97. številka.
Trst, v ponedeljek 29. aprila 1901. (Druga izdaja.)
Tečaj XXVI
iiMjt enkrat na «an. mun nedelj in pnu3it »t r»o 4. uri ivečei
Ntr^nlaa »»is :
za celo teto ........ 24 kron
Ml pol let*.........12 „
ta četrt leta........ fi -
zn en me«ec........ 2 kroni
♦ aročnino -e plačevati naprej. Na n*-■očhe Orei prilftfene namr-nine oprava t« oeira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo po-«jupir»f itevilte po *» stotink (3 nvč.); tTf-n Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.
IVJefon itv.
&din c s t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za vei kratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
V otiaoatl }• moč!
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnlStvo. Naročnino in oblast je plačevati loco Trat.
Uredništvu In tiskarna se uahajata T □lici Carintia štv. 12. I' prnvnlStvo, In •prejemanje luscratov v ulici Molia piccoio šiv. 3. II. na.il.-iir.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Slava naši posojilnici! Vstani nam narodni dom!
Današnji dan ostane zapisan se zlatimi črkami v zgodovini razvoja Slovanov na tržaškem ozemlju. Po čemer so hrepeneli tržaški Slovani že leta in leta in kar se jim je v puščavi narodnih razočaranj in nevspe-hov prikazovalo v nedogfedni daljavi le kakor tata morgana , kakor krasna prikazen narave, k: jim je izl>egnila, čim so s hlastno roko sezali |*» njej : postalo je z današnjim dnem resnica, postalo je dejstvo, ki jM>menja velik korak naprej na potu do osa-mosvojenja našega življa v mestu tržaškem.
Kakor javljamo namreč na-^im čitateljem, radosti prekipečo dušo, na drugem inestu, mej tržaškimi vestmi, {»ostala je po zaslugi naše tržaške |K)^ojilni<*e in hranilnice, odnosno jm> zaslugi mož, ki vodijo ta naš krasno razvijajoči se denarni zavod, z današnjim dnem ■asr iste posojilnice in s tem, lahko to rečemo, last naroda tržaškega: hiša v »-entralni poziciji mesta, ter ima ta hiša j*»stati »Narodni dom« trža-kih Slovanov, zbirališče vsega zavednega slovanskega življa v Trstu, dokaz, da Slovanstvo v Trstu dosledno vspeva ter krepko živi ter da hoče s trdno voljo in vstrajnim delom prisvojiti si vse, kar mu gre po božjih in človeških zakonih. Veliko trgovinsko mesto Trst. ki nosi slovansko ime, nastalo ter se je razvilo do današnje velikosti in veljave olj sodelovanju slovanskega elfincnta, ki je obdaj e od vseh strani in zadnji r*as je že, da [»»kažemo tudi na zunaj, da smo tu ter da horeran ostati na tem ozemlju, ne kakor sužnji, ampak kakor ravnopravni someščani in sodeželani Italijanov, ki nas hočejo izključiti od vsake s«»posesti, ki nas nazivljejo sužnje in tujce.
O zadnjih državnozborskih volitvah emo stresli verige tako, da se nam je čudil ves svet. ki je veriel bajkam, pripovedovanim od Italijanov, da Slovanov tukaj ni. Stresli smo jih tako, da smo se sami čudili svoji moČi, stresli smo jih tak6, da so naši ljubi prijatelji Italijani vsi preplašeni začeli premišljati, kako naj bi ustavili naše napredovanje ter so sklenili ustrojiti osrednje društvo ^Legadella <1 i fesa nazionale« (zveza narodne obraml>e), katero je dobro označil v Trstu izhajajoči dnevnik z naslovom: »I^ega della paura« (zveza strahu).
A vse t<; jim ni nič pomagalo, kakor jim ni pomagalo, da so vrgli naša društva lansko jesen iz prostorov pri zelenem hribu (Moute
verde) s tem, da je občina kupila dotično poslopje in kakor jim ni pomagalo, da so zaprli našim društvom vsa gledališča in vse dvorane.
Zakon narave, ki se ne da premeniti, je ta, da čim veči je pritisk, tem veČi je odpor in sieer ne le v fizičnem, ampak tudi v duševnem svetu.
Pr\ i kristijani, preganjani in mučeni od oholih rimskih imperatorjev, niso obupali nad zmago svoje ideje in tam. kjer so se v starem veku šopiiila poganska svetišča, se zmagonosno dviga v zrak krščanski križ.
Istotako tržaški Slovani nismo obupali ob najhujšem pritisku krivičnih nasprotnikov ter ne smemo obupati. Proti krivici smo vihteli ter vihtimo pogumno meč pravice, osve-dočeni, da tudi nam zašije tukaj solnce boljše in srečnejše bodočnosti.
Na »Araeni, ki so nam ga kličali nasprotniki o državnozborskih volitvah leta 1897., odmeval je o letošnjih volitvah naš > A leluja iz tisočerih in tisočerih navdušenih grl.
Kmalo po teh volitvah so storili vrli naši šentjakobski Slovenci, in sicer dne 22. febru varja t. 1., velevažen korak s tem, da so si s pomočjo naše tržaške posojilnice kupili hišo za »Narodni dom« pri Sv. Jakobu, o kateri priliki smo mi v 53. številki t. 1. napisali mej drugim nastopne besede:
»Prepričani smo, da bodo temu prvemu odločnemu koraku na potu našega osamo-svojenja sledili še nadaljni bolj pomembni ter da bomo še večkrat čitali v suhoparnem tedenskem poročilu gospoda (rustava Zitter-ja (posredovalca za prodajo hiš in zemljišč), da je kaka posest iz italijanskih rok prešla v slovenske. Vivat se«juens ! Pogumno naprej !«
To menenje, katero smo izrabili pred dvemi meseci, se je danes uresničilo tako, kakor sami nismo pričakovali.
In zopet je dična naša tržaška posojilnica. ki je poklonila našemu narodu v Trstu tako krasen dar! Sedaj, menimo, da ume-vajo vsi, ki tega do danes niso mogli, zakaj je naša posojilnica tako previdno postopala v začetku svojega poslovanja ter naj veči del svojega dobička spravljala v rezervni fond.
Možje, ki stoje na čelu tega zavoda in ki žrtvujejo svoje sile v provspeh istega, so dobro znali, kaj je naloga tržaške posojilnice ter so mirno prenašali predbaci vanje in čakali dne, ko so zamogli stopiti pred narod ter mu položiti račun o svojem delovanju.
In ta narod slovenski na tržaškem ozemlju vsklika danes iz globine srca navdušeno:
Slava naši posojilnici! Slava ! Slava ! Mi
pa kličemo vsemu narodu : Naprej ! Naprej ! Niti za korak nazaj !
Aneksija Mongolije.
(Dalje.)
Ali, istotako kakor v Mandžuriji, glavna stvar je bila : ekonomska organizacija po ruskem načelu s snovanjem državnih blagajn, nameščanjem civilnih finančnih uradnikov in z zasnovo fiskalnega režima namesto vojaške oblasti. Vojna je budistom — in Mongoli so vsi budisti, istotako kakor mand-žuriski Kitajci — v smrten greh, in vojak in častnik sta jim morilca po poklicu, kise v pozneji ekzistenci porodita zopet kakor roparska žival. Vojaška sila ne deluje torej na Mongole brzdajoče, ali da bi jim celo imponirala, marveč strahotni sijaj kakega vojujočega generala napolnjuje ljudstvo le z zaničevanjem, fineje glave ga pa pomilujejo.
