f «t »H* G.P.O.. Sydfi«y. »or »r««imi*»ion bv oo»f •• • p*fiodU«l. r I >:• ♦: B i ! 1 >; it: jt; >; it: i 8 MISLI (Tboughts) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta ' 1952 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: F A 7044 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej * Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094 KOLEDAR November — Listopad VSI SVETI Verne duše Just, Silva Karl Boromej 24. pobinkoštna Lenart Zdenka, Engelb. Bogomir Teodor (Božid) Andrej Avelinski Martin, škof • 25. pobinkoštna Stanislav Kostka Jozafat Kunčevič Adalbert, Vojko Jerica, Otmar Saloma, Gregor Milko, Odon 26. pobinkoštna Feliks (Srečko) Darovanje Mar. Cecilija, muč. Klement, Janez od Križa Katarina 27. pobinkoštna Virfilij Koroški Jakob iz Marke Saturnin Andrej apostol * 1 2 3 4 ★ 5 6 7 8 9 10 11 ★ 12 N 13 P 14 15 16 17 18 ★ 19 N 20 21 22 23 24 25 ★ 26 N 27 P 28 T 29 S 30 č $ >: >; >; >; >; >; >: ♦; >o £ l m w H J H O! H a 0u W W ■U e ta O. e rt u m ■s B X fr SKUŠAJTE POSLATI NAROČNINO! PROSIMO. >: i i 6 % g i S g i I >! 5: KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH” VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0. To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo. S O C I O L O G I J A. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. IZPODKOPANA CESTA, gorenjska povest Janeza Jalna iz časov, ko je železnica zapela pogrebno pesem “parizarjem” na cestah med Trstom in Dunajem. — 10 šil. SLOVEN IZ PETOVIJE, zgodovinska povest Stanka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 šil. SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno delo umrlega dr. Ahčina. Dobili smo novo zalogo in knjigo najtopleje priporočamo. £ 1-10 0. ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Moderen roman, spisal Zorko Simčič, izdala Kulturna akcija. — £ 1-0-0. IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja II. zvezek. B°' man “Iz modernega sveta” in več drugih n°’ vel — £ 1-0-0. IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja I. zvezek' Dekla Ančka, Divji lovec itd. Vezana £ 1-0-0* NA BOŽJI DLANI — £ 1-0-0. Kociprov roman Slovenskih Goric iz časov nemškega pavala. Velezanimivo! DNEVI SMRTNIKOV. — Izbrane novele, izd®^® Sl. Kult. Akcija v Argentini £ 1-0-0 HARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo za njegovz Soške doline), odvetnik, in Franc Smodej (štajerski Slovenec), duhovnik. (Seveda tudi pisatelj ^eško in drugi, ki pa se politično niso toliko izpostavljali.) Nemci so blatili zlasti ta dva, češ da sta Koroškem “tujca” in zanašata med Korošce tuje blago — narodno zavednost! Prav tako so očitali družbi sv. Cirila & Metoda ter Slovenski Straži, da 1,6 rasteta iz domačih tal, ampak “iz tujine” izpodkopavata mirno sožitje med Slovenci in Neni-e* na Koroškem. Da je pa Siidmarka pošiljala de- nar in ljudi na Koroško iz nemškega Rajha, jih se-veda ni motilo... Leta 1911 je priredila Sloven»ka Straža v Celovcu veliko zborovanje — nekak “tabor” po zgledu izpred 50 let — in glavni govornik je bil dr. Janko Brejc. Najbolj je vžgal, ko je z vznesenih besedah obudil in oživil spomin na KNEŽJI KAMEN, ki kot nema priča v celovškem muzeju glasno govori o slavni zgodovini koroških in vseh Slovencev. Opozoril je na to, da bo čez tri leta petstoletnica zadnjega ustoličenja koroškega vojvode na tam kamnu (Ernest Železni 13. marca 1414). Sprožil je misel, da bi naj Slovenci od vseh krajev začeli romati na Gosposvetsko polje nad Ce. lovcem, češ da je ta kraj prava slovenska Mecca. Res so Slovenci širom po domovini prisluhnili besedam dr. Brejca in si jih vzeli k srcu. V naslednjih treh letih — vse do izbruha prve svetovne — je b.il knežji kamen ena najbolj posrečenih krilatic v propagandi za slovensko narodno zavednost in politično osamosvojitev. Tako imamo letos v zvezi s knežjim kamnom nov jubilej: petdesetletnico oživljenega spomina nanj med slovenskim narodom. Zavedno ali nezavedno jo proslavlja Slovensko društvo Sydney — in v tej i'eči smo vsi z njim. Naj bo danes ves svet in mi z njim še tako zapleten, spomin na knežji kamen in njegov pomen ne sme nikoli več obledeti med nami! — P. Nardžič. TIHA DOLINA Narahlo je šumela stara lipa, na zemljo že je legel mrak, dolina moja se zagrinja v spanje — jaz v svet nameril sem korak. Z menoj so ljubi romali spomini, še vedno verno romajo z menoj, po potih tujih trosijo mi rože, kot da pošilja dom jih dragi moj. Na tujih tleh ne manjka lepih krajev, ne manjka hribov in dolin, le ena je dolina rodna moja, le ene sem doline veren sin. Anton Jelen SLIKE IZ DOMOVINE!! OgU, .tr. si4 ★ “KJE PA JE OSTALA VAŠA TIPKARtJA?” so me spraševali po prejemu zadnje številke Misli. Odgovor je: bil sem zopet prepozen, četudi sem tipkal do dveh ponoči, da bi članek vendar pavočas-no prišel do urednika. Vodstvo slovenskega hoste-la mi jemlje dosti časa. Zato prosim razumevanja tudi s strani tistih, ki me vabijo na obisk, pa moram odklanjati. Hitim tja, kjer sem nujno potreben, ostalo pa odlagam v nedogled, še sto obljub imam, ki ostajajo na papirju in jih bom težko izpolnil v bližnji bodočnosti. “Prosite Gospoda žetve, da pošlje delavcev na svojo žetev...” nas uči Kristus sam. ★ Zaradi izostale tipkarije so bili najbolj prizadeti tisti, ki jih zanimajo poroke in krsti. Zato se bom takoj spravil na te novice: Dne 12. avgusta sta se v Marijini cerkvi v East Brunswicku poročila Ivan Sankovič in Frančiška Tone. Ženin je doma iz Žejan v Istri, nevesta pa iz Tominja (župnija Harije). — Dne 26. avgusta pa je Lilijana Hlede (v Banjaluki rojena Slovenka) postala žena Franku Petrucci, doma iz Cutigliana, Italija. Poroka se je vršila pri sv. Brigiti v Nortti Fitzroyu. — 16. september beleži slovensko poroko v Carltonu: pred oltar sta stopila Ivan Sluga (rojstni kraj Rečice, župnija Podgrad) in Janja Hvala (doma iz Klenika, župnija Trnje). — V Adelaidi sta si v cerkvi Srca Jezusovega v Hind-marshu obljubila zvestobo Marjan Jenko in Ivanka Ivančič. Poroka se je vršila o priliki mojega zadnjega obiska, dne 23. septembra. Ženin je iz Krnice (župnija Predloka), nevestin rojstni kraj pa so Male Loče (župnija Hrušica). — V cerkvi sv. Janeza v East Melbourne je dne 30. septembra Ju-raj Radič iz Dalmacije dobil za ženko Marijo Mat-jašec, doma iz Gomilic (župnija Turnišče). Isti dan sta se pri Mariji Pomagaj v naši kapeli poročila Elio Petrusio (iz Torina, Italija) in Zora Bole, rojena v Ljubljani. — Vsem parom naše čestitke! ★ Krščevale pa so sledeče naše družine: Nismo še omenili, da je v Nangwarryju, S.A, dobila družinica Jožefa Mezinec in Olge r. Uršič svo.l1’ drugo hčerko, ki so jo dne 18. junija krstili na ime Lidija Bernarda. — Dne 6. avgusta je bil krst v Pascoe Vale: Andrej Alojz je sinko Alojza Ška-barja in Marije r. Stantič. — V Richmondu je dn« 12. avgusta oblila krstna voda Gabrijela, prvorojenca Karla Filipa in Jožefine r. Vogrinčič. — Dva krsta sem imel dne 2. septembra: Dragota, sinka Martina Receka in Katarine r. Zver so prinesli ^ krstnemu kamnu v St. Albansu, Mihaela Stanislav8 pa v Essendonu. Zadnji je sinko Alojza Vučko *n Alojzije r. Mlinar. — Silvija Jožefina je ime hčerk* Zdravka Želeta in Jožefe r. Knafeljc, ki je bila 9' septembra krščena v Hawthornu. —• Prvi krst P1'1 Mariji Pomagaj v kapeli našega hostela v Ke\v J® bil dne 10. septembra: iz Reservoirja so pripelji1 Emilijana, sina Franca Repše in Jožefe r. Grando' vec. — Istega datuma je krst Irene Ane, hčerk® Viktorja Šenkinca in Jožefine r. Milavec, ki sin0 ga imeli pri Sv. Ignaciju v Richmondu. — Milan Je ime sinku Antona Suša in Marte r. Rolih iz Chad' stona, ki smo ga 16. septembra krstili pri Marij1 Pomagaj v naši kapeli. — Isti dan sta bila še dv« druga krsta: Tatjana Štefanija, hči Ivana štrukelj in Emilije r. Bučaj, je zajokala pri Sv. Martinu v Macleodu, Veroniko Elviro, hčerko Franca H®r*' mana in Marije r. Brandmiiller pa so prinesli k $v' Pavlu v Coburg. — Pri Mariji Pomagaj smo zopet krščevali dne 18. septembra: Stojan Marko je si*1' ko Ivana Barbiša in Ljudmile r. Lenarčič iz Th°' mastowna. —< Dne 23. septembra sem krščeval v Adelaidi in sicer v novi frančiškanski cerkvi Kr*s' tuša Kralja v Lockleys: Bernardka Helena je prvo' rojenka Petra Ranta in Anice r. Žagar. — Dne 25-septembra pa spet krst v naši gozdni naselbin* Nangwarry, S.A., kjer je družinica Alojza Tita11 in Marije r. činč dobila Suzano. — V Noi-th BrunS' wicku smo imeli slovenski krst dne 30. septembra prvorojenka Avguština Pavliča in Danile r. Cek )e dobila ime Vesna Margareta. — Dne 1. oktobra )e bil na vrsti North Richmond, kjer je v St. James cerkvi oblila krstna voda Franca Janeza, sina Lud' vika Telbana in Angele r, Ludvik. — Omenil