PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 100 lir
Leto XXX. Št. 121 (8327)
TRST, četrtek, 23. maja 1971
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SEJA OSREDNJEGA VODSTVA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Fanfani je bil že pred glasovanjem prepričan o neuspehu na referendumu
[Najbolj vidni voditelji krščanske demokracije so izrazili solidarnost s Fanfanijem Predstavniki leve struje «base»predlagajo bolj odkrite in iskrene odnose medKD in KPI
RIM, 22. — Na seji osrednjega vodstva krščanske demokracije Je tajnik Fanfani imel poročilo o referendumu, izidih glasovanja in o političnih posledicah poraza krščanske demokracije. Pred njegovim poročilom so razpravljali tudi o prihodnjih deželnih volitvah na Sardiniji, o čemer je poročal namestnik tajnika Ruffini. Po Fanfa-nijevem poročilu se je razvila obširna razprava, v katero so posegli najvišji voditelji stranke.
V poročilu je glavni tajnik KD Fanfani najprej ugotovil, da so soglasno sklenili že na seji osrednjega vodstva 9. februarja, da je treba razpisati referendum. Fanfa-ni je dejal, da vsi, ki so bili tedaj tega mnenja, so se tudi zave-
Demokrščanski tajnik Fanfani
Predsednik vlade Rumor
Na seji osrednjega vodstva krščanske demokracije je imel Fanfani presenetljivo poročilo, saj je povedal, da je bilo vodstvo krščanske demokracije že 9. februarja, ko je odločilo, da se razpiše referendum, prepričano, da krščanska demokracija ne bo zmagala na referendumu. Ta njegova izjava toliko bolj preseneča, ker se je prav politični tajnik krščanske demokracije Fanfani med kampanjo za referendum zagnal v politični boj z neverjetno ostrino. Prehodil je vso Italijo, od Trsta do Agrigenta na Sicii'ji in ves čas govoril o političnem pomenu glasovanja, strahoval ljudi «s komunistično nevarnostjo» in se posluževal še drugih gesel, ki smo jih bili vajeni slišati v času «hladne vojne». Danes pa slišimo, da je že poprej vedel, da bo krščanska demokracija poražena.
Henry Kissinger bo še ta teden zaključil svojo posredovalno misijo na Bližnjem vzhodu ter se bo vrnil v domovino. Ni še znano, ali napoved njegovega odhoda pomeni, da bo v prihodnjih dneh mogoče doseči sporazum o razmiku izraelskih in sirskih čet na Golanu.
Za sedaj je le malo upanja, da bi utegnile «rdeče brigade» v kratkem osvoboditi ugrabljenega sodnika Maria Sossija. Kuba je dala vedeti, da ne namerava dati zatočišča osmim članom tolpe «XXII. oktober», ki naj bi jih po zahtevi ugrabiteljev pospremili v kubansko veleposlaništvo v Vatikanu. Genovski generalni pravd-nik pa je včeraj vložil priziv proti sklepu prizivnega porotnega sodišča, da nakloni začasno svobodo osmim članom zločinske tolpe.
26. maja bo preteklo 10 let od prve seje deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine. Predsednik sveta Berzanti se je včeraj spomnil te obletnice in poudaril, da je obstoj dežele v znatni meri «o-krepil ozračje mirnega sožitja s slovensko manjšino, ki ga moramo braniti proti vsaki provokaciji.»
dali, da so sprejeli to odločitev v trenutku, ko se je stranka preurejala, «kar ni moglo odpreti poti volilnemu uspehu». Fanfani je tudi priznal, da so imeli prav tisti, ki so še pred glasovanjem računali, da bo «ne» dobil večino.
Prav zaradi tega predvidevanja, je dejal Fanfani, se je vodstvo stranke obrnilo na vse voditelje, parlamentarce in člane za sodelovanje in je v bistvu dobilo pozitiven odgovor. «Vsi so dali iz sebe, kar so mogli.»
Fanfani je nato priznal, da se je 13. maja 2,5 milijona volivcev premaknilo iz vrst parlamentarnih sil, ki so proti razporoki, v vrste parlamentarnih sil, ki so za raz-poroko in omogočilo tem zmago. Potem ko je zavrnil obtožbe komunistov in obžaloval, da so se tem obtožbam proti njemu pridružile tudi druge laične sile, je Fanfani
•iimimmimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimmiii
pozval navzoče, naj potrdijo solidarnost vladi, ki se danes bojuje z resnimi gospodarskimi in social-ninii težavami. Tajnik krščanske demokracije je zaključil svoje poročilo s pozivom, naj se vsa stran-da združi v boju za napredek italijanske družbe.
S Fanfanijevim poročilom so se strinjali skoraj vsi voditelji krščanske demokracije, predvsem pa tako imenovani «dorotejci». Prvi je izrazil zadovoljstvo za način boja, ki so ga vodile krščanska demokracija in ostale stranke vladne večine ter demokratične sile na splošno, med kampanjo za referendum, predsednik vlade Rumor. Kljub tej pozitivni oceni je Rumor dejal, da je bila ta kampanja za mnoge zelo težak prehod. Takoj nato pa je dejal, da v tej zvezi ni bilo nobene dvoumnosti v krščanski demokraciji, zlasti pa ne v delovanju Fanfanija, ki je dal v kampanji za referendum zelo velik prispevek. Predlagal je, da mora stranka napraviti pogumno analizo vsega, kar se je pripetilo v zadnjih časih in izrazil zadovoljstvo, da se vlada ni vmešala v kampanjo za refe-
riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimitiiiiiiiirniii
ZAKLJUČEK SEJE VODSTVA PSI
SOCIALISTI PODPIRAJO SINDIKALNE ZAHTEVE
Soglasno sprejeta resolucija o pogovorih med vlado in sindikati
RIM, 22. — Seja osrednjega vodstva PSI se je zaključila danes z izglasovanjem dokumenta o vprašanjih, ki so na dnevnem redu na srečanju med vlado in sindikati. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta, potem ko so zaključili razpravo o poročilu tajnika stranke De Martina o glasovalnih izidih referenduma.
Resolucija pravi, da je vodstvo PSI vzelo v poštev sedanje odnose in srečanja med vlado in sindikati. Pri tem ugotavlja, da vsebuje platforma, ki so jo predložili sindikati, mnogo elementov, ki so v skladu s stališči, ki jih PSI že dlje časa zagovarja. To so predvsem obramba nizkih delavskih dohodkov, strogo in demokratično nadzorstvo nad cenami, dosledna politika proizvajalnih naložb, ki naj spodbudijo raz-voj in povečajo zaposlitev na Jugu, preureditev davčne, denarne in kreditne politike, kar naj bi omogočilo razširitev sedanjega proizvajalnega sistema in ustvarilo pogoje za njegovo utrditev.
Resolucija osrednjega vodstva PSI nadalje pravi, da je treba čimprej odpraviti primanjkljaje krajevnih ustanov, katerim pa ni mogoče odreči potrebnih kreditov, kar lahko popolnoma ustavi vsako njihovo delovanje. Zato je potrebno, da bodo denarni prispevki, načrtovanje in uresničitev javnih naložb za socialno potrošnjo okrepili oblast in odgovornost deželnih in krajevnih uprav.
Resolucija ob koncu ugotavlja, da razpoložljivost, ki jo je vlada pokazala, da je pripravljena sprejeti predloge sindikatov, omogoča, da se lahko nadaljuje z delom, da se prepreči, da bodo posledice gospodarske krize padle na ramena delavcev. Samo tako, pravi resolucija, bo možno sprejeti splošno politično in socialno strategijo, ki bo omogočila čimprejšnjo poživitev gospodarskih dejavnosti in ponovno vključitev Italije v evropsko politiko. V tej zvezi je osrednje vodstvo stranke zelo ugodno ocenilo prispevek, ki ga dajejo sociahstični predstavniki v vladi, v naporih za dosego sporazuma med vlado in sindikati.
Na seji osrednjega vodstva so tudi sklenili, da se bo centralni komi. te sestal 4., 5. in 6. junija. Obenem so določili delegacijo stranke, ki se bo udeležila kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in ki jo bo vodil namestnik tajnika Craxi.
Berlinguer o bližnjem kongresu ZKJ
RIM, 22. — Generalni tajnik KPI Enrico Berlinguer je pozdravil bližnji kongres Zveze komunistov Jugoslavije in visoko ocenil uspehe socialistične Jugoslavije posebno v zadnjem času. V odgovor na vprašanje nekega jugoslovanskega časnikarja je Berlinguer med drugim dejal: «Želim izraziti najtoplejšo željo italijanskih komunistov ZKJ in vsem narodom Jugoslavije za nove uspehe v socialistični graditvi in nadaljnjem razvoju tiste zunanje
politike, ki je v vseh zadnjih letih priuedla Jugoslavijo v prvi plan borbe za popuščanje napetosti in ohranitev miru in za dosego polne neodvisnosti vseh narodov. Želim, da se odnosi med obema državama tudi nadalje razvijejo v smeri, v kateri so se razvijali v zadnjih letih, kot odnosi med državama, ki sta navdahnjeni z duhom velikega prijateljstva in velikega sodelovanja.» To je Berlinguer izjavil jugoslovanskemu časnikarju po tiskovni konferenci na združenju tujih dopisnikov v Rimu, ki je bila posvečena rezultatom nedavnega referenduma o razporoki.
RIM, 22. — Tukaj so se danes sestali predstavniki enotne federacije CGIL, CISL in UIL s predstavniki enotne federacije tiskarskih delavcev in časnikarske zveze. Preučili so enotno platformo, ki je osnova za začetek skupnega sindikalnega boja za ohranitev svobode tiska. Sklenili so, da bodo v petek ob 11.30 na sedežu časnikarske zveze v Rimu priredili skupno tiskovno konferenco, na kateri bodo obrazložili platformo zahtev in pobude sindikalnega boja.
rendum in da je med tem časom opravila važno delo.
Nastop in delovanje Fanfanija med kampanjo za referendum je odločno podprl tudi Moro, ki je dejal, da so se politični tajnik, voditelji in člani stranke resno spoprijeli v trdnem boju, da so ostali dosledni svojemu prepričanju in svojim stališčem. «Jemljemo na znanje — je poudaril Moro — da kot je bilo pričakovati in se je predvidevalo, ta boj se ni zaključil uspešno, kar je odprlo nova politična vprašanja. Do tega bi si. cer prišlo tudi v prnneru zmage.» Moro je sicer opozoril na potrebo po dialogu s političnimi in socialnimi silami, ki ga je treba poglobiti in ga voditi do uspeha.
Solidarnost boju, ki ga je «vodil med kampanjo za referendum» Fanfani. je izrazil tudi načelnik poslanske skupine Piccoli. Dejal je tudi: «Smo izgubili in jemljemo na znanje. Obenem pa zavračamo kateri koli poskus, da bi napravili proces, saj zgodovinska napaka ni bila v tem, da se je na lak način končala ta dolga zadeva. Neizbežno je bilo. da smo se zatekli k sredstvu neposredne demokracije.»
Zakladni minister Emilio Colombo je izrazil svojo polno solidarnost s političnim tajnikom Fanfanijem in dejal, da so skupno sklenili in da so pred skupnim sklepom temeljito proučili odgovornosti, ki so bile pred njimi. «Vsi smo prevzeli nase te odgovornosti in moramo sedaj zato skupaj oceniti vzroke rezultatov glasovanja in politične posledice». Po njegovem mnenju mora krščanska demokracija sedaj skrbeti, da bo ohranila sodelovanje s strankami laične demokracije, ki je osnovnega pomena za zagotovitev političnega in demokratičnega ravnovesja v državi.
Bolj kritičen do vodstva stranke je bil notranji minister Taviani, ki je ugotovil, da so demokristjanski volivci predvsem laiki. Zato, je dejal Taviani, je treba zavrniti vsako obliko integralizma in mora biti stranka na razpolago za sodelovanje z vsemi demokratičnimi silami, katerih dejanja so v korist države. To je edina politična linija stranke, ki bo ustrezala potrebam vsega prebivalstva.
Zanimiv je bil poseg namestnika tajnika Marcore, ki pripada levi struji «base». Potem ko je ugotovil, da je krščanska demokracija vodila boj za referendum sama z edinim kritjem skrajne desnice, ki je bilo izredno škodljivo, je dejal, da so izidi glasovanja 12. in 13. maja popolnoma opravili nevarnost ustanovitve druge katoliške stranke. Zato ima sedaj krščanska demokracija pred seboj dve nalogi, je dejal Marcora:	«Preveriti
svoje odnose s svojimi volivci, zlasti pa še s katoliškim svetom; poglobiti odnose z ostalimi političnimi silami v vladi in v opoziciji.» Marcora je poudaril, «da mora krščanska demokracija neodvisno gledati na politično in socialno stvarnost, ki jo predstavlja italijanski komunizem.» široka razpoložljivost
za to srečanje mora pospešiti pri nas, da poiščemo priložnost za bolj odkrit in iskren odnos med dvema ljudskima in antifašističnima silama.
Tudi Galloni, ki pripada isti struji kot Marcora, je dejal, da mora krščanska demokracija dati točne po. bude o vprašanjih sindikalnih bojev in gospodarskega položaja. Ugotovil je, da se je govorilo in da se še vedno govori o dialogu med KD in KPI. Pri tem pa je opozoril, da obstaja nevarnost, da bi se to srečanje izrodilo v neke vrste sodelovanje dveh največjih strank za utrditev njune oblasti. Zato je dejal, da dialog in srečanje zraseta samo na politični pobudi in morata biti dialog, ki ne bo preskočil zavezniških strank parlamentarne večine, temveč morajo te stranke postati nujni in potrebni sogovornik. Za Donat Catina pa se je z referendumom končala stra tegija politične izolacije krščanske demokracije in se mora danes bolj kot prej uveljaviti politika zavezništev, ki se sklicuje na De Gasperijevc tradicije in na stalni dialog z opozicijo.
KUBANSKO VELEPOSLANIŠTVO NE BO DALO ZATOČIŠČA ČLANOM «XXII. OKTOBRA»
Le malo perspektiv za hitro osvoboditev sodnika Sossija
Demantirano posredovanje Vatikana - Genovski generalni pravdnik vložil priziv proti razsodbi o izpustitvi osmih članov zločinske tolpe na začasno svobodo
Genovski generalni pravdnik dr. Coco
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiHiiiiiiiiiiita
AMERIŠKI ZUNANJI MINISTER SE BO ŠE TA TEDEN VRNIL V DOMOVINO
Napovedan skorajšnji zaključek Kissinger jeve posredovalne misije
To pa še ne pomeni, da bo sporazum o razmiku čet dosežen že v prihodnjih dneh - Za sedaj obstaja le dogovor o bodoči demarkacijski črti
TEL AVIV, 22. — Ameriški držav- liki napredki, sporazuma pa še ni.
ni tajnik Henry Kissinger bo še ta teden zaključil svojo posredovalno misijo na Bližnjem vzhodu in se vrnil v domovino. Vest je sporočil sam Kissinger, ki že tri tedne vodi razgovore s sirskimi in izraelskimi voditelji za dosego sporazuma o razmiku čet na golanski fronti. A-meriški zunanji minister je tudi dejal, da je bil že dosežen sporazum o demarkacijski črti, ki naj bi jo uvedli med sirskimi in izraelskim: četami, da pa ostaja še vrsta nerešenih vprašanj. Med te sodijo določitev vmesnega pasu pod nadzorstvom čet OZN, izmenjava vojnih ujetnikov in omejitev oboroženih sil obeh strani na Golanu.
Kissingerjeve besede je potrdil tudi izraelski minister za informacije Peres, ki pa je tudi opozoril, da nima «zemljepisni sporazum» sam po sebi nobene veljave, ampak da ga je treba vključiti v sklop še odprtih problemov. Samo ko bodo še ta vprašanja rešena, je dejal Peres, bo mogoče govoriti o sporazumu. Isto je pred parlamentom povedal tudi zunanji minister Eban, po katerem so bili zabeleženi Ve-
Opazovalci skušajo sedaj tolmačiti pomen napovedi Kissingerje-vega odhoda. Znano je, da je Ni-xon še včeraj po teJefonu naročil Kissingerju, naj ostane čim dlje na Bližnjem vzhodu v upanju, da bo moč doseči sporazum. Zato naj bi napoved Kissingerjevega odhoda pomenila, da bo sporazum dosežen do konca tedna. Te domneve potrjuje tudi dejstvo, da je bil izraelski parlament sklican za prihodnji petek ali nedeljo in da bi morala ob tej priliki predsednica vlade Golda Meir govoriti o poteku pogajanj s Sirci. V izraelskih vladnih krogih pa so sporočili, da bo parlament zasedal samo v primeru, da bo dogovor z Damaskom zares dosežen.
Obstajajo pa tudi druge interpretacije Kissingerjevega odhoda. V samih krogih ameriške delegacije poudarjajo, da je šef ameriške diplomacije dokaj utrujen, saj se že tri tedna premika od Damaska v Tel Aviv in obratno, in da ga je ta maratonska turneja povsem zdelala. Kissinger naj bi torej odšel v domovino na počitek, tudi ko
nillllllllllHIIMIIIllUIHIIllllllllllimilllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'
V Belfastu razbite protestantske barikade
bi mu ne uspelo doseči sporazum o razmiku čet. To verzijo sprejema tudi sirska tiskovna agencija «Sana», po kateri bo Kissinger «v prihodnjih dveh ali treh dneh zaključil svojo sedanjo misijo, ne da bi njegova prizadevanja privedla do pričakovanih rezultatov».
Vsekakor se je Kissinger danes zjutraj ponovno pogovarjal z Goldo Meir in drugimi člani izraelske vlade, popoldne pa je odpotoval v Damask, že devetič v zadnjih dvajsetih dneh, na pogovore s sirskim predsednikom Asadom. še danes pozno zvečer bo ameriški državni sekretar ponovno v Tel Avivu. Pred dokončnim odhodom z Bližnjega vzhoda bo Kissinger po predvidevanjih obiskal Sadata v Kairu, da bi ga seznanil z rezultati svoje misije. Na poti proti ZDA se bo nato ustavil v Bonnu, kjer bo i-mel prvi pogovor z novim zahod-nonemškim kanclerjem Helmutom Schmidtom.
Čestitke Titu ob ponovni izvolitvi za predsednika SFRJ
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Predsednik republike Josip Broz Tito je ob izvolitvi za predsednika brez omejitve trajanja mandata prejel številne brzojavke in čestitke od inozemskih državnih poglavarjev, med drugim tudi naslednjo brzojavko od predsednika italijanske republike Giovanni ja Leoneja:	«Ob vašem
rojstnem dnevu in izvolitvi za do-življenjskega predsednika SFRJ vam z zadovoljstvom pošiljam, gospod predsednik, izraze najtoplejših čestitk skupno z željami za utrditev prijateljstva in sodelovanja med našima državama » fl. B.
Morov« čestitke Miniču
BEOGRAD, 22. — Italijanski zunanji minister Moro je brzojavno čestital svojemu jugoslovanskemu kolegu Milošu Miniču ob ponovni izvolitvi^ za podpredsednika Zveznega izvršnega sveta in za zunanjega ministra. V brzojavki je Moro tudi izrazil željo, da bi prišlo do vedno bolj tesnih in prijateljskih odnosov sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.
štiii tisoč do zob oboroženih angleških vojakov je včeraj razbilo barikade v središču Beifasta, ki so jih postavili bojevniki poivojaške protestantske organizacije UDA. Angleška vlada je medtem odpovedala finančno pomoč belfaškim ladjedelnicam zaradi stavke protestantskih delavcev — Na
sliki: komandos UDA na barikadi — članek objavljamo na 6. strani
MILAN, 22. — Demokristjan Piero Bassetti je v intervjuju reviji «Tempo» potrdil svoj namen, da odstopi s položaja predsednika dežele Lombardije. Svoj sklep je Bassetti povezal z rezultati referenduma, ki so po njegovi oceni dokazali, da se ljudje ne bojijo več KPI kot vladne stranke in da je zašlo v krizo zavezništvo med bur-žoazijo in širokim delom ljudskih in katoliških slojev. Bassetti poudarja, da se mora KD spremeniti, če noče postati «stranka male podeželske in konservativne buržoa-zije».
GENOVA, 22. — Upanja, da bo genovski sodnik Sossi, ki so ga tako imenovane «rdeče brigade» u-grabile pred več kot enim mesecem, kmalu osvobojen, so danes skoraj povsem splahnila. Genovsko porotno sodišče, ki je v preteklih dneh sklenilo nakloniti začasno svobodo osmim članom tolpe «XXII. oktober» v skladu z zahtevami ugrabiteljev, ni torej doseglo zaželenega učinka zaradi vrste okoliščin, ne nazadnje tudi zaradi nepopustljivega stališča vlade.
Danes moramo zabeležiti nova dejstva, ki nikakor niso ugodna za u-grabljenega sodnika. Gre predvsem za tri dejstva, ki so po optimizmu prejšnjih dni ponovno dala povod za najbolj pesimistična pričakovanja. Poglejmo, katera so ta dejstva.
L Genovski generalni pravdnik dr. Coco je vložil priziv na kasacijsko sodišče proti razsodbi prizivnega porotnega sodišča o začasni svobodi članov zločinske tolpe «XXII. oktobra». Obstaja konkretna možnost, da kasacija sprejme priziv in razveljavi razsodbo, s čimer pa bi bile odpravljene vse možnosti paktiranja z ugrabitelji.
2.	Kubansko veleposlaništvo je po neuradnih kanalih dalo vedeti, da ne namerava sprejeti članov «XXII. oktobra» niti na lastnem ozemlju, niti na sedežu diplomatskega zastopstva v Vatikanu. Vest je sporočil Sossi-jev družinski odvetnik Marcellini, pozneje pa ga je potrdila tudi Farnesina. Marcellini je pozval ugrabitelje naj ne postavljajo pogojev, ki so neuresničljivi ali katerih uresničitev je odvisna od elementov, ki nimajo s Sossijevo ugrabitvijo nobene zveze.
3.	V vatikanskih krogih so demantirali govorice, po katerih naj bi Sveta stolica skušala posredovati za Sossijevo osvoboditev. Te govorice so nastale predvsem po zahtevi ugrabiteljev. naj bi člane «XXII. oktobra» pospremili na sedež kubanskega veleposlaništva v Vatikanu. Mnogi opazovalci so menili, da so se ugra. bitelji na ta način izognili potrebi po paktiranju z italijansko vlado, ki je odločno povedala, da se ne bo pogovarjala z ugrabitelji, ter se v bistvu obrnili na Vatikan, ki naj bi pokazal večjo pripravljenost v tem smislu. Naj omenimo, da se je sam papež osebno pozanimal za usodo u-grabljenega sodnika ter se na poziv Sossijeve žene ponudil za nekakšnega posrednika. To njegovo pripravljenost sta poudarila tudi vatikanski radio in «Osservatore romano». Pavel VI. je poleg tega še poslal Sos. sijevi ženi brzojavko, v kateri ji je zagotavljal, da si bo prizadeval, v mejah svojih možnosti, v iskanju rešitve tega dramatičnega problema. Nekateri časopisi so še danes objavili z velikim poudarkom domneve, po katerih naj bi Vatikan posredoval, današnji demanti pa je zato učinkoval kot mrzla prha na upanja, da bi se Sossijeva ugrabitev srečno iztekla.