Jedine vrednosti, ki se Kitajcem in polu-k i tajski m Mongolom politiško zde vrednosti, so gospodarske. Socijalna ekonomija, v "kateri so Kitajci deloma praktično nadkrilili marxov-ske idejale, je temu velikanskemu ljudstvu ob enem politika, filozofija in po dobrem delu tudi vera. In kdor hoče vplivati nanje, rn ora le po gospodarski inicijativi.
Zistem fiktivnih rusko-kitajskih bank, že izskušeni v Mandžuriji, ki — vodjene od drža .nih uradnikov v odkazanih jim resortih — opravljajo posle državnih blagajn, pobira-jočih davke, izplačevajočih plače in posluj o-čih kakor hranilnice, se je raztegnil tudi na Mongolijo, če tudi — o popolni slobodi, ki se je morala privoliti kanom — fiskalni režime igra le ulogo, predstavljajočo princip, kakor na pr. v Bokhari, kjer ima uprava mnogo sličnosti z ono nove ruske Mongolije.
Mej tem je bila črta bodoče zapadne železnice določena z dveh velikanskih avtomobilov, kar je bilo ob enem poskus železnice brez sin po stepi. To delo, kakor tudi poskusi s tovornimi vlaki, ki jih vlačiti ti mašini, morajo biti kmalu dovršeni.
Med tem pa, ko je zapadna Evropa v oceanu ljudij Ki taja bre>, potrebe delila grozne udarce — po vodi, so v mestu Urga mirno delali na gradnjah vojašn'c in utrdb. V decembru so ta dela že tako napredovala, da so mogli misliti na slovesno razobešenje zastave, kateri čin ni mogel ostati brez utiša. Bilje to guverner transbaikalski, general Matsi-
P O D \s I S T E K	4
Graničarji.
Pripovedka Ilije I. Vukićevica. Prevod - -rl^keira
—	»Ampak
—	»Prišla sena sama«.
Ona dva Arnavta sta držala Jusufk za roke in mu nekaj ~ej>etila v svojem jeziku, a on >e je zdaj pa zdaj uprl, da skoči. Jaz sem stal pred vsemi kakor zid in zrl topo to mu<~no stanje pred sel»oj. Slednjič je bulju-baša vzdignil glavo in kakor star knez rekel :
—	»Sama?«
—	»Sama !« je odg»>vorila ona.
—	r E lej»o je to! Zdaj pa se treba vrniti k svojemu možu«.
Zumruta se je vrgla buljubaši pred noge in zapiakela.
—	»Živa nečem nikdar! Da si mi brat, ne daj me! I'bi me, ali ne pusti me!«
Nagovarjali so jo, ali zastonj ! Vse to je videl Jusuf a videli so tudi ostali. Ker vse nagovarjanje ni doseglo ničesar, so rekli nama, meni in Zumruti, naj odstopiva, a oni štirje so zaprli vrata in t*»rali, da nama sodijo.
A sva tudi dolgo čakala ! Slednjič so pozvali mene samega in stal «era spet pred njimi ir. se postavil topo kakor prej.
Arnavti so molčali, a buljubaša, bledji in tožneji nego ..a vati no, je mahnil z roko, da pristopim bliže, odkašljal se malo in rekel :
»Ti si se. moinče, pregrešil ! Ali greh ni le tvoj. Eto mi... kakor dobri sosedje, smo določili, da se ne širi ta glas po svetu in tla, ako imamo kaj, znamo mi sami in poračunamo sami med seboj. Ta naš dobri sosed (pokazal je na Jusufa) je pošten in dober domačin, pa ne pusti na sebi slabega glasu, a hujšega od tega ni... Njegova hiša in tlom obstoj i ta od davna, a dober glas je tudi imetje, katero se mora braniti, kakor vse ostalo. (Videl sem lepo, kak« je buljubaša zvijal vso stvari. A pravično je, da vsprej-memo tudi mi to, kar hoče on... in to tako ! (Buljubaša je vzdignil glas in rekel glasneje}. Od prihodnje nedelje in njene zore sta vi dva jeden drugemu krvnika. Katerega ima Bog rad, ta tudi ostane, a o onem drugem ne-černo ne mi ne oni poračunati. Dan vam je slol»oden, slobodna noč, slobodna šuma, slo-
bodno polje; puška vam je... Od nedelje do prvega vašega sestanka, a takrat... (buljubaši je zadrhtel glas) ; ali zakoplje on tebe, ali ti njega! Si-li slišal?« — Zavrtela se mi je karavla okolo glav& in gledal sem v bulju-bašo, a zdelo se mi je, da sanjam.
—	»Si-li slišal?!« je zavpil glasneje.
—	Sem !
—	»Torej tako!... Od prve nedelje, ki pride, zapomni si 'dobro«, pa se je obrnil k onim :
—	»Je-li tako?!«
—	»Je!« sta rekla ona dva, a Jusuf je pridodal :
—	»Z zobmi ga zakoljem !«
Buljubaša se je malo namrsil in rekel:
—	»Kakor že b» sosed, le od prve nedelje, a potem dokler se ne zgodi !«
—	»Lepo, lepo, buljubaša !« so rekli oni drugi.
Na razstanku je rekel buljubaša :
—	»To znamo le mi !«
—	»Od nas ne dozna nikdo!« je rekel eden njih.
—	»Lepo, a za-se in za svoje jamčim jaz !«
jevski, kateremu je pripadla častna naloga, tla je nastopil kakor simbol zaposedanja od strani Rusije.
Dne 9./22 dec.je odpotoval iz mesta Kjahta in tlne 13./26 je bil v mestu Urga po razobe-šanju zastave na skoro dovršenih utrdbah, na prejšnjem konsulatu slovesen obed, na katerem je general izrazil svoje veselje na tem, da se temeljni kameni države v tem letu bržkone raztegnejo daleč preko Urge proti jugu...
To veselje zatlobi skoro reelno podlago. Ruski vladi se je namreč že v novembru ponudila prilika, da je tvrdkam s čajem v Kjahti — ki so trdile, tla so za časa zmešnjav prišle ob svoj čaj, ki je bil na potu v ob-ližju Kalgana — ugodila na ta način, tla je imela iti ekspedicija k roparskim Tsaharom, naseljenim nedaleč od Kalgana. No, počakati so hoteli, tla so razmere v l Trgi utrde. In ko so slednjič na mongolskega novega leta dne, 18./3. marca, vsi Mongoli v družbi z oblastmi, navzočimi v Urgi, oficijelno slavili protektorat, je tista ekspedicija postala nepotrebna, ker se je tisti namišljeno ugrabljeni čaj zopet našel. Vendar se je zdelo umestno, «da se preprečijo slične stvari», tla so na veselje vseh miroljubnih Mongolov odredili nadzorovanje vse karavanske ceste na ta način, tla so Rusi zaseli vse konečne in glavne medtočke te ceste. Tri stotnije koza-kov z eno baterijo naj bi odšle k velikemu zidu nad Kalganom in tam garnizirale. Za njih stanovanje sezitla se tekom poletja po istem inženerju, ki je priredil tudi utrdbe v Urgi, projektirana utrdba meti Kaljanom in Sivantse-jem, s čemer doseže Rusija svoj nadaljnji cilj in dobi kitajsko vprašanje popolnoma spremenjeno lice.
Ko sem preti jednim mesecem zapustil deželo, je bilo to velepomembno podjetje že v delu. Njega vspeh je vprašanje dveh mesecev. Opravičujejo je pa z vestmi — ki se navlašč za to pošiljajo v svet — t) tajno3t-nih ustajah v Mongoliji, kjer pa bi se skale kremena puntale poprej, nego tla bi se tisti prebivalci zložili na ustajo.