bi tudi, da sta dobila prvorojenca Vilko Pavlič in Petana r. Vodopivec, živeča v Crabourne: krščen je bil v Frankstonu na ime Viljem Jožef. Kar dolga vrsta imen, kajne? Obilico sreče družnicam, ki so bile blagoslovljene z malčki! ★ Kdor koli je videl naš Padua Hall pred enim ktom, se danes ne more načuditi, kaj zmorejo pridne roke slovenskih fantov. Še nekaj sob bo moralo v>deti pleskarje, pa bo notranjost kakor nova. Tudi malte se je že precej namešalo pri nas in fantjc-^izarji najdejo še vedno mnogo popravil, ki kriče P0 obliču in žagi. Naš pečar Jože pa se je spravil fta krušno peč na prostem; kako bo pekla kruh, bo-*>o pa kdaj v bodoče poročali. — Vse to so dela, 2a katera moraš imeti poklic. Treba pa je še drugih Pridnih rok, da bo prostor čim lepši in se bo tu vsakdo počutil zares doma. Tudi balinišče je že končano in krogle na razpolago. Sem že čul vprašanja, če je res, da fante preveč Priganjam in silim k delu”. Odgovor je tale: Fante, ki so pridni in imajo zavest, da urejujejo SVOJ dom v tujini, ni treba siliti k delu. Še oni mene na-Kanjajo na to in ono ter uresničujejo lastne ideje, W mi je v največje veselje. Bog jih blagoslovi! ^antje, ki nimajo zaradi zaposlenosti dosti časa za P°moč doma, pomagajo pač vsak po svojih močeh in 2 zanimanjem slede popravilom. Taki, ki nimajo °bčutka za skupnost, pa se pri nas nikoli ne bodo Počutili doma: slej ko prej si bomo rekli “Zbo-S°m”, ali pa bodo odšli “po francosko” svojo ža-tatno pot. ★ V septembru, je minilo že leto dni, kar mi je Paš avstralski redovni predstojnik po povratku iz Nadškofijske pisarne segel v roko in rekel: “Tu 'ttiaš hišo za svoje fante, mi odhajamo v nekaj ^leh...” Bilo je lani dne 16. septembra. Dne 29. SePtembra pa sem v prazno hišo pripeljal prvega *anta, Kapušinovega Jožeta, sedanjega urednika klubskega “Vestnika”. Kuhala sva si sama iz zaloge) ki je ostala v shrambi, dokler ni neki večer s Postaje telefonirala gospa Jožefina Lelia, da je dobila službo v mestu, nima pa stanovanja. Najinih kuharskih skrbi je bilo konec. Nato so v dom za-Celi prihajati prvi slovenski fantje. Ko sem jih pri-Peljal od ladje, sem iz njihovih obrazov razbral J^rah ob pogledu na razbite sobe in vso revščino ,lvše poboljševalnice... Končno so dospeli Kregar-Jevi iz Nangwarryja s činčevo Anico, ki pri vsa- e*n delu po hiši popeva, da je veselje. Mnog|o je bilo v tem letu dela in skrbi, pa mi *** žal zanje. Bog daj, da bi hiša še dolgo služila Sv°jemu sedanjemu namenu? Fantje so obletnico obstoja slovenskega hoste-proslavili s prijetno domačo zabavo. Celo torto so oskrbeli, potem pa pihali njeno svečko kot za stavo. Zmagal je Markičev Lojze in pridobil torto za svojo plesalko Pivarjevo Geni, ki pa je torto podarila fantom. Bila je prijetno domača zabava kot so vse v naši hiši. Tudi orkester že dobro zaigra in moram se pobahati, da smo končno le dobili — kla-rinetaša! Bog živi naše godce! Rajna Balohova mama (Glej sept. MISLI) * V kapelici Marije Pomagaj imamo za Marijine praznike pete litanije z blagoslovom. Kapelica se kar napolni s slovenskimi verniki. Tako smo se zbrali tudi na predvečer praznika Marijinega Vnebovzetja (14. avgusta) in na praznik Marijinega rojstva (8. septembra). Spet bomo zbrani na žeg-nansko nedeljo (8. oktobra). Te pobožnosti smo imeli doslej ob sedmih zvečer, v bodoče pa bodo ob pol osmih. Sproti bodo objavljene v Mislih, ali pa izpred oltarja pri slovenski maši. Vabljeni vsi, ki želite spet slišati pete litanije. Še nekaj mi je ravno za praznik Vnebovzetja dovolila nadškofija: kot ste že opazili med seznamom krstov, smem na naših avstralskih Brezjah izvrševati tudi obred svetega krsta. Torej smo dobili s kapelico res “faro v malem”. Rad bi nabavil preprost krstni kamen, ki bo prvi in najbrž tudi zadnji slovenski krstni kamen v Avstraliji. Bom že kaj poročal, kaj bo rekel moj “finančni minister”. Za enkrat so naši grobovi na vrsti, da jih uredimo in olepšamo kot se spodobi. Zmerom nerad prosim, mnogo raje se zahvalim za darežljive darove dobrotnikov, ki so mi že marsikaj omogočili. Zato na tem mestu moja zahvala osebi, ki je naši kapelici darovala nekaj mašnega perila, hoče pa ostati neimenovana. Ista oseba je hiši poklonila dal' petdesetih funtov za nakup barv za pleskanje naših prostorov. Bog plačaj! (Dalje str. 308) RAZVOJ SOCIALNEGA VPRAŠANJA Dr. I. Ahčin v Glasu SKA 1958 Pričujoči spis rajnega dr. Ahčina je vseskozi poučen, zlasti še zato, ker poudarja, da teža "socialnega vprašanja” prehaja od delavca na kmeta. Letos — tri leta po objavi tega Ahčinovega članka — je isto misel krepko podčrtala papeževa okrožnica “MATI in UČITELJICA”. — Ur. DESETLETJA PO PRVI SVETOVNI VOJNI so prinesla v naše življenje nikdar slutene spremembe. Po eni strani opazujemo čudovito hiter razvoj tehnike, industrije, narodnega in mednarodnega gospodarstva. Za bližnjo bodočnost si obetamo, da bo z energijo razcepljenega atoma mogoče ustvarjati električno silo v poljubnih množinah in celo za nižjo ceno od današnje. Po drugi strani pa vidimo vstajenje ljudskih množic, ki se zavedajo svoje doraslosti. Ne le vstajenje širokih delavskih množic, ki nakazuje obeležje nove civilizacije, v katero stopamo, ampak tudi prebujenje kolonialnih narodov, ki brezobzirno rušijo stoletne kolonialne imperije in zahtevajo enakopravno mesto v družbi narodov. Eno in drugo vnaša v življenje sodobne družbe tolikšne spremembe, da smemo brez pretiravanja reči, da se poraja nova oblika zasebnega in družbenega življenja. Kot izseljenci malega naroda na nakazani razvoj seveda ne moremo kaj vplivati. Zavedamo pa se, da se gibljemo v družbi, ki je prepričana o napredku in ki z navdušenim optimizmom sprejema nove socialne podanosti. Gotovo je napredek velikanski. Tako presenetljivo vsestranski je, da se mnogi misleči ljudje bojijo, da mu sodobni človek notranje ni dorasel in ne bo znal v splošni blagor porabiti sredstev, ki so delo njegovega uma. Resnica je, da moderni napredek skriva v sebi tudi mnoge nevarnosti. Pomislimo le na strašno razru-šilno tehniko moderne vojske ali na diktatorske države, ki se poslužujejo modernega tehničnega napredka, da s strahotno preciznostjo obvladujejo in krote ljudske množice. Ob vsem socialnem in gospodarskem napredku, ki ga radi priznamo in se ga iskreno veselimo, pa ne smemo prezreti, da socialno zlo še vedno obstaja tudi v moderni družbi. Zlo torej, ki zadeva cele družbene sloje, kar dokazuje, da tudi sodobna družba še ni zadovoljivo urejena. Dokler pa obstaja v družbi zlo, se vedno znova poraja tudi socialno vprašanje, to je vprašanje, kako odpraviti socialno zlo iz družbe. Desetletja se je socialno vprašanje kar istovetilo z delavskim vprašanjem, ker je bilo delavstvo tisti sloj, ki je zaradi modernega kapitalizma bil° najbolj prizadeto. A v teku pol stoletja se je delavski položaj temeljito izboljšal. V današnji družbi ne moremo socialnega vprašanja več kratko in malo istovetiti z delavskim vprašanjem. Pač pa je odločilne važnosti vprašanje, kako urediti pravil' no razmerje med delavcem in podjetnikom. Gre za ustvaritev novega razmerja, ki bo slonelo na pr1' znanju dela in osebnosti delovnega človeka, ali n» kratko na načelu človeških odnosov. Kaj je v tel" načelu obseženo? To, da morata biti gospodarstvo in industrija zaradi človeka in v njegovi službi 1,1 ne obratno. Je to eno najvažnejših socialnih vpni' šanj naše dobe, od katerega je odvisna usoda W padnega kulturnega sveta. Bolj kot med delavstvom, ki je zaščiteno 1 mogočnimi stanovskimi organizacijami, smo danes upravičeni govoriti o socialnem vprašanju kmečk«' ga ljudstva. Ne samo pod komunizmom za želeZ' nim zastorom, marveč tudi v svobodnem svetu se zaradi tehničnega napredka in rastoče industrij' lizacije v agrarnem podeželju gode globoke spre' membe, ki utegnejo imeti daljnosežne gospodarski socialne in tudi duhovne posledice. Žal, da se kmečko ljudstvo v trdem boju za obstanek čuti dandane* prav tako osamljeno in zapuščeno od ostale druZ' be, kakor je bilo delavstvo pred desetletji, ko Je pričelo boj za svoje pravice. Tedaj je delavstvo v svoji zapuščenosti izgubilo stik z ostalim družbenim organizmom in izgubilo tudi vero v Boga. Al* naj se sedaj ponovi isto s kmečkim prebivalstvom' Marsikatero socialno vprašanje nastaja zaradi zadržanja moderne države, ki se nagiba v totah' tarnost. Ker država ne upošteva temeljnega subsidiarnega načela, pogrešamo pravilne prireditve državnih in družbenih funkcij. Vsak vse pričakuje od djžave in vsi se sklicujemo na državo, nihče Pa ne misli na to, da so z državljansko svobodo pole£ pravic združene tudi državljanske dolžnosti. Nihce noče prevzeti osebne odgovornosti pred javnostjo-Vsak se skriva za