Grčija zavrnila vstopni vizum nogometašem Vardarja
BEOGRAD, 22. — Nogometni klub Vardar iz Skopja ne bo jutri nastopil v povratni tekmi za «Balkanski pokal» proti grškemu moštvu AEL iz Larise. Grške oblasti so namreč trem igralcem Vardarja odbile vstopni vizum, ker so njihovi starši, oziroma roditelji njihovih soprog po poreklu iz severnega dela Grčije, iz Egejske Makedonije.
V	zvezi s tem ravnanjem grških oblasti jutrišnja Nova Makedonija v svojem komentarju ugotavlja, da ravnanje grške vlade ne presega samo normalnih športnih odnosov, temveč, da ima določene politične dimenzije. Po pisanju Nove Makedonije, to ni prvi in niti edini primer grških oblasti in da je surovo ravnanje z Jugoslovani pred grškim konzulatom v Skopju stara praksa, na kar so bili večkrat opozorjeni konzulat, grško zunanje ministrstvo in grška vlada.
V	sedanjem primeru gre za zavrnitev vstopnih dovoljenj potomcem emigrantov iz severne Grčije, oziroma osebam, ki so se z njimi poročile. Komentator Nove Makedonije u-gotavlja, da med socialistično republiko Makedonijo in Grčijo praktično ni nobenega sodelovanja. List na kraju poudarja, da je Jugoslavija zelo popustljiva do številnih grških državljanov, ki vsak dan potujejo preko jugoslovanskega ozemlja in da zavrnitev vizuma skopskim nogometašem jasno kaže, kje so vzroki za sedanje jugoslovansko - grške odnose, za katere je kriva edino grška vlada.
ZAVRNJEN PREDLOG KPI Z GLASOVI STRANK LEVE SREDINE
Živahna razprava o tajnosti glasovanja med obravnavo pravilnika deželnega sveta
Odobren zakon o prispevkih zasebnim avtobusnim podjetjem
Deželni svet je na včerajšnji seji zaključil razpravo o členih novega notranjega pravilnika. Po večam so vse člene odobrili brez sprememb, oziroma so soglasno odobrili spremembe, za katere so se dogovorili že v odboru za revizijo notranjega pravilnika z izjemo 75. člena, glede katerega so komunisti predlagali, da naj bd predvidel tudi tajno glasovanje.
Ta predlog je obrazložil svetovalec KPI Moschioni, ki je dejal, da je tajno glasovanje odraz svobodnejšega nastopa in svobodne izbire. O tem so že razpravljali 1964. leta in je takrat bila KD proti, ker se je bala «prostih strelcev» v lastnih vrstah. Moschioni je bil mnenja, da je takrat šlo predvsem za zaščito izvršne oblasti in v našem primeru za odnos med deželnim svetom, ki je urejen tako, da je svet podrejen in da mora v bistvu odobriti, kar je odbor že sklenil. Sedaj pa se mnogo govori o spremembah tega odnosa in o večji avtonomiji deželnega sveta. V nadaljevanju je Moschioni ugotovil, da gre pri javnosti glasovanja pogosto za zahtevo KD, da nadzoruje lastne zaveznike, kako spoštujejo sprejete obveznosti, kar bi seveda bilo v primeru tajnega glasovanja težje.
Moschioni je nato navedel številne zglede drugih dežel, dejal je, da je Toscana uvedla javno glasovanje, da pa je v Emiliji - Roma-niji v osnutku novega pravilnika uvedeno tajno glasovanje, kot velja za parlament.
Lonza (PSDI) je napovedal glasovanje strank leve sredine proti popravku in torej proti tajnemu glasovanju, ker je politični položaj takšen, da obstaja nujnost sodelovanja raznih političnih sil v vodstvu dežele, kar pa tudi pomeni nujnost kompromisa. Človeško, o-sebno odločitev se sprejme, ko se nekdo odloči, da bo stopil na politično pozornico in ko kandidira ter z izvolitvijo sprejme vsa pravila igre.
Pittoni (1* *51) je dejal, da ni jasnega odgovora na vprašanje, kakšno glasovanje omogoča večjo svobodo, ker gre pri tem za vprašanje vesti. Vendar pa je osebno za javno glasovanje, ker si takrat resnično svoboden, ko javno zagovarjaš svoja stališča. Zato je tudi znotraj PSI uvedeno načelo o javnosti glasovanja, kot to velja tudi v vseh ostalih deželnih svetih. Primerjava s parlamentom pa ni povsem točna, ker v parlamentu lahko predsednik vlade vedno zahteva zaupnico in takrat se javno glasuje. Predvsem pa, je dejal Pittoni, ne verjame v krizo «v
neznano», ker se s tajnimi glasovi proti nekemu zakonu ničesar ne rešuje. Če pride do krize, mora biti obrazložena in utemeljeni morajo biti vzroki, za kaj je do krize prišlo.
Za KD pa je spregovoril Ribezzi, ki je utemeljeval javno glasovanje z moralnimi argumenti, češ da gre za pogum, da se javno pove svoja stališča ter da se tajnost glasovanja pogosto izkoriščalo za negativne namene. Predvsem pa gre za pravilnost odnosa med izvoljenim in volivcem, saj mora volivec vedeti, kakšna stališča zagovarja njegov predstavnik.
Za predlog KPI je glasovalo 16 svetovalcev (KPI, Štoka, Pupinijeva in MSI), proti pa 28 (KD, PSDI, PRI. PSI in PLI).
Deželni svet je nato soglasno o-dobril zakon, ki predvideva prispevek 22.000 lir na mesec za vsakega uslužbenca avtobusnega prevoznega podjetja občinskega, de-
Predsednik Berzanti je ob zaključku včerajšnje seje deželnega sveta opozoril, da bo 26. maja deset let od prve seje deželnega sveta, s katero je dežela Furlanija-Julijska krajina pričela s stvarnim delom in nadaljeval, da je ustanovitev dežele pomenila za vse prebivalstvo velik demokratičen dosežek, ki je bil rezultat vztrajnega boja za priznanje in za ustanovitev dežele s posebnim statutom.
Obstoj dežele je ustvaril za vse obstoječe stvarnosti boljše pogoje in širše možnosti in je v znatni meri «okrepil ozračje mirnega sožitja s slovensko manjšino, ki ga moramo omikano braniti proti vsaki provokaciji».
Avtonomistične izkušnje so pomenile krepitev demokracije in odstranjevanje negativne osamljenosti, ki je osnovni pogoj za zaostajanje dežele. Dežela je mnogo naredila, da se vključi v gospodarski razvoj Italije in Evrope, pri čemer je prispevala k utrditvi prijateljskih odnosov sodelovanja z bližnjimi narodi v konstruktivnem naporu utrjevanja miru.
Berzanti je tudi opozoril na šte-
želnega ali meddeželnega značaja in sicer za sedem mesecev od 1. januarja letošnjega leta, za katere So bili plačani socialni prispevki. S tem prispevkom je deželna uprava začasno rešila pereče vprašanje statusa uslužbencev avtobusnih podjetij v pričakovanju, da bo država z zakonom rešila to vprašanje.
Spominska svečanost na proseški postaji
V nedeljo, 26. maja, ob 11. uri bo na proseški postaji spominska svečanost ob 30. obletnici smrti desetih talcev, ki so jih nacistični zločinci 29. maja 1944 obesili pri železniški postaji. Na svečanosti bodo nastopili pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela, godba na pihala s Proseka ter recitatorji.
vilna važna nerešena vprašanja gospodarskega razvoja, emigracije, zaostalih področij, vojaških služnosti, obsežnih kmetijskih načrtov in možnosti, da bo dežela na križišču Evrope vršila svojo vlogo stikali-šča narodov, kultur in gospodarskih odnosov.
Svoja izvajanja je predsednik Berzanti zaključil z obvezo, da bo dežela še nadalje zvesta idealom odporniškega gibanja, ustavi in posebnemu statutu.
Podnevi zatohla vročina, zvečer pa hud naliv
Sinoči kmalu po 19. uri, se je ulila huda ploha. Že ves dan je precejšnja vročina — v mestu je temperatura presegla 25 stopinj — naznanjala spomladansko neurje in res se je iz oblakov, ki so legli na mesto in okolico, začelo bliskati in grmeti ih končno so padle prve kaplje. V kratkem je hud naliv pregnal z ulic pešce, avtomobilski promet pa je popolnoma zastal pri novih semaforskih križiščih in je spet redno stekel komaj po 20. uri.
Temperatura se je znatno znižala in predvidevajo, da bo tudi danes nekoliko nižja kot prejšnje dni. Vremenoslovski zavod napoveduje za danes sončno vreme, tako da lahko upamo na kopanje, saj je morska voda že dosegla 20 stopinj.
TE DNI V TRSTU
Povsem izvirni A. Noschese v živahnem cirkusu na ledu
iiiiiiiiiiiiimiiumiiiiiHiiiiiiiMiitiiitiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiuiiiiitiiiuiiimiiiimiuiiimiiiiiiiifiiiiimni
IZJAVA PREDSEDNIKA ALFREDA BERZANTIJA
Deset let dela deželnega sveta
Boljši pogoji in širše možnosti • Poudarjena mirno sožitje s slovensko manjšino in mednarodna vloga dežele
Znani imitator je izpolnil ves drugi del spo.
reda s programom, I
Spektakularna prvobitnost, mavrični soji reflektorjev, luskasti kostumi pa še veliko tistega, čemur pravimo neposreden stik z občinstvom — to so nemara tiste najbolj primarne klice, ki še danes privabljajo na stotine in stotine ljudi v cirkus. In to navkljub času, ki ga opredeljujeta živčnost in apatičnost do vsega preprostega in primarno lepega. «Cirkus na ledu», ki je te dni postavil svoj šotor v avtoparku na Pončani nemara ne nudi vsega, česar zahtevamo od sodobnega, velikega cirkusa. Pa saj navsezadnje to niti ni namen te predstave. Organizatorji so si poiskali drugačno obliko cirkuške predstave. Ves drugi del tega spektakla so poverili neprekosljivemu
i ga še nismo videli
in danes v Italiji najboljšemu imitatorju Alighieru Noschese ju, katerega nastop je nedvomno pomenil pravo senzacijo. Noschese, ki ga poznamo predvsem s televizijskega ekrana, je to pot predstavil galerijo političnih osebnosti, pevcev in televizijskih komentatorjev in to s tako pikrostjo, satirično ihto in humornostjo, ki je včasih že prehajala v meje grotesknosti, da je že sam njegov nastop pomenil doživetje zase in, kajpak, skoraj poldrugo uro nevzdržnega smeha.
Noschese ter lepe plesalke, dreserji, klovni in akrobati v prvem delu so tako smiselno dopolnili ves spored, ki je vsaj za kakšno uro prijetno ovesil vsakdanje skrbi in tegobe prisotnega občinstva.
RADIO ZA SOLE
Razstava risb učencev tržaških in goriških osnovnih so!
Od danes do 3- junija bo v Kulturnem domu v Trstu razstava risb, ki so jih izdelali učenci tržaških in goriških osnovnih šol za radijske oddaje «Poslušajmo in rišimo» ter «Rišimo skupaj» v okviru rubrike «Radio za šole». Ker so risbe dokaz umetniške občutljivosti, vzgoje in dosežkov našega najmlajšega rodu, razstavo najtopleje priporočamo.
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
Srebrni jubilej Radia Koper
Danes, 23. t.m.. ob 20.00 bo v koprskem gledališču slovesna akademija, posvečena 25. obletnici ustanovitve Radia Koper. Slavnostni govornik bo podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Rudi Čačinovič. V kulturnem delu programa bo nastopil slovenski oktet Akademijo bo prenašal Ra-d.o Koper od 20. do 21.15.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
Aleksander Nikolajevič Ostrovski
VOLKOVI IN OVCE
Komedija v petih dejanjih
Prevod:	MILAN JESIH
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	ALENKA BARTLOVA
Glasba:	FRANCE LAMPRET
Lektor:	MIRKO MAHNIČ
Režija:	IGOR PRETNAR
Jutri, 24. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A — premierski in RED G
V	soboto, 25. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri. RED D — mladinski v sredo in RED E — mladinski v četrtek
V	nedeljo, 26. t.m., ob 17. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri in ABONMA RED F - okoliški
V	ponedeljek, 27. t.m., ob 17. uri ABONMA RED H in RED I
V	torek, 28. t.m., ob 17. uri ABONMA RED J in RED K
Zaradi legalne ure se popoldanske predstave pričnejo ob 17. uri, in ne ob 16., kot napovedano.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes, 23. t.m., ob 20. uri gostuje v Zagrebu: v nedeljo, 26. t.m., ob 20. uri v Ohridu: v ponedeljek, 27. t.m., ob 20. uri v Skopju in v sredo, 29. t.m., ob 20. uri v Bedgradu s predstavo Eduarda De Filippa «Božič pri Cuppiellovih».
V	četrtek, 30. t.m., ob 20. uri v Beogradu s predstavo M. A. As-turiasa «Torotumbo».
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu: Igor Torkar «POŽAR», igra v dveh delih. Ponovitve:
Danes, 23. maja 1974, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah;
V	nedeljo, 26. maja, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu;
V	torek, 28. maja, ob 20. uri v gledališču v Kopru za industrijsko in ekonomsko šolo, gimnazijo ter izven. Zadnja predstava v sezoni 1973-74.
ROSSETTI
H. Ibsen «Nora». Danes ob 16.00 in ob 20.30. Jutri ob 20.30.
AVDITORIJ
V	soboto, 25. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 26. t.m., ob 16. uri bo gledališča skupina občinskega rekrea-torija «E. Toti» nastopila s Paghije-vo in Cappellettijevo komedijo «Trieste e calafà».
Koncerti
KONCERTNA SEZONA V GLEDALIŠČU VERDI Jutri, 24. t.m., ob 21. uri (red A) in v soboto, 25. t.m., ob 18. uri (red B) bo nastopil Franco Mannino kot skladatelj, pianist in dirigent orkestra Verdi. Na sporedu so skladbe Rossinija, Musorgskega in Beethovna.
Včeraj sta si izmenjala prstana
DESANKA
in
VOJMIR TRETJAK
Vso srečo v skupnem življenju jima želi ŠD Vesna.
• Danes ob 20.30 bo rojanska sekcija KPI v Ul. Appiari 31 razpravljala o rezultatih referenduma in o nalogah komunistov v sedanjem političnem položaju.
• Danes ob 17. uri bo voden ogled razstave mednarodne šole v palači Costanzi. Dela otrok od 3. do 14. leta starosti bo orisal ravnatelj šole prof. David Pradbury.
V TRSTU NA PONČANI PRED NOVO ŠPORTNO PALAČO KONČNO OD TELEVIZIJE K CIRKUSU BREZ CENZURE!
Velik uspeh pri publiki in kritiki!
Največja predstava leta v organizaciji Walterja Nonesa
■	VSAK VEČER DO 26. MAJA OB 21.15
■	OB PRAZNIKIH DVE PREDSTAVI: OB 16.15 IN OB 21.15 REZERVACIJE telafon 763-496
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Igor Torkar
POŽAR
Igra	v	dveh delih
Scena:	IVAN	VERČ
Kostumi:	MARIJA	VIDAU
Koreografije’
SELMA MICHELUZZI Maske:	DEMETRIJ CEJ
Jezikovno vodstvo:
MIRA SARDOČ Režija:	SERGEJ	VERČ
Danes, 23.	maja 1974, ob	17. uri
v Prosvetnem domu na Opčinah;
V	nedeljo, 26. maja, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu;
V	torek, 28. maja, ob 20. uri v gledališču v Kopru. Zadnja predstava v sezoni 1973-1974.
Razstave
V	galeriji «C. Sofianopulo» (Trg Papa Giovanni) so odprli razstavo slik umetnika F. Beminija in glasbil, ki jih je izdelal G. Papaleo. Razstavo organizira deželni sindikat za umetnosti CCdL—UIL. Odprta bo do 29. maja (ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od 11. do 13. ure).
V	palači Costanzi so odprli razstavo sliK dijakov tržaške mednarodne šole.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 je odprl razstavo svojih del slovenski likovnik Jože Spacal, ki se bo predstavil z mozaiki in grafikami iz najnovejših časov.
V	krožku trgovske mornarice «Na-zario Sauro» v Ul. Roma 15 bo v soboto, 25. t.m., ob 18. uri odprl razstavo svojih del tržaški slikar Claudio Bianchi, ki bo razstavljal do 3. junija. Razstava bo na ogled občinstvu sleherni delovni in praznični dan od 17.30 do 20.30.
V	soboto, 25. t.m. bo v galeriji Rettori — Tribbio 2 odprla razstavo svojih del Gianna Marini. Razstava bo odprta vse do 14. junija in bo občinstvu na ogled sleherni dan od 10.30 do 12.30, ter od 17.30 do 19.00, razen ob nedeljah in praznikih, ko bo odprta od 10. do 13. ure.
Od sinoči razstavljata v Caffè degli Specchi na Trgu Unità tržaška slikarja Carmelo Vranich in Pino Callea, ki bosta razstavljala do 6. junija.
V	galeriji Loža v Kopru, Titov trg 4 razstavlja od včeraj znani slovenski likovnik Vladimir Makuc, ki bo razstavljal svojo grafiko do 9. junija. Galerija Loža je odprta občinstvu sleherni dan od 9. do 13. ter od 17.00 do 19.00 ure, razen ob nedeljah popoldne, ko je zaprta.
V	občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja od sinoči tržaški slikar Fabio Zubini, ki je svojo sedanjo razstavo posvetil Parizu, predvsem tistemu staremu Parizu, ki sedaj izginja. ker ga rušijo, da bi na mestu starih zgradb postavili nove.' Ztiblni-jeva razstava bo trajala do 30. maja.
V	torek, 4. junija bodo v prostorih tržaškega nemškega zavoda Goethe v Ulici Coroneo 15 odprli razstavo z naslovom «Sander in Salomon — dva pionirja fotografije». Razstava bo trajala do torka, 18. junija.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 23. maja VNEBOHOD
Sonce vzide ob 4.26 in zatone ob 19.37 — Dolžina dneva 15.11 — Luna vzide ob 5.36 in zatone ob 21.37.
Jutri, PETEK, 24. maja CVETKA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 25,9 stopinje, najnižja 17,9, ob 19. uri 22,8 stopinje, zračni pritisk 1003,5 mb, rahlo pada, veter 10 km na uro južni, vlaga 61-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 22. maja se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 36-letni Renzo Zulia-ni, 78-letni Carlo Varin, 73-letni Aldo Pitteri. 72-letni Giovanni Hrvatin, 88-letna Angela Kos vd. Fabian, 84-letni Michele Collerig, 60-letna Antonia De Stefano por. Lean-drin, 84-letna Clementina Bassanese roj. Punis, 69-letni Edoardo Ventu-rin in 81-letni Giovanni Verginella.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14 — Manzoni, Trg Sennino 4 — INAM, Al Cedro, Oberdankov trg 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Angelo d’Oro, Goldonijev trg 8 — Cipolla. Ul. Belpoggio 4 — Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141):	Božje polje —
Zgonik (tel 225-596): Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 213-137): Milje (tel. 271-124).
Mali oglasi
TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste.
AUTOAGENZIA CLAUDIO - Ul. Ceppa 8 tel. 29714 — poverjeni zastopnik škoda — Innocenti — Volvo: preprodaja rabljenih avtomobilov.
ZAKONSKI PAR ZA VILO moški kot šofer in vrtnar, ženska kot pomoč za hišna dela, iščemo. Nudimo ločeno stanovanje s tremi sobami, kuhinjo, kopalnico, vrtom in garažo za avto, tekočo vodo, elektriko, plin, ogrevanje ter socialno zavarovanje. Prednost ima zakonski par srednjih let brez otrok. Plača 200.000 lir mesečno. Priporočila, nastop službe 15. maja. telefonirati na številko 212-239 — Trst.
ZAVOD
CASSA DI RISPARMIO Dì TRISTE
TRŽAŠKA HRANILMCA
razpisuje natečaj za sprejem v službo
1 OPERATERJA ZA ELEKTRONSKO SREDIŠČE
ki bo nameščen kot uradnik 1. kategorije v službo organizacije in obdelovanja podatkov.
Zahtevajo se naslednji pogoji:
—	izkušnje v sistemih IBM DOS
—	spričevalo o dokončani višji srednji šoli
—	odsluženi vojaški rok, oziroma oprostitev vojaške službe
—	starost od 21. do 25. leta na dan 31.5.1974
Prošnje za sodelovanje na natečaju morajo dospeti do vključno 31.5.1974
Besedilo natečaja je na razpolago na osrednjem sedežu ustanove v TRSTU ter pri podružnicah v GRADEŽU, TRŽIČU, MILJAH in SESLJANU
ZADNJE PREDSTAVE V KINU RITZ
RICHARD BURTON V FILMU
SUTJESKA
(La quinta offensiva)
TECHNICOLOR — TECHNISCOPE Distribucija GOLD FILM
Predstave ob: If^ l^n?0. in 22. uri
Kino
Ariston — I.N.C. 15.00—22.00 «La classe dirigente». Igra Peter 0'Tole.
Nazionale 14.30 «Un tipo con ima faccia strana si cerca per uccidersi». Barvni film. Igrata Barbara Bouchet in Cristopher Mitchun.
Excelsior matineja 10.00—11.30 «H grasso, il magro, il cretino». Stanilo in Olio.
Excelsior 14.30 «Patroclooo e il soldato Camillone». Barvni film. Igrajo: Pipo Franco, Piero Vida, Pupo De Luca, Costanza Spada.
Grattacielo 15.0C «La profanazione». Barvni film. Igrajo: Jean Sorel, Simonetta Stefanelli in Anita Strindberg. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 14.30 «Sterminate gruppo zero». Barvni film. Igrajo Marian-gela Melato, Maurice Garrel, Michel Duchaussoy. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 15.30 «Tre per una grande rapina». Igrata Michel Constantin in Adolfo Celi.
Ritz 16.00—22.15 «Sutjeska» (La quinta offensiva). Režija Stipe Delič. V glavnih vlogah pa igrajo Richard Burton. Irene Papas, Bert Sotler, Michael Hordern in drugi. Glasba Mikis Teodorakis. Barvni film.
Aurora 15.00 «Pat Garret e Billy Kidd». Barvni film. Igrajo J. Co-burn, J. Robards, B. Dylan. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 15.30 «La governante». Barvni film. Igra T. Ferrov. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 15.00 «Mercoledì delle ceneri». Barvni film. Igra Elizabeth Taylor.
Impero 15.00 «Ci rissiamo vero provvidenza?» Barvni film T. Miham
Filodrammatico 15.00—22.00 «Massaggiami dolce... massaggiami piano». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «La sculacciata». Barvni film. Igra Sydne Rome. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 15.15 «Gli eroi». Barvni film. Igrajo Gianni Gauco, Rod Steiger in Rossanna Schiaffino.
Vittorio Veneto 15.00 «Anastasio mio fratello». Barvni film. Igra Alberto Sordi.
Abbazia 15.00 «Catlow». Barvni film. Igra Yul Brynner.
Astra 15.00 «Oggi sposi sentite condoglianze». Barvni film. Igrata Jack Lemmon in Barbara Aris.
Radio 14.30 «Walt Disney «La fabbrica del cioccolato».
Kino Iris - Prosek 16.00 «Attento Gringo c'è Sabata». Barvni film.
BIRME 1974
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti.
Urarna in zlatarna
LAURENT!