«Kdor je gospodar prelazu kangalskemu, ta je gospodar severnemu Kitaju», tako je rekel Ejebar, ki je ustanovil dinastijo, sedaj vladajočo v Kitaju. In vsi sucereni severnega Kitaja skozi tisočletja so hodili tem potom...
Kar je v resnici bistvenega na politični strani kitajskega vprašanja, je s tem v glavnem že konečno urejeno: Rusija je zmagala:
vae victis !
Do nedelje je manjkalo še tri dni. Trije veki, gospod ! In bolj so me ubijale misli, nego bojazljivost. Vetlno me je davil neki Čuden strah. Tuintam mi je celo srce vstre-petalo, a ne, vere mi, od tega, kar me je Čakalo. Pa zastonj sem si tlajal poguma ! Da bi bil že tu, mislil sem st, pa tla se zvrši. Možno je, da poginem, a možno tudi, tla ga ubijem in da bi mogel storiti to zdaj, tla mi ne bi gorela glava od tega dogodka, ker sem že občutil neki ogenj na temenu, kakor da sem položil nanj žareč kamen. Tako je prešel dan, tako noč ! Zbudil sem se iz snu ves v znoju in srce mi je tolklo, kakor da hoče i z kočiti, a znam, da nisem sanjal nič strašnega. Bilo mi je tako hudo, da bi skočil iz lastne kože, ker mi je bilo v njej tesno do Boga.
Buljubaša me je obžaloval: ničesar mi ni ukazoval, ničesar zapovedoval, a kadar mi je rekel kaj, so bile njegove besede mehke liki svila in tožne. Komu je prej ponudil svojo čutaro in svojo rakijo? A takrat vsako toliko mi je podal čutaro v roke:
— »Ns\ Popovče, pomagaj mi, tla izpraznimo!« Pa mi je svetoval, kako naj delam. »Čuvaj se zasede«, mi je govord, »in
V TKSTT, d ne 29. aprila li*01.
Shod čeikih zdravnikov in priro -doslovcev. Iz Prage nam pišejo: Kakor znano, prirede čcfiki zdravniki in prirodoslovci na biuk<»štne praznike t. L v Pragi svoj III. skod, na kateri poživljajo vse ostale svoje slovanske tovariše, da se vzajemno žnjitni j»o«vetu jejo v prvi vrsti na znanstvenem j Milj i in da (»otnorejo tudi v slovanskih zemljah znanosti k večjemu procvitu in razvoju. Povabili so i svoje to v s ri še iz slovenskih dežel obrnili so se do zdravniške zbornice kranjske in do muzejskega društva kranjskega! in upajo, da se i slovenski zdravniki in prirodoslovci udeleže v dostojnem številu. O pripravah k temu «hodu |>o pH-im«! v Kratkem kaj već; za danes prinašamo -amo na kratko statistiko zadnjega shoda od leta	jh> katerem razvid i m<
v kakem smeri l>o deloval tudi letošnji. — Drugi shod čeških zdravnikov in prirodoslovce v je trajal od 27. do .">0. V. 18*2 Imel je dve svečani seji, na katerih je pre daval znam«-nit: češki potopisen in znanstvenik dr. E. Holub: »O važnosti zdravniškegi stanu v prekooceanskih zemljah« in keraičai dr. V. Safafik (sin znamenitega slavista P, Saliirikai: »O ciljih kemičnega preiskovanja«. Takoj j»o sestavi kongresnega odbora po<i predsedništvom prof. dr. B. Kiselta pričele s<i {Kisam cne sekcije svoje delovanje. Bili sc štirje odseki : zdravniški, ^matematični, prirodoslovni in palagepU. Te odseke so razdelili zo|>et v razne pmlodseke (skupaj 11), kateri so imeli veliko število predavanj, in sicer: za interno medicino 14, farmacijo 7, kirurgijo 21. teoretično medicino 11, državne o, matematiko 8, fiziko 7, prirodopis 30, ke-m ;o 1**, antropologijo in arheologijo 5, in za j»edagogijo 1 1 (med njimi 4 diskusije) — torej skupno	predavanj.
Zadnji dan — Pr'j	l»ile še drug«
zabave, banketi, svečane predstave, sprehodi po Pragi itd. — priredili so se znanstveni izleti v Pribrana, Karluv, Tyu in Kralupv. Kazven te^a je bila za <"asa kongresa zanimiva zdravniško- pri rodoslovna razstava, iz dajal se je: »Glasnik drugega kongresa* v T številkah, v katerem so bila vsa važnejša predavanja in vesti. Odposlanih delegacij je bilo 2-J. členov 375, sodelovalcev 293. V velikem številu so prihiteli posebno Poljaki kateri so imeli 11 predavanj. Od Jugoslova nov prišel je kakor člen ediuo le prof. Ja neček kakor zastopnik brv. univerze. Na dejamo se. da bo na letošnjem shodu ve< naših zdravniških in prirodoslovnih znaustve nikov sodelovalo. Za to prinesemo v kratkem natančnejše podatke o programu in pripra vah za ta III. shod. kateri v vsakem ožim nadkriii oba prejšnja. Kdor želi kake infor maeije, obrne naj se na naslov: I>oc. dr. An tonin Vesel v, Praga I. Nabreži 14.
Politični preg-led.
V TRSTU dne -J9. aprila li*>l.
Deželni zbor istrski se letos, kakoi poročajo iz Poreča, ne skliee v Koper, tem več zof»et v Poreč. To je menda zoj»et koncesija istrskim — Slovanom, katere vlad: (Kakor trde laške novine) v novejšem časi tako nepravično protežira«! Ceinu je bila potem potrebna ekskurzija v Koper (kateri mesti* pa »e m v ničemer razlikovalo od Poreča in je nudilo našim »slancem ravno tako
malo osebne varnosti), ako so mislili deželni zbor istrski zoj»et spraviti v njega staro ne-. mirno gnezdo ? !
Ta deželni zbor — ki je bil pred 40 leti od »nessuno« — je pravi nomad: sedaj je v Poreču, sedaj je v Pulju, sedaj v Kopru , in slednjič zopet v Poreču ! Ali jedno ostaja povsod) : nikjer in nikdar se ne stori ničesar v absolutno osebno varnost naših poslancev izven zbornice, še manje pa v osiguranje brezpogojne možnosti in slobode v izvrševanju mandata, zakonito jim podeljenega od volil-cev, zakonito upravičenih v to.
l>e facto je torej nam vsejedno, naj deželni zbor zboruje v Poreču, Pulju ali Kopru — vsejedno tako dolgo, dokler se vlada ne zavč svoje dolžnosti nasproti gaženju parlamentarnega principa v tem parlamentu istrskem —, ali z oziroin na dejstvo, da se je deželni zbor ravno radi opravičenih rekrimi-nacij naših poslancev svojedobno preložil iz Poreča : občutimo naj no vej o od red l >o vlade s tem deželnim zborom-nomad*>ra kakor koncesijo, podeljeno Italijanom in k a-j kor nov m o r a I e n poraz S lo v a n o v.
Dogodki v hrv.-slovenskem klubu. Državni |*>slanee dr. M-rosi a v Ploj, ki je — kakor znano — igral važno ulogo o dogodkih v hrvatsko slovenskem "klubu, priobčuje v zadnji «Sudsteueriscbe P"resse» daljši članek, v katerem opisuje več ali manj že znana dejstva, opravičuje svoje postopanje ter so-sebno odklanja (»čitanje nelojalnega postopanja nasproti g. dr. Tavčarju. Stvari so — kakor že omenjeno — znajie 7» bolj ali manje in hočemo tu posneti le nekatera zatrdila Plo-jeva, ki se nam zde posebno važna in st jih je treba zapomniti,, ker so kolikor toliko obvezna za hrvatsko-slovenski klub tudi za bodočnost.