anonimnost ali za kolektiv, vsa odgovornost se vali na “državo”. V pomanjkanju božate odgovornosti, ali recimo kar v neznačajr.o-sti. ki se je polastila tudi političnih strank, je treba 'skati enega glavnih vzrokov za krizo sodobne demokracije. Ljudstvo kliče po “močni roki”, ker si z®li odgovornega političnega vodstva, ne pa slamnatih mož, ki se skrivajo za razne družbene ustanove in korporacije. Pij XII. je opravičeno govoril 0 “krizi državljanskega mišljenja”. Končno je obstanek demokracije odvisen od Pravočasnih socialnih reform. Da se bodo svobodne demokratske vladavine zdele ljudem vredne, da jih branijo z dušo in telesom, je treba ustvariti takšno stanje, ki bo omogočilo življenjski obstoj in varnost vsem državljanom, pa tudi zavest neke opravičene veljave v državi in družbi. Tega cilja, tako se zdi, pa ne bo mogoče izvesti brez resne reforme obstoječih premoženjskih oblik. Pri tem pa je treba odkloniti kot zmotno fatalistično alternativo, da more človeštvo izbirati le med komunističnim državnim kapitalom in pa med liberalnim monopolnim kapitalizmom. Prava socialna reforma mora graditi na človekovi osebi, ki pa se mora zavedati svoje socialne odgovornosti do družbe. OSNUTEK PRAVIL ZVEZE ZAMEJSKIH SLOVENCEV (Konec.) V. Organi 13. čl. Organa ZZS sta občni zbor in osrednji odbor. 14. čl. Občni zbor se pismeno vrši vsako tretje leto, lahko pa tudi prej, če to sklene osrednji °dbor ali zahteva več kot polovica včlanjenih organizacij. 15. čl. Z obvestilom o sklicanju rednega občnega zbora pošlje osrednji odbor vsem včlanjenim Prganizacijam dnevni red, podrobno poročilo o svojem delu in stanju ZZS in predloge za bodoče delo. Obenem določi rok, v katerem naj včlanjene 0l'ganizacije sporoče svoja mnenja glede poročila, dajo lastne predloge občnemu zboru in predložijo Pet oseb, ki naj sestavljajo osrednji odbor za prihodnje triletje. Vse prejete predloge sporoči nato osrednji odbor vsem včlanjenim organizacijam s Povabilom, da o njih glasujejo tako, da osrednji od-*>or prejme odgovore do dne zaključka občnega 2“ora. Izvoljena je tista kandidatna lista, ki dobi Relativno večino oddanih glasov, če je bilo vloženih več predlogov v isti stvari, ki se ne krijejo in "e izključujejo, odloča v dvomu o tem, kaj naj obvelja kot sklep, novi osrednji odbor kot razlagalna komisija občnega zbora, upoštevajoč voljo večine, ^ot se po smislu javlja v prejetih odgovorih za Predloge. 16. čl. Izredni občni zbor se izvede smiselno Po prejšnjem členu. 17. čl. Včlanjene organizacije imajo pri vsa-kem glasovanju po en glas. (Občni zbor pa sme Poznati organizacijam, ki imajo v skupnosti poseb-**° važen pomen, več glasov). 18. čl. Osrednji odbor vodi delo ZZS in zlasti skrbi za delovno iniciativo. Vezan je na sklepe občnega zbora, sme pa ravnati proti sklepu ali mimo njega, če bi bila zaradi spremenjenih razmer ali pozneje odkritih okoliščin izvršitev sklepa protiv-na namenu ZZS ali volji večine včlanjenih organizacij, ali če je postal sklep .brezpredmeten. V tem primeru osrednji odbor o tem nemudoma obvesti včlanjene organizacije in opraviči svoje ravnanje. 19. čl. Osrednji odbor sam določi opravniške službe in jih sam razdeli. Opravniške službe in njih zasedba se smejo v teku poslovne dobe menjati. 20. čl. Osrednji odbor po potrebni ustanovi izven sebe kot svoje organe odseke za posebne naloge. VI. Prestanek 21. čl. V primeru prestanka ZZS se njeno premoženje in arhiv izročita ustanovi ali osebi, ki deluje z enakim ali sličnim namenom, kot jih ima ZZS. (Zgornji osnutek pravil je bil predložen po g. Finku iz Buenos Airesa. Prosimo vse dosedaj prijavljene organizacije, da ga pregledajo, dodajo popravke oz. predloge, ki naj jih vsaj do 1. avgusta letos sporoče na naslov “Vestnika”.) 62 Offley Hd„ London S.W. 9 Ponovno opozarjamo na posebni sestanek Zveze Slovencev v inozemstvu, ki bo v kraju Konig-stein pri Frankfurthu v Nemčiji od 31. julija in na “pastoralni tečaj” za slov. duhovnike od 28. do 30. avgusta v Celovcu. CD tek etrov O PAPEŽEVI OKROŽNICI “Mati in Učiteljica” ugiba londonski Klic Triglava: “Dasi je nova okrožnica naletela predvsem na levici na ugoden sprejem, je vendar še prezgodaj zaključevati, kakšne bodo globlje posledice na dolgo dobo. Jasno pa je, da se je Cerkev znova in to pot še odločneje postavila v obrambo ponižanih in razžaljenih. Bolj kot kdajkoli doslej je sprejela mednarodni položaj in naravna delavska stremljenja kot dejstvo. Oboje je vključila v okvir moralnega nauka, ki ga dosledno oznanja skozi stoletja. Ko je tako na praktičen pačin pokazala pot, ki jo naj hodi človeštvo v mednarodnih in socialno-političnih ozirih, je tudi v tem pogledu sprejela borbo, ki ji jo je napovedal komunizem. Istočasno je izgladila tisto ostrino, ki je doslej mnogokje obstajala med Cerkvijo in Levico. Če prav slutimo, utegne poleg praktičnega socialnega pomena ta okrožnica igrati v prihodnjih desetletjih tudi tisto politično vlogo, ki jo Cerkvi nujno vsiljuje sodobnost. Vlogo, ki je socialne okrožnice predhodnikov Janeza XIII. niso mogle igrati. “SLOVENSKI DAN” so imeli poleti rojaki v Torontu. Bil je deževen dan in dež je seveda veliko pokravil. Na sporedu je bila tudi telovadba fantov in deklet, domačih in udeležencev iz Clevelanda. V poročilu beremo tudi naslednjo opazko: Nekaj posebnega je bil pogled na lepe narodne noše. Doslej smo bili vajeni videvati samo gorenjske, tokrat smo videli tudi prekmurske. KAJ JE ZAKRAMENT SV. ZAKONA, navadno sprašuje ženina in nevesto duhovnik in obenem poučuje. Iz dopisa iz Kanade pa zvemo, da je rojak Stane Ulčar vprašal duhovnika, pa ni čakal na odgovor, kar sam ga je dal: Veste, to je taka ceremonija, pri kateri žena obljubi možu pokorščino, izpolnjuje jo pa on sam. Tisti duhovnik pravi, da si ni upal popravljati Ulčarjeve razlage, ker nima izkušnje. Ulčar jo je imel, kali, menda je bil — vdovec. “LJUDJE POD BIČEM” je naslov Mauserje- vi povesti, ki izhaja kot podlistek v Ameriški Domovini. Prvi del romana je pisatelj objavil že pred 10 leti v celovškem mesečniku VERA & DOM. Drugi del je napisal šele po desetih letih in ga dal v objavo v omenjenem časopisu. Prof. Janez Sever pravi, da je to Mauserjeva najboljša povest, bati se je pa, da jo bo dosegla enaka usoda kot “Kaplana Klemena” — v knjigi najbrž ne bo izšla. Zakaj ne? Denarja ni, ker pač ni dovolj — kupovalcev slovenskih knjig. TRŽAŠKA “DEMOKRACIJA” zaključuje svoj članek o novi papeževi okrožnici (Mater & Magistra) z naslednjimi besedami: “Z odklonitvijo novega kolonializma papež Janez XIII. — neizgovorjeno — obsoja preostale kolonialne vladavine v Afriki. Odkrito grajo Portugalski in Španski je verjetno opustil zaradi ozkih stikov obeh dežel v Vatikanom. Nihče mu pa zaradi tega ne more očitati pristranosti. Previdnost je sploh značilna za encikliko Mater — Magistra. Enciklika se varuje polemičnih razpravljanj z marksizmom in iz njega izvirajočih oblastniških oblik. S tem označuje se-stavljalca za pomirjevalca in ne za bojevnika.” “POMOČ ZAOSTALIM in nerazvitim deželart' O tem se veliko govori in piše, tudi najnovejša papeževa okrožnica se na široko bavi s tem vprašanjem. Da bolje razumemo, kaj se to pravi, prisluhnimo ameriškemu poročevalcu Lester Velieju, k' poroča o razmerah v Južni Ameriki: “Kmet Justino Maquira je star 45 let, pa bi mu jih prisodil 70. Ne zaveda se, da je igrača v rokah močnejših. Dobro pa ve, da se mu slabo godi. Živi visoko v antskem pogorju, 30 milj od mesta Puno v državi Peru. Ko sem govoril z njim, je strupeno mrzel veter pihal od zasneženih vrhov in obračal pozornost na Justinov ponošen suknjič, na njegove z zaplatami pošite hlače in bose noge. Videl sem njegovo poljsko orodje: na debelo palico privezan kamen za razbijanje prstenih kep na njivi, zbrušen kos železa na kolu za oranje itd. Njegovo “njivo” bi pokril žep«1 robec, pridela pa vendar na njej nekaj vreč za prst debelega krompirja in nekaj vreč ječmena. Pomolil sem glavo v njegovi dve koči iz blata. V eni je shramba in kuhinja, v drugi spalnica. Na prstenih tleh nekaj slame, ki naj bi bila postelja za kmeta, njegovo ženo in otroke. Ker od svoje zemlje družina ne more živeti, mora Justino iskat1 zaposlitev drugod. Pri vsem delu zasluži na leto kakih 11 funtov. Po večini je lačen in si skuša potolažiti prazni želodec z žvečenjem kokovega listja. Pa je takih “kmetij” s kočami iz blata in prena-poljenimi s stanovalci na stotine v tisti okolici. Manjka jim vsega: zemlje, hrane, obleke, orodja, šol...” ČRNOGOREC MILOVAN KOVJANIČ je 12 let v Avstraliji, sedaj živi sydneyskem predmestju Chippendale. že kmalu po prihodu se je udejstvoval v delavskih organizacijah in prišel v razne odbore. Pri federalnih volitvah v