Trst - Trieste. Largo Santorio 4
SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA TRST
danes, 23. maja 1974, ob 17. uri
zaključna
glasbena prireditev v Kulturnem domu
Gosta večera ansambla:
Kondor — Bazovica Taims — Opčine
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA «SIMON GREGORČIČ» V DOLINI
priredi v soboto, 25. maja 1974, ob 20.30 v občinski telovadnici
ZAKLJUČNO
ŠOLSKO
PRIREDITEV
Na sporedu so pevske in glasbene točke, recitacije ter dramatizirani prizori «Tajnega društva PGC».
Vljudno vabljeni!
Prosveta
Slovenska glasbena šola v Trstu prireja zaključno prireditev svojih gojencev danes, 23. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Izleti
Prosvetno društvo Ivan Grbec v
Skednju priredi v nedeljo, 2, junija U. enodnevni izlet v Gonars, v če-čad in Beneško Slovenijo. Prijave za zlet bodo sprejemali v društvenih prostorih vsak delavnik od 18. do 19. ure.
MLADINSKI KROŽEK TRST
Ulica Ginnastica 72 vabi vse člane na
2. OBČNI ZBOR
ki bo v prostorih krožka, v soboto, 25 t.m., ob 19. uri v prvem sklicanju ah ob 20. uri v drugem sklicanju.
Sledi družabni večer.
Učiteljstvo osnovne šole v Bazovici in zbor staršev vabita k odkritju kipa Primoža Trubarja in na poimenovanje šole po njem, ki bo v nedeljo, 26. maja, ob 17. uri (legalna ura) na šolskem vrtu.
V	spomin svoje pokojne matere Katerine Žuljan darujeta Viktorija in Delka 5.000 lir za PD Slavec.
V	spomin Katerine žuljan daruje Avguštin Dobrila 5.000 lir za PD Slavec.
V	počastitev spomina pok. Antonije Zahar roj. Zobec darujeta Meri in Albina 5.000 lir za PD Slovenec iz Boršta.
Socialdemokratska svetovalska skupina v deželi Furlanija - Julijska kraiina se spominja, ob prvi obletnici smrti, tovariša
Giuseppa Dulcija
ki je vrsto let častno in neutrudno predstavljal PSDI v deželnem svetu in deželnem odboru in se boril, da bi si delavski razred izvojeval boljše življenjske pogoje in vedno večjo svobodo.
SOŽALJA
športno društvo «Primorec» iz Trebč izreka globoko sožalje svojemu odborniku Mariu Collerigu ob izgubi očeta'.
Uslužbenci občine Dolina izrekajo občinskemn tajniku Josipu Gerliju in družini iskreno sožalje ob izgubi Jo-sipine Legiše por. Gerii.
Sekcija PSI Dolina izreka svojemu članu Albinu Gerliju in družini globoko sožalje ob izgubi drage matere Josipine.
UPRAVA OBČINE DOLINA
izreka ob izgubi drage žene
Josipine Legiše
por. Gerii
občinskemu tajniku Josipu Gerliju In družini iskreno sožalje.
Nenadoma nas je zapustila naša draga žena. mama, nona, sestra in teta
J0SIPINA GERII roj. LEGIŠA
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v petek ob 16. uri Iz bolnišnice v Tržiču v nabrežinsko cerkev.
Žalujoči mož, sinovi, hčere, nevesta, zelje, vnuki, sestre ter drugo sorodstvo
Nabrežina, 23. maja 1974
Dne 22. maja nas je za vedno zapustil naš dragi
MICHELE COLLERIG
Pogreb pokojnika bo jutri, 24. t.m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoča žena Agnese, sin Mario, hči Claudia z družinama ter vnuki Franco Lidia, Livio in Diego
Trst, 23. maja 1974 Občinsko pogrebno podjetje
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago ženo, mamo, nono in taščo
ANTONIJO ZOBEC por. ZAHAR
Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem vencev in cvetja, vsem vaščanom z Jezera in vsem udeležencem iz sosednih vasi, ki so pokojnico spremili k večnemu počitku.
Družini ZAHAR In GRGIČ Jezero, Boršt, Bazovica, 23. maja 1974
23. maja 1974
PO VEČMESEČNIH MARLJIVIH PRIPRAVAH
V soboto na Proseku koncert Od danes do nedelje na Peči
štiridnevni ljudski praznik
Na sporedu sta kar dve prireditvi z nastopom številnih skupin iz Goriške
pevskega zbora Vasilij Mirk
Na sporedu renesančne, narodne in partizanske skladbe
Člani pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela se v teh dneh marljivo pripravljajo za samostojni koncert, ki ga bodo izvedli v soboto, 25. maja, v kinodvorani Iris na Proseku.
V	večernih urah se iz dvorane domačega prosvetnega društva o-glaša petje moškega zbora, vmes pa je slišati akorde klavirja, s katerim pevovodja Ignacij Ota oblikuje, oziroma popravlja še zadnje netočnosti in napake. V polifonskih pesmih se lepo zlijejo glasovi, ki odmevajo v večerno vaško tišino.
Da vlada med pevci veliko zanimanje za ta koncert ni nobenega dvoma, saj predstavlja celovečerni koncert za vsakega pevca veliko zadoščenje. Popolna zasedba zbora šteje 30 pevcev. Res je, da bi lahko vasi, kot sta Prosek in Konto-vel, razpolagali z večjim številom pevcev, toda kljub prizadevanju voditeljev zbora se zasedba več ali manj vrti vedno okrog 30 pevcev, ki že več let uspešno nastopajo v raznih dvoranah tu in onstran meje. Celovečerni koncert v domači vasi pa predstavlja za pevce kot tudi za vaščane, ki pozorno sledijo delovanju zbora, lepo zadoščenje. Na Proseku — Kontovelu sicer ni dvorane za take prireditve, toda trije uspeli koncerti, ki jih je zbor že imel v kinodvorani Iris na Proseku, so potrdili, da je kinodvorana akustična kar je zelo važno za pevce in poslušalce.
Da bi o sobotnem koncertu kaj več izvedeli smo se obrnili na pevovodjo Ignacija Oto in ga zaprosili naj nam pove kako je prišlo do zamisli za ta koncert in kakšen bo spored pesmi.
«Po uspelem koncertu 18. aprila 1969 ob podelitvi Gallusovih priznanj posameznim pevcem, se bomo spet predstavili domačemu občinstvu. V tem času smo imeli več nastopov, sodelovali smo na raznih kulturnih prireditvah na Tržaškem, Goriškem in v raznih krajih Slovenije. Večkrat smo se udeležili mednarodnega tekmovanja «C. A. Se-ghizzi» v Gorici, nastopili smo tudi na dveh tekmovanjih slovenskih zborov v Mariboru, stalno smo sodelovali na revijah Primorska poje in večkrat bili gostje radia Trst «A» in radia Koper. Zadnji celovečerni koncert smo imeli lani v Gabrovcu na predvečer odkritja spo-mepika. Takrat smo izvajali izključno partizanske pesmi, v soboto pa se bomo predstavili s pisanim sporedom umetnih in narodnih pesmi. Nekatere skladbe smo naštudirali pred kratkim, nekatere bodo za Prosek novost, nekaj pa je tudi takih, ki smo jih že peli. Spored pesmi bo prav gotovo zanimiv za poslušalce, saj je zelo pester in živahen.
V	začetku programa smo vključili nekaj renesančnih skladb iz prejšnjega stoletja, Gallusovo «Dulcis amica mea», des Presovo «El grillo» in motet Giovannija Palestrine «O Domine Jesu», sledile bodo slovenske umetne pesmi. Prvi del bomo zaključili z zahtevno skladbo Antona Foesterja «Spak», ki bo letos obvezna za moške zbore na tretjem tekmovanju slovenskih zborov v Mariboru. Tekmovanja, ki bo oktobra meseca se bo udeležil tudi naš zbor.
V	drugem delu smo vključili v spored poleg slovenskih narodnih pesmi še po eno rusko, koroško, dalmatinsko in seveda tudi dve tržaški v domačem narečju. Ob koncu bomo zapeli še tri partizanske pesmi, ki sem jih vključil z odobravanjem vseh pevcev. Doba je pač taka. Partizanske revolucionarne skladbe ne umrejo in jih naši pevci imajo že v krvi, skoraj bi rekel, da so ponarodele in občinstvu ugajajo. Za ta koncert smo izbrali špansko revolucionarno «Rumbaia», otožno Pirnikovo «Smrt v Brdih» in zmagoslavno Gobčevo «Bohor je vstal», ki opeva slavni
Kozjanski odred, ki letos slavi 30. letnico. V počastitev te obletnice smo se odločili zaključiti naš koncert s to skladbo.
S tem koncertom bomo praktično zaključili letošnjo sezono. V začetku prihodnje sezone pa je naš namen, da bi koncert ponovili še v nekaterih vaseh na Tržaškem, Goriškem in morda tudi v Beneški Sloveniji.»
Takšno je bilo mnenje pevovodje Ignacija Ote o koncertu zbora Vasilij Mirk, kateremu želimo obilo uspeha, naše čitatelje pa vabimo, da se polnoštevilno udeležijo sobotnega koncerta, ki se bo začel ob 20.30.
B. R.
Nova delovna pogodba za hišne pomočnice
V Rimu so včeraj podpisali prvo dr/.ovno pogodbo za «hišne pomočnice in pomočnike». Teh je v Ita-
liji nad milijon, delovna pogodba pa velja za vse: hišne pomočnice, ki stalno žive pri družinah, občasne pomočnice, domače vzgojitelje, varuške in podobno.
Delovna pogodba je brez dvoma velik uspeh sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki so — mimo samozvanih «sindikatov» te stroke — izposlovali najprej pogajanja, nato pa še podpis delovne pogodbe.
Slednji opozarjajo sedaj, da je delovna pogodba za hišne pomočnice obvezna, saj velja kot zakon. Razumljivo je, da določa minimalne pogoje, kar ne izključuje boljšega ravnanja.
Osnovna določila delovne pogodbe predvidevajo tri vrste osebnih dohodkov hišnih pomočnic: minimalna je 80 tisoč lir mesečno za nestrokovno pomoč in težaška dela, nato 100 tisoč lir mesečno za natakarice, otroške negovalke, garderoberke, kuharice itd., ter 130.000 lir minimalnega dohodka za hišne upravitelje, vzgojitelje, otroške učiteljice.
V DIVAČI V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA
Obujanje spominov na partizanske napade na vlake pri Rodiku
Hromemu slikarju Stojanu Zafredu predali atelje
V PRIREDBI SEKCIJE ANPI
4.
1., 2. in 3. junija
PRAZNIK
VINA
v BORŠTU
Prebivalci krajevne skupnosti Divača so že lani prvič proslavili enodnevni praznik v spomin na partizanske napade na vlake v bližini Rodika, ki so jih uspešno izvedli borci I. bataljona Istrskega odreda pred tridesetimi leti. Letos so svoj krajevni praznik razširili kar na celotedensko praznovanje s pestrim sporedom kulturnih in športnih prireditev tako, da pride na vrsto vsak popoldan ali zvečer po ena ali več prireditev. Praznovanje se je začelo v nedeljo, 19. maja, zaključek pa bo prihodnjo nedeljo, 26. maja.
Organizatorji tako imenovanega «Divaškega tedna» so nam povedali, da želijo s tem praznovanjem predvsem obuditi za mlajšo generacijo spomine na 3 uspešne akcije borcev I. bataljona Istrskega odreda, ki so v sodelovanju z domačimi železničarji 20. januarja leta 1944 iztirili pri Rodiku 24 vagonov, polnih živil, krme, oblačil, jedilnega in gorilnega olja, namenjenih nemškim enotam na področju Istre. Ves ta koristni tovor so potem s pomočjo prebivalcev Rodika pripeljali partizanskim enotam v Brkine in drugam. Dne 28. marca istega leta je prav tako uspel napad na osebni motorni vlak, pri čemer je bilo ubitih okrog 20 sovražnih oficirjev, večina financarjev. Borci omenjenega odreda so spet dne 21. junija 1944 uničili dve lokomotivi in šest vagonov premoga. Pri tej akciji je padel prvi domačin, takratni terenec Jože Nedoh, po domače Krnelov iz Dan pri Divači. O vsem tem je minulo nedeljo, ob otvoritvi «Divaškega tedna» pripovedoval več kot dva tisoč udeležencem tega krajevnega praznika. domačin Evgen Mohorčič, medtem ko je kot konferansje sodeloval na tej spominski proslavi tudi znani napovedovalec RTV Ljubljana Marjan Kralj s humoristom Janezom Hočevarjem.
Pomembnejši nastopi tedna, kot predstava «Primorskih zdrah» v izvedbi novogoriškega gledališča, dalje koncert Koroškega akademskega ansambla, bazoviških glasbenikov, športno srečanje ljubljanskih invalidov, domačih tabornikov odreda «Janka Premrla - Vojka», domačih in zamejskih balinarjev, malih nogometašev iz Kozine in bližnjih Gorenj, vse to nam pove, da je Divača v tem tednu vzbudila pozornost ne le prebivalcev vsega področja krajevne skupnosti, temveč tudi v očeh mnogih tranzitnih potnikov in turistov.
Pod pokroviteljstvom divaškega odbora krajevne Zveze borcev, bodo mladinci tamkajšnje obrambne teritorialne enote izvedli v soboto dopoldne celo improvizirani napad na vlak ob progi pri Rodiku, za kar vlada zanimanje in pričakujejo, da bo te prizore snemala celo televizija. Zvečer, po napadu in partizanskem pohodu, bo ob tabornem
ognju zadonela partizanska pesem s sodelovanjem domačih pevcev in godcev, nakar bo sledil nedeljski zaključek s podelitvijo priznanj in pokalov najboljšim ekipam in posameznikom.
Nadvse hvaležna gesta tega, tako rekoč prvega «Divaškega tedna», pa je vsekakor ureditev in predaja novega ateljeja hromemu slikarju - samorastniku, domačinu Stojanu Zafredu, o katerem smo v našem listu prvič pisali pred poldrugim letom. Mladi, 23-letni slikar, se je pred štirimi leti ponesrečil na kopanju pri Valdoltri in je od tedaj dalje priklenjen na voziček. Razen glave mu je pri tem vse telo ohromelo. Vendar je kljub temu z uporno voljo, kot jo je imel njegov oče za časa borbe kot pripadnik V. bataljona vojske državne varnosti, zbral toliko moči, da si upa slikati s čopičem v ustih. Doslej je ustvaril kar 60 oljnih platen in okrog sto razhčnih risb. Za to pri-s ložnost je v novem ateljeju, ki so^ mu ga uredili s skupnimi stroški, priredil prvo razstavo v domačem kraju. Drugače je Stojan Zafred že razstavljal na postojnski gimnaziji in v ljubljanskem zavodu za rehabilitacijo invalidov. Sodeloval pa je tudi na lanskih piranskih «ex tempore». Viden je njegov napredek in po ocenah tudi priznanih slikarjev, je že našel svoj slog v ekspresionističnem ustvarjanju. Najljubši so mu motivi domačega kraja, se pravi Krasa, ki ga s tako občutljivostjo barva, da se obiskovalci razstave ne morejo načuditi, kako to zmore. V zadnjem času je dobil tudi mentorico, v osebi akademske slikarke Seke Tavčarjeve iz Ljubljane in se pod njenim vodstvom razvija v samostojnega slikarja. Divača bo morda nanj nekoč še bolj ponosna, kot je.
Dj. PLANJAVEC
Kam v nedeljo, 26. maja?
Na PRAZNIK ČEŠENJ v Mackolje
Zabaval vas bo znani ansambel OTAVIA BRAJKA iz Izole
Na Goriškem se nadaljujejo poletne prireditve. Ne mine nedelja ali praznik, da se ne bi v tej ali v oni vasi odločili za kakšno zabavno prireditev. Preteklo nedeljo so imeli prireditev v Rupi, danes, v petek, soboto in v nedeljo pa jo bodo imeli na Peči, torej prireditvi v dveh sosednih vaseh, ki sta tesno medsebojno povezani, imata skupni vrtec in šolo ter skupne prosvetne, borčevske in druge organizacije.
V Rupi so prejšnjo nedeljo priredili kulturni praznik, ki so ga prejšnja leta imenovali «praznik frtalje», to je jedi, ki je «kraljevala» na tem prazniku. Letos so ga preimenovali v dan kulture. Prireditev si je ta naziv tudi zares zaslužila, saj je Ijudsko-pro-svetni program trajal cele tri ure. Izvedli so ga pri cerkvi, kjer so si s prostovoljnim delom zgradili betonski oder, ki ga nameravajo v prihodnje pokriti.
Na prireditvi so najprej nastopili godci ansambla Lojze Hlede iz Števerjana, ki so nastopili dvakrat ter bi morali igrati tudi na plesu, vendar tega niso mogli, ker se je prav tisti večer rodil sinček vodji ansambla. Po nekaj pesmi so zapeli otroci iz vrtca Rupa - Peč pod vodstvom vrtnarice Slavke Lakovič. Osnovnošolske otroke je za nastop pripravil učitelj Emil Lasič. Iz Števerjana so prišli trije godci in dve dekleti, ki so zaigrali in zapeli nekaj veselih viž. Potem je nastopila nova folklorna skupina otrok, ki jih vodi Jožica Kovic. Zelo lepo je zapel veseli trio iz Pod-gore, dobro pa se je odrezal tudi domači harmonikar Eneo Pavletič. Pod vodstvom Zdravka Klanjščka sta nastopila še mešani in moški pevski zbor, slednji je zapel budnico Dvignimo čaše, ki jo je napisal ljudsko-prosvetni delavec Darko Durček, uglasbil pa Ubald Vrabec. Tone Budin iz Mirna je občinstvo presenetil z recitacijo Pisarjevega sina iz Stritarjeve antologije. Po nastopu zbora Mirko Filej je Darko Durček pozdravil udeležence ter spregovoril o pomenu praznika, ki zbližuje ljudi ter preprečuje, da se vas ob nedeljah izprazni. Svoje izvajanje je sklenil s pozivom, naj beino zvesti svoji besedi in izročilom naših prednikov.
Po prosvetnem delu je bila zabava s plesom ob zvokih števerjan-skega ansambla mladih, na voljo je bilo dovolj frtalje, raznih prigrizkov in pijač.
Jutri razprava o avtoportu
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, ki je bila v ponedeljek zvečer, so sklenili, da bodo na seji olrčinskega sveta v petek ob 18.30 razpravljali o avtoportu, in sicer o njegovem idejnem načrtu. Na občinski seji bodo razpravljali tudi o najemu posojila 166 milijonov lir pri goriški hranilnici za gradnjo osnovne šole v Ul. Campi.
Občinski odborniki so načelno pristali na odprtje otroških jasli, za katere je prišla pobuda s strani pokrajinske uprave in splošne bolnišnice. Na skupnem sestanku vseh treh ustanov se bodo podrobneje pogovorih, kako uresničiti to koristno pobudo. Odborniki so skle-
nili, da bodo tudi letos odprli občinski park za magistratom za občinstvo in mu nudili vsakodnevno in periodično čtivo.
Na predlog odbornika Rovisa bodo pristojna deželna telesa opozorili na težave, ki jih bo legalna ura povzročila maloobmejnemu prometu. Občinski odbor je spoznal, da bo uvedba legalne ure prihodnji teden prisilila trgovce, da bi prezgodaj zapirali trgovine. Zato je prevladovalo mnenje, da bi 40 delovnih ur, kolikor jih predvideva delovna pogodba za trgovski sektor, tako porazdelili, da bi trajal delovni čas od 8. do 12. ter od 16. do 19.30
V Pierisu so na gradbišču nove srednje šole našli 50 kg težko neeksplodirano letalsko bombo iz druge svetovne vojne. Ko je delavec gradbenega podjetja upravljal ka-terpiler je opazil v zemlji bombo. O najdbi so takoj obvestili tržiško vodstvo posebne enote za odstranjevanje eksploziva. Policisti so
nekaj ur pozneje odnesli bombo ter ugotovili, da gre za ameriško letalsko bombo, ki so jo odvrgli v drugi svetovni vojni med bombardiranjem mosta čez Sočo.
Sredi popoldneva se je zmračilo
Včeraj zvečer je nevihta nekoliko ohladila ozračje, ki je bilo ves dan nasičeno s soparo. Ob 18. uri je Gorico prekril gost in temen oblak tako, da je mrak legel nad mesto, zaradi česar so morali v pisarnah prižgati luči. Ker se je tako stemnilo, so tudi avtomobilisti prižgali žaromete.
Ko je okoli 18. ure strela za krajši č?s prekinila tok, se je delo povsem ustavilo. Ploha, ki je tudi zajela samo nekatera območja, ni le ohladila ozračja, ampak je tudi zalila vrtove in njive. Čez uro pozneje je dež pojenjal.
ZAOSTRITEV SPORA V SNIfl V ZDRflVSCINI
LASTNIK ZMANJŠUJE TEKSTILNO PROIZVODNJO
S petkom bodo 80 odstotkom delavcev skrajšali delovni čas
Podjetje SNIA v Zdravščini je včeraj začasno odpustilo 60 tekstilnih delavcev ter sporočilo, da bo jutri 80 odstotkom zaposlenih skrajšalo delovni čas. Tekstilni obrat, ki je doslej že dvakrat zavrnil zahteve sindikatov in zaposlenih delavcev za sklenitev dopolnilnega sporazuma (spor traja od meseca februarja) je s svojo odločitvijo prekršil pravice delavcev do stavke in ustavne svoboščine ter hoče razbiti sindikalno enotnost delavcev. Lastnik se je namreč zatekel k represiji namesto da bi sprejel delavske zahteve.
Tekstilni delavci so na nepopustljivost lastnika 'opozoril z včerajšnjo manifestacijo v Gradišču. Svoje ogorčenje nad njegovim ravnanjem so sporočili tudi županu ter ga zaprosili, naj posreduje pri deželnem odboru in pri prefekturi. Spričo tako hude zaostritve se delavci v podjetju shajajo na sestanku, ki je časovno neomejen.
Tajništvo CGIL, CISL, UIL je obsodilo napad gospodarja, ki predstavlja udarec po celotnem delavskem gibanju, ki se v naši pokrajini bori za nove delovne pogodbe. Enotna sindikalna federacija je
«tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiuiiiiiiniiiiininiiiriiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PETOVELJSKI PROCES PRED ZAKLJUČKOM
h javnega tožilca dr. Bruna Pascolija so vsi obtoženci odgovorni za atentat
Jutri bo javni tožilec zaključil svoj govor z zahtevo obsodbe
sklicala za prve dni prihodnjega tedna sestanek vseh sindikalnih struktur, na katerem bodo preučili politiko SNIA ter se ji postavili po robu z akcijo pokrajinskega značaja. S tem v zvezi naj omenimo sklicanje tovarniških svetov skupine SNIA (tekstilcev in kemičnih delavcev), ki bo 24. maja v Milanu, kjer se bodo pogovorili o načinu nadaljnjega boja, ki naj privede do pravične poravnave spora.
Na skupščini delavcev letališča v Ronkah so sklenili nadaljevati agitacijsko gibanje s proglasitvijo novih stavk, dokler deželna oblast ne poseže v spor in ga odpravi. Tako so sklenili delavci na včerajšnji skupščini, na kateri so negativno ocenili sestanek z vodstvom letališča ter predlagati temeljito reorganizacijo vseh služb, ki so povezane z letališčem, ter ekonomsko in normativno izenačenje z delavci ostalih letališč v državi.