Dr. Ploj vidi slej ko prej jedino nado do vsj>ešnega delovanja jugoslovanske dele gacije v krepkem skupnem postopanju ter je prenašanje kranjskega prepira na dunajska tla hud greh, kakoršnjega ue bi smel zagrešiti noben slovenski patrijot. Važni interesi, katere je zastopati v parlamentu, zahtevajo, da se združijo vse sile! Zato je bilo zgrešeno, da so voditelji katoliško-kouservativnestranke že a priori odklonili vsako kooperacijo z naprednimi poslanci. Na Kranjskem je tako strogo ločenje v dve stranki morda opravičeno, ali preko mej dežele Kranjske ni smeti prenašati uzrokov za tako ločenje, ker vsled tega trpe škodo tudi izven-kranjski Slovenci. Dr. Ploj u se zdi, da na Kranjskem ne umejo prav žalostnih odnošajev izvjnkranjskih Slovencev, sicer ne bi si na Dunaju dovoljevali luksusa ločenega marširanja. Hrvatsko-slovenski klub ni hotel zato zavzemati nikakega stališča nasproti kranjskemu prepiru in njega členi žele iz srca to, da se skoro neha boj, i ki uničuje naše raočj m koristi le onemu tertius gaudens.
Potem opisuje dr. Ploj dogodke oziroma ulogo, ki jo je igral on na posvetovanjih, ki so slednjič dovela do izstopa dra Tavčarja. Zlasti po vda rja dr. Ploj, da je pisava »Slovenskega naroda« postala nevarna harmoniji v »hrvatsko-slovenskem klubu« in da so možje, kakoršen je dr. Ivčevic, Borčić, Supuk,
dr. ZatVron, ki tla so vendar mirni in trezni ,
....
politiki, ter niso na glasu po svojem »klerikalizmu«, popolnoma odobrili njegove korake.
Prehajaje na predbaci vani mu sestanek s škotbm Jegličem, na katerem da se je že ,
pripravljal komplot proti dru Tavčarju, pov-darja dr. Ploj, da se je ta sestanek vršil že sredi meseca februvarja. torej tedaj, ko je imel hrvatsko-slovenski klub svoje »medene tedne« in se je ravno on z vso močjo pote-zal za to, da se vsprejmejo tudi narodno-napredni poslanci. Na to prihaja izjava, katero treba dobro zabeležiti v spomin za bodočnost, izjava namreč, da je na njegove pomisleke proti čudnemu postopanju voditelja katoliško-narodne stranke, in na opozor-jenje poslančevo na nevarnosti, ki prete vsled cepljenja poslancev, škof dal odgovor, ki bi bil ob danih odnosa j i h mogel pomiriti tudi dra Tavčarja in ga navdati z nekoliko nade za bodočnost.
Za tem se opravičuje dr. Ploj, kako da je prišlo, da nekaterih interpelacij ni dal dru Tavčarju v podpis.
Dr. Ploj zaključuje: Jaz se ne indentifi-ciram z nobenimi separatističnimi tendencami, ni z onimi napredne stranke na Kranjskem, ni z onimi katolisko-konservativne stranke; jaz se zveto in trdno držim našega političnega programa, ki se glasi: Vse za vero, dom, cesarja in bom v tem zmislu zastavljal vse sile in bom radostno pozdravljal kooperacijo vsakogar, ki hoče na tej podlagi delovati za interese slovenskega naroda. Prepričan sem, da mi o tem pritrjujejo vsi patrijotično misleči krogi slovenskega naroda, a sosebuo Slovenci spodnje Štajerske.
»Slovanski centrom*, Glede na notico, katero smo posneli po »SI. Narodu«, da je Szajerjeva skupina izstopila iz slovanskega centra, beležiti nam je, da sobotni »Slovenec« oporeka tej vesti ter trdi, da Szajerjevi pristaši res tvorijo posebno skupino pod njegovim (Szajerjevim) načelništvom, ali to še vedno v o k v i r-u klub a »S l o v a n s k i centru m«.
Tržaške vesti.
Narodni dom v mestu zagotovljen !
Najveselejšo vest za tržaške Slovane nam je danes beležiti na tem mestu, vest, ki z radostjo napolni ne le srca vseh tržaških Slovencev od najnižjih do najvišjih slojev, ampak ki najde tudi radosten odmev mej vsemi Slovenci in bratskimi slovanskimi narodi, ki s pozornostjo in sočutjem opazujujejo naše borbe in vsaki napredek naš. Z današnjim dnem je prešla v slovensko last hiša št. 2 na trgu Caserma, v kateri se nahaja tiskarna Dolenc in v kateri se je dolgo let tiskal naš list. Hišo je kupila naša »Tržaška posojilnica in hranilnica« od dosedanjega lastnika gosp. Mihalja Colledan za dogovorjeno kupnino 320.000 kron in sicer v namen, da se jo čim prej poruši — hiša je le enonadstropna in stara — ter na istem mestu sezida novo štirinadstropno poslopje, v katerem bode prostora za urade posojilnice, za veliko dvorano, za telovadnico in slovenska društva sploh, nadalje za tiskarno, in eventuelno z.l kavarno in restavracijo. Prostor, ki meri 412 □ sežnjev, se nahaja v najcen-tralnejši legi mesta z glavno fronto na trg »Caserma« in z dvema stranskima frontama v ulicah »Via della pesa<^ in »Via Geppac. Četrta stran se drži palače Galatti. Ta prostor je bil tržaškim Slovanom vedno na srcu ter si je tržaška posojilnica pridobila neven-ljivo zaslugo za razvoj Slovanstva v Trstu "s tem, da se je odločila zanj. Kupo-prodajno pogodbo
podpisala sta danes zjutraj v notarski pisarni dr. Joahima Zcncovich-a v imenu posojilnice gg. Ivan Abram, predsednik in dr. Gustav Gregorin, odbornik posojilnice. Pogodba seje sklenila s posredovanjem g. Rigutich-a.
O tem vele važnem koraku govorimo danes na uvodnem mestu, kakor jc to dostojno slavnostnega trenotka.
Osebna vest. Danes je odpotoval iz Trsta v Sežano novoimenovani voditelj sežanskega okrajnega glavarstva, g. Anton R e b e k.
Zaplenjeno
odpri svoje oči! Zelo se bojim, da te zakolje, a tako mu se ne bo radovala mati... Kto, kako bi jaz delal!? Je zvit? Zvito! Ako je on lisjak, l>odi tudi ti !... Nikar se ne prestraši, ubije te, Bog in duša ! Le to ti velim : odpri oči, a brez puške se mi ne zgani nikamor! A Boga se spominjaj vedno!«
To vse znam tudi sain, sem si mislil ; le povej, kako ?*e izteče vse to. Skrb za oko in za puško, to je moja stvar, ali ko pomislim na čas in na mesto, kdo ve kje in kdaj se zgodi to. Zgrabila me je skrb in misel mi je šinila v glavo, gospod, da se vržem v daljni svet, da ostavim hišo in služl>o. Ali sramota pred ljudmi, mi je branila, da ni-em mogel.
Ko je minol tretji dan po nedelji, naj>o-til sem se od karavle skozi šume do one moje strine. Šel sem, da se do sitega znosim nad njo, a tam je bila tudi — Zumruta.
Oziral sem se okoli kakor volk. Vsak štor se mi je zdel človek in vsaka veja puška... Izgubil sem se lepo!... Ravno ko sem hotel preskočiti »mali potok«, se je gibalo nekaj pr,d menoj in se plazilo proti meni. V tistem trenotku sem skočil v potok in pogledal na ono stran... Videl sem vse ! On se
je postavil za skalo in položil cev puške skozi razpoklo steno, a zdelo se mi je, tla mu vidim oko za cevjo.