decembru bo kandidiral za Poslanca za volilni okraj West Sydney na listi Liberalne stranke. Strankino vodstvo v svojih objavah močno poudarja dejstvo, da pri izbiri kandidatov misli tudi na novejše imigrante. Ko omenja Kovjaniča, zraven dostavlja, da je mož odločno nasproten komunizmu, socializmu in fašizmu. IMIGRACIJSKA POLITIKA Avstralije igra v volilnem boju precejšnjo vlogo. Vse stranke podčrtavajo, da je za nadaljnji razvoj Avstralije imigracija ena najnujnejših zadev. Volilni boj bo še veliko povedal, koliko ta ali ona stranka stori za Pospešenje imigracije, in kako ta ali ona vprašanje •migracije zanemarja. Nekaj od tega bo res, nekaj Pa — no, volilni boj zmerom tudi marsikaj poveča. CHIANG KAISHEK na Formozi dobro ve, kako je zahodni svet že zmehčan ob vprašanju, če naj rdeča Kitajska postane članica UN ali ne. Videti je, da je skoraj sama Amerika še zoper sprejem. To pa Chiang Kaisheka ne moti, da ne bi trdno veroval v svoj povratek na celino, da bo spet ena sama Kitajska in sicer narodna, nekomunistična. Prepričan je, da bo rdečkarija pod komunisti v doglednem času propadla, milijoni Kitajcev so se do konca naveličali nevdržnega suženjstva in podtalne osvobodilne organizacije se pojavljajo vsepovsod. Celo pravi komunisti na skrivnem vstopajo ^anje in jih krijejo pred oblastmi. Pride čas, ko bo l2bruhnila splošna vstaja in pometla z rdečkarji. Tako ve povedati Chiang Kaishek. O ANGOLI, razburkani koloniji v Afriki, je g. ^inko Zaletel v svojem potopisu v Južno Ameriko z®pisal: Portugalska kot kolonialna država preživ-*ja prav zdaj težke čase. V njihovi glavni koloniji Angoli hudo vre med domačini. Saj ni čudno, ko s° se že skoro vsi sosedje osvobodili, zakaj bi se Angolci ne? Toda Salazar, ki že 25 let z močno roko vlada Portugalsko, hoče s še bolj močno roko rešiti angolski problem. Ne s pogajanji in da bi 'Jal Angoli samostojnost, ampak da dol pošilja orož-•)G in vojake. To pa seveda stane in prav zato so uksuzne stvari zadnji čas podražili in vrednost de-j^rju pada. Napaka je bila tudi v tem, da so se Portugalci izseljevali v Južno Ameriko, ne pa v Sv°je afriške kolonije. Tako bi imeli zdaj vsaj več Pravice obdržati kolonije. Tega tudi niso hoteli Portugalski bogataši, ki so v kolonijah rajši zapo-s*°vali domačine, ker so jim bolj poceni delali. Angleži in Amerikanci svetujejo Portugalski, naj se pobota ,toda Salazar noče razumeti, da je čas kolonializma minil — in prav to utegne biti njegov padec. O SALAZARJU različni različno. En primer: Kdor se po 28 letih vrne na obisk na Portugalsko, ne more najti nobene razlike med tedaj in sedaj. — Drug pi'imer: Kdor je poznal Portugalsko pred 28 leti, današnje ne bo več spoznal, tak je napredek pod Salazarjem. — Tretji primer: Diktator Salazar je fašist, nacist, drugi Hitler. — Četrti primer: Salazar sam dobro ve in prizna, da njegova vlada ni idealna, toda za Portugalsko, ki se je pred Salazarjem zvijala v samih prekucijah in so se vlade menjavale skoraj kot se spreminja luna, je Salazar pravi dar božji. — Itd. GRADIŠČANSKA, ozka pa podolgovata deželica med Avstrijo in Madžarsko, je znana po on-dotnih “gradiščanskih” Hrvatih. Poleg koroških Slovencev so ti Hrvati najštevilnejša jezikovna manjšina v Avstriji. Vendar se tam ne čuti nemški pritisk niti približno toliko kot na Koroškem. Hrvati, Nemci in Ogri žive drug poleg drugega v dostojni soseščini. Tudi oblasti so do Hrvatov dosti pravične in jih ne silijo, da bi postali Nemci. Žal pa, da se morajo Hrvati močno izseljevati, zadnje čase baje največ na Dunaj. V vasi Frakanava je bilo pred 10 leti še 717 Hrvatov, letos so jih našteli samo 600. SLOVENEC V AMERIŠKEM SENATU, Cle-velandčan Frank Laushe, je eden tistih, ki je javno povedal, da je zamisel Hruščeva o Berlinu kot “svobodnem mestu” v resnici nesmisel. Kako naj Sovjetija izpolnjuje kako obljubo, dano svobodnemu svetu, ko pa zmerom spet poudarja, da si hoče za komunizem osvojiti ves svet? Če bi kdaj prišlo do pogodbe o “svobodnem mestu Berlinu”, bi bil dan podpisa te pogodbe “črni dan” za vse podjarmljene narode. Tako je povedal svoje mnenje slovenski senator. “SVOBODNA ALBANIJA” se imenuje odbor, ki ga je organizirala Sovjetija nekje na svojem ozemlju za osvoboditev Albanije. Albanijo še vedno vlada znani komunist Enver Hodža, vlada jo po vseh komunističnih predpisih. Zakaj tedaj čuti Sovjetija, da je treba Albanijo “osvoboditi”? Hodža se je uprl Moskvi, ki ji je do nedavna hlapčevsko služil, zadnje čase je pa potegnil zoper Nikito z rdečo Kitajsko. Treba je torej Albanijo “osvoboditi” tako, da bo prišla nazaj v v moskovski komunistični paradiž. Ali bo to z dežja pod kap ali izpod kapa na dež? NASE FEDERALNE VOLITVE in komunizem SOBOTA DEVETEGA DECEMBRA — komaj dva meseca je do takrat — bo te tedne bolj in v mislih, besedah in pisanju Avstralcev. Vršile se bodo federalne volitve: gre za vseavstralsko vlado v Canberri. Sedanja je doslužila predpisana tri leta, ustava Commonwealtha zahteva nove volitve. Volilci se bodo seveda opredelili po političnih strankah. Med “volilno kampanjo” bo veliko propagande za to ali ono stranko, kot je pač vedno in povsod, ko gre za volitve v svobodnih deželah. Mi nismo političen list in se ne mislimo prav nič opredeljevati ali potegovati za to ali ono stranko, le nekaj informativnih opazk bo na mestu v razumevanje položaja. V glavnem prideta v poštev dve stranki: Liberalna in delavska ali Australian Labour Party (A.L.P.) Zdaj ima liberalna (z Menziesom na čelu) že dolgo vrsto let vlado v rokah. Razumljivo je, da si mnogi volilci (in nevolilci) želijo spremembe. To že iz golega principa, da ni dobro, če ena stranka predolgo sedi v Canberri, če opozicionalna stranka ni dovolj močna, da bi vsaj od časa do časa zamenjala vlado druge stranke, težko tudi kot zgolj “lojalna opozicija” kaj prida stori v smislu kontroliranja vladajočih. Brez ugledne opozicije in kontrole pa vladajoča stranka kaj lahko zajde na pota, ki državi niso v korist. Brez dvoma bo med volilno kampanjo spet dosti slišati o takozvanih “Unity Tickets”, z drugo besedo: zvezah Delavske stranke s komunisti. Njeni predstavniki sicer odločno izjavljajo, da kot politična stranka nimajo nič skupnega s komunisti, in to bo tudi držalo. V državnih volitvah ne bodo igra- li vloge “dnity Tickets”, to se pravi, noben kandidat A.L.P. ne bo kandidiral skupaj s kakim komunistom. Te vrste volitve se vrše le v delavskih unijah, ki pa vendar v glavnem sestavljajo politično delavsko vejo — A.L.P. Komunisti v odborih delavskih udruženj so pa državi komaj kaj manj nevarni, kot če bi jih kaka politična stranka poslala v Canberro, to se pravi: v parlament ali senat. Čeravno politična A.L.P. na ves glas obsoja “Unity Tickets” v delavskih unijah, vendar v de- janju ni dovolj močna, da bi jih odpravila. Strokovna delavska udruženja si ne dajo blizu, v mnogih nekomunisti kandidirajo in so izvoljeni v odbore skupno s komunisti. Ta okolnost jemlje politični delavski stranki ugled in je prišlo do znanih cepitev, deloma tudi že v strokovnih udruženjih samih. Tako je prišlo do tega, da se volilni boj ne bo sukal le okoli dveh glavnih strank, ampak jih bo vec — zlasti bo nastopila s precejšnjo močjo D.L.P. — demokratska delavska stranka — in izid volitev bo morda odvisen od glasov ki jih bodo dobile manjše stranke. Zakaj so “Unity Tickets” pogubna reč, bomo najlaže razumeli, če se zavedamo, da je to skoraj isto kot znane “Ljudske Fronte”, ki jih komunisti snujejo po raznih deželah. Ustanavljajo jih po naročilu iz Moskve in Pekinga. Po tej poti so na pri' mer komunisti uspeli na Cubi. Dolgo so krepko sodelovali z bivšim diktatorjem Batistom. Delavska udruženja pod njim so bila na videz voljno orodje v dikatorjevih rokah, v resnici so jih vodili zanj — komunisti, ki jim je pa dajal navodila kitajski Mao, ne cubanski Batista. Igrali so dvojno vlog0 tako spretno, da je Batista ni odkril. Ko je Batista padel, so čez noč presedlali k Fidelu Castru in prevzeli zanj vodstvo bank, vzeli v roke agrarno reformo, boj zoper nepismenost Cubancev in tako dalje, če bi Castro tudi sam ne bil, kar je, bi se ne mogel vzdržati na vladi, komunisti so že držali vse vajeti v rokah. Prav tako ima Mao svoje kremplje v drugih državah Južne Amerike in se je bati, da bo še marsikje uspel. Mao dobro ve, da z ustanavljanje111 komunističnih političnih strank ne bi uspel, število zavednih komunistov je tako majhno, da bi jih bilo komaj opaziti. Tistim, ki so, pa Mao neprestano polaga na pamet: Za dosego svojih ciljev pridno poslužujte nekomunistov! Potegnite se za nekomunistične politike, ki so prišli v lastni stranki v nemilost! Ko bo tak zapostavljenec z vašo pomočjo prišel zopet