Za javnega tožilca dr. Bruna Pascolija, ki je že včeraj, proti vsakemu pričakovanju, pričel svoj govor. so vsi obtoženci odgovorni za atentat pri Petovljah, saj so skupno sodelovali tako v pripravah ka v izvedbi. To pomeni da bo dr. Pascoli jutri, ko bo zaključil svoj govor, zahteval za Romana Resena, Enza Badina, Mario Mezzorano. Giannija Mezzorano, Giorgia Budi-rina in Furia Larocco edino možno kazen za ta zločin, t. j. dosmrtno ječo-
Pričakovali smo. da bo šele jutrišnji dan procesa posvečen govoru javnega tožilca. Odvetnik civilne stranke Kostoris pa se je nepričakovano odpovedal svojemu govoru, pred njim pa sta govorila odvetnika Salvi in Gomirato. Zaradi tega je takoj povzel besedo dr. Pascoli, ki je govoril dobro uro in pol.
V uvodnih besedah je javni tožilec govoril o sedanji zakonodaji in rekel, da je parlament v zadnjih letih z vrsto novih zakonov ohromil možnosti policije in sodstva. da pride na sled zločincem. Ti so dobili tolikšne ugodnosti in jamstva, da ostane marsikateri zločin nekaznovan. Treba no za to naj h' poskrbel parlament, vrniti preiskovalnim sodnikom m policiji vsaj dei njihovih prejšnjih pnstoi-nosti. vsaj ko gre za hujše zločine. kjer ni moč z osumljenci in
Klub «Simon Gregorčič»
vabi na ogled razstave «Od baroka do impresionizma» v grad Kromberk, danes ob 10. uri. Vodič bo prof. Milko Rener. Zbirališče pred gradom.
V SOBOTO V KOPRU
Partizansko srečanje 1. in 2. prekomorske
Zveza združenj borcev NOV, novogoriški in koprski občinski odbor, odbor 1. in 2. prekomorske brigade bodo organizirali v soboto, 25. maja v novi koprski kinodvorani partizansko srečanje nekdanjih borcev 1. in 2. prekomorske brigade. Srečanja, ki so ga priredili ob 30. obletnici obrambe vrhovnega štaba NOV in Tita v Drvarju, se bodo udeležili tudi drugi borci, ki so sodelovali nrl tem dogodku.
Udeležence shoda, ki se bo pričel ob 11. uri, bo pozdravil Srečko Vilhar, slavnostni govor pa bo imel narodni heroj Stane Bobnar, nekdanji politkomisar L, 2. in 3. prekomorske brigade. Na sporedu so nastopi in recitacije, igrala pa bo koprska godba na pihala.
Na koncu proslave bodo predvajali še dva kratkometražna dokumentarna filma. Skupno kosilo in tovariško srečanje bo ob 12.30 na vrtu hotela Galeb v Kopru.

PRETEKLO NEDELJO V RUPI
Kulturni praznik z nastopom zborov in zabavnih skupin
Program je trajal kar tri ure - Prireditelji so postregli z domačo specialiteto ■ frlaljo
OSMIČ A
Pri Piščancih pri Boletovih točijo črno domače vino.
«AUTOAGENZIA CLAUDIO»
TELEFON 29-714
ULICA CEPPA 8
ZASTOPNIK
TAKOJŠNJA DOBAVA
RAZSTAVA NAJNOVEJŠIH MODELOV
Skoda
ZA TRST IN POKRAJINO
Odsek borčevske organizacije ANPI za vas Peč prireja tudi letos že vpeljan Ljudski praznik, ki se pričenja danes in bo trajal do nedelje zvečer. Prireditev ima globok protifašistični značaj, saj je ANPI v svojo razvejano mrežo sekcij, ki zajema tudi vse slovenske vasi, med poglavitnimi nosilci boja za nadaljnje razvijanje protifašistične akcije, kar je hkrati tudi jamstvo za nadaljnji razvoj demokracije, za spoštovanje pravic človeka in še posebej pravic naše narodnostne skupnosti.
Zato ljudski prazniki na Peči presegajo značaj vaške šagre ter se vključujejo v široko dejavnost živih in zdravih sil, ki ne popuščajo v svoji dejavnosti ter vanje pritegujejo tudi mlado generacijo, da se usmerja ob naprednih idejah in da se zanje tudi žrtvuje. Samo v tem okviru moremo razumeti tudi velike napore, ki jih je prav sek cija ANPI na Peči vložila za svojo organizacijsko povezanost, za svojo uveljavitev in tudi zato, da je položila temelje svojemu nadalj njemu delu.
Dva bosta poglavitna dneva v tem štiridnevnem prazniku, danes in v nedeljo. Danes ob 18. uri bodo nastopili šolska mladina iz Rupe in s Peči, Nonet iz Sovodenj ter moški pevski zbor Rupa — Peč. V nedeljo ob 18. uri pa bodo nastopili moški pevski zbor p.d. «Oton Župančič», moški pevski zbor p.d. «Jezero» iz Doberdoba ter pihalni orkester «Kras» iz Doberdoba (pred stavila se bosta posamično in sku paj), in dramska družina «Otona Župančiča».
Vse večere bo tekmovanje v bri-[školi za bogate nagrade: prva na
grada 2 pršuta, druga nagrada en pršut, tretja nagrada kolo sira, četrta nagrada 4 salame. Prireditelji so poskrbeli tudi za plesno zabavo, ki bo vse večere na novi cementni ploskvi; prve tri večere bo igral ansambel «The Lovers» iz Sovodenj, zadnjega, se pravi v nedeljo, pa «Kras» iz Saleža. Stojnice bodo obilno založene, prodajali pa bodo tudi partizanski golaž.
Predavanje
o aktualnih problemih v Mladinskem krožku
Brez dvoma preživlja danes italijanska družba precej kritičen trenutek. Po eni strani je svetovna energetska kriza imela precejšnjo težo na poslabšanje italijanskega že tako majavega ekonomskega stanja. Po drugi strani pa je vodilni razred izgubil precej svojega ualeda s tem, da je vpleten v skoraj vse škandale, ki so zadnje čase globoko pretresli italijansko demokratično javnost. Omeniti moramo tudi fašistično dejavnost, ki se je zadnje čase izredno okrepi la, ob zelo prizanesljivem ukrepanju oblasti do znanih fašističnih skrajnežev in njihovih podpihovalca. O tem, kakšno vlogo naj imajo pri saniranju tega stanja in u-stvarjanju pravičnejše družbe vse resnično demokratične in predvsem levičarske sile ter delavski razred sploh, bo predaval slovenski poslanec KPl Albin škerk.
Predavanje bo jut'i, 25. maja 1974 ob 29.3') no sedežu kluba «Simon Gregorčič* Korzo Verdi 13-Vljudno vabljeni!
krivci ravnati z rokavicami. V to izjavo, ki jo je javni tožilec namenil predvsem ljudskim sodnikom, je zgostil svoje mnenje o najnovejših zakonih, o čemer je prišlo večkrat do trenj z branilci na sedanjem procesu.
Dr. Pascoli je tudi zavrnil ljudsko mnenje, da je treba nekoga obsoditi, samo če obstajajo na njegov račun stoodstotni dokazi, če bi bilo tako, ne bi bilo več obsodb, je dejal dr. Pascoli. Večina obsodb se izvrši na podlagi suma in tudi sedanji proces je na podlagi suma, vendarle se je na račun obtoženih nabralo toliko sumov, ki peljejo vsi v eno smer, v smer atentata na karabinjerje pri Petovljah.	_
Preiskovalci so 'Že (id vsega začetka sumili, da so atentat izvedli ljudje, ki so sovražili karabinjerje, policijo in sodstvo. Niso pa preiskovalci zanemarili morebitnih političnih sledi. Marsikdo je v začetku pomislil tudi na druge atentatorje, vendarle smo, tako je dejal dr. Pascoli, tak sum takoj zavrnili. Očitno je mislil na tiste. ki so hoteli zvrniti krivdo a-tentata na tukajšnje Slovence. Skupaj živeča italijanska večina in slovenska manjšina imata tiri nas, v stoletjih dobre avstrijske uprave, je dejal dr. Pascoli, prirojeno spo štovanje do oblasti, To se ne sme mešati s patriotizmom, naši ljudje pa so predvsem pošteni.
Politične sledi so preiskovalci o-pustili, ker niso našli ničesar. O-brnili so zato svojo pozornost v tiste kroge, ki so sovražili policijsko oblast. Počasi so začeli sestavljati mozaik, ki so ga po več mesecih tudi «sestavili». Mina ženska zapletena v afero, Maria Mezzorana, je prva nekaj izpovedala Di Biaggiu, katerega je redno. vsak teden, obiskovala v '.a-poru. Sledila so priznanja Budici-na karabinjerjem. Di Biaggio je nato povedal vse kar je znal, želel si je svobodo, preiskovalni sodnik oa mu je jasno povedal, da ne bo iz te moke kruha. Dr. Pascoli se je nato spustil v analizo priprav za atentat, ko so njegovi tvorci iskali še nekaj drugih ljudi. V teku svojega govora je dejal. kot smo že uvodoma omenili, da so vsi odgovorni za atentat in da je Scopazzijeva bila le naknadno obtožena, ker je hotela prikrivati kar je o pripravah in atentatu vedela. Predsednik dr. Corsi je javnega tožilca, bila je ura 13.50, prekinil. Dr. Pascoli bo svoj govor nadaljeval jutri zjutraj. Po njem bodo začeli svoje govore branilci.
Predsednik porotnega sodišča dr, Egone Corsi je uvodoma zavrnil ponovno zahtevo Marokanca Muha-meda El Bakrija, ki je poslal telegram, s katerim zahteva, da bi bil zaslišan in soočen z Larocco in pripornikom Giordanom.
Od branilcev je bil na sodišču včeraj samo odv. Maniacco, ki je zastopal vse druge odvetnike, kasneje je v dvorano prišel tudi odv. Pedroni,
Svoj govor je zaključil odvetnik civilne stranke Salvi, ki je izrecno pohvalil preiskavo, ki jo je vodil dr. Pascoli. Ni povedal nič konkretnega o procesu, precej pa se je izkazal s svojim južnjaškim temperamentom.
Konkretnejši, brez dvoma bolj od vseh drugih odvetnikov civilne stranke, pa je bil odv. Gomirato. Obsodil je branilce, ki so hoteli ustvariti na tem procesu revolucionarno vzdušje, ni mu bilo prav poročanje nekaterih časopisov. Imeli smo vtis, kot da so na zatožni klopi branilci in časnikarji, ne pa obtoženi. Analiziral je pričanja Walterja Da Biaggia in drugih prič, poglabljal se je v podrobnosti, našel precej obtežilnih dejstev. Dejal je tudi, da je treba razumeti, zakaj so trije med obtoženci šli pod most čez Sočo v Pieris. Niso šli iskat razstreliva, nesli so
tja «T 4», da bi ga skrili.
Odv. Gomirato je pogrel svojo tezo, da ni potrebno imeti specialista za pripravo eksplozivne naprave. Napadel je obtožence, da so brezsrčni, ker jim ni žal izvršenega zločina.
V Gabrjah je zgorel avtomobil
Zaradi kratkega stika je včeraj zjutraj v Gabrjah popolnoma zgorel renault R5. GO 64750. last Michelangela Morgie iz Gorice, Ul. Ortigara. Voznik osebnega avtomobila se je zjutraj peljal proti Trstu, ko je v Gabrjah opazil, da iz prtljažnika uhaja dim. Morgia se . je ustrašil in pustil avto, da so plameni ' zajeli tudi notranje prostore vozila. Ko so prišli gasilci, je bil avtomobil že popolnoma uničen: škode je približho za pol milijona Ur.
V ŠTANDREŽU - pri KONSUMU
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Sobota, 25. maja, ob 20. uri nastop ansambla «JANEZ JERŠINO-VEC S PLANŠARJI». Sledi plesna zabava.
Nedelja. 26. maja. ob 11.30 — Razstava špargljev, zvečer igra ansambel «LOJZE HLEDE» iz števerjana.
PRAZNIK ŠPARGLJEV se bo nadaljeval 1. in 2. junija s koncertom pevskih zborov in ansamblom Kondor iz Bazovice.
Na razpolago šparglji. bogat srečelov, domača jedača in pijača.
Danfs dežurne bencinske črpalke
V goriški pokrajini so danes dežurne naslednic bencinske črpalke: Občina GORICA: TOTAL, Ul. A-quileia:	CHEVRON. Mihaelova
ulica- ESSO, Tržaška cesta; ES SO, Ul. Lungo Isonzo; SHELL, Ul. Crisni:
Občina ŠTARANCAN:	AGIP, Ul
Di Mainardis;
Občina GRADEŽ: SHELL. Trg Car paccio; ESSO, Centauto:
Občina TRŽIČ: TOTAL. Ul. Boi to; SHELL. Ul. Matteotti, BP Ul. Cosulich;
Občina GRADIŠČE: TOTAL, Ul Trieste \
Občina KRMIN: AGIP, Ul. Vene zia Giulia;
Občina RONKE: AGIP, Ul. Redi puglia.
PSig—
Corica
VERDI 15.00-21.30 «O Calcutta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 14.45—21.30 «Altrimenti ci arrabbiamo». B. Spencer in T. Hill. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.00-21.30 «Satiri-co». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 15.00—21.30 «Sì pura come un angelo, resterà vergine?» B. Capell in K. Lieffen. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18 letom.
CENTRALE 15.0d-21.30 «... diventare-no così i iye superman del West». G. Martin. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 14 00—22.00 «La mano spietata della legge». Barvni film.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Le folli avventure». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Un rebus per 1 assassino». Barvni film.
Mora Corica
SOČA «Konje streljajo mar ne?», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Dekameron», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Žandar se ženi», francoski barvni film ob 19.30.
RENČE «šakal», angleški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Milil IIIIIIUIIIIIIIIIIIIITNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillll IIIIH11111111111111111111111111111111111111111
SEJA OBČINSKEGA SVETA
Ugodna ocena poskusa «skupinske družine»
Preložena razprava o avtoportu
Goriški občinski svet je z o-giromno večino glasov (proti so glasovali samo misovci, vzdržal pa se je republikanec) odobril dosedanje delovanje občinske uprave na področju socialnega skrbstva. Odbornik Tomassdch je namreč podal obsežno poročilo, v katerem je prikazal skrb občinske uprave za tiste mladoletnike, ki so izstopdU iz zavoda Lenassi ter ustanoviU «skupinsko družino».
V diskusijo so posegli številni svetovalci, med njimi tudi svetovalka Pirella (KPI) in svetovalec Sanzdn (PSI). Odbornik Tomassich, ki je imel uvodno poročilo, je dejal, da gre za poskus, kako mladoletnike, ki imajo psihološke in gmotne težave, vključevati v družbeno tkivo. Govoril je o vsakovrstnih zaprekah notranjega in zunanjega značaja pri uresničevanju tega cilja, težavah, ki so po letu dni, kolikor časa traja ta poskus, povečini odstranjene. Zasluga pri uspešnem premagovanju teh težav gre pristojnim uradom ter upraviteljem. Zunanje težave ustvarjajo predvsem prebivalci v Ul. Vittorio Veneto, kjer je v hiši št. 19 stanovanje «skupinske družine». Sosedje so namreč uvedli sodni postopek protj občini in lastniku zgradbe, ki se je zaključil u-godno za občino, ker je sodišče zavrnilo pritožbo vseh sostanovalcev. Odbornik Tomassich je rekel, da je treba pobudo podpirati.
Občinski svet je nato odobril posojilo v znesku 244 milijonov lir za razna javna dela. Na prihodnjo sejo so preložili razpravo o avtoportu. Maketa tega objekta je bila pred sejo razstavljena v občinski zgradbi.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 26. maja, spomladanski izlet z vlakom na Jesenice do doma Pod Golico. Zbirališče ob
6.30	po jugoslovanskem času (ob
7.30	po legalni uri) na kolodvoru novogoriške železniške postelje.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA:	Andrea	Gallo, Erica
Cortolezzis, Antonella Tomasin, Elisa Ferfolja, Barbara Finese, Deborah Graziani. Pellegrino Izzo, Jurij Hlede, Alessandro De Palo, Daniele Drago, Alenka šorc, Elena Ru-sciano, Deborah Pahor.
SMRTI: gospodinja Valerija Lutman vd. Nanut. 74-letni upokojenec Alessandro Chersin.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, UL Rosselli. tel. 72340.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pokojnega Antona Fiegla z Oslavja darujejo uslužbenci Kmečke banke v Gorici 22.000 lir Podpornemu društvu za Goriško.
ANKETA LJUBLJANSKE «SODOBNOSTI»
Slovenci v Italiji 1974
Nadaljujemo z objavljanjem odgovorov, ki jih je skupina tržaških slovenskih vidnih javnih delavcev dala na tri vprašanja, ki jih je ljubljanska revija «Sodobnost» postavila v svoji anketi z naslovom «Slovenci v Italiji 1974». Je to tretja zadevna anketa ljubljanske revije in njena vprašanja so naslednja:
1.	Kako si konkretno zamišljate, da bi lahko nekateri daljnosežni predlogi, pobude (tu mislimo na znane zakonske osnutke za celotnejšo rešitev vprašanja slovenske narodne manjšine) tudi stvarno zaživeli z ustreznimi pravnimi normami in drugimi ukrepi, ki bi jih sprejeli rimski parlament, deželni svet Furlanije - Julijske krajine in drugi lokalni izvoljeni organi?
2.	Kaj storiti in kako zares učinkovito delati, da bi vse slovenske sile (če to tako povprek označimo) od političnih, strokovnih in športnih, čimbolj plodno uskladile svoje napore in našle učinkovit skupen jezik v sedanji novi fazi boja za narodnostno emancipacijo in skladen razvoj?
3.	Kaj pričakujete in kako boste sodelovali na bližnji mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu in na simpoziju OZN o isti tematiki junija letos na Ohridu?
m.
Na gornja vprašanja je včeraj odgovarjal član pripravljalne komisije za mednarodno konferenco o manjšinah, ki bo v začetku julija v Trstu dr. prof. Aleš Lokar, danes pa bo na gornja vprašanja odgovarjal predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze BORIS RACE - ŽARKO:
Preden odgovorim na zastavljena vprašanja, bi rad spomnil na vašo prvo anketo iz leta 1939. Takrat ste tudi vprašali, ali si anketiranci zamišljamo posebno zaščito naše skupnosti kot en sam organski zakon ali kot skupek u-streznih norm.
Odgovori anketirancev so se med seboj bistveno razlikovali. Nič čudnega, ker je bila s tem šele načeta razprava o tem važnem vprašanju in ni bilo še mogoče dovolj utemeljiti posameznih mnenj, kar bi gotovo pripeljalo do zbližanja stališč. Ob vsestranski dobri volji je takrat obstajala možnost, da bi po temeljiti izmenjavi mnenj glede tega dosegli soglasje na politični ravni. To bi pomenilo, da bi v najboljšem primeru skupno izdelali predlog ali bi soglasje rabilo kot akcijsko vodilo posameznim strankam in skupinam.
Do poglobljene razprave ni prišlo, ker je kmalu po omenjeni anketi nastal povsem nov moment, ko so poslanci in senatorji KPI predložili v rimskem parlamentu predlog navadnega zakona za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Ta korak je bilo treba brez razpravljanja sprejeti v nadaljnji politični akciji, kar pa seveda ni izključevalo drugih avtonomnih, pa tudi vsebinsko povsem drugačnih pobud.
Politično je bilo oportuno sprejeti navaden zakon kot obliko zakonske zaščite, saj bi prišlo do polemike, to pa bi oslabilo ne samo težo zakonskega osnutka, temveč tudi vsakršno pobudo v tej smeri. Sprejeti je bilo treba ta koncept tudi zato, da bi bilo mogoče osredotočiti politično akcijo v povsem določen cilj.
Druge pobude so znane: Socialistična stranka in bivša Socialistična stranka proletarske enotnosti sta predložili parlamentu svoja predloga navadnega osnutka. Slovenska skupnost s Slovensko demokratsko zvezo pa svojega v obliki peticije. Edino Slovenska kulturno - gospodarska zveza je izdelala drugačen predlog in sicer v obliki skupka norm v korist slovenske narodnostne skupnosti po vzorcu južnotirolskeea paketa.
Ta korak je SKGZ utemeljevala s tem, da je nevzdržno, če uživajo narodnostne skupnosti v isti državi različno zaščito: pri tem se je sklicevala predvsem na nemško skupnost na Južnem Tirolskem. SK GZ je ob sprejetju svojega predloga poudarila, da s tem noče o-virati nadaljnje poti predloženih zakonskih osnutkov in se je zavezala, da jim bo tudi vnaprej dajala vso podporo. Zaradi tega ni nikamor predložila svojega osnutka. Paket sam pa pomeni močan politični dokument pri utemeljevanju pravic Slovencev v Italiji.
Odgovor na prvo vprašanje: Rimski parlament si v tem pogledu lasti prvenstveno pravico; da bi razpravljal o predloženih zakonskih osnutkih in potem tudi kaj sklenil, je potrebna politična volja, pripravljenost, da to stori.
Krščanska demokracija si med strankami lasti in tudi ima monopol nad temi vprašanji, zato nasprotuje konceptu enega samega zaščitnega zakona. Na zadnjem kongresu, marca lani, je takratni tajnik tržaške KD Sergio Coloni dejal glede tega naslednje: «Podpiramo potrebo, da bi postopno reševali vprašanja slovenske majšine na raznih ravneh: v parlamentu, V deželi (pri tem želimo, da država prenese nekatere pristojnosti na deželo), v krajevnih upravah (pokrajine in občine) in v svobodnih dejavnostih raznih ustanov». Ko je omenil, da so poslanci KD predložili predlog dopolnilnega šolskega zakona, kar naj bi bil dokaz, da KD postopnost tudi izpolnjuje, je dejal: «Ne bi bilo dobro, če bi manjšina vztrajala pri «slepi» politiki glede uveljavljanja svojih pravic in ne bi upoštevala potrebe, da se uskladi z rastjo zavesti celotne skupnosti, če ne bi torej upoštevala postopnosti».
Ta zapletena formulacija, prevedena v preproste besede, pomeni: Slovenci morajo upoštevati razpoloženje dela občanov italijanske na-
rodnosti, saj že s težavo odobrava- i Tržaška in goriška občina ter pojo pravice, ki se priznavajo Slo- I krajini še vedno trdovratno vztra
iroi-vno»-*-! VaKnrli ♦■rw-rr» mn« C1n..nmnf	r _ ■	___• J I I • *	( •	1 •. . 1
vencem. Zaradi tega naj Slovenci ne zahtevajo vsega hkrati, temveč naj se zadovoljijo s postopnostjo, ki bo v harmoniji z upadanjem nacionalizma pri italijanskih občanih.
Ko se je lanskega maja delegacija SKGZ srečala s predstavniki KD, sta deželni tajnik Tonutti in tržaški tajnik Coloni potrdila, da je KD proti globalnemu zakonu iz proceduralnih razlogov. Po mnenju KD bi bil tak zakon le ponovno naštevanje načel, ki so strnjena že v ustavi in bi zahtevala številne konkretne zakone za njihovo izvajanje. Mnogo bolj stvarno in za slovensko skupnost bolj koristno bi bilo, da bi vnašali določila v prid Slovencev v posamezne zakone. Tako je tudi globalno reševanje problemov.