Jaz sem legel ravno na obal in začel plezati do nekega kamna, in ko sem ga dosegel, naslonil sem puško na kamen in jo nameril nanj.
Molčal jaz, molčal tudi on. Nikjer žive duše, le nekje v gozdu je kričala šoja in žolna je bila s kljunom v lubje... V tistem trenotku, mi je prišlo vse pred oči, od kar sem se spominjal: hiša, oče, mati, kakor pravijo, milo in nemilo! Ne znam, kako je pričakovati smrt v postelji, ko prihaja ona j ki redu, ali tisti čas sem se spomnil vseh svoj i 1 grehov. In pri vsem tem sem videl, kako mu se blišči puška in kako mu seva oko iza nje. Spomiujam se tega, Boga mi, kakor svojih roditeljev !
Izgubil sem oči in se ne ganil, a videl, kako se mu |M*lagoma niža puška in kako meri na-me... Ne on se ni oglasil, ne jaz! Slednjič je zavpil on prvi:
—	»Streljaj !«
—	Streljaj ti! sem odgovoril jaz.
Pa zoj»et sva molčala tako.
Po I menoj je bila suha veja, a jaz sem ležal na njej ; ta me je žulila preveč in naveličam se te boli. Izvlekel sem jo izpod se, da jo vržem strani. V tem trenotku mi je šinila
v možgane dobra misel ravno v pravem času. Vedno tako ležeč sem slekel suknjo za kamnom in snel kapo, ter našemil s tem vejo; komaj da sem privzdignil to vabo iz-nad kamna, počila je njegova puška.
Spustil sera vabo in potegnil z roko za puško, a on je skočil iz zasede ter drvil proti meni. Jaz sem potegnil s prstom in sprožil. Ko se je razkadil dim, je on še brcal z nogo, a na ustih mu je že stala kri.
Ostavil sem ga, pa ga niti dobro ne pogledal, ter naravnost k buljubaši.
—	Glej ga tam ! sem spregovoril komaj.
—	»Kje?«
—	Pri potoku !
B ulj u basa me je tedaj objel okoli vratu, a jaz sem opazil, da drhteče.
—	»E, je rekel, aferim juaače !... Zdaj se pa kar venčaj z ono svojo Arnovtko!«
(Zvršetek.)
Ermete Novell i prične svoje predstave dne 2. maja v gledališču Filodramatico. Vsega skupaj priredi 10 predstav, med temi nekaj novosti. Predplačanje za vseh deset predstav stane — samo ustopnina 5 gld., ustopnina s | sedežem 12 gld.. loža 40 gld.
Oostilničarska zadruga v Trstu je
imela v soboto ob 4. uri pop. svoj redni občni zbor ob navzočnosti 128 zadružnikov in pod predsedniStvom predsednika Ilacker-ja. Zborovanje se je vršilo zelo mirno. Soglasno so sklenili naložiti novemu odboru, naj izpo-sluje preklic namestniškega odloka, ki določuje takso 1 krono za vsako uro čez normalen urnik gostiln. Odobrili so bilanco za leto 1901 in slednjič se je jednoglasno odobrilo prinos zadružnikov za t. 1. po sledečem redu : za hotelirje 50 kron, gostilničarje 25 kron in krčmarje 6 kron. O volitvi novega odbora so bili izvoljeni s 182 od 297 oddanih glasov sledeči : gg. Ivan de Renaldv predsednikom ; Anton Kosina, podpredsednikom ter Pave de Filipi, Henrik Picchi, Peter Haj pel, Ivan Grandus, Ivan Risegari, Viktor Toraa-dini, Dominik Ravalico, Ivan Sancin-Toč (Roso), Ivan Rizzan, Jurij Lozič, Karol Susič in Fran Sinigoj odborniki.
S«* enkrat v pojasnilo. V številki od minule s<»l>ote smo pojasnili z ozir.>m na zahvalo prejšnjega dne dijaškemu podpornemu društvu — da dotični obdarovancc je iz R»jana, nam je po |>omoti izostalo, da se dotični imenuje Ivan (iorinp in da stanuje v Rojanu.
Moderna ljubezen. 20-letni mornar Nikolaj V. iz uliee Fabbri je predsinoći, v znak svoje velike ljubezni, dal svoji ljubici dve pljuski, kar bi bila le ta tudi mirno pretrpela, ker ni došel dodatek v obliki — tretje pljuske. Na žalost pa je ta ljubimski prizor opazoval neki nepozvani redar, kateri je bil drugačnega mnenja, nego dotična punica in je bil prepričan, da sti že dve pljuski odveč in da je izkazovanje ljubezni na javni ulici na katerimi l»odi dejanski način, neprimerno. Upoštevaje vse to je hotel redar utakniti lan ta v luknjo, kar se mu pa ni posrečilo. ke» mu je navihani ljubimec še pravočasno pokazal pete. Vendar so tiča ulovili naslednjega dne in spravili v kletko, kjer so mu dali na raz-jtolago |»et dni časa, da premišljuje, kako bi se dalo na drupi način izkazovati svojo vročo ljuliezen. ne da bi se prišlo v konflikt z rahločutno policijo.
Noreča v Llovdoveui ar/eiialu. V
roboto zjutraj je na parniku »Austria«, katerega gradijo v Llovdovein arzenalu, nekoliko delavcev s j »o močjo škripea vleklo velik tram kvišku. Kar naenkrat se je vrv pretrgala in tram je padel na oder, kjer so stali delavci Anton Ran za t to, Henrik Gjurko in Roliert Skal »ar ter ]>odrl oder tako, da so reveži patili kake štiri metre glol»oko in se :nočno (»oškodovali. Ranzatto si je zlomil levo ramo in ftobil }m» oprsji, Ojurko se je močno {»••bil po levem stegnu in nog , Skabar [>a je t> -re<"'i dobil le lahko rano na desui nogi. Prva dva so spravili v l»oinišnico, tretji pa se je odpeljal na svoj dem.
Tajnosten napad. Pre<Uinoči okoli 'J. :ire |*»{»olun<»<*i je nastal v u lun Pouzianina med neznanimi pon<»čnjaki prepir, ki je zvršil na krva\ način. 2."»-letni težak I* ran Kocjan, stanu;« M-i v istr ulici, je bil v tein spopadu nevarno ranjen ter se je zgrudil na tla {»red vratini svojega stanovanja. Bližnji stanovalci, k ~» opazili to, {»omagali so mu na njegovo sta-novaaje in poklicali zdravnika z zdravniške rv^taje, kateri je, prišedši tja, obvezal ranjenca '.n ga dal spraviti v bolnišnico. Na j »o vpraševanja zdravnikov in policijskih funkcijonarjev kdo da so napadalci, ni hotel Kocjan ničesar povedati.
Tržaški običaji. 29-letni Viktor Donda iz ulice Rigutti št. 10 je bil včeraj obsojen na 4* urni zaj»or, ker je opil svojo 5-letno hčerko. Hčerka je bila namreč t soboto prišla :z bolnišnice, kjer e bila štiri mesece in oče je včeraj ta veseli dogodek proslavil tako, da je opil sebe in ubogo hčerko, katera je vsied popitega vina izgledala kakor mrtva in s » jo morali zdraviti na zdravniški postaji.
Tatvina v ladjedelnici S. Marko. V ladjedelnici S. Marco so ukradli naznani tatovi bakrene cevi v vrednosti «»i m t kron. Od-1 peljali so iste najbrž j»o morju.