v veljavo, bo iz hvaležnosti do vas moral dati kak urad komunistu iz vaših vrst! Tako se boste prikopali do oblasti... Delavske voditelje poučite, kako se napravi organizacija. Molčite 0 komunizmu, kvečjemu omenjajte Ljudsko fronto! Kričite s tistimi, ki oznanjajo socialno pravičnost, bodite pa bolj glasni kot so oni. Na drugi strani se pa laskajte bogatinom in diktatorjem pomagajte! Njihov čas bo že sam od sebe dozorel, njihova dediščina bo pripadla vam... Takih in podobnih naukov se maloštevilni komunisti v deželah Južne Amerike z vso predanostjo poslužujejo in seveda ne brez uspeha. Njihovo število množijo bolj kot domačini kitajski “kultur-niki”, ki prihajajo v raznih navidezno nedolžni)1 službah v dežele, v resnici pa ustanavljat “fronte”. V državi Chile so si vzeli na piko zlasti univerze in druge učne zavode, da so se pririnili do važnih mest. Vsaka dežela ima svojo Ahilovo peto, komunisti vedno vedo, kje in kako poprijeti. Mao '*> Hruščev sta prepričana, da ne bo dolgo, ko bo Vsa Južna Amerika v rdečem taboru, čeprav tudi Severna Amerika skuša storiti svojo dolžnost do južnih sester, se je bati, da je res — prepozna! Podobne načrte imata rdeča mogočnjaka z Afriko in še preostalo Azijo. Avstralija je morda zadnja na vrsti, predobro znani izraz “Unity Ti-ckets”, ki tukajšnji komunisti krčevito vise na nJem, pa pove — v luči dogodkov drugod — kako tudi naši deželi bije komunistična ura! In bo bila konca, če se naša javnost pravočasno ne prebudi in prepreči njeno redno navijanje! O NAVJU v Ljubljani je napisal pisatelj France Bevk v dnevniku DELO ostre besede. Med drugim je bilo brati: Že dolgo se slišijo glasovi, v kakšnem stanju je Navje, kjer leže telesni ostanki naših velikih mož... Če ne verjamete, pojdite in poglejte! Ne dvomim, da bo to stanje naredilo nas vas isti porazni vtis kot name. Podeželske učiteljice, ki so otrokom govorile o naših velikih možeh, so zardevale od zadrege in sramu, ko so na šolskih izletih hotele pokazati tudi grobove teh mož.... Ta sramota le predolgo traja... naj bi Navje ogradili, prevrnjene spomenike postavili na noge, očistili prostor in nastavili čuvaja, da bi mimoidoči ne opravljali na grobovih svojih velikih in malih telesnih potreb... Možje, ki počivajo na Navju, so v čast vsemu narodu, prav tako so njihovi grobovi v stanju, v kakršnem so, v sramoto nas vseh... NOVA KNJIGA 0 SLOVENCIH V ANGLEŠČINI Dobi se pri MISLIH, cena £ 1-10-0 SLOVENSKA USTANOVA “STUDIA SLO-^ENICA” v Washingtonu je izdala že tretjo knji-80 v angleščini z namenom, da se široki svet seznani z nami in našimi problemi. Tudi to knjigo je Vložila Liga Slov. Amerikancev v New Yorku. Prejšnji dve knjigi imenovane ustanove sta že dobro znani: “Slovenia in European Affairs” (Janez Arnež) “Conversion of the Slovenes” (dr. Alojzij Ku-Obe je mogoče naročiti pri MISLIH. Zdaj smo dobili v prodajo tudi tretjo in naj-^ovejšo knjigo z naslovom: “THE SLOVENES OP CORINTHIA, a mino-ljty problem”. Spsial jo je Amerikanec Thomas M. Barker. 300 straneh nam podaja dokaj izčrpno zgodovi- 1,0 koroških Slovencev vse od naselitve do leta 1959. ^ePrav se dosledno naslovu bavi v prvi vrsti s koroškimi Slovenci, ima vendar vedno pred očmi ce-°kupen slovenski narod, nikoli ne pozabi upošte-vati vsestranskih odnosov koroške Slovenije do s*°Venske celote. O pisatelju Barkerju drugače ne vemo nič, zdi 8e nam pa, da se je nekje v knjigi izdal, kako je »«Slo, da se mu je vzbudilo zanimanje za koroški e Slovence in Slovence sploh, če smo prav raz- brali, je njegova žena Korošica, morda celo koroška Slovenka, študiral je za doktorat na ameriški univerzi in si za doktorsko dizertacijo izbral ta predmet. Dobil je posebno štipendijo in je z njeno pomočjo potoval v Evropo, predvsem v Avstrijo in na Koroško. Prebrskal je arhive na Dunaju in v Celovcu, državne knjižnice v obeh mestih, pa prav tako tudi v Belgradu in Ljubljani. Navezal je osebne stike z mnogimi osebnostmi, Nemci in Slovenci, ter tako dobil informacije, ki jih “dokumenti” še niso izkazovali. Kaj vse je pa bral in primerjal, navaja ob koncu knjige — ogromna zbirka literature? Zato je pa njegovo delo, ki je zdaj pred nami v zajetni knjigi, zares veliko in zasluži vse priznanje. Na vsaki strani knjige čutimo, da pisatelj z veliko simpatijo spremlja napore Slovencev za narodni obstoj, da dobro čuti grdo ravnanje z njimi od strani nemških nacionalistov, vendar ostaja na primerni višini objektivnosti na obe strani. Tudi na slovenski strani opazi pogreške in jih ne skriva. Kaj sodi Barker o bodočnosti slovenstva na Koroškem — pod oblastjo avstrijskih Nemcev? Dobesedno takole: “The future of the Carinthian Slovenes re-mains uncertain... the nationalist Slovenes vvill be able to hold out for at least some decades... it seems likely that the number of Slovene-speakers will continue to decrease. If there is any hope at ali of reveršing this trend, it wouId be found in the new high ichool (slovenska gimnazija v Celovcu — op. člankarja). The latter might produce a nev/, broader stratum of Slovenian leader.s”. — P.B.A. IZ TOBIJEVE KNJIGE v sv. pismu starega zakona Nadaljevanje Na potu v Ekbatano TOBIJA JE TOREJ POTOVAL in pes je šel za njim. Prvo noč je ostal ob reki Tigrisu. Šel si je noge umivat in glej, pognala se za njim velika riba, da bi mu nogo požrla. Tobija se je ustrašil in je na ves glas zavpil: “Gospod, nadme gre!” Angel pa mu je rekel: “Primi jo za škrge in jo potegni k sebi!” Storil je to in jo potegnil na suho; in začela je utripati pred njegovimi nogami. Tedaj mu reče angel: “Iztrebi to ribo in si shrani njeno srce, žolč in jetra; to je namreč potrebno za uspešno zdravljenje.” Ko je Tobija to storil, je spekel njenega mesa. Vzela sta ga s seboj na pot. Drugo pa sta nasolila, kolikor bi jima zadostovalo, dokler bi ne prišla v medijsko mesto Rages. Nato je Tobija angela vprašal: “Prosim te, brat Azarija, povej mi, v kakšno zdravilo bo to, kar si velel od ribe shraniti?” Angel mu je odvrnil: Ako deneš del njenega srca na oglje, prežene njegov dim vsakršno vrsto zlih duhov od moža ali od žene, da jih več ne nadleguje. Žolč pa je dober zato, da se mazilijo oči, ki imajo bel, in bodo ozdravele”. Tobija ga je vprašal: “Kje hočeš, da ostaneva?” Angel mu je odgovoril: “Tu je mož, po imenu Raguel. tvoj bližnji sorodnik. Ima hčer z imenom Sara, in nima ne sina ne hčere rezen nje. Tebi gre vse njegovo premoženje, ti jo moraš vzeti za ženo. Snubi jo torej pri njenem očetu in ti jo bo dal za ženo.” Tedaj mu je Tobija odvrnil: “Slišim, da je bila dana že sedmim možem, pa so umrli. In še to sem slišal, da jih je hudi duh pomoril. Bojim se, da bi se utegnilo tudi meni to zgoditi, in ker sem edince svojih staršev, jih bom v starosti z žalostjo spravil pod zemljo.” Angel Rafael mu je rekel: “Poslušaj me, pojasnil ti bom, katere more hudi duh premagati! Tisti so, ki zakone tako sklepa- jo, da preženejo Boga od sebe in svojih misli ter svoji strasti strežejo kakor konj in mezeg, ki nimata razuma; nad temi ima hudi duh oblast. Ko jo boš pa ti vzel in stopil v spalnico, se je tri dni zdrži ter se hkrati z njo ne ukvarjaj z ničemer drugim kakor z molitvijo! Tisto noč, ko boš zažgal ribja jetra, bo hudi duh pregnan. Drugo noc boš pripuščen v družbo svetih očakov. Tretjo noc pa boš prejel blagoslov, da se vama bodo rodili zdravi otroci. Po tretji noči vzemi devico v božjem strahu bolj iz ljubezni do otrok kakor iz p°' željivosti, da boš v Abrahovemu zarodu dosegel blagoslov v otrocih.” Poroka v Ekbatani Nato sta stopila k Raguelu in Raguel ju je z veseljem sprejel. Ko je Raguel Tobija pogleda!) je rekel svoji ženi Ani: “Kako je ta mladenič podoben mojemu sestri- ču!” Potem ju je vprašal: “Od kod sta, mlada naša brata?” Odgovorila sta: “Iz Neftalijevega rodu sva, iz ninivskega ujetništva.” Raguel jima je rekel: “Ali poznata mojega brata, sorodnika Tobija?” Odgovorila sta: “Poznava.” In ko je mnogo lepega o njem govoril, je angel rekel Raguelu: “Tobija, ki o njem sprašuješ, je oče tegale.” Tedaj ga je Raguel objel, ga s solzami poljU' bil in jokaje ob njegovem vratu rekel: “Blagoslovljen, moj sin, ker si sin dobreg3> predobrega moža.” Tudi njegova žena Ana in njuna hči Sara sta se zjokali. Ko so se pogovorili, je Raguel dal zaklati ovna in pripraviti gostijo. In ko ju je vabil, naj prisedeta k obedu, je Tobija rekel: “Danes ne bom tukaj ne jedel ne pil, ako W prej ne zagotoviš, kar bom prosil, in ne obljub'š> da mi boš dal svojo hčer Saro”. Ko je Raguel slišal te besede, se je ustrašili ker je vedel, kaj se je zgodilo onim sedmini n»°' ženi, ki so bili šli k njej, in se je zbal, da bi sn izkopati na dan jo je mogoče le s predanostjo >n pridnim učenjem. Prav bo, če pritegnemo besedam slovitega P1' satelja in vzgojitelja A. Huxley-ja, ki je dejal-“Vsakdo, ki zna brati, je dolžan, da se izpopolnjU" je, odkriva nove poti svojega obstoja in s tem napravlja sebi in drugim življenje bolj polno, bolj zanimivo in obenem bolj pomembno”. Zato pridno segajta po knjigah: fant in dekle- O - LA LA! (Na Atlantiku 20.7.1961) Za ramo njemu skrila je obraz, harmonika je valček doigrala. Joj! Gesta njena je bila dokaz, da z mano rada zdaj bi pokramljala. Pomislil sem na veter, na prostost, pragozd valov se je kadil pod mano. Zaljubljen biti? O — la — la — norost-Čemu naj bom nemiren neprestano! 