To je torej danes uradno stališče Krščanske demokracije. Iz teh podatkov sklepamo lahko tudi naslednje: predvsem gre za različno utemeljevanje postopnosti, ki je prilagojeno sogovorniku, in drugo, besedi postopnost se začenjajo odpovedovati, ker je naletela na splošen odpor Slovencev in sprejemajo globalnost, ne pa njene vsebine.
Pri Krščanski demokraciji ni torej politične volje, da bi parlament razpravljal, še manj pa, da bi sprejel en sam zakon v korist slovenske skupnosti.
Kaj storiti? Slovenci gotovo ne vztrajamo pri zahtevi, naj bodo iz praktičnih razlogov zbrane v e-nem samem zakonu vse naše narodnostne pravice. Ta zahteva temelji izključno na verjetnosti, da bo en sam zakon sprejet prej. Zakonodajna «produkcija» italijanskega parlamenta je namreč na zelo nizki stopnji, zato je utemeljena bojazen, da bi trajalo desetletja vnašanje raznih določil v korist Slovencev v posamezne zakone. Kakšno usodo bi med tem časom doživljala naša skupnost, si lahko predstavljamo na temelju današnjih izkušenj.
Treba je tudi vztrajati pri zahtevi po glavnem navadnem državnem zakonu, hkrati pa terjati, da v vsak nov zakon, ki v kakršnikoli obliki zadeva interese Slovencev, vnesejo določila v njihovo korist.
V desetih letih obstoja ni dežela Furlanija - Julijska krajina izpolnila pričakovanj Slovencev. Toda je zaznavna razlika med prvo in drugo zakonodajno dobo, ko si je dežela z izrazitejšo politično voljo le pridobila večje pristojnosti kljub svoječasnim razsodbam u-stavnega sodišča in trmastega vztrajanja vlade, da je manjšinska problematika domena parlamenta. To pomeni — in to potrjujejo vsi politični predstavniki — da je večja pristojnost dežele predvsem politično vprašanje, ki ga je treba pozitivno reševati: za to se bodo morale napredne sile v deželi in vsi Slovenci še nadalje vztrajno zavzemati, predvsem v obliki predlogov za nove zakone, z a-mandmaji, s srečanji z odgovornimi dejavniki v deželi in s splošno politično akcijo.
Illlllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
INDIJSKI
UMETNI
SATELIT
MOSKVA, 22. — Kakor je sporočila agencija TASS, se sovjetski in indijski strokovnjaki pripravljajo, da bi skupaj pognali v vesolje umetni satelit. Pravzaprav bi bila raketa sovjetska, satelit pa bi bil indijski, iz česar izhaja, da gre v tem primeru le za nekakšno integracijsko sodelovanje, toda z druge strani se je zvetelo, da izvaja Inoija zelo obsežen program, pri katerem ji Sovjeti le pomagajo s svojimi tehniki, oziroma s svojo tehnologijo.
O vsem tem govori sovjetska revija «Socialistična industrija», ki govori še o nekaterih drugih zadevnih problemih, ki pa niti ne omenja kritik, ki jih objavlja celo indijski tisk na račun nedavnega indijskega atomskega poskusa.
Indijski dnevnik «Times of India» omenja vrsto napak, do katerih je prišlo, ko so nekje v puščavi preizkusili prvo indijsko atomsko bombo. Predvsem list pravi, da je skupina tehnikov, ki se je umikala iz «nevarnega področja», imela incident, ker se je njen avtomobil ustavil pri neki duni. Skupini je sicer uspelo pravočasno se umakniti, toda ves čas so se ozirali nazaj, proti «kritičnemu kraju». In tudi tisti, ki je bil zadolžen, da je z magnetofonom odmerjal čas, ni bil dobro izvežban, kajti štel je prenaglo in zato je sledilo nekaj zelo mučnih trenutkov. Končno je odpovedal tudi zasilni telefon. Ko bi bili po eksploziji morali telefonirati predsednici vlade Indi-ri Ghandi, je telefon zatajil in so ji telefonirali veliko pozneje.
jajo pri drobtinčarski politiki do Slovencev. Postopnost ima tu še eno funkcijo. Zaradi težav pri sestavi večine mora biti vstop v večino trajno privlačen, zaradi tega je treba imeti v rezervi mnogo majhnih koncesij v prid Slovencem za tiste manjše stranke, ki se za take koncesije oziroma pravice zavzemajo.
Videmska pokrajina je za zdaj za slovenske probleme popolnoma gluha. Občinske uprave Kanalske doline, Rezije, zahodne in vzhodne Beneške Slovenije so še vedno pod šokom hudega političnega pritiska, ki do danes še ni prenehal. Zato ni za zdaj pričakovati, da bi karkoli same kaj storile v korist svojih slovenskih občanov.
Odgovor na drugo vprašanje:
V Italiji ni mogoče doseči reform, izboljšanega položaja delovnih ljudi in kakršnihkoli pravic brez močnega pritiska. Čeprav so v vladah zastopniki ljudskih sil, so prešibki, da bi uveljavih svoje težnje. Sistem se sam po sebi ne bo spreminjal in se slabil, ker imajo njegovi predstavniki v rokah vse vzvode gospodarstva in uprave in so sorazmerno močni v predstavniških telesih. Zato v vladah raznih kombinacij več ali manj vedrijo ali oblačijo. Zaradi tega so potrebni politični pritiski političnih sil zunaj vlade, v zadnjih letih pa skupne akcije združenih zradikalizira-nih sindikatov in drugih skupnosti, da iztrgajo razne koncesije.
Tudi problemi slovenske narodnostne skupnosti ne bodo rešeni brez raznovrstnih pritiskov. Slovenci sami so najbolj poklicani, da si prizadevajo, da se na raznih ravneh kaj premakne.
O potrebi po akcijski enotnosti Slovencev in o vzrokih, da do nje težko pride, je bilo že mnogo napisanega. Ne bo odveč, če ob tej priložnosti prav v zvezi z izkušnjami zadnjih dveh let nekatere stvari osvežimo in ponovno pokažemo na najbolj bolečo točko našega političnega življenja.
Velike poliRčne stranke ljubosumno varujejo svoj prestiž in se kaj nerade pridružijo pobudam za skupne akcije, če niso izšle iz njihovih vrst. Druga ovira je bojazen, da bi zaradi skupnega nastopanja s političnimi konkurenti pri obrobnih volilnih privržencih zgubili zaupanje v moč stranke. Majhna stranka se ne boji, da bo izginila z odra, če ne bo zadosti polemična do drugih, to pa seveda preprečuje kakršnokoli «bratenje». Pogoste volitve, ki ogrevajo politično ozračje, so splošna ovira za združevanje moči.
Zaradi teh in drugih vzrokov ni bilo po obisku pri takratnem predsedniku n vlade Colombu od I97l nobene pomembne skupne akcije. Ni bilo torej učinkovitejšega političnega pritisk», ki je, kot rečeno, med glavnimi gonilnimi sredstvi za uspeh.
Najbolje bi seveda bilo, če bi nerešeni problemi Slovencev ne bili predmet licitacij in merjenja moči med strankami. To je seveda želja, ki ni naletela na nikakršen odmev. Ti problemi so namreč tudi politika in jih stranke ne žele izročiti iz svojega arzenala. Tako pa tečejo leta, upočasnjena postopnost se v polni meri uresničuje, kakor želijo tisti, ki imajo škarje in platno v rokah.
Odkrite polemike o tem vprašanju ni bilo, ker so se vse stranke bolj ali manj izrekle za skupne akcijske nastope, ki pa so vsaj doslej ostali deklaracija, ali se je u-stavilo pri začetnih stikih.
Ne ostane torej drugega, kot stopiti s temi težavami pred javnost, ki naj presodi.
Odgovor na tretje vprašanje:
Konferenca o manjšinah, ki bo junija (preložena na 10. julij op. ur.) v Trstu, bo izpolnila svoj namen, če bo ostala v okvirih, ki jih je v začetku začrtala resolucija tržaškega pokrajinskega sveta. Resolucija upošteva temeljno dejstvo, da živi tu neenakopravna slovenska narodnostna skupnost; zaradi tega je treba njeno problematiko obravnavati iz teoretičnega in praktično - političnega vidika, da bodo rezultati rabili za sprejemanje sklepov v korist slovenske skupnosti.
Slovenci brez razlike in tudi druge politične sile želimo tako konferenco, zato jo pozdravljamo.
Konferenca bo uspešna, če bodo vsi znanstveniki ostali na znanstveni ravni in bomo Slovenci primerno navzoči najmanj s kvalitetnimi pričevanji, na katera se resno pripravljamo.
Po konferenci se bo pričela bitka za uresničevanje njenih rezultatov. Poklicane javne oblasti se ne bodo smele ustaviti na pol poti, zato bodo morale organizirati primerno središče za obdelavo rezultatov in za nadaljnje razvijanje manjšinske problematike.
Pri nas je vsa pozornost osredotočena na tržaško konferenco, zato nismo mnogo razpravljali o o-hridskem simpoziju OZN, čeprav se zavedamo njegovega velikega pomena. Če bo v Ohrid povabljena kakšna naša organizacija in posamezniki, se bomo radi odzvali.
Prizor iz komedije «Volkovi in ovce», s katero pride jutri gostovat', v Trst ljubljanska Drama. Reprize v prihodnjih štirih dneh
Na obali «Biciklisti»
Kinematograf v Kopru bo danes, v četrtek, 23. maja, ob 20. uri predvajal jugoslovanski film Pu-riše Djordjeviča «Biciklisti» (1970), v katerem igrajo Mija Aleksič, Ljubiša Samardžič, Milena Dravič in Miodrag Petrovič-Čkalja. Film bodo jutri ob 20. uri ponovili v Piranu, v ponedeljek ob isti uri pa v Izoli.
Bralcem svetujemo, da izkoristijo to priložnost, da si ogledajo film enega izmed največjih jugoslovanskih režiserjev, katerega je po mnenju nekaterih to zadnje delo. Letos smo v Trstu lahko gledali Djordjevičevo «Jutro», upamo pa, da bomo čim-prej lahko predvajali čim več režiserjevih filmov ob njegovi prisotnosti.	S. G.
Berite v današnji številki
TV-15
Str. 5: Silvo Teršek:
«Partizanska magistrala» od Soteske do Ad-lešičev
Str. 8-9: Iz Montgomeryjevih spominov
(vojaški podlistek)
Str. 16: Ive Mihovilovič:
Ustaški kralj, ustoličen v Ljubljani (podlistek)
TV-15 odslej tudi v kolportaži
iMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiitiiiiiiii>*"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMi'iiiiimmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii>i»»»
UTIRANJE POTI TURIZMU, KJER GA ŠE NI BILO
OB LEPI, PLAVI DONAVI IN DJERDAPSKEM JEZERU
Ustvarjajo se pogoji za uveljavitev turizma tudi v ravninskih rečnih predelih - Odločilna vloga jezera, ki so ga na Djerdapu ustvarili . Ustanovljeno turistično po djetje « Djerdap - turist »
Izreden je turistični razvoj Jugoslavije zadnja leta. Ne samo v turistično tradicionalnih predelih visokogorskega sveta Slovenije in dalmatinske obale pa še kje, marveč tudi tam, kjer bi pred leti nihče ne pričakoval, da je moč o kakem turističnem razvoju ali možnosti sploh govoriti.
Tak predel je področje ob Donavi, največji srednjeevropski reki, o kateri so sicer v preteklosti pele pesmi, kako je prekrasno modra, a je v resnici, zlasti po drugi svetovni vojni, spričo pogosto nenadzorovanega industrijskega razvoja postala, kot večina evropskih rek, dokaj nesnažna.
Z izgraditvijo orjaške djerdap-ske hidrocentrale pa je tu nastalo ogromno jezero. Zahvaljujoč se u-streznim ukrepom, so tudi donavske vode postale snažnejše, bolj čiste, a na novo ustvarjeni pogoji so takšni, da bo s časom tudi tu lahko vzcvetel turizem kot donosna gospodarska panoga. Ni pretirana ugotovitev, da se bodo djerdapsko jezero in obale Donave na tem področju nekoč še spremenile v novo jugoslovansko turistično «Meko».
Seveda je vse šele v povojih. Toda osnovni pogoji so dani. Zato je tudi perspektiva jasna, uresničljiva. Tu v bližini se n. pr. nahaja staro smederevsko mesto, zgodovinsko izredno zanimivo, s svojimi daleč naokrog znanimi predješenskimi večeri. Toda vse drugo bo šele prišlo in danes to lahko le slutimo. Navzlic naravnim in drugim pogojem, navzlic posebnim lepotam in zgodovinskim spomenikom, predstavlja vse to področje nizdol ob Donavi, od Jugova naprej, šele neizkoriščen potencial, kjer doslej ljudje sploh niso imeli pogojev, da bi tudi s turizmom dvigali svoje blagostanje.
Naselje Veliko Gradište, kjer so že 1. 1906, med prvimi v Srbiji, i-meli električno centralo, razpolaga danes — navzlic temu in pa dejstvu, da leži ob 14 km dolgem bistrem djerdapskem jezeru — komajda s kakimi 50 ležišči za goste oziroma turiste. To ne zadostuje več niti za tiste strastne ribiče, ki prihajajo od vseh strani sem, da bi izpopolnili svoje zbirke ribiških trofej z novimi primerki. V penzionu «Dunav» dobiš celodnevno oskrbo za ceno 7.000 starih dinarjev, kar je poceni. Kom-fort je sicer skromen, zato pa je hrana obilna in okusna, bogata zlasti na vseh mogočih ribjih specialitetah, da že več ne veš, kaj izbrati. Nekaj kilometrov dlje se nahaja v akacijevem gozdu motel «Bela akacija», ki pa razpolaga s samo 12 ležišči. Cena polnega penziona znaša prav tako 7.000 starih dinarjev, v majhnih poletnih hišicah, v katerih je še deset ležišč, pa 6.000 dinarjev.
Nekoč je marsikoga privabljal Djerdap, grozljivo divja rečna soteska, skozi katero so se valile orjaške vodne gmote. Pogled na to naravno redkost je zbujal srh
po telesu. Potem so sotesko pregradili z jezom in dvignili vodno gladino za 25 metrov. Nastalo je jezero, v njegovih globinah pa so izginili znani «Babakaj», čer, ki je kot dvignjen prst opozarjala ladjarje in vse, ki so prihajali semkaj, kakor tudi vse druge donavske Scile in Karibde, kot znane Stenka, Kozla in druge.
Verjetno bi si tudi stari potopisci z zanimanjem ogledali današnjo Donavo. Danes je mnogo bolj dostopna, kot kdaj prej, ob njej je bila med drugim speljana tudi relativno sodobna cesta. Na dveh mestih je tako ozka, da se dve-vozili komaj lahko srečata, navzlic temu pa ne prihaja do nesreč, ker so vozniki med vožnjo skrajno pozorni, če ne zaradi drugega, pa prav gotovo zaradi izredne dramatične podobe okolja, ki zbuja strahospoštovanje in domala grozo. Podonavska ljudstva in narodi si niso tjavdan izmislili pripovedko, da so Djerdap prebili silni velikani, da bi se skoznjo izteklo Panonsko morje.
Ob tem Djerdapu si danes neko novo mestece — Donji Mila-novac — začenja graditi svojo turistično bodočnost. Mestece je bilo znova postavljeno, ko je staro izginilo v vodah novega donavskega jezera. V sleherni na novo dograjeni hiši je tu vsaj ena soba predvidena za bodoče turiste. Vendar trenutno turistov ni od nikoder. Pa tudi pobudniki uslug sami še ne vedo, kaj naj od teh pravzaprav zahtevajo zanje. Vendar vsi prebivalci upajo, da bodo stvari bolje stekle, ko bo začelo poslovati ha novo ustanovljeno podjetje «Djerdap — turist», ki i-ma svoj sedež v Kladovu.
Takisto je na novo izgrajeno tudi mestece Tekija, kolikor je staro izginilo v jezerskih vodah. In tudi tu je v skoraj vsaki novi hiši predvidena vsaj ena soba za bodoče turiste. A tudi tu doslej turistov še ni bilo. To, da b: začeli prihajati, naj bi organiziral «Djerdap — turist». Zdi se, da bodo računali za ležišče od 2.500 do 3.500 dinarjev. Postavlja pa se vprašanje prehrane. Trg je sicer dobro založen, cene niso visoke, vprašanje celotne penzionske o-skrbe pa bo rešljivo brž ko se bo «Djerdap — turist» dogovoril z lastniki hiš, kifjnjgjo sobe za oddajanje. Ta mlada turistična ustanova želi gostom muditi prav vse, kar jim bo obljubljeno.
Tekija je kakih 25 km oddaljena od Kladova, ki je zelo dinamična v izvajanju svojih načrtov. Trenutno so že nabavili dva splava z vgrajenima bazenoma. Sprejela bosta lahko nekaj stotin kopalcev. V načrtu imajo tudi, da bi že letos kuoili dve izletniški ladji, kot jih imajo na Seni v Parizu. Tekija je tudi zadnje pristanišče i.a vsakodnevni ladijski progi Beograd - Djerdap.
In še mnogo tega imajo v načrtu v krajih ob «lepi, plavi Donavi». Vse pa mora teči po določenem načrtu. Ne prenaglo in ne prepočasi, da bo vse, kakor treba. Ni pa več daleč čas, ko bodo ljudje radi zahajali tudi tja, saj imajo tudi ravnine in reke svoj poseben čar, ki mnoge privlačuje, da ne pozabijo več nanj, ko so ga enkrat doživeli. Prav gotovo pa je, da bodo ti kraji še dolgo ostali pravi raj za lovce in ribiče.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
C. GALE
V. HERCEG
niiiiiiiiiniiMHiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiitniiMiiiiiiimiiiMiiiiminHiiHiiiitiMiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiifinniiiiinuiiiiniB
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Branite svoj ugled in postavite se po robu tekmecu. Prijetno srečanje s prijatelji.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izkoristite podporo, ki vam jo nudi vplivna osebnost. Neko čustvo postaja čedalje bolj trdno.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V svojem delu ne boste imeli tež-koč. Delajte, kot se vam zdi najbolj pravilno. Z drago osebo bo prišlo do sprave.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne vztrajajte pri nehvaležnih delih, ki vam ne zagotavljajo perspek-
tive. Odpravite ljubosumnost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Razumevanje s strani predstojnikov vam bo posebno dobrodošlo. V čustvenih zadevah bodite trezni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Va-ša popularnost in ugled se bosta povečala. Površne čustvene pustolovščine vam ne bodo dale pra-vg sreče.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pazite se pred napakami, ki jih povzroča lahkomiselnost. Prehodna kriza v nekem prijateljskem odnosu.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.
11.) če si želite sprememb, bodite pri izbiri dovolj previdni. Razpoloženje bo bolj pesimistično.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Skušajte doseči uspeh, ne da bi preveč hiteli. Če želite da vas sreča ne zapusti, bodite bolj zmerni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izkoristite poznanstva in ne dovolite, da bi šla sreča mimo vas. Neka premestitev bo odločilna.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan je ugoden za znanstvene dejavnosti. Ne obstanite pred ne katerimi težavami.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izvajajte svoj program, ne glede na nerazpoloženje. Napeto vzdušje
S(\ , y
È.L

ČETRTEK, 23. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	Maša
12.30	Poljudna znanost:
Bitka za Dien Bien Phu
12.55	Sever kliče Jug
13.30	DNEVNIK
14.10	Ital. kronike: Slovstvo in umetnost
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino
Dnevi italijanske zgodovine: NOVA USTAVA
12.45	Poljudna znanost: Salgari
19.15	Italijanske kronike
20.00	DNEVNIK 20.40 TV film
LA ROSA ROSSA
Po romanu Piera Antonia Quarantottija Gambinija Quarantotti Gambini je znan italijanski pisatelj, ki je še mlad umrl leta 1965. Njegovo delo «La rosa rossa» je prvič izšlo leta 1937, deset let kasneje pa ga je avtor nekoliko predelal in ponovno izdal. Po tem delu je bil izdelan film, ki ga je režiral Franco Giraldi. Scenarij je pripravil Dante Guar-damagna
22.15	Risani filmi
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem
18.30	Judovsko kulturno in družbeno izživljanje
18.45	športni dnevnik: GIRO D’ITALIA
19.30	Dežela moja Človek, dežela, okolje
20.30	DNEVNIK
21.00	Stari in novi plesi
21.55	K MIZI OB 19. URI
Gre za gastronomsko oddajo, ki jo pripravljata Paolini in Silvestri. Ker je bilo doslej že več zadevnih oddaj, ki so obravnavale razne specialnosti, smo pri kraju oddaje, kar izpričuje dejstvo, da bo nocojšnja oddaja obravnavala — slaščice. Nocoj bosta pri zaključni oddaji sodelovala Chelo Alonso in Luigi Pistilli. Znana subretka bo pripravila «torto s skuto», igralec Pistilli pa bo pripravo «jabolčno torto na toskanski način». Med oddajo se bodo TV-gledalci spoznali tudi z nekaterimi značilnostmi svežega in ne več svežega peciva,
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.05, 9.20, 9.35 in 14.10 TV šola:
Ravnine, Kajkavska narodna pesem, Od beograjske do alžirske konference, Angleščina, Nemščina, Francoščina 16.50 Šolska TV:
Slovenski kmečki upor leta 1635 in Tolminski kmečki punt leta 1713
17.10	Junak mojega otroštva:
HUCK FINN IN TOM SAWYER
17.55	Otroci in mi
Danes je na sporedu drugo nadaljevanj* dokumentarne serije «Otroci in mi», ki jo je pripravil italijanski režiser Luigi Co-mencini. Ta je zbral veliko dokumentarnega gradiva in pokazal, kako žive otroci v raznih italijanskih mestih, začenši z zaostalim jugom pa do modernih okolij v severnih krajih Italije
19.10	Mozaik
19.15	PO SLEDEH NAPREDKA
V današnji oddaji Po sledeh napredka se bodo gledalci najprej seznanili z zataljevalnim strojem, ki so ga skonstruirali in patentirali strokovnjaki inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko. Naprava popolnoma avtomatično izdeluje hermetične kontaktnike, oziroma stikalne elemente, ki vstavljeni v tuljavo predstavljajo sodobni rele. V isti oddaji se bodo gledalci spoznali tudi z dvema novima vrstama ptic in sicer s svilnico in tamariskovko, ki so ju člani ornitološkega zavoda iz Ljubljane odkrili v Istri in sicer v istrskem trstju
19.45	Risanka.
20.00	DNEVNIK
20.25	Kam in kako na oddih
20.40 H. Krvavec: VALTER BRANI SARAJEVO TV nadaljevanka v barvah
Gre za TV nadaljevanko v štirih epizodah, ki je nastala iz materiala za istoimenski film. Scenarij je napisal Djordje Le-bovič, režiral pa Hajrudin Krvavec. Je to jugoslovanska filmska nadaljevanka, ki obravnava tematiko jugoslovanske narodnoosvobodilne vojne. Mesto dogajanja je Sarajevo, proti koncu vojne, ko se nemška okupacijska vojska že umika iz Grčije čez Balkan proti Tretjemu rajhu. Nemci imajo težave s preskrbo z gorivom za svoje motorizirane enote. In prav za to gorivo gre tudi v tej nadaljevanki. Bo nemški komandi u-spelo pretihotapiti bencin iz Sarajeva do Višegrada, kjer so se ustavile njihove tankovske enote na poti iz Grčije, ali pa bodo to preprečili partizanski diverzanti?