Vremenski vest nI k. VTčeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 14 5, ob 2. uri popoludo^ M> C9. — Tlakomer ot> 7. uri zjutraj 761.."). — Danes plima ob »».33 predp. in ob 6.58 p«{». ;	ob 0.47 predpoludne in ob 0.36
ponolatla«.
Dražbe premičnin. V poned., <ine 30. iprila ob 10. un predpoiudne se b»slo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- I vilne stvari'vršile slede<"*e draži»e premičnin: na trgu delle Legna št. 1, železna blagajna,! ura; v uli < relsi št. 3. in v ulici Riborgo št.
voz, mehanična oprema, aparati na plin in opeka ; v ulici Bellosguardo št. 5. in v ulici Ac<|uedotto št. 27, hišna oprava, konji, pre-siči in Žida.
Vesti iz ostale Primorske.
Učiteljsko društvo v Sežani vabi na letni zborovanje v Sežani dne 2. maja t. 1. ob	uri pop- 1. Prakt. p.
»< 'eškoc <zemlje{». in zgt>d.| 2. Razgovor o tem predavanju. 3. Prečkanje zapis, zadnjega zborovanje. 4. Delovanje v minolem letu. 5-Volitev društvenega vodstva, ti. Volitev delegatov za Zav. zb. 7. Predlogi. Vaje v petju; |>esmari<-e seboj.
ODBOR.
< Mesto p o š t h e g a o d p r a v n i k a na c. kr. poštnem uradu v Kojskem (111/4), okrajno glavarstvo Gorica, je razpisano proti
i pogodbi in kavciji 400 K, letna plača 550 j K; uradni pavšal 140 K; letni pavšal 140 K za dostavljanje {toštnih pošiljatev.
Prošnje v teku treh tednov na {»oštno
in brzojavno vodstvo v Trstu.
Vesti iz Kranjske.
*	R e ti k o slavlje. Dne 1. maja slavil Ih> litijski okrajni glavar Grill 20-letnico svojega službovanja kakor c. k. okrajni glavar v Litiji.
: Vesela vest. Družba sv. Cirila in j Metoda je prijela dne 26. t. m. 1260 K in 30 st. kakor čisti prihodek knncerta, ki se je vršil ti ne 14. t. m. v »Narodnem domu» v Ljubljani njej na korist. »Slovenec* opaža k temu :
«Ko beležimo to veselo vest, izrekamo zahvalo vsemu čast. narodnemu delujočemu ženstvu in moštvu, ki je kar tekmovalo ob tej dobrodelnici. V prvi vrsti, seve, gre zahvala m« »d ros t ne m u vodstvu naših istotako domoljubnih kakor previdnih č. damskih podružničnih odborov..... sodba je bila namreč
ta : da niti Prešerinov stoletnični večer ni prekosil v eleganci tega pač zgodovinskega večera naše mile družbe svetega Cirila in Metoda«.
I ej zahvali in hvali se iz polnega srca pridružujemo tudi mi.
"Občinske volitve v L juhi j a n i. Z ozirom na dopis iz Ljubljane, priobčeni v v številki našega lista od minolega petka, nam pišejo iz Ljubljane, tla tudi najverneji prijatelji gosjM»da Ivana Hribarja o b s o j a j o ono opazko, naperjeno proti gospodu dru Ivanu Tavčarju.
No, nam je podati lojalno izjavo, tla je ona zaključna opazka prišla v list le tako, <la jo je naš urednik o pregledovanju rokopisov prezrl, kar se je zgodilo tem laglje, ker je bila — ako se prav spominjamo — na drugi strani papirja. 'Rokopis smo seveda takoj uničili). Da jo je naš urednik zapazil, ne bi bila prišla v list že zato, ker je krivično le tiru Tavčarju očitati nemške glasove, ko se jih vendar dobili tudi vsi ostali kan-didatje, izvzemši jedinega Hribarja.
\ to- lojalno izjavo smo prisiljeni tem bolj, ker čitamo v »Slovencu« — z ozirom na omenjeni dopis v našem listu — opazko, iz katere l»i se moglo sklepati povsem neosnovano, ki'kur tla je gospod Hribar sam napal svojega prijatelja«.
D e l a v s k e v e s t i iz Ljubljane. Delavcev pri raznih zgradbah v Ljubljani je 450. P ri zgradbi električne železnice dela sedaj 1<M> delavcev. — V Ljubljano je prišlo brez sredstev 12 delavcev, Ćičev, ki so bili ml nekeea agenta ogoljufani, da pojdejo v Romunijo. Ogoljufani delavci bodo sedaj delali na električni železnici toliko časa, da si zaslužijo za pot domov.
*	Le g ar v ljubljanski artilerijski vojašnici. »Slovenski Narod« poroča, da seje v tej vojašnici pripetilo 16 slučajev legarja (tifusa); vzrok temu je baje ta, da morajo vojaki, radi neumestne štedljivosti vo-jašnične uprave, piti vodo, mesto iz vodovoda iz vodnjakov, v katere prihajajo nedvomno tudi podzemski dotoki iz hlevov in greznic.
*	Promocija. Danes o poludne bil je promoviran na trra-kera vseučilišču g. Ernest D ere a ni, bivši predsednik akademično-tehničnega društva »Triglava«: doktorjem vsega zd ravilstva. čestitamo vrlemu rodoljubu !
:r VII. ti i r k a kluba slovenskih b i c i k I i s t o v »Ljubljana« vršila se bo na ljubljanskem dirkališču dne 2. junija. Hrvati so pozvali ljubljanske dirkače na »Tan-tlen mate i«, na katerega se slednji odzovejo ako bo vreme v maju ugodno za training.
Razne vesti.
Waldeck-Rosseau v Dalmaciji. Francozki ministerski predsednik Waitleck-Rosseau je dos|>el včeraj na angležki vaehti »Grace Darlingt v Zadar. \Valdeck-Rosseau potuje ineognito {»o morju, kakor mu je nasvetov jI njegov zdravnik radi zdravja in mu potovanje baje jako dobro dene.
Književnost in umetnost
Hrvatska opera v Dalmaciji. O gostovanju hrvatske opere iz Zagreba v Spljetu prihajajo najoduševljenejše vesti. Navdušenje v Spljetu prekaša vse meje. Ze leta 1891 so Spljetčani imeli krasuo priliko diviti se hr-
vatski drami, ki je gostovala tam ob priliki otvoritve novega spljetskega gledališča, no utisov, ki jim jih napravlja hrvatska opera, ni mogoče popisati. Na programu so vse bolje hrvatske opere, katere zastopajo v prvi vrsti prošli in sedanji glavni predstavitelji hrvatske narodne opere : Lisinski — Zaje — Bersa. Prvi iz ilirske dobe, drugi iz dobe novejšega j preporoda, ki se začenja z letom 1860, t. j. doba velikega Strossmaverja, j in tretji, Bersa, nadobudni mladi skla-J datelj, kateri nadaljuje delo prvih dveh razdobij hrvatske posvetne zgodovine in krepko koraka v bodočnost s popolnoma modernimi idejami. Hrvatski rodoljubi se nadejajo, da se {»oda hrvatska opera, po dovršenem gostovanju v Spljetu, mestu hrvatskih kraljev, v bližnji Dubrovnik, slavne hrvatske Atene, kjer je tekla zibelj hrvatskemu kulturnemu življenju. In tudi Reka bo menda deležna sreče, da se bo v njenem gledališču razlegala slava hrvatske umetnosti.
Tudi mi tržaški Slovenci se ne smemo odreči te sladke nade, da nas bodo prej ali slej vendar enkrat osrečevali umetniki ljubljanskega in zagrebškega gledališča. Bog daj, da se ta natla uresniči prej ko prej !
