, da bi poedino jeov^j svoje, ikakor ste na primer vi vzeli štruco kituba. Mi hočomo, da vstane vsa proletarska masa in mirnim potem razlasti kapitaliste in milijonarje njih krivično pri-de bij« me ga imetja in ga vzame v svojo posest. Ali se vi ne Mtria. jate s to idejo! "Popolnoma!" vsklikne vesele Krus, "saj je to že velikanski krivica, da more za enega milij tiarja stradlati tisoč delavcev." "No vidite, vi ste že danes socialist. Pojdiva" Neznanec je peljal mladetaiča k enemu svojih prijateljev in na prvo besedo mu je ta olj ubil, da podeli Krasu hrano in stanovanje brezplačno dokler ne dobi dela "Tnukaj rte sedaj, kakor doma. Na razpolago imate naše časopisje in knjige. Vedrite se s čtivom in 'kaidar vam bodle dolg slovil mladenič od svojega dobrotnika. Ko se je pa čez teden dni vrnil Lfcdie od svojega opravila domov, našel je že tattn Krasa, ki ga je čakal. "Ilalo, sodrug LadisT' pozdravil ga je Krus z ljubeznjivim na* mehom in še predno rnu je t« odi-govoril, potešil je že mladenič i7 žepa drobno knjižico in kazal svojemu rešitelju, kterega je adaj bolj ljubiti in spoštoval, kakor kotnega očeta. Bila je članska knjižica lokalne socialistične organizacije. Krepko je objel Ladis svojega r.ovega sodru^a in ga poljubil . .. PROFIT. Nekoč je živel bogat človek, kteri je po svojem očetu podedoval sila mnogo denarja Bil je pa to moder človek: vedno je raz. mišljal, kako bi si pridobil še veš bogastva. Nekega dne gre na trg in kupi za deset tolarjev dvajset funtov volne. Zatem gre na delavski trg kjea-je stalo vse polno »brezposelnih siromakov, in - vpraša enega iz med' teb: " Hočeš li delati pri meni za tolar in pol!" Siromak se razveseli, bil je lačen. Mislil je pa sam pri sebi ta delavec: "Tolar in pol! To je čenar za blago, ktero se more izdelati v šestih urah." In šel je z bogatinom. Ta mu je kupil za en. tolar ureteno in delavec je pričel presti volno. Zvečer »e vrine bogatin. Deset funtov voltoe je bilo spredeno; pred njim je ltnžalo deset funtov volnene preje. On. ae zamjitsli. Deset funtov preje stane pet dolarjev, vreteno je en dolar in delo je tolar in pol. Skupaj sedem tolarjev in pol. Tedaj se razi jut i bogatin in začne psovati siromaka: "Leaia mrha! Sedem tolarjev in pol! To je cena preje na trgu. To je vrednost izdelka! Kaj i-mam jaz od tega!" Delavec je bil tabo; ni znal odgovoriti. "Kako dolgo si dielal!" "Šest ur." "A tako! Zakaj nisi delal več? Tukaj je še volne." "Tolar in pol ste mi dali, a to je vrednost dela za šest ur." Bogatin se nasmeje porogljivo: "Aha! pojdi torej tam, kjer ti dajo toliko. Poberi se, bedak!" Delavec se prestraši. Doma i-ma ženo iu otroke, a sam je la Čen. Tfcolgo je prosil bogatina, da naj mu dovoli ostati. Ta se je dal sMnjič pregovoriti, a ukazal mu je, da mora drugi dan na-presti dfvajnet funtov preje. Prišel je drugi večer in bogatin je našel dvajset funtov preje. Zadovoljno je računal: "Deset tolarjev za volno, en tolar za vreteno, tolar in pol za delo. Skupaj dvanajst tolarjev in pol. A na trgu je cena preje petnajst tolarjev; tako jo bodemo tudi prodali. Veselo je potapljal bogatin siromašnega delavca po rami rekoč: Vidiš, tako je prav. Ti d dvdal dvanajst ur in jaz s*ni pri tvojem delu profitiral dva tolarje m po?. Tslko bodemo tudi v n s prej delali ..."