21.25	Četrtkovi razgledi: DRŽAVNI UDAR V LIZBONI
21.55	Glasbeni nokturno:
DICK POWELL IN FINN ZIEGLER
22.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanke za otroke
20.15	DNEVNIK
20.30 «Tota, Peppino e i fuorilegge»
Film z znanim italijanskim umetnikom Totojem je napravil režiser Mastrocinque. Ta film spada v vrsto filmov, ki prikazujejo določen italijanski ambient. Vrhu tega igrajo v njem zelo znani italijanski umetniki
22.00	Onkraj morja Dokumentarni film
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Revija popevk; 9.00 Maša; 9.45 Schumannova klavirska sonata št. 1; 10.25 Orkestri lahke glasbe; 11.00 Mladinski oder; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Znani motivi; 16.30 Filmska glasba; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Skladatelji naše dežele; Jožko Jakončič; 19.10 Ob 500-letnici rojstva L. Ariosta; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.30 Grillparzer — Jeza: «Medeja» (tragedija v petih dejanjih); 22.20 Nepozabne melodije. KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 9.30 Minghettijev show; 10.10 Šolska oddaja; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 16.15 Poskočne; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Primorski kulturni ustvarjalci; 18.00 Popevke na tekočem traku; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Radijska igra; 22.35 Slovenski violinist Igor Ozim. NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila;
6.45	Jutranja glasba ; 8.30 Jutranje popevke: 9.15 Skladbe za godala; 10.15 Vi in jaz; 11.30 Izbor iz najboljšega programa; 12.00 Četrti spored; 13.20 Trije odri, trije pevci; 14.40 Radijska nadaljevanka: «črne maske»; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.00 Pisan popoldanski spored; 17.40 Spored za mladino: Mesto in podeželje; 18.20 Plošča za poletje; 19.40 Pisan glasbeni spored; 20.20 Knjižna oddaja:
20.45	Francoske popevke; 21.15 Lahka glasba; 21.45 Koncert v miniaturi: 22.00 Ponovno na sporedu z Marcellom Marchesijem.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Marcella in Tom Jones; 8.40 Ital. orkestri; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka:	«črne maske»;
9.50	Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 15.00 Giro d'Italia;
15.40	Glasbeno-govomi spored;
17.50	Telefonski pogovori; 19.20 Giro d’Italia;
III.	PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 A. Esposito igra na orgle; 10.00 Koncert; 11.00 Pianist Aldo Ciccolini;
11.40	Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki;
13.00	Glasba skozi čas; 14.20 Strani iz albuma; 14.30 Rimski - Kor-zakov; 15.15 Portret avtorja: Franz Danzi; 16.15 Plošče; 17.25 Enotni razred; 18.00 Spored s Ugom Pagliaijem; 19.15 Večerni koncert; 19.40 V diskoteki: «Figarova svatba»; 20.25 Alter Kocyzne: «L’opera dell'ebreo».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 3.05 Radijska šola: Pesmi štirih; 9.35 Iz glasbenih šol: Kamnik; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam ... ; 14.10 Za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom: 15.40 Sopranistka Regine Crespin; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek — P. Wostberg; Zemlja; 17.10 Simfonični koncert;
18.00	Aktualnosti; 18.15 Plesni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Naši znanstveniki;
19.00	Lahko noč, otroci!; 20.00 Če-
trtkov večer; 21.00 Literarni večer:	Portret	Slavka Mihaliča:
21.40	Glasbeni nokturno; 22.15 Popevke; 23.05 Literarni nokturno —
KOLESARSTVO
6. ETAPA «GIRA
»
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
F. Bit ossi pobegnil kilometer pred ciljem
Veter oviral vožnjo - Nizka poprečna hitrost
2.	Moser
3.	Gimondi
4.	Zilioli
5.	Uribezubia
6.	Battaglili
7.	Conti
8.	Bitossi
9.	De Vlaeminck
10.	Riccomi
11.	IVLrckx
29.02’22” po 33”
po 03'02” 03’04”
SINOČI V TRSTU
Skupščina ZSŠDI
Sinoči je bila v Gregorčičevi dvorani v Trstu prva letošnja skupščina društev, ki so včlanjena v ZSŠDI, na kateri so pregledali dosedanje delo ter razpravljali o izpopolnjevalnih poletnih tečajih. Prisotni so razpravljali tudi o raznih perečih problemih posameznih društev ter o proslavah v okviru petdesetletnice organiziranega slovenskega športa v Italiji.
venstva končala, pa je košarkarska dejavnost razvejana kot nikdar prej.
PRVA DIVIZIJA
Borovci so dosegli že četrto zaporedno zmago, česar ni nihče pričakoval. «Plavi» so sedaj pri vrhu lestvice. Po prvem delu je torej njihov obračun vsekakor pozitiven. IZIDI 7. KOLA
Bor — Edera 83:73, Lloyd Adriatico — Don Bosco 60:53, Ferroviario — Servolana 64:59, Grandi Motori — San Sergia PIT 46:32. LESTVICA
L. Adriatico	5	4	1	414 327	8
Don Bosco	7	4	3	419 362	8
Ferroviario	6	4	2	390 378	8
Bor	7	4	3	474 467	8
Servolana	6	3	3	364 351	6
GMT	6	3	3	310 325	S
Sv. Sergij PIT	6	2	4	292 376	4
Edera Milje	5	0	5	248 325	0
SPORED DANAŠNJEGA KOLA Bor — Servolana (11.00), San Sergio PIT — Don Bosco, Ferroviario — Lloyd Adriatico, Grandi Motori — Edera Milje.
DEČKI
Zaključilo se je prvenstvo dečkov.
A skupina
V tej skupini so borovci osvojili končno tretje mesto za Interjem 1904, ki v tem prvenstvu ni doživel poraza. Nedvomno predstavlja
^niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiuiifuiiiiiiiiiiiiiiiiii
FOGGIA, 22. — Veter je danes temeljito oviral potek tekmovanja in tako je poprečna hitrost vožnje znašala le 34 km na uro. Kilometer pred ciljem je ušel glavnini Franco Bitossi in se predstavil na cilju s prednostjo 30 metrov.
Vrstni red 6. etape:
1.	Bitossi (It.), ki je prevozil 206 km dolgo progo od Taranta do Foggie v 5.57" s p.h. 34,620 km na uro
2.	je bil Rottiers (Bel.) 2” zaostanka, nato pa so prispeli v njegovem času še:
3.	Avogardi (It.)
4.	De Vlaeminck (Bel.)
5.	Gavazzi (It.)
6.	Sercu (Bel.)
7.	Gualazzini (It.)
8.	Ricomi (It.)
9.	Salm (švi.)
10.	Kupier (Niz.) itd Skupna lestvica je taka:
1.	Fuente
Reprezentanca SFRJ bo igrala v Trstu
TRST, 22. — Jugoslovanska državna košarkarska reprezentanca bo po svoji južnoameriški turneji nastopila tudi v Trstu, kjer bo sodelovala na turnirju za «Trofejo Nereo Del Negro». Na tem turnirju, ki bo 1. in 2. junija, bodo nastopile tudi peterke Snaidera, Lloy-da in Servolane.
LONDON, 22. — Mednarodna nogometna tekma: Anglija — Argentina 2:2.
ATENE, 22. — Košarkarski pokal narodov: Italija — Grčija 75:59.
«Plavi» v L MD pri vrhu lestvice
Dobra končna uvrstitev Bora - Odličen naraščaj Konto vela
Kljub temu da so se nekatera pr-1 Borovo tretje mesto lep uspeh. Tre-
NOGOMET
V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV
Izdatna zmaga Brežanov poslovilnem srečanju
Mladosti za las ušla uvrstitev v finalno skupino
ner Renato Štokelj je nedvomno o-pravil povsem zadovoljivo delo. S požtrvovalnostjo je sestavil homogeno moštvo, ki je prikazalo dobro skupno igro. Uveljavili so se predvsem trije igralci: Bruno Furlan, Andrej Udovič in Rado Race, ki so bili gonilna sila tega moštva.
IZIDI ZADNJEGA KOLA CGS — Bor 47:72, Don Bosco — Inter 1904 46:50, Servolana — Lloyd Adriatico B. Počitek: OGI Milje. LESTVICA
Inter 19<M	11 11		0	972 405	22
Don Bosco	12	8	4	666 479	16
Bor	12	8	4	731 616	16
SGS	12	7	5	651 637	14
Servolana	11	4	7	643 589	8
Llovd B	in	2	8	371 644	4
CGI Milje	12	0 12		272 803	-1
Cremcaffè — Breg 1:4 (0:1)
CREMCAFFE’: Marzzocca, Anto-naz, Cherscilla, Andreutti, Favoret-to. Consoli, Cizek, Polli, Andreutti L.
BREG: Krmec, Kalin, Kuret M., Krevatin, Klun, Kuret D., Grizonič, Peroša, Polese, Bržan, Divis (Žerjal).
SODNIK: Vanga.
STRELCI: Polese, Favoretto (11-metrovka), Žerjal 2, Klun.
V nedeljo so Bregovi naraščajniki odigrali svojo zaključno tekmo s Cremcaffejem. Domačini so na; stopili v devetih, kljub temu pa só imeli naši nogometaši precej težav, saj je Cremcaffè predvajal ves prvi in del drugega polčasa mnogo lepšo igro od «plavih». Sredi P P-je «plavim» uspelo povesti z lepim golom Poleseja, ki je z glavo preusmeril žogo v mrežo po strelu iz kota.
Po odmoru so domačini pogumno napadali ter izenačili z enajstmetrovko. Vse je kazalo, da se bo tekma zaključila brez zmagovalca, ko je Žerjal v eni minuti dvakrat potresel nasprotnikovo mrežo. V zadnji minuti je dosegel četrti gol Klun.
Danes bodo Bregovi naraščajniki gostovali v Ljubljani, kjer se bodo v prijateljski tekmi pomerili z Ilirijo, kar potrjuje dobre odnose med Bregom in slovenskimi društvi v Jugoslaviji.
Jolo
Monfalcone — Mladost 0:0
MLADOST: Foscarol, F. Gergo-lec, Devetak, A. Jarc, L. Gergolec, Ferfolja, Ferletič, A. Jarc, Grilj, M. Jarc, Semolič.
Z nedeljskim remijem proti Mon-falconeju so se doberdobski fantje uvrstili na drugo mesto končne lestvice, skupno z ekipo iz Ronk. Zaradi boljšega razmerja v golih se bo prav zadnja ekipa udeležila finalnega dela nogometnega naraščaj-niškega prvenstva za tržiško okolje. Drugo mesto je odličen rezultat za doberdobsko ekipo, ki je v tem prvenstvu pokazala veliko do-brez volje in požrtvovalnosti. Pohvala gre prav vsem igralcem, ki so nastopili v tako težkem prvenstvu,
ter trenerju Uljanu, ki se je stalno zanimal za dober uspeh ekipe.
O nedeljski tekmi je treba povedati, da so imeli igralci Mladosti precejšnjo smolo, ko niso utegnili dati gola, čeprav so imeli stalno premoč. Zmaga bi jim namreč odprla vrata v finalni del.
Po začetni enakovredni igri so Doberdobci prevzeli vodstvo igre v roke in ga držali do konca tekme. Najlepša priložnost se je Mladosti ponudila v 25. min. p.p., ko se je Ferletič znašel sanT‘pred T ratarjem. Namesto da bi takoj ftreljal, se je obotavljal in zgubil žogo. Tudi v drugem delu igre so se kra-škim igralcem ponudile številne priložnosti za gol.
Esperia SA — Gaja	2:1
GAJA: Malalan, Počkar, Milkovič Valter, Grgič Dušan, Kralj Darko, Grgič Boris, Kalc, Kralj Mauro, Stojkovič, Milkovič Angelo, Ghezzo, 13 Cibic.
STRELEC: M. Kralj (Gaja).
Naraščajniki kraške Gaje so tudi v zadnjem kolu prvenstva (v zaostalem srečanju z Esperio) ostali
praznih rok, čeprav so deset minut pred koncem vodili z golom prednosti.
V prvem delu igre sta moštvi i-grali nepovezano. Polčas se je zaključil z rahlo prednostjo domačinov.
Po odmoru se je slika na igrišču spremenila, «zeleno - rumeni» so zaigrali bolj odločno in povezano ter so deset minut pred koncem povedli s prostim strelom M. Kralja; kljub temu niso osvojili niti točke, kajti najprej"^'1 dčmačinom uspelo s prostim strelom remizirati, minuto pred koncem tekme pa rezultat še podvojiti” 2’ dbkaj sumljivo 11* metrovko.
Proti koncu tekme, in sicer po vodstvu gostov so domačini zaigrali precej ostro tako, da je moral posredovati sodnik in predčasno poslati v slačilnico po enega igralca vsake ekipe. S tem so si gajevci zapravili tudi disciplinski pokal, kajti pred tekmo so bili na prvem mestu lestvice. Prvenstvo pa so končali na zadnjem mestu s samo šestimi točkami.
Darko Grgič
B skupina
Odločilna tekma na Kontovelu se je odločila v korist Lloyda. Bilo je to osrednje srečanje te skupine. Izkazalo se je, da lahko Kontovel računa na tak naraščaj, kot ga ima v tej kategoriji v Trstu le malokdo.
Sploh pa so Kontovelci letos napravili velik napredek. Nedvomno za ta napredek gre zasluga trenerjema Kafolu in Petru Starcu, ki sta sestavila homogeno in tehnično dobro moštvo. Že dejstvo, da so kon-tovelski košarkarji doživeli le dva poraza (obakrat proti Lloydu A), kaže, da je ekipa igrala zanesljivo skozi vse prvenstvo. Če bi tehnično ocenili to moštvo, bi lahko rekli, da je bila njegova moč predvsem v obrambi. V napadu pa so Kontovelci igrali duhovito.
Polet tokrat ni igral, ker je bilo igrišče Ferroviaria zasedeno. Tekmo bodo odigrali jutri v Miramar-skem drevoredu ob 18. uri.
LESTVICA
Lloyd A	12	12	0	1243	472	24
Kontovel	10	8	2	778	469	16
Flaminio	9	5	4	444	465	10
Italsider	10	4	6	475	536	8
Ferroviario	11	4	7	443	672	8
Polet	9	2	7	409	517	4
Libertas TS	110	0	11	244 1000	0
Kot je razvidno iz lestvice, bodo morale vse ekipe, razen Llyoda A-driatica A odigrati še več odloženih tekem.
OCENE P.d.: Bruno Furlan (B) in Mauro Čok (K) 2, Udovič (B) in K. Starc (K) po eno točko.
SKUPNO: B. Furlan (B) 17, Sosič (P) 14, Udovič (B) 12, Čuk (K) 10, K. Starc (K) in Danev (P) 8,
I.	Starc (K) in Ban (K) 7, Perini (K) 5, Race (B) 3, Leniša (P) in Mazzucca (B) 2, Rauber (P) in Dovgan (B) po eno točko.
KADETI
Servolana bo letos prvič priredila turnir kadetov, na katerem bo nastopil tudi Bor. Ostali udeleženci pa so: Italsider, Servolana, SABA, Don Bosco in Ricreatori.
Borovci bodo že jutri zaposleni. V prvem srečanju bodo igrali na domačem igrišču («1. maj») proti močnemu Italsidru.
Spored
1.	kolo (jutri)
Bor — Italsider («1. maj»), ob 19. uri), Servolana — SABA, Don Bosco —- Ricreatori.
2.	kolo (29. 5.)
SABA —- Bor (Greta, 19.00), Servolana — Ricreatori, Don Bosco —
Danes (s pričetkom ob 17. uri) bo na občinskem nogometnem igrišču v Dolini tradicionalna (jubilejna) nogometna tekma med starimi in mladimi Ricmanjci. Seveda bo nastopila tudi ricmanjska godba na pihala, pod vodstvom dirigenta Krizsanovskega, ki bo zabavala občinstvo pred tekmo in v odmoru. Letošnje srečanje bo še posebno
zanimivo, saj je jubilejno: od prve tekme (odigrana je bila leta 1954) poteka letos 20 let.
Trenerja ekip najavljata postavi in sta optimistično razpoložena. Naj omenimo za kroniko, da so bili stari poraženi le enkrat in to leta 1960 (2:1), največja zmaga starih pa je bila leta 1954 (4:0). Kot vse kaže bodo mladi skušali po-
praviti negativne rezultate zadnjih let, stari pa obdržati tradicijo zmag, zato lahko upravičeno pričakujemo požrtvovalno in borbeno i-gro na obeh tsraneh.
Na naši sliki sta obe ricmanjski ekipi, ki sta se pomerili med seboj lani, ko je bil izid neodločen 1:1.
K. B.
Itač sider.
3.	kolo (31. 5.)
Don Bosco — Bor (Ul. Istria, ob 19. uri), Servolana — Italsider, SA BA — Ricreatori.
4.	kolo (5. 6.)
Bor — Ricreatori («1. maj»), ob 19. uri), Servolana — Don Bosco, SABA — Italsider.
5.	kolo (7. 6.)
Bor — Servolana («1. maj»), ob 19. uri), Italsider — Ricreatori, Don Bosco — SABA.
b. 1.
NOGOMET
EDINBURG, 22. — Italijana dr. A. Franchija so soglasno še za štiri leta izvolili za predsednika evropske nogometne zveze (UEFA).
* # *
V 31. kolu 2. jugoslovanske zvezne nogometne lige so dosegla včeraj slovenska moštva te izide: Mura — Crvenka	2:2
Maribor — Dinamo (V)	0:1
Osijek — Mercator	2:0
ŠPORT NA TV
Italijanska TV bo danes prenašala finalno nogometno tekmo za italijanski pokal med Bologno in Palermom. Prenos se bo začel ob 16.30 po drugem sporedu. Tekmo bodo igrali v Rimu.
ATLETIKA
DIJAŠKO PRVENSTVO V TRSTU
Dekleta bolje od fantov
Tri so se uvrstile tudi v finalno tekmovanje
Atletskega višješolskega tekmovanja so se udeležili tudi licej «Prešeren», učiteljišče «Slomšek» in trgovska akademija «Zois». Kljub o-stri konkurenci so naši fantje in dekleta dosegli nekaj zadovoljivih rezultatov.
100 m mladinci — izločilni teki
1.	SKUPINA
1. Giacomelli (Carlin)	11”9
6. Ivan Marušič (Zois) 13"2
2.	SKUPINA
Barbone (Oberdan)	H"5
Jordan Kosmina (Zois) 12”3 6. A. Obersnel (Prešeren) 12”6
3.	SKUPINA
Perini (Oberdan)	12"2
Črt šiškovič (Prešeren) 13”2
Met krogle — naraščajniki — finale
Sanfilippo (Galvani) 14,56 m Silvano Semoli (Zois) 11,10 m
R.	Seražin (Prešeren) 9,79 m
1000 m — naraščajniki — izločilni teki
1.	SKUPINA
Steffilongo (Da Vinci) 2’48”7
S.	Parovel (Prešeren) 2'56"5 V. Mahne-KaUn (Zois) 3'18"2
2.	SKUPINA
1.’Michelini (Oberdan)	2’51”0
8. Marko Sosič (Zois) 3'40”4 Skok v višino — naraščajniki — finale
1.	German (Da Vinci)	1,75 m
6.	Dario Milič (Zois)	1,60 m
11.	Igor Kralj (Slomšek)	1,45 m
Skok v daljino — naraščajniki
1.
5.
1.
6.
1.
9.
17.
1.
4.
11.
—	finale
1. Carbone (Oberdan)	5,98 m
12.	Igor Košuta (Zois)	5,11 m
16. Paul Redfern (Slomšek) 4,56 m
V ženski konkurenci so naša dekleta dosegla boljše tehnične rezultate, kar jim omogoča skorajda nepričakovan vstop v finalno tekmovanje.
Oglejmo si posamezne rezultate. 60 m ovire — naraščajnice — izločilni teki
1.	SKUPINA
1. Bonifacio (Da Vinci) 10’'0
5.	Silva Meulia (Slomšek) 10'’5
2.	SKUPINA
1. Giorgi (Petrarca)	9''6
6.	Eva Fičur (Prešeren) U”4 80 m — naraščajnice — izločilni teki
1. Volsi (Carducci)	10”4
4.	Nadja Rupel (Zois)	11”9
2. SKUPINA
1.	Savi (Prof. Comm.)	11”3
2.	Kostnapfel (Prešeren) H”4 100 m — mladinke — izločilni teki
2. SKUPINA
1. Paoletti (Da Vinci)	13'0
3.	Katy Kostnapfel (Slomšek) 14’'0
Met krogle — naraščajnice — finale
1. Facchettin (D’Aosta)	9,97 m
7.	Cirila Kralj (Zois)	8,28 m
Skok v višino — naraščajnice
—	finale
1. La Miccia (Carducci) 1,55 m
Predstavljamo finaliste svetovnega nogometnega prvenstva
Poljska: brez Lubanskega bo težko
Težave trenerja Carskega ■ Zgodovinska izločitev Anglije
Živa je še v spominu tekma Anglija — Poljska v Wembleyu, ki je Angležem pomenila izločitev iz finalnega dela svetovnega prvenstva. Poljska si je sicer že prej na domačih tleh privoščila bivše svetovne prvake z 2:0, ob tisti priložnosti pa se je tudi težje poškodoval srednji napadalec Lu-banski, ki za svetovno prvenstvo še ne bo nared. Koliko velja Kubanski za poljski nogomet nam pove njegovih 47 golov v 67 tekmah za reprezentanco.
Poljska je že enkrat igrala na svetovnem prvenstvu, praktično pa spada izkušnja iz 1. 1938 že v «srednji vek» nogometa. Zg SP 1974 se je borila takole: Wales,—	Poljska	2:0
Poljska —	Anglija	Z;0
Poljska —	Wales	3:0
Anglija —	Poljska	1:1
Vsi njeni dosedanji pripravljalni nastopi so bili izvedeni z nepopolno postavo. Veliko je bilo tudi lažjih poškodb, trener Kazmierz Gorski pa je tudi stalno menjaval postavo, da bi našel najboljšo taktično rešitev v zameno za izgubo Lubanskega.
Tudi poijski nogomet je mlad. Poljska je članica mednarodne zveze komaj od leta 1923 in prvo državno prvenstvo je bilo izvedeno komaj leta 1927. Do začetka druge svetovne vojne se je nogomet tudi organizacijsko dobro postavil na noge. Samo nekaj dni preden so nacisti vdrli na poljsko ozemlje je v Varšavi državna reprezentanca premagala s 4:2 Madžarsko, ki je bila leto prej na svetovnem prvenstvu druga. Na tistem prvenstvu je nastopila tudi Poljska sama in zgubila v dramatični tekmi proti Braziliji šele po podaljških.
Po vojni je bilo treba začeti vse znova. Komaj leta 1957 je prišel prvi večji uspeh z zmago 2:1 proti Sovjetski zvezi, do pravega napredka pa je prišlo komaj 10 let kasneje, ko so Poljakom prišli na pomoč tudi trenerji iz Madžarske in češkoslovaške. Zadnja štiri leta so bila posebno uspešna. Poljska med drugim brani tudi olimpijski naslov iz iger v Miinchnu.