Brzojavna poročila.
Cehi in konservativno vele posestvo.
DUNAJ 29. (B) Glasom komunikeja, priobčenega v »Slav. Korrespondenz«, je bil včeraj — vsled govoric, da konservativno veleposestvo sili češke poslance proti vladi — na povabilo grofa Palttv-ja posvetovanje med členi parlamentaričnih komisij češkega kluba in konservati vnega veleposestva, na katerem so zagotovili, da vse one govorice slone na krivih supozicijah. Stvar pride še v razgovor na posvetovanju, ki se bo vršilo jutri.
Smrt nadškofa.
LVOV 29. (B) Armensko-katoliški nadškof Izakovič je umrl.
Shod radi plovnih kanalov.
BRNO 29. (B) Včerajšnji moravski shod radi plovnih kanalov je vsprejel resolucijo, s katero pri poznava važnost kanalov za državo in posamične dežele in ki zahteva, tla se takoj prične z tleli, zlasti na moravskem delu. Shod je poslal cesarju udanostno brzojavko, ministerskemu predsedniku tir. Korberju, ministru za trgovino, baronu Callu, in ministru, za poljedelstvo, baronu Giovanelli-jfl pa je shod votiral zahvalo.
1
Odlikovanje ministra Landsdorffa.
PETROGRAD 29. (B.) Kakor javlja »Praviteljstveni Vjestnik«, je minister za vuanje stvari grof Landsdorft' dobil veliki križ častne legije.
Delavsko gibanje na Franeoskem.
PARIZ 29. (B.) Po rezultatih, znanih do 11. ure sinoči, se je v severnih premogovnikih in v onih pri Pas de Calais 15.984 delavcev izreklo za in 12078 proti splošnemu štrajku rudarjev. V Montceau-les-mineš so oddali 6121 glasov za in 106 proti štrajku: 936 delavcev se je vzdržalo glasovanja. V Carraaux se je 1611 delavcev vzdržalo glasovanja, 1720 se jih je izreklo za in 567 proti. V Decarzeville in Aveiron 1563 za in 94 proti splošnemu štrajku. Na mnogih judnikih delavci niso prišli na glasovanje Povsodi vlada po polen mir.
Za pomiloščenje obsojenih Bolgarov.
CARIGRAD 28. (B.) Cuje se, da je | bolgarski diplomatični agent Gešov v včerajšnji avdijenciji pred sultanom istemu predlo- | žil prošnjo za ublaženje kazni Bolgarom, obsojenim v procesu v Solunu in Monastiru. Računa se za gotovo, tla se smrtne kazni ne iz/rše. Mej avdijencijo je sultan poizvedoval' ; o stanju kneza Ferdinanda in je, izvedši, da je isti nekoliko bolehen, brzojavnim potom
i prosil za sporočilo.
I
Vojna v južni Afriki.
KAPSTADT 28. (B) V zadnjih 48 urah je obolelo z t kugo 16 oseb, med temi H Evropejcev. Dosedaj je bilo konstatiranih vsega skupaj 519 elučajev kuge, od katerih je imelo 217 smrtni izid.
LONDON 28. (B) Glasom poročil v listih iz Kapstadta je 400 Burov 15 milj oddaljeno od Kronstaadta presenetilo oddelek kolonijalnih trup, sestavljen iz 25 mož. Ta oddelek se je 8 ur upiral Burom, o čemer je bilo 14 Burov ubitih in mnogo ranjenih. Ko je Angležem pošlo streljivo, so se udali Buroin, ki so jih razorožili in zopet izpustili na slobodo.
Iz Pretorije javljajo listom dne 26. t. m.: Buri so včeraj neki lazaretni vlak, na-
polnjen z bolniki in odhajajoči proti jugu, spravili s tira. Nekaj bolnikov je poškodovanih. Neki drugi vlak s konji so v bližin: Springfonteina razpršili v zrak, o Čemer je bilo nekaj konj ubitih.
Ustaja na Kitajskem. LONDON 29. (B.) Listi javljajo iz Pekinga, da so prizadevanja zastopnika zje-dinjenih držav za znižanje odškoduine, ki jo bo zahtevati od Kitaja, ostala brezuspešna.
BEROLIN 28. (B.) \Volffova pisarna javlja iz Pekinga iz uradnega vira : Dne 23. t. m. so bile tri in dne 24. ena bitka ob kitajskem zidu meti štirimi kolonami generala Kettlerja in kitajskimi četami generala Lin a. Kitajci so bili povsodi, deloma po trdovratnem uporu, potisnjeni nazaj preko zida in so jih Nemci preganjali do Kukuana. Na strani Nemcev so bili 4 častniki ranjeni, 3 možje ubiti in 32 ranjenih. Francozi niso imeli ni-kake bitke.
Francozki minister za v nanje posle v Petrogradu.
PETROGRAD 28. (B.) Veliki knez, prestolonaslednik Mihael je vsprejel včeraj v (jačini francozkega ministra za vnanje stvari, ki mu je izročil insignije častne legije.
PETROGRAD 2«. (B.) .Journal de Seint Petersbourg» povdarja v nekem članku, tla je francozki minister za vnanje stvari v j oficijelnih in družabnih krogih Petrograda dobival dokaze najživahnejih simpatij. V ruskih vladnih krogih se v polni meri upoštevata modrost in državniški pogled moža. ki (»o popolnem umevanju med Rusijo in Francijo, na blagor obeh narodov sklenjene zveze toliko pomaga za ohranitev splošnega miru in za dobro sporazumljenje med vlastmi.
M slo?, itim pltva j
iz odlikovanih in svetovnoznanih to- J varn v Solkanu in Gorici	;
Antona Černigoj-a
se nahaja	J
v Trata, Via Piazza vecchia < (Rosario) it. 1.
(na desni strani cerkre rt. Petra). <
Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke.
i Aleksander Levi Minzi;
? Prva in največja tovarna pohištva ^	vseli vrst	j
f -T R S T
£	TOVARNA:	ZALOGE:
f	Via Tesa.	i Piazza Rosario št. 2	1
9	vogal	I (šolsko poslopje)	j
B	Via Limitanea	in Via Riborgo št. 21	I
£	Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- f
S vrsuje naročbe tndi po posebnih načrtih.	j
i	Cene brez konkurence. i
j	ILOSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FKANKO i
•j	Predmeti postavio se na parobrod (
a	ali železnico franko. j
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v Skatljieah v Prendiuijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Škatlica stane 6O stotink.
OBUVALA! ** |
PEPI KRAŠEVEC
pri certri st. Petra (Piaiza Rosario pod Uidsio šoloj
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrže v tistem dnevu. I Od pošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjČnoatjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip StantiČ
čevlj. mojster
Dunajska filjalka
ttfmUmm Tlo g* na knjižio« »
^Mn, borane posredovanji, posojila H vrod-(■fco p^Ar)o, menični eskompt, vtaksttrmofo ki
rtzvlnkuliranje obligacij.
ŽfvnostenskA banka
na Ounaju, I., Herrengasse 12.
Telovadno društvo ..Tržaški Sokol"
valu na
redni občni zbor,
ki Imj
4. maja 1901. ob 81 , zvečer
y društveni telovadnici — (Ulica Coroneo št. 15.)
se sledečim dnevnim redom:
1.)	Pozdrav staroste.
2.)	Ponu'ilo tajnika. .->.) Poročilu tdagajuika.
4.) Poročilo pregledovalcfv rakunov. .*».) Poročilo učitelja telovadbe.
Razgovor o udeležbi na vseso-kolskein shodu Sokolov v Pragi.
7.	Kventuelni predlogi.
8.)	Volitev novega olulora in j>rt*-gledovaleev ra<-uvov.