1. Burnik KAJ PA NAŠI ŠTUDENTJE in študentke Urednik VEMO, DA TUDI AVSTRALIA NI BREZ SLOVENSKEGA AKADEMSTVA. Tu mislimo na srednje in visoke šole — High Schools, Colleges, Universities. Vemo, da nekaj naših študira na takih zavodih. Nimamo pa statistike, ki bi povedala, koliko jih študira in kaj. Pa bi bilo jako potrebno, da bi tako statistiko imeli. Res je že čas, da se slovenska javnost začne zanimati tudi za to stran našega življa v Avstraliji. Ne gre le za to, da bi skušali naše dijaštvo vsaj malo “povezati” — morda vsaj toliko, da bi se medsebojno spoznali. Gre tudi za to, da bi dobili pobudo še drugi, ki so še v nižjih šolah, pa izkazujejo obetajoče talente. Naj bi tudi ti (in njihovi starši) mislili na višje šolanje, ko jim poteče uradna ‘šolska obveznost”. Drugod po svetu imajo akademiki po slovenskih naselbinah to plat udejstvovanja že precej “v evidenci”. Na primer: V Združenih Državah Amerike obstoji živahna organizacija pod imenom SAVA (Slovenski Akademiki v Ameriki). Prireja Zborovanja, razstave, izdaja statistike, proglase, celo poseben AKADEMSKI ZBORNIK. Podobna Združenja so v Argentini, na Koroškem, Primorskem, v Španiji itd. Ali naj mi v Avstraliji to pomembno zadevo popolnoma zanemarimo? Ko pa še v drugih skupnih rečeh in odnosih nismo prišli dosti dalj kot do prirejenja plesnih Zabav — bo morda kdo oporekel... Pa imamo med seboj akademika, ki je bil član Save v Clevelandu, ima skušnje s študenti in je pripravljen tudi tu vsaj stike navezati z njimi Po raznih naselbinah. Če se bo dalo kdaj tudi v Avstraliji kaj “organizirati” — kakšna podružnica SAVE? — bo pač pokazala bodočnost. Za sedaj tolSLI toplo priporočajo, naj bi se prizadeti odzvali vabilu omenjenega akademika in odgovorili "a naslednja vprašanja: 1 Ime in priimek 2 Naslov ........................................... 3 Leto rojstva .............. ...................... 4 Ime učnega zavoda (kolegij, univerza...) 5 Vrsta študija .................................... fi Stopnja študija 7 Pripombe ......................................... V sedmi točki povejte o sebi, kar hočete. Povejte tudi, če se vam zdi prav, do so MISLI sprožile to zadevo, če bi vas veselilo spoznati druge slovenske študente in študentke v Avstraliji — itd< Odgovore pošljite na naslov; Mr. Tomaž Možina 206 Canterbury Kd., St. Kilda, Vic. PRIPOMBA: Naš list bo z veseljem odprt vsem študentovskim zadevam, seveda pa bo objavljal predvsem statistiko in podobno. Osebnih zadev ne bo obravnaval, razen v kolikor bi kdo sam želel. Kdor noče, da bi akademik Tomaž dal iz pisma kaj v javnost, naj pripiše: Zaupno! Pa še to: Oglase naj se tudi mlajši, ki so zdaj še v srednjih šolah, pa bi pozneje želeli nadaljevati na visokih. V slovenskih planinah “MIR LJUDEM NA ZEMLJI” SPOMENICA KATOLIŠKIH ŠKOFOV JUGOSLAVIJE TITOVI VLADI (Nadaljevanje) y HUDECEM KLJUNU ZELENI MU OLJKOVA MLADIKA... V POROŠTVO SPRAVE/H MIRU. S. Gre.ffOrc/Č. 2. Državni zakonik (paragraf 16) odloča: “Osebe, ki se zdravijo v bolnišnicah ali žive v domovih za ostarele, prav tako one v šolskih taboriščih, dijaških zavodih in podobnih ustanovah, morajo imeti priložnost za izvrševanje verskih vaj v okviru hišnega reda dotičnih ustanov in duhovniki naj jih svobodno obiskujejo, kadarkoli kdo izrecno za tak obisk prosi.” To je dober in pameten ukrep zakona. Na žalost pa moramo ugotoviti, da se odgovorni uradniki niti tega dovolj jasnega zakonskega predpisa ne držijo. Dijakom v študentovskih domovih se ne da svoboda, da bi hodili v cerkev; duhovnikom pogosto ne dajo dovoljenja, da bi obiskali bolne in umirajoče po bolnišnicah in domovih za ostarele. Položaj mož in fantov v vojski in oseb v ječah ter poboljševalnicah je pa še slabši. Vsaj v primerih bližajoče se smrti naj bi dobili priložnost za prejem zakramentov. Tudi vojaki v aktivni službi naj imajo svobodo iti v cerkev ob nedeljah in praznikih. Prav gotovo bi vojaška disciplina zavoljo tega prav nič ne trpela. Nasprotno — taka svoboda bi zelo ugodno odjeknila med vojaki samimi, prav tako med njihovimi starši in med ljudstvi Jugoslavije na splošno. 3. Stara navada je, da v oddaljenih vaseh, kjer ni cerkve, duhovniki spovedujejo stare in onemogle vernike po domovih. In vendar — poznamo celo vrsto primerov, da so bili duhovniki zavoljo izpolnjevanja te pastirske dolžnosti kaznovani. Sodniki, ki nalagajo take kazni, prav gotovo napravljajo hudo škodo skupnosti, ko ustvarjajo upravičeno javno nezadovoljnost z javno civilno upravo v naši domovini. 4. Prosimo, naj nameščenci, delavci, dijaki in šolski otroci imajo prost dan ne samo ob nedeljah, temveč tudi na zapovedane praznike, ki jih je samo deset na leto v naši državi. 5. Ker zakon ne dopušča verkega pouka v nobeni šoli, bi bilo popolnoma pravično, da bi bila P° šolah enako zabranjena protiverska propagand®- Šole so last ljudstva; velika večina našega ljudstva je verna in želi otroke vzgajati v verskem duhu. Duša in srce mladine sta oškodovana, če njihova vzgoja v šoli nasprotuje vzgoji doma in družin®-Zlasti učitelji v ljudskih šolah naj bi ostali zgolj pri razlaganju učnih predmetov. Tudi vemo, da zakon ne omejuje verskega pouka zgolj na štiri stene župnijskih cerkva. Torej je verski pouk dovoljen v vseh cerkvah brez razi*' ke. In vendar so se našli sodniki, ki so kaznoval’ duhovnike zavoljo takega pouka v kapelah in va»' kih podružnicah. Kaznovali so jih z ječo in denarno globo. Podobna kazen je zadela marsikakega duhovnika, ki je sprejel v pouk otroka brez pismenega dovoljenja obeh staršev, čeprav je otrok prišel prostovoljno. Pa vendar zakon ne zahteva izrecno nikakega podpisa staršev. Poleg tega nekateri šolski vodje odvračajo učence od verskega pouka z različnim nezakonitim strahovanjem. Bili so pr1' meri, da so šolske oblasti primorale starše k izjavi, da njihovi otroci nimajo dovoljenja za verski pouk. C. Cerkev ne more vršiti verskih dolžnosti in' niti ne more imeti obstanka brez primernih šol za vzgojo in pouk bodočih duhovnikov, šole za pouk duhovniškega naraščaja so nujno potrebne. Pravičnost in prava zahteva pameti je, da država vrne Cerkvi njene nekdanje šole v prosto uporabo. To je eden temeljnih pogojev, da se omogoči normalizacija v odnosih Cerkve in države. 7. Iz istega razloga je nujno, da se vrnejo redovnikom in redovnicam njihovi nekdanji samostani in druga poslopja, ki so bila njihova, preden jih je država vzela. 8. Prav tako je nujno, ‘da se vrnejo Cerkvi v svobodno uporabo poslopja za stanovanje duhovnikov, kanonikov in škofov, pleg' tega sploh vsa poslopja, ki so bila last Cerkve pred podržavljenjem. 9. Nujna potreba je, da se predrugači zakon, ki govori o nacionalizaciji in konfiskaciji najetih Poslopij in stavbenih zemljišč; mora se namreč preprečiti nacionalizacija in konfiskacija cerkvenih stavb in šolskih poslopij, semenišč in domov za na-stanjenje duhovnikov. Ako se Cerkvi taka poslopja odvzamejo, kako naj obstaja in vrši svojo nalogo? Torej moramo na mestu krepko poudariti, da se Cerkev ne bo nikdar odpovedala lastnišvu in pravici do rabe konfiseiranih cerkva in drugih poslopij. 10. Cerkev čuti dolžnost, da zahteva brezpogojno vrnitev vseh poslopij, kjer se je opravljala božja služba pred konfiskacijo. Nekatere cerkve, kapele in molilnice je država konfiscirala brez pristanka Cerkve in dogovora z njo. Morajo torej priti nazaj v roke Cerkve! 11. Cerkev tudi zahteva, da se ji dovoli staviti nove cerkve in stanovanja za duhovnike, pa tudi Popravljati in razširjevati obstoječe. Civilne oblasti bi morale iti na roko in se ravnati do danih zakonih, ko gre za izvajanje omenjenih načrtov. 12. Pokopališča se morajo razdeliti v sekcije 'n priznane veroizpovedi morajo dobiti na njih lastne oddelke. Duhovniki morajo imeti prost vstop •»a pokopališča in opraviti predpisane obrede ob Pogrebih svojih vernikov. Prav tako jim mora zakon garantirati, da v pokopaliških kapelah svobodno opravljajo svojo božjo službo. 