Običajne težave za sestavo državne reprezentance ima tudi tre-
ner Gorski. Poljsko se večkrat i-stoveti s Tomaszewskim, vratarjem epičnega srečanja v Londonu, kjer ni zagrešil niti napake in je prestal pravo bombardiranje. Gorski pa 26-letnega elektrotehnika pozna bolje kot TV-gle-dalci in ve, da je včasih prav tako nezanesljiv kot nepremagljiv. Malo po londonski tekmi je, na primer, v prvenstveni tekmi že v
IGRA V 4. SKUPINI z Italijo, Argentino in Haitijem SPORED TEKEM:
15. junija v Stuttgartu: Poljska *— Argentina'
19. junija v Miinchnu:
Haiti — Poljska 23. junija « Stuttgartu:
Poljska - Italija ......
NA PREJŠNJIH SP:
1938: izločena v osmini finala (5:6 po podaljških proti Braziliji)
prvih 6 minutah prejel dva prav lahka gola. Tomaszevvski je tudi utrpel poškodbo na laktu in Gorski se zato naslanja tudi na leto mlajšega Kalinowskega.
Drugi velik problem Gorskega je napad, oziroma nadomestitev poškodovanega Lubanskega. Slednji igra v reprezentanci že 10 let. Začel je, ko mu ni bilo še 17 let. Kubanski gotovo spada v svetovno nogometno elito. Taktične spremembe postavljajo sedaj na njegovo mesto Kazmierza Deyno, ki je tudi odličen strelec. Od zadnjih 30 golov državne reprezentance jih kar 11 nosi njegov podpis. Deyna pa ni tako izrazit napadalec kot Kubanski. Angleži so ga uvrstili na isto tehnično raven z bolj slavnim Netzerjem. Niti Deyna niti Gorski nista prepričana v to laskavo primerjavo in sestava napada za svetovno prvenstvo še ni jasna. Tudi Deyna je bil lažje poškodovan in ni nastopil v prijateljski tekmi proti Grčiji (2:0).
Kljub uvrstitvi v finale z izločitvijo Anglije je Gorski prepričan, da je Anglija boljša. «Res smo tudi olimpijski prvaki, nikakor pa še ne nogometne pošasti. Naš nogomet se bistveno razlikuje od zahodnega, zaradi večjega
poudarka na skupinski igri. Naša glavna skrb je, da razvijemo u-spešen napadalni sistem, ne da bi pri tem zajemali moč iz o-brambne vrste.»
Poljski nogometaši ne verjamejo v kakšno večje presenečenje na svetovnem prvenstvu. ZR Nemčija je prej ko slej zaradi raznih faktorjev velik favorit. Sami realno merijo na premostitev prve o-vire, to je izločitev Argentine. Tudi zanje so Južnoameričani uganka. ker niso še nikoli nastopili s popolno postavo, zaupajo pa v svojo atletsko moč, ki bi znala nadoknaditi tehnične vrline na-.ČProtnikoVinopsur' rmoif
Poljska ne bo imela na svetovnem prvppstvu psihologa. «V zdravi športni družini mota biti to trener», je povedal Gorski. Neko posebno pomoč pa imajo tudi poljski igralci. Pomožni trener Gmoch stalno zalaga igralce z vsemi mogočimi podatki o nasprotnikih. Njegov zvezek, kjer zbira vse to, je pravi arhiv. Gmoch je na primer ugotovil, da Anglež Bobby Moore znatno drugače ravna z žogo v drugem polčasu kot v prvem. V prvem srečanju z Anglijo (za kvalifikacije na svetovno prvenstvo) je to dejstvo olajšalo delo poljskemu napadu in delno tudi omogočilo zmago. Koliko so te govorice o Gmochu resnične in predvsem rezultati učinkoviti je, seveda, težko preveriti, poljski ljubitelji nogometa pa se zdrznejo ob misli, da bi Gmoch kdaj zapustil reprezentanco in se posvetil izključno poučevanju na univerzi, kjer je sedaj asistent na inženirski fakulteti. V tej zvezi je dovolj zgovoren članek, ki je bil objavljen v časopisu «Polytika» z naslovom «Doktorat ali svetovni pokal?». Gmoch je tudi sestavil študijo o iskanju športnih nagnjenj v posamezniku s pomočjo elektronskega računalnika. V Poljski športni hierarhiji se mu zato o-beta še lepa bodočnost.
V primeru, da bodo Lubanskega vsaj za silo zacelili bo Poljska nastopala s sledečo standardno postavo:	Tomaszewski, Szymanow-
ski, Musial, Bulzacki, Gorgon, Ka-sperezak, Lato, Cmikiewizc, Kubanski, Deyna, Gadocha.
Bruno Križman
12.	Marina Trenta (Zois) 1,20 m
13.	Rossana Nascig (Zois) 1,20 m Skok v daljino — naraščajnice — finale
1. Benedetti (Dante)	4,35 m
5.	Mira Grgič (Slomšek) 4,06 m 16. Sonja Marzi (Slomšek) 3,76 m
60 m ovire — naraščajnice —
polfinale
2. SKUPINA
1. Kobez (Oberdan)	10”0
4.	Silva Meulia (Slomšek) 10’'2 80 m — naraščajnice — polfinale
2. SKUPINA
1. La Notte (Carli)	11”0
5 M. Kostnapfel (Prešeren) H”7
100 m — mladinke — polfinale 1. SKUPINA
1. Paoletti (Da Vinci)	12”9
3.	Katy Kostnapfel (Slomšek) 14"0 Met krogle — mladinke — finale
1.	Furlan (Petrarca)	9,76 m
2.	Loredana Kralj fPreš.) 8,05 m
6.	Vijolica Božič (Zois) 7,49 m Skok v višino — mladinke — finale
1. Dolžani (Oberdan)	1,55 m
4.	K. Saldassi (Prešeren) 1,35 m
Kot je iz teh rezultatov razvidno, bodo na finalni manifestaciji, ki bo jutri, nastopile kar tri slovenske predstavnice: sestri Kostnapfel in Silva Meulia, medtem ko je za drugo mesto v metu krogle Loredana Kralj (Prešeren) že prejela srebrno kolajno.
I. P.
ODBOJKA
DANES V VIDMU
Letos pet naših igralk na preglednem treningu
Eden prvih preglednih treningov za naše področje bo danes v Vidmu za mlade igralke in igralce naše dežele, ki bodo pokazali svoje odbojkarske znanje odgovornemu strokovnjaku za našo 2. cono, prof. Adrijanu Pavlici. Med devetindvajsetimi dekleti iz 10 društev iz naše dežele, bo. tudi pet Slovenk. Od Brega so: Nabija Meneghetti, Franka Olenik in Tjaša Pavletič. Bor pa bosta zastopali Erika Mesesnel in Kati Kostnapfel.
Preteklo leto je bil prvi pregled mladih moči v našem mestu, drugi pa v Mestrah. Oba «izpita» sta uspešno prestali Tjaša Pavletič in Kati Kostnapfel, ki sta se kasneje udeležili desetdnevnih skupnih priprav.
Ostale mlade odbojkarice pripadajo naslednjim športnim organizacijam:
OMA Trst: Silvia in Elena Ma-gnaldi, Dan jela Tenze in Irene Basiacco,
TORRIANA Gradišče:	Ana Cec-
chini, Frida Spangher in Laura Zuttion.
JULIA Trst: Danjela Davanzo in Michela Sacchi.
COMINA Pordenon: Marisa Pigoz-zo. Renata Michelotto in Marina Tonon.
KENNEDY Adegliacco: Sonia Virgilio.
PAV DORMISCH Videm: Simonetta Agostinelli, Luisa Del Bianco, Tiziana Sinacci, Mariarosa Basano, Elena Conti, Antonella Somma, Franca Zirlili in Marina Castellani.
DON BOSCO Pordenon: Raffaella Alberghetti, Gloria Bertacchi in Graziella Quandan.
GINNASTICA Pordenon: Stefania Pontitto.
Pri fantih je prijavljenih samo devet iz treh društev. To pa je glavna značilnost odbojke zadnja leta pri nas, ko nežni spol občutno prevladuje.
Od slovenskih društev sta tudi letos zastopani samo dve. Po vsej verjetnosti je še kakšna naša mlada odbojkarica tudi vredna tega preglednega treninga. Če bo PAV Dormisch iz Vidma zastopan z nič manj kot osmimi igralkami (ko ima šesterko samo v 1. diviziji) bi lahko tudi mi poslali kakšno več. Tu mislimo predvsem na tista društva. ki niso prijavila nobene odbojkarice.
G. F.
TONE
SVETINA
Problemi socialnega človeka so vam mnogo bolje poznani kot meni, ker ste imeli z ljudmi več opraviti in ste videli in doživeli veliki industrijski svet, njegovo veličino in bedo. Tisto brezosebno ono, pogreznjeno v podzavest, skriti podvodni del plavajoče ledene gore, ta del zavesti vas bo bolj zanimal... Ta pračloveški del, v katerem je skrito vse od davnine, ko se je človek postavil s tac na noge, ko je vzel v roke kost ali kamen, ko je razbil lobanjo živali in iz nje posesal možgane, ko je še plezal po drevju, tulil v nebo, začuden nad mesecem in vsem, kar ga je skrivnostnega obdajalo...»
«Da, da, profesor,» ga je prekinila, «to me zanima...»
Sloki je nadaljeval, kot bi predaval:
«V človeku spijo ostanki tistega, kar premika vsako žival, kar ga je v nenehnem boju osvobodilo krutih naravnih sil. V boju samega sebe proti vsemu... V življenju črede, rodu, države... Se pravi, v morju dejanj, ko se ni še nihče spraševal, kaj je zlo in kaj dobro, ko se je pravica močnejšega uveljavljala na elementarno preprost način, ko so slabši podlegali brez ceremonij... Ko je bil človek v vsem svojem bistvu lovec, ki ga je zanimal samo večji kos mesa... Ko si je ženo, ki mu je bila všeč, kratko malo vzel in jo odnesel v votlino...»
«Kako hitro ste me razumeli!» Dvignila je kozarec. «Pijva, ko tako imenitno razlagate!»
«Vidite, to elementarno bistvo se ne prilagaja rado spremembam in vplivu okolja, ki ga ustvarja naša bolna civilizacija... Poglejte, kakšni paradoksi nastajajo: Vi imate vsega dovolj in preveč, pa se kljub temu dolgočasite in ste nezadovoljni... Je res ali ne?»
«Uganili ste!»
«Toda niste samo vi žrtev. Tega ne bi bilo, če bi imeli vsega premalo...»
«Morda, Zaupljiva bom z vami... Manjka mi nekaj, pa ne vem kaj... Naglo se zdolgočasim, želim si nenehnih sprememb. Razdražljiva sem, padam iz enega razpoloženja v drugo, želim si preveč, pa spet nič... Včasih sem žalostna brez potrebe, pa spet vesela.»
«Otrok modernega časa ste. Morda vas bodo gore ozdravile in vas vrnile nazaj v izgubljeni človeški paradiž, tja, kjer niste bili še nikoli...»
«Da, tega si želim...»
«Ne bo lahko doseči! Veste, v pračloveškem delu zavesti je tista tajna življenjska sila, ki premika gore, ki ustvarja večno iz nič, ki kljubuje tam, kjer se vse podira. To je odpornost, naravna sposobnost volje in moči. Ta del je treba človeku vzbuditi in ga obvladovati s pametjo...
Plezanje vrača človeka v razmerja, ki jih je bil navajen od svojega začetka, hkrati pa ga vključuje v neskončnost kozmosa, kot ga pojmuje znanost. Tako razvijamo v sebi oba tečaja. Tistega, ki sega v sam izvor, in tistega v smeri, kamor gremo... Vzpostavlja se ravnovesje med civiliziranim in divjaškim v človeški zavesti. Med razumom in čustvom. Med lepoto in resnico, če hočete... In končno tudi med boleznijo in ozdravljenjem in še med fantazijo nemogočega v oblakih, v kateri ■ tako radi plavamo, in resničnostjo trdih tal, kamor nas postavlja življenje... In končno tudi, gre za
ravnovesje med ljubeznijo in sovraštvom, pogumom in strahom, življenjem in smrtjo, če hočete...»
«Kar težko sem vam sledila. Toda zdi se mi, da razumem. Imenitno ste mi raztolmačili... Kaj pa mislite, da me vleče v gore? Kako si tolmačite mojo željo, da bi plezala?»
«Premalo vas poznam. To lahko samo slutim. Težko je odkriti vodilni motiv, ki je pri vsakem človeku drugačen, čeprav gre za isti cilj. Samo nekaj je nesporno, gospodična: želja, premagati steno,	je izraz človekove moči.	Dokler ta
moč traja, toliko časa si človek želi	osvajati	vse,	kar se mu
upira! Ko želja mine,	mine tudi	sila, ki	je	porodila to
energijo. Vedeti, zakaj	hodi človek	v gore,	je	tako težko,
kot napraviti obris razblinjajočega se oblaka...»
«Oprostite, profesor, zakaj vi hodite v gore?»
«Povem vam lahko samo eno : privlači me nebrzdana svoboda duha. Samo tu se osvobajam more preteklega in sedanjega, uklenjenosti v družbo... Globlje vzroke pa bi morali odkriti vi sami...»
Karmen si je prižgala cigareto in ga zamišljeno pogledala s svojimi lepimi očmi, v katerih je bilo slutiti rahel obet.
«Povejte mi kaj o Čopu. Kakšen je njegov vodilni motiv? Z njim bom plezala, pa bi ga rada bolje spoznala. On namreč o sebi ne govori...»
«O njem?! Nekaj lahko povem, dosti pa ne. So ljudje, ki ga bolje poznajo. Veste, slava je moč. Čop je dovolj razvpit kot izreden človek. Zanj govorijo dejanja. Njemu so gore tisto, kar je za ribo voda. Proučite ga sami. Dovolj ste prebrisani... če vam je to v zabavo... Nekaj pa je gotovo: v njem je tisto ono nerazložljivo poJocirano. Ne vem, če boste razumeli — njega ljubijo stene.»
«Ne razumem vas, res ne. Ali hočete reči, da je to nekaj drugega, kot če bi dejali, da on ljubi steno?»
«Da, povsem nekaj drugega. Precej jih je, ki ljubijo
gore in stene, toda malo jih je, ki jih ljubijo stene. Te vzajemne povezanosti ne boste razumeli, dokler ne boste precej preplezali... Preizkusite ga, če vam je volja. Videli boste, da se v skalah ne odziva na nič drugega kot na skalo.»
«Vas morda preveč vprašam, če se vidva dobro razumeta?»
«Kako to mislite?» je presenečeni Sloki skušal pridobiti pri času.
«Tako, kot sem vprašala.»
«Prenašava se. V sebi ima vsak nekaj, kar drugi pogreša. Zato ga mori zavist. Sicer je celo sovraštvo višja stopnja odnosa kot pa brezbrižnost. To je odnos prihodnosti ljudi našega časa, ko pridejo do spoznanja, da so drug drugemu bolj odveč kot potrebni. Tega v gorah ni. Čeprav se vsi ne trpimo med seboj, lahko od vsakogar pričakujete v sili pomoč — celo od nasprotnikov. Ljudje se v boju s stihijo narave združujejo kot v pradavnini...»
«še kaj mi povejte o Čopu!»
«Zakaj vas tako zanima prav on?»
«Po vaši krivdi, profesor. Prav vi ste mi s svojim pripovedovanjem zbudili zanimanje zanj. Morda bom kaj napisala o njem...»
«Pišete?» se je začudil.
«Tudi. Samo zase. Saj tudi vi pišete!»
«Seveda, če vas zanima čop, vi zanimate mene. Strašno rad bi vas opisal.»
«Bolje, da ne. Bojim se izmišljotin. Nimate pravih predstav o meni. Vsi, ki imajo dosti opraviti z ženskami, so slabi poznavalci žensk.»
«Zdaj tako mislite?»
«Vi se žensk bojite. Ko jih skušate osvojiti, že bežite od njih. Vzrok za to pa je vaš odnos do matere.»
«Morda imate prav...»
(N«4al)evan1t sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08
Podružnica
79 46 38 79 58 23 76 14 70 GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» v SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
23. maja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
WILS0N0V ODGOVOR NA SPLOŠNO STAVKO PROTESTANTSKIH SKRAJNEŽEV
Angleška vlada ukinila pomoč velikim ulstrskim ladjedelnicam
Štiri tisoč do zob oboroženih angleških vojakov je podrlo protestantske barikade v središču Belfasta
DAMOKLEJEV MEČ «IMPEACHMENTA» NAD NIX0N0M
LONDON, 22. — Štiri tisoč angleških vojakov od skupnih nekaj več kot deset tisoč, ki so nastanjeni v Ulstru, je davi izvedlo eno od najbolj vidnih akcij v Belfastu. Oboroženi do zob in z brzostrelkami v rokah so vojaki podrli barikade, ki so jih protestantski skrajneži zgradili v središču mesta. Pozneje so protestanti postavili spet nekaj barikad, toda le v bolj odročnih ulicah.
Današnja akcija je na las podobna tisti, ki jo je angleška vojska izvedla pred tremi leti in ki je znana pod imenom «Operation mo-torman». Razlika med tedanjo in današnjo pa je v tem, da so tedaj angleški vojaki podirali barikade, ki so jih postavili «katoličani», oziroma privrženci organizacije IRA, danes pa so nastopili proti protestantskim skrajnežem.
Današnja vojaška akcija pa je le zunanji odraz hude politične krize, ki tare Severno Irsko (Ulster). Vojakom ni bilo težko uničiti barikade ,toda s tem niso mogli zbrisati dejstva, da se je protestantskim skrajnežem posrečilo izvesti široko politično mobilizacijo in napovedati splošno stavko, ki je skoraj popolnoma ohromila gospodarstvo v deželi. Ne sme se pozabiti, da protestanti šteiejo dve tretjini prebivalstva v Ulstru, katoličani pa samo eno. Zmerne protestantske in katoliške sile so se sporazumele na pritisk iz Londona in Dublina, da sestavijo deželno vlado
z omenjenimi pristojnostmi, toda ta sklep ni po godu protestantskim skrajnežem, ki jih vodi William Craig. Ta ima velik vpliv na izven-sindikalno organizacijo protestantskih delavcev «Ulster Workers Council» ter se mu je posrečilo, da jih spravi v splošno stavko. Kot smo že omenili, ima stavka, ki traja že več dni, hude gospodarske posledice: skoraj popolnoma je zastala industrijska dejavnost, izpadi električnega toka so pogosti, začele so primanjkovati razne vrste prehrambnega in drugega blaga, v prometu vlada popoln kaos. V svojem današnjem uvodniku je londonski «Daily Mail» napisal, da se je protestantskim skrajnežem posrečilo napraviti tisto, kar IRA ni uspela v petih letih gverile.
William Craig je danes izjavil: «Mi imamo v rokah kontrolo nad pokrajino in če bi hoteli, bi lahko sestavili začasno vlado, čeprav tega ne nameravamo storiti.» V i-stem smislu je govoril tudi leader protestantske delavske organizacije Glenn Barr, ki se je nenadoma povzpel na položaj protagonista sedanje krize.
Zakaj stavka, zakaj nastop 4.000 angleških vojakov. Protestanti se bojijo, da bi ustoličenje deželnega parlamenta in njegove vlade, kjer sodelujejo protestantski in katoliški zmerni krogi, pomenilo začetek odtujitve Ulstra od Združenega kraljestva ter njegovo vključitev v Južnoirsko republiko (EIRE).
animnnuinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiinnniiiromniiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiinainniuniHiiui
PREISKAVA 0 PREKUPČEVANJU Z OROŽJEM V BRESCII
Za zapahi vrsta fašističnih prevratnikov
Policija jim je zaplenila večjo količino samokresov, municije in nožev
BRESCIA, 22. — Danes so v tem mestu pokopali Silvia Ferrarija, mladega fašističnega prevratnika, kateremu je v noči med sdboto in nedeljo eksplodirala na motornem kolesu močna bomba. Skupina desničarskih pretepačev je skušala izkoristiti priložnost, da bi sprovocirala nerede in incidente, a je padla v roke varnostnim organom, ki so ob tej priliki močno zastražili mesto.
Agenti so aretirali 20-letnega Stefana Romanellija, 24-letnega Giuseppa Attilia De Filippija, 19-letne-ga Arianna Avogara, 19-letnega Guarina Lo Bianca in 19-letnega Franca Francescona. Dokaz, da njihovi naklepi niso bili miroljubni, je orožje, ki so ga policisti našli v njihovem avtomobilu. Zaplenili so jim vrsto samokresov, municijo in nože.
Uspešno akcijo gre uokviriti v široko zasnovano preiskavo o prekupčevanju z orožjem, ki so jo pristojni organi začeli po tragični smrti Ferrarija. Isto noč se je druga skupina fašistov zaletela v Brescii z avtom v zid. Tudi na njihovem avtomobilu so preiskovalci našli večjo količino orožja.
Včeraj se je v mreže preiskovalcev ujela prva večja riba. Gre za 41-letnega trgovskega potnika Giuseppa Vincenza Benedettija, znanega fašističnega kolovodjo in veznega člena med teroristi MAR (skupine, ki je delovala predvsem v dolini Tellina okrog Sondrija in ki je odgovorna za desetine bombnih atentatov) in skupine Frede, Venture in Pozzana.
Preiskava vsekakor še ni zaključena in policija ter sodstvo si obetata plodne rezultate.
Današnji je bil črn dan tudi za prevratnike skupine «Ordine nero» iz Bologne, ki so odgovorni za a-tentate na ljudske domove v Bologni, Moianu (Perugia) in Anconi. Policija je aretirala 32-letnega trgovskega potnika Luigi ja Fallico, v zaporu pa že sedijo Umberto Ba-listrieri, Francesco Giovine in Claudio Multi, katerega dolžijo tudi prevratniškega rovarjenja skupaj s Fredo, Venturo in Giannettinijem. Fallicu so prišli na sled pred časom, dokaze proti njemu pa so zbrali šele včeraj, ko so vlomili v neko hišo, kjer so odkrili vrsto zanimivih dokumentov o delovanju «Ordine nero».
Jugoslovansko prizadevanje za zaščito okolja
BEOGRAD, 22. — Predsednik jugoslovanske zveze za zaščito in razvoj človekovega okolja dr. Aleš Bebler je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da mora akcija «Lepota, priroda, zdravje», ki se bo začela 25. maja, dan mladosti in končala 5. junija, svetovni dan zaščite človekovega okolja, postati tradicionalna in biti spodbuda za nove stvarne ukrepe. Bebler je časnikarje spomnil na lanskoletno pismo predsednika Tita ob 10-letnici manifestacije «Lepota priroda in zdravje», v katerem je poudarjeno, da «hitrejši industrijsko - tehnični razvoj na svetu,
je značilen tudi za Jugoslavijo, spremljajo neizogibno tudi nekateri negativni pojavi. Nevarnost škodljivih plinov, odpadnih voda in onesnaženja sploh postaja vedno resnejša, če se ne bodo podvzeli potrebni ukrepi, bo to še bolj o-grozilo zdravje in splošne pogoje življenja, in s tem tudi gospodarski in družbeni razvoj sploh». Dr. Bebler je časnikarje seznanil z u-krepi, ki se podvzemajo s strani raznih organov in organizacij, od mestnih skupnosti do federacije. Pričakuje se na primer podpis dogovora o medrepubliškem svetu za zaščito človekovega okolja in da se v okviru zveznega izvršnega sveta ustanovi podoben medresor-ni komite.