Trst, 20. a j »rila UMU.
Na obilni vdele/bi vabi
Odbor.
Pozor „Secession". 1
H
Kllllillj>ka posodil od sivega emaj- { v lira neg: t ž**lez;i. prekaša vse druge enake izdelke na trpežuosti in vztrajnosti ter je zelo po eeni in brez konkurence. Zaloga popolne kuhinjska oprave. Novost te vrste je patentovani stroj Zal klllljlllje ka\<* <lH raja. ki deluje sam od selk', ne da lu bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin TKST— ulica Barriera vecehia "i — TKST
Chief-Office: 48. Brixton-Road, London, SW.
fi. £hierry~ja pravo stolistno mazilo
je najjare mazilo, ki o blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Loiariiarja A. TMerry-ja tovarna v Prepadi pri Rogatcu
(Rohitsch-Sauerbrunn).
Naj ae izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo vara. znamko, ki se nahaja na lončku.
Glavnica r akcijah 20,000.005 K. 7 Reserrnl zaklad nad 7,000.000 &
Centrala v Pragi.
Podrulnfo« v Brnu, Plznu, Budejevicah, Partfubtaftb, Tabora, Bene&avi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Mala znanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 jrld. ter se plačujejo v Četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sode i h in buteljkah.
Por*hoim Inl/nh ulicatle,le Ac9ue 12
»Dl IfdUU JCll\UU /aloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pekarne in sladeiearne.
I Piazzetta S. Giacomo Št. 3 (Corso . OllDlUl lilijalta ulica Riborgo 15 ima vel ko pekarno in sliulčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčic v kosih in v skatljicali, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak (lan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejems tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Albert Brosch
Trst.
Via S. Anton io
KoMar in izdelovalec kap
Trst.
i
Predobjava.
Častim si javiti slav. olteiustvn, da otvorim dne 'J. maja
TRGOVINO Z MANUFAKTURNIM BLAGOM
v ulici Barriera veeehia st. 27.
ram, kjer je bila prodajalnica S a 1 z i n g e r j a. V z:dogi I mm iem imel popoleu izbor predmetov za moške in žen-ke, in si«'er :
volnene snovi, bombažnate snovi, perkale, rigadine, zlate, srebrne in brokatne snovij, satin, oksfort. cefir i. t. d.
Perila.	Platenine.	Bombaževi na.
.	/.j, moške in ženske, bele in barvane, veli vrst in izbrane kakovosti. Spodnje
OldJLc -rajce, sprnlnje hlače, nogavice, modrci, nadmodrci, man<ete, ovratniki, kravate,
robci, pletenine i. t. d.
Posebno pozornost bom obračal v to. da bode moja trgovina vedno dobro izbrana, da si bom nabavljal vse predmete, ki jih bode slavno občinstvo želelo imeti in ohljubujem take cen«*. <la s«- mi ne bode bati konkurence. Nadejam podpore in beležim spoštovanjem
F. DOEAUSCHEK
TKST. — n 1 i e a B a r i e r a v e v e li i a 27.
NB. < tovori se tudi slovensko.
TKST.
Ne p r ego r I j ive m rež i ce.
ss \/ it a 7 n v Trstu'Piazza Xegozianti 1
■ 1 1DZ. Um priporoča slavnemu občinstu ^jr svoje nepregorljive mrežice (rettine) ...Meteor" in vso« ^ druge priprave za plinovo luč „Auer."
Kava rne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarr »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
O^lje i u drva.
|nQjn v ulici dei Torro štev. 12 JvOip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
Prva slovenska
izdelovalnica in za-
poliištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe pc. načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoj: k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12?
1 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap >.a ci- VS-ŽllO Zdi VSakCga ! vilne in vojaške o-el>e.
Izvršuje poprave z v*«> točnostjo in -krbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti niolem in ugnju.
Anton Pečenko
Vrtna a lica 10- <.OKK'4 - Vrtna ulica 10.
|triport»ea
pristna bHa in crna vina iz vipavskih. furlanskih, briskih, dalmatinskih in i>t<*r>kih vinogradov.
1 Vstavlja na dom in razpošilja j>o železnici na vse kraje avstro-«>irer»ke monarhije v sodih od "Mi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Razprodaja !
Po nečuveno nizki eeni se dobi za samo
Na prodaj
jt- hiša z dvema >ol>aiiia in kuhinjo z 7 '1 klaft. «d »delane zemlje in t«> v hli-ž'iii Dreherjeve pivovarne. Poboje se izvi* v ulici S. ('iliiio 11\
V najem
>4- <xlda kakor letovišče hiša na deželi s tremi sobami in kuliinijn na svežem zraku in jako zdravem kraju. Več se izve v ul i«-i Pet ronio st. 1.
2 gfl- 95 nč.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tud posrebr.) z iep«» razrezljanim pokrovom, to<"-no iire;ena s .'! letnim jamstvom in škat'jieo. 1 krasna jroldin ali nikljasta okropna verižica
s privesoin. Parižki sistem. 1 proldin igla. za kravate z imitir. briljanti I par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura ("» komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir.
1 goldin prstan S krasnim knmenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
krakovo - St radom 17. - Krakovo
Neodgovnjajoće sprejmem v S dneh nazaj in povrnem denar, vsled cesar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-osensti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v <lar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo.
I
Kdor potrebuje žaluzije, tkane lesene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvorniee za prodajaiuice, naj se obrne naravnost na
Prvo hrvatsko tovarno ža-luzij roletov, lesenih in že-eznih zatvornic in kartonaže
8. Skrbtć
ZAGREB
Medulićeva ulica številka 16.
Ceniki brezplačno in franko. Varujte se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej.
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega po-j hištva in popravljenje istegji po cenah ki zadovoje": gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se prij>oroća i van Cink, ulica S. Daniele .^t.
Jakob Kosmelj
T r s T a-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
t K <; o v i x a
Osmica.
Podpisani naznanja, da začne z dnem •J*, t. m. točiti svoje belo in crno vin«i Kapljica je najbolj^-e kakovosti. Pričakuje mn<>-gobr«»jnega obiska in l»eleži udani: .lakob Skrinjar. ^,^-tnik na Tr-teniku nad ^iretoi ^t. 131.
C. Klemt.
Tovarna za zatvorniee (Jalousien)
Brannan i B.i ustanovljena l^Ts.)
5 Priporoča svoja <»-kratno o«llikovana no. dvovrstna lesena zastirala iRouleaux), in W BCML žaluzije. — Ceniki gratis.
Agentje
za privatne cnijenialee povsod se sčejo.
Važno oznanilo!
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da se VINA i 7. VISA, K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, i nalizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo ra«li pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v resno nevarnost lju«lstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, je gotov. Ih se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da ie vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in konvalescentom, ker aualizacijski zhvmI stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki eo čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo Imrti najtinej-a vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novč,
Vino iz Ka^telov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Viea... „ 34 n
Vino Opollo..... „ 38
Belo vino iz Visa ... „ 40 B
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišče^,
jest vin in kolon ijal nrira blaua. dellkate« i n konserv. Izbor raznih vin in likerjev.
imam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočani se p. n. občinstvu in sem najudanejš:
J a kob Kosvi clj.
Sprejemaj« >e tudi naročbe za razpošiljanje.
Restaurant SILBE EEGG
Via Ghega št. 9 A.
H najugodnejša gostilna ■■
PLZEBSKO PIVO SILBERE6G
po 24 novč. liter.
Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBEREGG (G. E. P O H L V), ^ Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajajo tudi najpriatnejša 'jjt vina: opollo, istrsko črno in belo.