B. B.
Trije voditelji opozicijskih strank izgnani iz Bolivije
LA PAZ, 22. — Bolivijski predsednik Hugo Banzer je izgnal iz države voditelje treh opozicijskih strank. V formalni utemeljitvi u-krepa piše, da se je Banzer odločil za izgon, da bi preprečil nerede v državi in onesposobil prevratniška gibanja. Izgnani so bili bivši zunanji minister in voditelj avtentične revolucionarne stranke Walter Guevara Arce, vodja krščanske demokratske stranke Benjamin Miguel in tajnik levičarskega nacionalističnega gibanja Ramon Claure Calvi.
V državi se medtem nadaljuje stavka univerzitetnih študentov, ki kljub grobim grožnjam vlade z represalijami, vztrajajo v protestni akciji proti prodaji bolivijskega naravnega plina Braziliji.
Angleška vlada pa je lani skle-' nila z Dublinom sporazum za rešitev ulstrskega vprašanja in ki ga je do sedaj dosledno izvajala. Zdi se, da Harold Wilson ne namerava popustiti pod pritiskom protestantskih skrajnežev. Davi se je sestal ministrski svet, ki je sprejel nekaj ukrepov gospodarskega značaja, ki nirjajo primera v zgodovini Anglije, ko je šlo za upore v delih države. Prvi ukrep je ta, da London prekliče za nedoločen čas letne prispevke za nekaj milijonov funtov šterlingov velikim ladjedelnicam «Harland and Wolf» v Belfastu. Te ladjedelnice so med največjimi v Evropi ter zaposlujejo, kljub visoki mehanizaciji 13 tisoč delavcev. Njihovo finančno stanje pa je zelo kritično ter že več let prejemajo pomoč od angleške vlade (do sedaj že nekaj desetin milijonov funtov šterlingov). Celotno ulstrsko gospodarstvo prejema letno okoli 300 milijonov funtov šterlingov, ker gre za zaostalo in nerazvito področje.
Angleška vlada je trdno odločena, da ne bo z denarjem davkoplačevalcev podpirala industrijske dejavnosti v Ulstru, vse dokler se ne bosta vrnila v deželo red in mir.
Sklep londonske vlade je razburil protestante. Neki njihov glasnik je izjavil: «Gre za izsiljevanje in ustrahovanje, ki bosta samo poslabšali položaj».
Stališče londonske vlade je potrdil tudi podtajnik ministrstva za Ulster Stanley Orme, ki je izjavil delegaciji severnoirskih industrij-cev, da se vlada ne bo pogajala z «Ulster Workers Councilom». Isto tezo je zastopal tudi generalni tajnik angleške sindikalne organizacije «TUC» Len Murray, ki je bil včeraj v nevarnosti, da ga pretepejo protestantski skrajneži.
Iz Dublina sporočajo, da je število smrtnih žrtev «krvavega petka» naraslo na 31: osemindvajset oseb je bilo pri priči mrtvih, druge tri so umrle pozneje. Oblasti sumijo, da so atentate izvedli protestantski skrajneži.
Gverilci osvabodili Baltazarja Suareza
PARIZ, 22. — Gverilci organizacije GARI (mednarodna skupina revolucionarne akcije) so davi izpustili na svobodo španskega bančnika Baltazarja Suareza, direktorja pariške podružnice ustanove «Banco de Bilbao». Bančnika sta našla v gozdu Bois de Vincennes pri Parizu neki časnikar in fotoreporter lista «Aurore». Ugrabitelji so namreč obvestili list o osvoboditvi.
Španska vlada je zanikala, da se je pogajala z ugrabitelji, ki so med drugim zahtevali osvoboditev nekaterih političnih ujetnikov v Špa-niji.
Za Suarezovo osvoboditev je bilo plačanih nekaj več kot 100 milijonov francoskih frankov. Skoraj vso vsoto pa so francoske oblasti že našle, ker so aretirale tri osebe, ki so bile zapletene v ugrabitev.
Kolera na Portugalskem
LIZBONA, 22. — Petnajst oseb so sprejeli v bolnišnice zaradi več ugotovljenih primerov kolere. V nekaterih primerih gre le za sum o-kužbe. Neka oseba je umrla verjetno zaradi kolere.
Vest je sporočilo portugalsko ministrstvo za zdravstvo. Epidemija se je začela v začetku tega meseca v južnem delu pokrajine Algar-ve. Največ obolelih, oziroma sumljivih primerov je v Lizboni (12), dva sta v Faru (Algarve) in eden v Oportu. Oblasti pripravljajo množično cepljenje.
TRŽAŠKI DNEVNIK
MILJSKO ODPOSLANSTVO NA DEŽELI
ZA REŠITEV MILJSKE LADJEDELNICE JE POTREBNA NAJŠIRŠA ENOTNOST
Posebni nadzornik GEPI bo prihodnji teden v Trstu preučil stališča krajevnih oblasti - Nujnost pritiska nat ministrstvo za državne soudeležbe
Delegacija sindikalnih zastopnikov in političnih predstavnikov, ki jo je vodil miljski župan Millo, je včeraj dopoldne obiskala v deželni palači načelnike vseh političnih skupin in jih seznanila z rezultati nedavnih rimskih razgovorov o perspektivah miljske ladjedelnice «Alto Adriatico».
Millo je realistično orisal deželnim političnim predstavnikom trenutni položaj ladjedelnice po rimskih pogovorih. Tržaški sodni nadzornik iskreno priznava, da je treba ladjedelnico finančno rešiti in to takoj, ker se bo, v nasprotnem
Pri Založništvu tržaškega tiska sta te dni izšli knjigi Ivanke Hergold:
D I D O (zgodovinska novela) in Jakoba Renka:
PESNIŠ KI LIST 19
Ob pomembnem kulturnem dogodku prireja TRŽAŠKA KNJIGARNA v svojih prostorih srečanje z mladima domačima avtorjema. Po branju iz njunih del, se bosta avtorja pogovarjala s prisotnimi o svojem ustvarjanju in knjige podpisovala.
Srečanje bo v torek, 28. maja, od 17. ure dalje.
Vljudno vabljeni!
WASHINGTON, 22. — «Danes je za predsednika črn dan,» je izjavil časnikarjem republikanski poslanec Charles Wiggins, ko se je odpravljal na sejo pravosodne komisije predstavniškega doma, ki skuša u-gotoviti ali je spričo zadeve Wa-tergate postopek za odstavitev predsednika umesten ali ne. Poslanec je namigoval na razširjeno prepričanje, da je predsednik ukazal podkupiti vohune, ki so jih zasačili v glavnem štabu demokratske stranke, da ne bi spregovorili o odgovornosti Bele hiše.
Da bi objektivneje ocenili odogo-vornost predsednika, so poslanci zahtevali od šefa Bele hiše še vrsto magnetofonskih trakov, ki naj bi dokončno razjasnili njegovo odgovornost. Verjetno so zadeli v črno, saj se Nixon krčevito upira in noče izročiti trakov. Kot običajno je svoj sklep utemeljil s trditvijo, da bi s tem lahko usodno pokopali predsedstvo republike kot temeljno ameriško ustanovo. Gre pa le za izgovor, s katerim je skušal Nixon doslej odreči dokazno gradivo preiskovalcem; bolj kot za usodo ZDA mu gre za lastno kožo, saj trak, ki ga je zahtevala komisija predstavniškega doma, naj bi po pričevanju Jeba Stuarta Ma-gruderja vseboval dokaz, da je Nixon že 4. aprila 1972 odobril načrt za vohunski podvig v štabu demokratske stranke.
Na sliki: James St. Clair, eden od najbolj znanih ameriških odvetnikov, kateremu je Nixon zaupal svojo usodo. Kljub vsej njegovi spretnosti pa se nitka, ki drži Damoklejev meč «impeachmenta» nad šefom Bele hiše vse bolj cefra.
Steinkasserer oproščen
BOČEN, 22. — Bocensko porotno sodišče je po peturnem posvetovanju oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov župnika Josepha Steinkas-sererja obtožbe umora njegove lastne kuharice. Javni tožilec, ki je zahteval obsodbo na 18 let zapora, je izjavil, da bo vložil priziv.
V popoldanskih urah so Steinkas-sererja izpustili na svobodo. Časnikarjem je izjavil, da ni zadovoljen z razsodbo, ker je nedolžen.
Kot smo že pisali, je bil Steinkasserer aretiran v svoji župniji Sv. Jedrti v dolini Ulten.
uiiiiiiiiiiiiimiitiiijiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitimiii
V TEKU POSREDNIH IN NEPOSREDNIH POGAJANJ
Postopno zbliževanje stališč Lizbone in afriških osvobodilnih gibanj
Portugalski minister za kolonije prepričan, da bo v teku enega leta Mozambik imel neodvisno črnsko vlado
LOURENCO MARQUES, 22. -Kljub sporom in raznovrstnim težavam kaže, da se stiki, posredni in neposredni, med portugalsko vojsko in osvobodilnimi gibanji portugalskih kolonij nadaljujejo in da se stališča postopno zbližujejo. Tako je na primer minister za vprašanja prekomorskih pokrajin (kot imenujejo Portugalci svoje kolonije) Antonio De Almeida Santos v pogovoru s časnikarji v glavnem mestu Mozambika izjavil, da bodo v teku enega leta razpisali referendum, na katerem bo mozambiško prebivalstvo odločalo o svoji usodi. V tej zvezi je Santos poudaril, da je stvarno pričakovati, da se bo prebivalstvo te dežele odločilo za neodvisnost in da bo čez eno leto imelo suvereno črnsko vlado.
To še ni priznanje neodvisnosti kot ga je zahteval Frelimo, je pa vsekakor korak naprej od koncepcije luzitanske federacije, ki jo je takoj po udaru zagovarjal general Spinola. Santos je v pogovoru s časnikarji še izrekel prepričanje, da bodo voditelji osvobodilnega gibanja prihodnji teden pristali na ponovne stike. Dejal je, da je do podobnih sestankov prišlo pred enim tednom in poudaril, da je po njegovem mnenju Frelimo pripravljen na neposredna pogajanja za prekinitev sovražnosti.
Zelo podobno stališče do kolonialnega vprašanja je zavzel tudi portugalski zunanji minister Soares, kj je v intervjuju z urednikom «Jeune Afrique» poudaril, da so neposredna pogajanja z vsakim osvobodilnim gibanjem najboljša pot za reševanje tega vprašanja. Portugalski minister je mnenja, da kolo-
.................................................m
V ZALIVU KAPPELSHAMM ŠVEDSKEGA OTOKA GOTTLAND
OPOZORILNE GLOBINSKE BOMBE NA PODMORNICO
Neznana podmornica je opazovala švedske pomorske vaje
STOCKHOLM, 22. — Enote švedske vojne mornarice so odvrgle opozorilne globinske bombe v bližini neke neznane podmornice, ki se je zatekla v Zaliv Kappelshamm na otoku Gottland. Posadka neznanega plovnega objekta ni reagirala na eksplozije, temveč je nadaljevala svojo pot proti mednarodnim vodam. Večinoma se je zadrževala kakih 100 m pod morsko gladino, le včasih se je približala do površine toliko, da je lahko opazovala okolico s periskopom.
Prvi je opazil neznano podmornico neki civilni pilot, ki so mu poverili nalogo, da odvleče na odprto morje tarče, ki naj bi služile pri vajah kopenskega topništva. Pilot je pri preletu Zaliva Kappelshamm opazil na morju senco. Takoj je opozoril na najdbo rušilca «Haland» in «Stergottland». Pri i-skanju podmornice so se jima pridružili helikopter in druge mornariške enote.
V krogih švedske mornarice trdijo, da ne nameravajo poškodovati neznane podmornice ter jo le prisiliti, da se dvigne na morsko površino in se id ntificira. Nekateri pa domnevajo, da se Švedom to ne bo posrečilo. Upajo le, da so morda eksplozije opozorilnih bomb nekoliko poškodovale zunanje strukture podmornice ter iztrgale kak predmet, ki naj bi morebiti služil za njeno identifikacijo.
Švedska vojna mornarica je tudi sporočila, da so v mednarodnih vodah opazili dve drugi neznani podmornici, ki verjetno spadata v isto skupino kot podmornica, ki se je zatekla v Zaliv Kappelshamm.
Poudarjajo še, da so v zadnjih tasih zabeležili kakih deset primerov premikov neznanih podmornic na področju Baltskega morja.
Otok Gottland leži kakih 170 km južno od Stockholma. Gre za otok, ki je precej velik, saj meri v dol-
žini več kot 100 km. Njegova zemljepisna lega je pomembna, ker je skoraj sredi Baltskega morja. Vse naokoli so obale Švedske, Finske in treh sovjetskih baltskih republik.
Pozneje je švedska vojna mornarica sporočila, da je izgubila vsa-Kršno zvezo z neznano podmornico in da se je ta verjetno izmuznila iz zaliva na odprto morje.
Švicarska pobuda za tuje delavce
ŽENEVA, 22. — Švicarsko giba nje katoliških delavcev in uradnikov je sprožilo pobudo za «bolj socialno in bolj humano» politiko do tujcev, ki živijo in delajo v Švici. Pobudo je podprlo 36 združenj in političnih strank. Med temi so
socialistična, ljudska evangelska, krščansko - demokratska in stranka neodvisnih.
Pobuda gibanja ima namen, da se izdela statut za tuje delavce, ki bi te izenačil s Švicarji na človeški in socialni ravni. Hkrati bi jim nudil tudi možnost, da se dokončno vključijo v švicarsko družbo.
Pogoj za to novo politiko pa je omejevanje priseljevanja. Gibanje meni, da bi bilo treba dovoliti priseljevanje le v okviru števila tujcev, ki so zapustili državo. Rešiti bi bilo treba v teku petih let vprašanje sezonskih delavcev, ki so v mnogih primerih dejanski stalni naseljenci. Na podlagi načrta gibanja naj bi bili tuji delavci deležni človečanskih pravic, socialne var mosti in omogočilo naj bi se združevanje družin. Nadalje naj bi bil odpravljen izgon iz države, a za vsa bistvena vprašanja bi se morile oblasti posvetovati s predstav nati tujih skupnosti.
nialnega vprašanja ne gre obravnavati celovito, ker ima vsaka od treh dežel svoje značilnosti in svoje probleme. V tej zvezi pa je Soares poudaril, da je pripravljen na pogajanja le s tistimi gibanji, ki imajo široko oporo v ljudstvu. Med temi je navedel PAIGC za Gvinejo Bissau in Capvertske otoke, Frelimo za Mozambik ter MPLA, FNLA in «Unita» za Angolo. Po mnenju portugalskega ministra bi rezultati takih bilateralnih pogovorov ne smeli izostati spričo dobre volje obeh zainteresiranih strani.
Ob koncu je Soares še namignil na pogajanja o ustavitvi sovražnosti, samoodločbi in neodvisnosti Gvineje Bissau, ki se bodo začela v soboto v Londonu. Dejal je, da
21 DOMNEVNIH OČETOV NEKEGA DANSKEGA DEČKA
Krajevno sodišče v Aalbordu je poklicalo na zasliševanje 21 jantov neke jutlandske vasice, da bi ugotovilo kdo je oče otroka, ki ga je povila dekle, ki je nekaj časa delala kot postrežnica v vaški gostilni.
Natakarica, 22-letna svetlolasa in očarljiva deklica iz Kobenhavna, je delala v vaški gostilni le dva tedna, za lastnika pa je bila to zlata doba, saj se je v lokalu kar trlo klientov. Ko je rodila otroka, je dekle izjavila, da je oče eden od klientov, ta pa se je branil, češ da je dekle imelo ljubavno razmerje še s sedmimi njegovimi prijatelji. Med zasliševanjem teh domnevnih očetov se je skupina natakaričinih ljubimcev postopoma večala in dosegla število 21 domnevnih očetov. Zbrati 21 ljubimcev v dveh tednih pa res niso mačje solze.
ARGENTINSKI IZOBRAŽENCI IN NPL
Po anketi, ki jo je argentinski zavod za raziskovanje javnega mnenja izvedel med domačimi izobraženci, je večina anketiranih prepričana, da je vpraašnje NPL (neidentificiranih letečih objektov) problem svetovnega obsega, ki bi ga morali pristojni mednarodni organi retino preučiti.
Preseneča tudi ugotovitev, da kar 62 odstotkov izobražencev meni, da so NPL dokaz o obisku nezemeljskih bitij na našem planetu, le 23 odstotkov pa je prepričanih, da gre za navaden naravni pojav.
je PAIGC za sedaj pripravljen razpravljati le o specifičnih gvinejskih vprašanjih, ne pa o problemu Capvertskih otokov, kjer je politično stanje drugačno.
Vprašanje kolonij, ki sta se ga vojaška (unta orel in	n vla-
da sedaj tako vnt.o lo.tih, je n i pomembnejši piuolein, m mora
rešiti nov portugalski režim. Ko se je nekaj dni po strmoglavljenju Caetanovega režima polegel val navdušenja, se je portugalsko ljudstvo spet soočilo z vsakdanjimi življenjskimi problemi (inflacijo, visokimi cenami živil, naraščanjem cen, brezposelnostjo) in terjalo od novega režima odločen korak naprej pri reševanju gospodarskega vprašanja. To pa terja v prvi vrsti rešitev kolonialnega vprašanja, saj vojna v kolonijah vsako leto požira polovico državnega proračuna te verjetno najbolj revne in zaostale države v Evropi.
K rešitvi tega vprašanja pa sili portugalski režim še vrsta drugih, mednarodnih in notranjih političnih dejavnikov. Ni naključje, da se je zunanji minister Soares v ponedeljek sestal z ameriškim in britanskim veleposlanikom v Lizboni in z njima razpravljal o vprašanju kolonij. Reakcionarna in kolonialistična Portugalska je povzročala kot članica NATO zahodnim zaveznikom nemalo preglavic, saj je s svojo samo prisotnostjo blatila u-gled zveze ter njenih članic, ki so jo oskrbovale z orožjem. Nevarnost je bila, da bi s svojo zakrknjeno politiko Lizbona pahnila osvobodilna gibanja v objem Vzhoda, s tem pa bi slednji pridobil predpravice pri izkoriščanju velikih naravnih bogastev portugalskih kolonij. Po drugi strani pa Zahodu tudi trdna in neodvisna Angola in Mozambik (Gvineja je v tem pogledu manj pomembna, ker je najrevnejša od treh kolonij) ne gresta v račun. Rešitev za te sile je torej luzitanska federacija, rešitev ki izhaja iz prepričanja, da je to edini način, da Portugalska obdrži svoje prekomorske pokrajine v objemu Zahoda in da kolonialnega vprašanja ni mogoče rešiti z golo vojaško silo.
Pri reševanju tega zapletenega vprašanja pa Spinola ne bo smel prezreti tudi notranjih dejavnikov. Strmoglavljenje Caetana ni bil sad revolucionarnega procesa, zato novi režim ni pometel z zastarelo državno gospodarsko strukturo. Gospodarstvo ima v rokah še vedno majhno število mogotcev, ki gradijo svoj imperij z izkoriščanjem bogastva kolonij. Kot so ti mogotci o-brnili hrbet Caetanu, ker so sprevideli, da bi njegova politika lahko pokopala državo, tako lahko obrnejo hrbet tudi Spinoli, če bi menili, da njegova politika lahko prizadene njihove koristi.
Po drugi strani pa mora Spinola računati s pritiskom levičarskih sil, ki zagovarjajo tudi iz načelnega stališča nujnost priznanja neodvisnosti kolonijam. Tudi teh sil Spinola ne sme prezreti, saj so s tridesetletnim ilegalnim delovanjem spodjedle temelje Salazarjevega in Caetanovega režima, da se je ob prvem močnejšem udarcu vojske sesul.
Reševanje kolonialnega vprašanja bo odločalo o usodi novega pon tugalskega režima. Od poti, ki jo bo v tej zvezi ubral, bo v glavni rr.«r; oaincno, če se ho Spinola obdržal na n ,.ah; ali če bo podlegel ..	. .nji.
primeru, deficit podjetja samo zvečal zaradi forsirane neaktivnosti. V takih pogojih, je dejal sodni u-pravitelj, bi odlašanje bilo škodljivo tako za ladjedelnico, kakor za javne ustanove.
Po teh izjavah so odposlanci delavskega sveta, sindikatov in miljske občinske uprave navezali v Rimu stike z ministrstvom za državne soudeležbe in ustanovo GE Pl iz skupine IRI, ki bi utegnila prevzeti del glavnice miljske lad-djedelnice. V takem primeru bi, skupaj z deželno finančno ustanovo «Friulio» imela GEPI večino glavnice in bi ladjedelnici zagoto-vili javno upravljanje. Znano je namreč, da je trenutna kriza izbruhnila predvsem zaradi ne povsem pravilnega načina upravljanja zasebnih lastnikov ladjedelnice, medtem ko so gospodarske perspektive obrata rožnate.
Predstavniki GEPI so v Rimu dali jasno razumeti, da nimajo dovolj kapitalov in da jih miljska ladjedelnica ne zanima. Dodali pa so, da bi vsekakor posegli s svojimi naložbami v Miljah, če bi za to prejeli ustrezna navodila iz ministrstva za državne soudeležbe.
Vprašanje je torej predvsem političnega značaja, če bo levosredinskim upravam v deželi, pokrajini in občini, ob podpori sindikatov in drugih političnih strank, tudi opozicijskih, uspelo prepričati ministra za državne soudeležbe, naj naroči upravi GEPI naložbo svojih kapitalov v Miljah, bo vsaka nadaljnja težava dokončno odstranjena. Če pa se ta politična volja ne uresniči v obliki enotnega pritiska, bo vsako prizadevanje, kljub izrazom solidarnosti, zaman.
Mudi se, pravijo sindikalisti, ker bo že v ponedeljek ali torek prispel v Trst opolnomočen nadzornik GEPI, katerega naloga bo preučiti stanje in navezati prve stike z deželnimi oblastmi in upravo finančne družbe «Friulia».
Neobhodno je, po mnenju sindikatov, da občuti predstavnik GEPI, da vlada med oblastmi in sindikati soglasnost in enotnost, da občuti trdno politično odločnost vseh političnih sil za takojšnjo rešitev. Še posebej mora to občutiti pri «Friuiii». Zato je prav, da vse javne oblasti, od tržaške občine in pokrajine do dežele, preidejo od izrazov solidarnosti h krepkim pritiskom, predvsem v smeri rimskega ministrstva za državne soudeležbe.
Delavski svet ladjedelnice «Alto Adriatico» se je medtem sestal in prinravil načrt manifestacij, ki jih delavci nameravajo izvesti prve dni prihodniega tedna. Računajo, da bo množično odnoslanstvo prizadetih delavcev sledilo torkovi občinski seji v Trstu, da bodo seznanili javnost s svojimi zahtevami preko letakov in da bo sredi tedna večja delavska demonstracija.
RAZPIS NATEČAJA
ACEGAT — TRST
Na oglasni deski tržaške občine je razobešen razglas za zasebno dražbo, v smislu predpisov črke a člena 1. zakona štev. 14 od 2. 2. 1973 za izvedbo izkopa in zasipanja za zidarska dela ter za dela, ki se nanašajo na gradnje podjetja na kraški planoti.
GENERALNI RAVNATELJ dr. inž. Mario Castaldi
OBRABLJENE ZLATE IZDELKE vseh vrst plačamo do 3.200 lir na gram, po čistoči in vrsti.
GARANTIRANE BRILJANTE za investicijo nudimo še po posebnih cenah. Barva garantirana s posebnim potrdilom «Gemological Institute of America».
DARWIL
<S>
URE — SREBRNINA NAKIT- DRAGULJI
TRST
Trg sv. Antona 4/1, O, HI Tel. 36231 - 61932