13. Država je Cerkvi vzela pravico voditi •fiatične knjige o rojstvih, porokah in smrtih, dotedanje knjige jim je pa pobrala. Omenjene knjige '» dokumenti so last Cerkve. Zato jih n>ora država Vrniti Cerkvi, vrniti tudi pravico, da Cerkev izdaja veljavne tozadevne izkaze v svrho verske uporabe. 14. škofje bi želeli, da imajo dijaki, ki se pripravljajo na duhovniški stan, pravico uporabljati državna transportna sredstva, pa tudi zdravniško 'n bolniško oskrbo tako kot je preskrbljeno za osta- dijake. Saj velika večina dijakov, ki žele postati duhovniki, prihaja iz siromašnih družin. Prav tako bi bili škofje državi hvaležni, če bi njihovi dijaki uživali enake predpravice v zadevi vojaške službe, kot jih uživajo dijaki v državnih šolah. 15. Tisk je dandanes vsakdanja potreba vseh ljudi Cerkev ne more z uspehom opravljati svoje naloge, ko nima modernih sredstev komunikacije. V predvodjni Jugoslaviji je Cerkev lastovala okoli 150 različnih verskih listov in časopisov, ki so redno izhajali. Danes obstajata samo dva majhna mesečnika. Kake verske knjižice je treba le na roko razmnoževati, ker je tiskanje zanje prepovedano. Cerkev bi morala imeti vsaj eno lastno tiskarno za svoje nujne potrebe. Torej vsaj ena tiskarna od vseh konfiseiranih naj bi se Cerkvi vrnila, ali vsaj dovoljenje naj bi se dalo Cerkvi, da si sama omisli novo tiskarno, pa čeprav bi bilo treba vso opremo dobiti iz tujine. Cerkev bi morala imeti svobodo, da sama organizira in vodi za to potrebno osebje. Državne tiskarne bi pa tudi morale sprejemati v tisk verske spise pod enakimi pogoji, kot sprejemajo vsa druga tiskarska naročila. Neznosno je, ako poedini delavski sveti smejo odklanjati tiskanje knjig in drugih naročil v verske namene. Po trenutno obstoječih državnih zakonih ima Cerkev vso pravico tiskati in izdajati verske spise, toda v praksi se ji ta pravica le prepogosto odreka. 16. Škofje radi priznavajo, da tz-enutno nihče od njih ni v zaporu; tudi število še zaprtih duhovnikov je nizko in zločini nad duhovniki so zdaj mnogo redkejši kot so bili. Vendar po nekaterih krajih sodišča nastopajo zoper duhovnike za prestopke, ki so v tesni zvezi z njihovimi verskimi dolžnostmi — nastopajo mnogo strožje kot zoper razne prestopke, ki jih zagreše člani drugih poklicev in stanov. 17. Nikakor ni brez podlage bojazen in zaskrbljenost, da sodišča obračajo črko zakona zoper duhovnike in verne laike vse drugače kot zoper druge. Da, sodišča pogosto zakrivijo nečedno diskriminacijo, ko gre za kako cerkveno zadevo. Imamo sodišča, ki si osvajajo nepisano in neopravičeno postavo, češ da je duhovnik vedno kriv, pa naj ga toži kdorkoli in za karkoli. Tudi ni bilo težko opaziti, da sodišča najrajši pošljejo duhovnika v zapor za božič ali veliko noč. 18. Vprihodnje naj tudi preneha vsak pritisk na duhovnike od strani državnih in lokalnih civilnih oblasti, da bi se vpisali v takozvano strokovno društvo dušebrižnikov. To naj se po zakonu strogo prepove. TONČEK IZ POTOKA Povest Spisal p. Bazilij, ilustriral Fr. Gorše Da, Tonček je dostikrat mislil na dom. Zdaj šele je čutil, kaj mu je bila domačija v Potoku, kjer mu je sleherna stvarca zbujala mladostne spomine. Kaj bi dal, ko bi mogel še enkrat nazaj v brezskrbna leta, ko je kričal po pašniku, gradil čebelnjak in poljubljal roko gospodu Hudoverniku! ... Pa je vse minulo in za vedno utonilo nekje v globini. Kakor kamen, ki ga vržeš v vodo... Tončku so zdaj v resnici pognali pod nosom brki in sam si je služil vsakdanji kruh. Želja, da bi na domači grudi zagrabil ročko očetovega pluga in zaoral ali pa stregel z žitom očetovim mlinskim kamnom, je včasih zažarela kot ogenj. Toda vedel je, da je neiz-polnjiva. Moral je zdoma, ker je bil mladi na poti. Da bi postal kovač pri sestrinem možu, je bil tistikrat vse prešibak... V Stični se ni pogosto oglašal, dasi je tolikokrat zahrepenel po ljubkih dolenjskih gričih in cvičku in domačiji v Potoku. Preden je odšel na Bled, je skočil čez nedeljo domov. Drugič pa se jfc odpravil na Dolenjsko, ko ga je cesar poklical k naboru. Z velikim rdečim šopkom za klobukom je s poštnim vozom potoval v Višnjo goro, kamor je bil pristojen. Tam se je sešel s celo kopico nekdanjih sošolcev, ki so prišli na vojaški pregled iz stiške strani. “Potrjen!” je slišal naš Tonček in po dolenjsko zavriskal. Ko bi ga ne vpisali k vojakom, bi gotovo ne obiskal svojega rojstnega kraja. Tisto pa ne, za vse na svetu? A tako so ga stiski fantje sprejeli na svoj okrašeni voz. Vsi skupaj so med veselim petjem in glasovi harmonike privriskali v Stično. Bratovim in sestrinim otrokom, ki jih je bila zdaj že cela vrsta, je prinesel v vseh žepih piškotov in sladkorčkov. Saj Tonček ni hotel biti podoben skopi teti Mici. Še Neža je dobila od brata zavitek sladkarij. “Za vse frnike in podobice, za katere sem te nekoč zgoljufal,” se je pošalil. Materi je prinesel poleg sladkorčkov svileno naglavno ruto. Smilila se mu je. V dve gubi so jo stisnila leta in žalost. “Včasih je z Mico malo bolje, a dosti ne. Samo Janez me še s prošnjami zadržuje, da ne grem na Vir,” mu je tiho potožila. Po kosilu se je Tonček odpravil po dolini proti Izirku. Že v Ljubljani se je spomnil pritlikavega reveža Florijana in mu kupil zavoj tobaka. To ga je bil “možiček”, kakor so ga klicali vaščani, vesel! Stanoval je tam ob izviru Stiškega potoka. Sam je zgradil bajto za svojo številno družino. Dvojne stene je spletel iz šibovja ter vmes natlačil ilovice, a kos zemlje mu je daroval potoški Miha. “Tak si, kot je bil rajni oče”, je možiček Tončku stiskal desnico in se zahvaljeval za tobak. “Miha mi je vselej pomagal, kadar sem bil v zadregi-Še krsto mi je zbil in jo sam pripeljal k meni, 1{0 mi je umrl Andrejček. Saj se spominjaš.” Da, Tonček še dobro pomni, kako je tistikrat možiček privekal v Potok. Oče je šel takoj v delavnico in vzel oblič v roke. Danes je on osrečil Florijana z malenkostnim darom ter mu obudil spomin na očeta. Samo ta misel se mu je zdela dovolj velika nagrada za dobro delo. “Kadar bom spet prišel, se bom oglasil. Na, to imaš za otroke!” mu je stisnil v roke nekaj denarja. Tonček je bil že daleč od bajte, ko je Florijan še vedno stal na pragu in gledal za njim. Krog možička so se nagnetli otroci. Kakor piščalke v orglah: od sedemnajstletnega dekleta do triletnega srajčkarja. “Menda me je sam oče spomnil, da sem kupi' Florijanu zavoj tobaka,” je bil Tonček sam s seboj zadovoljen. Res mu ni bilo žal, da se je potrudil v Izirk. Namesto očeta, ki je gotovo zadovoljen s svojim na j mlaj Šim... Doma so ga medtem iskali stiski fantje. vozom so prišli ponj in moral je k Boltiču, kjer je potem dolgo v noč pela harmonika. Precej Štefanov je plačal “Ljubljančan”, da so fantje kar gledal*. Pokazati je moral, da že sam zasluži. In končno: potrjen je za vojake. To pa ni kar tako in se ne zgodi vsak dan!1... * tz JUGOSLAVIJE BEŽE “Klic Triglava”, avgust 1961 LANSKO LETO JE V TRSTU ZAPROSILO italijanske vlasti za politični azil okoli 4.800 oseb. Tržaško taborišče San Sabba je namreč ostalo edino zbiralno taborišče v Italiji, odkar so zaprli onega v Capui in drugega v Cremoni. In tu v Trstu se odloča usoda teh beguncev, čeprav z njimi postopajo mnogo bolj dostojno kot pa so to delali pred nekaj leti, ko so jih vračali v Jugoslavijo v množicah, jih kljub temu še vedno vrnejo okoli 15%, lani med 700 in 800. O političnem azilu odloča Zdaj posebna komisija, v kateri je predstavnik Visokega ko misarja Združenih narodov za begunce 'n predstavnik rimske vlade. Pri svojih sklepih se komisija naslanja na ženevsko konvencijo (1951), ki jo je Italija ratificirala tri leta pozneje in je s tem postala italijanski zakon. Po njej ni dovolj, da begunec izjavi, da mu ne ugaja jugoslovanski komunistični režim; na nek način mora dokazati, kaj je režim prizadejal hudega njemu in njegovi družini. Vendar pa ostane odločitev komisije tajna vse do zadnjega trenutka, ko naj bi begunec zapustil zbiralno taborišče, šele tedaj zve, ali bo premeščen v kakšno taborišče v notranjosti Italije (Capua, Carinaro di Aversa, S. Antonio, Latina) ali pa bo 'krnjen v Jugoslavijo. Vsled tega vlada vedno v San Sabbi gotova nervoza, ki jo izkoriščajo nekateri Prenapeteži ali tuji agenti; tako zlahka pride do kakšnih neredov in nasilstev. Ta negotovost je tudi vzrok, da okoli 20% beguncev zbeži iz San Sab-be v Francijo; kdor prekorači reko Rhone in prispe v Pariz, je rešen, sicer pa ga francoske oblasti vi'nejo. Na ta način potem ostane za emigriranje preko morja okoli 3.000 oseb. To vprašanje je zdaj bolje urejeno kot pa je bilo prej, tako da je lani 11 • pr. bilo preseljenih preko morja več beguncev kot pa jih je prišlo v Italijo. Seveda pa je še ved-^o najhujše s tistimi primeri, ki so že vsa leta Prej povzročali največ preglavic, ker so se jih otepale vse države po vrsti: ostareli, kronično bolni, lr»Validi in po dobno. Za te primere se včasih zajame Švedska. Sicer pa je do zadnjega šlo še ved-fto največ beguncev v Avstralijo, kjer je postopek najhitrejši. Dasi je upati, da bo avstralska vlada Vztrajala pri od ločitvi, da dvigne svoje prebival-stVo letno za 1% s pomočjo imigracije, se je ven- dar zadnje čase bati vsled gospodarskih razmer tam, da bodo omejili nekvalificirano delovno silo. To utegne kajpak močno pri zadeti begunce v San Sabbi, zlasti še, ker “Refugee Migration Service”, ki posluje v okviru ameriških ambasad, že itak smatra jugoslovanske begunce kot drugovrstne, ko gre za to, kdo bo nosil stroške prevoza in naselitve. Vrata v Združene države so sicer z novim zakonom odprta, toda normalna kvota za Jugoslovane še vedno stoji na letu 1947. Kanada je skoro povsem ustavila imigracijo; sprejema le najbližje svojce. Za emigriranje skrbe prostovoljne organizacije kot National Catholic Welfare Conference (USA), World Council of Churches (Ženeva), International Rescue Commitee (za študente in intelektualce) ter HIAS za Žide. Poleg že omenjene Refugee Migration Service pomaga pri tem tudi Medvladni odbor za evropsko selitev. Letošnje število beguncev iz Jugoslavije je nekoliko višje od lanskega. Od teh je okoli 40% Hrvatov, 25-30% Slovencev, 15-20% Srbov in 10-15% Macedoncev, manjšin in drugih (doslej preko 300 Albancev). Jugoslovanska meja je dobro zastražena, vendar pa ni minirana, a včasih le pride do streljanja. Kaže, da polovica poskušanih begov ni uspešna. Take prepeljejo najprej v zapor v Sežano, od tam pa v zbirališče Brestanica (Rajhenburg), odkoder pošljejo Hrvate v Zagreb, Srbe pa v Beograd itd. Zajetim beguncem potem navadno sodijo krajevna in nižja sodišča; kazen: od enega do šest mesecev, včasih s pretepanjem že v Sežani. Od tujih beguncev iz Jugoslavije jih največ beži iz taborišča Gerovo v Gorskem Kotaru. Kaže, da zadnje čase režim tolerira to. Kaj je končno najpogostejši razlog za pobeg? Begunci izjavljajo, da siljenje v partijo ali slab postopek, če so bili starši četniki ali ustaši. NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD £ 2-0-0: Anton Hercog, Josip Medven, Anton Žitnik; £ 1-0-0: Franc Mautner, Janez Mavko, Milan Lukač, Marija Kos, Bernard Sever, Jožica Grošelj, Ivan Božič, Vlado Strašek, Dr. M. Colja; £ 0-10-0: Miroslav Colja, Albert Škerlj, Gabr. Čefarin, Karl Lenarčič. Najlepša hvala in Bog obilno povrni! ^ i p Iz a (s str. 293) ★ Naš cerkveni pevski zbor, če ga že smem tako imenovati, ko je šele v povojih, se zbira vsak četrtek ob sedmih zvečer v Padua Hall-u. Vsakdo, ki ima dobro voljo in seveda tudi glas, je gostoljubno vabljen. Enkrat na teden se pa že da odtrgati urica za pevske vaje. Vem, kaj pomeni dober cerkveni zbor, videl sem pa tudi v teh petih letih delovanja med avstralskimi Slovenci, kako težko je kaj organizirati in izpeljati. Od samih obljub še nobeden ni bil sit, od obljub se še noben Prosvetni dom ni pozidal in tudi noben pevski kor napolnil s pevci. Večkrat se mi cede sline po mogočnem pevskem zboru na slovenski župniji sv. Vida v Clevelandu, ali pa na fari sv. Štefan v Chicagu... S tem pa ni rečeno, da sem spremenil svoje mnenje o ljudskem petju, četudi so mnogi radovedneži zaman listali po Mislih, da bi našli moj odgovor dopisniku iz Richmonda. Morda boste kdaj v bližnji bodočnosti čuli odgovor iz ust “pojočega misijonarja”, p. Odila, ki ta mesec prihaja med nas iz Amerike. Vem le eno: pevcev je med Slovenci dovolj in dobrih, le požrtvovalnosti manjka. In kjer ni te, ne more biti pevskega zbora. Ostaneta torej le dve možnosti: imeti tiho mašo, ali pa ljudsko petje, pri katerem lahko sodeluje vsakdo, ki ima kaj “štime” v grlu. Osebno imam raje petje kot pa tišino, pa četudi ni ubrano kot bi moralo ali moglo biti. Slovenski duši je veselje do petja prirojeno — samo škoda, da ji ni prirojena tudi — požrtvovalnost... ★ Poročati moram zopet o smrtnem primeru med našimi izseljenci, časopisje je pisalo o nesreči, ki se je dogodila dne 6. septembra zjutraj v Mt. Gambierju, S.A. Štiridesetletni Janez Sluga je vozil tovorni avto, naložen s hlodi, na državno žago. Na Millicent Road, nekako dve in pol milji iz mesta, bi moral prečkati železniško progo. Verjetno je prepozno opazil, da se bliža tovorni vlak, ki je vozil iz Mt. Gambierja proti Tailem Bendu. Hotel je preprečiti udar, a teža tovora je pognala avto s ceste, da je treščil v nasip ob železniški progi. Hlodi so pritisnili na voznikovo kabino in jo zmečkali. Policija in delavci so morali avto raztovoriti, da so mogli do Janezovega trupla. Pokojni Janez je bil rojen dne 16. aprila 1921 v Kriškem, tako sem razbral iz njegovega paspor-ta. Njegovemu očetu je ime Peter, eni sestri pa Marija in živi v Kanadi. Janez je emigriral v Avstralijo pred nekako desetimi leti. Pokopali so ga dva dni po nesreči na mt. gambiersko pokopališče. — Naj počiva v miru, sorodnikom pa naše sožalje. * Naše vsakoletno romanje se bliža. Na prvo nedeljo v novembru bomo spet odšli po slovenski maši izpred cerkve z avtobusi na naše pokopališče, nato pa v Sunbury na procesijo. Narodna noša ne sme nobena manjkati, da bo naša skupina bolj pestra. Prosil bi samo, da se vsakdo, ki se želi roma' nja udeležiti, pravočasno prijavi na moj naslov. Čimprej vem za število romarjev, tem laže bo organizirati vse potrebno. * Na prvo nedeljo v septembru se je med mašo prvič oglasil naš otroški pevski zborček. Otroci Slovenske šole so peli, res prvikrat malo plašno, a za svoje število kar dobro. Torej tudi v petju se vežbajo naši malčki. Učiteljica Anica ima res lepe uspehe in zasluži čestitke. + Hrvatinovo Sandro sem peljal ono nedeljo od slovenske šole domov, da jo ni bilo treba atu priti iskat. Vprašal sem jo za naslov. Odgovorila mi je prav “po naše”: “Valker Street...” Popravil se jo in izgovoril ulico v angleščini: “Walker Street si mislila reči, kajne?” Sem pričakoval kak otroški izgovor, češ da je mamo slišala tako reči. Toda ne! Dekletce se je nasmejalo in se izgovorilo: “Saj vem, da je tako angleško, ampak jaz sem hotela povedati po — slovensko...” Pa me je spravila v koš, da ji nisem vedel kaj odgovoriti. ‘ POZOR! POTUJETE v RIM ITALIJO? Prenočišče, hrana, ogled Rima itd, vse te skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na: HOTEL — PENZION BLED Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Roma Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrežite in shranite! — Pišite nam za cene in prospekte! I X f ♦? % J; * v *!• •*» IN ZDAJ CELO OČE TRUNK! GOSPOD JURIJ TRUNK, slavno znani koroški rojak, menda edini še živeči slovenski delegat na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni itd. itd., živi kot upokojen župnik v San Franciscu. Doživel je že 901etnico življenja in vse kaže, da bo doživel tudi lOOletnico. Bog ga živi! Še pri tej starosti je tako bister, da vsak teden napiše svojo znano kolono PISANO POLJE v Amerikanskem Slovencu. V njej obdeluje vse mogoče svetovne in naše lastne narodne probleme, pa ima na vse prav poseben svojski pogled. O komunizmu na primer zelo nerad reče kaj več kot “ta rdeča roba”, ali pa “rdeče muhe.” če je le prisiljen reči kaj več, se kar pozna, kako se mu roka trese. Mož je pač Slovan do zadnje kaplje koroške krvi in Rusija je slovanska — marsikaj ji je treba na ta račun odpustiti, češ: “rdeče muhe” bodo vzele konec, slovanska Rusija bo ostala in vladala do črte ščetin — Trst... Tudi do “rdečih muh” v Titovini je dokaj pri- zanesljiv. Med najh'ujšimi sodbami ali obsodbami razmer tam navadno beremo TOTI TITO ali: Tito je Tito! Prav kakor o razmerah naprej tja čez: Hruščev je Hruščev, Rusija je Rusija. — In mož misli, da je zelo veliko povedal. Tamle poleti enkrat je pa napisal nekaj, da nehote vzklikneš: Zdaj celo oče Trunk! Takole se bere v PISANEM POLJU: Bo Slovencev konec? V Jugoslaviji je bilo ljudsko štetje. Nad 18 milijonov jih je. Povsod so številčno napredovali, le Slovencev je od zadnjega štetja manj. Bodo izumrli? “Dežela ljuba, kjd ležiš, ki jezik moj mi govoriš?” Okoli Trsta je opasno, na Koroškem že obupno. Ampak nazaj gre tudi pod Jugoslavijo! Tam “znanci moji še žive, prijatli moji v grobeh spe.” Pa preti biti vsega konec. Res to-le razlog za nazadovanje? “Tam sem videla neštete solze mater in slišala njih tožbe: Moj sin ne mara hoditi več v cerkev in se norčuje iz vere. Moja mladoletna hči bo nezakonska mati, pa niti ne ve, s kom. Moj sin se je ločil pri svojih enaindvajsetih letih. Gorje nam! Kje je naša rešitev?” (A.S. št. 24, str. 5.) Obupno, če je tako. ROMANJE V PENSHURST V nedeljo 29. oktobra, to je na praznik KRISTUSA KRALJA. Električna železnica od “Central” postaje na jugozahod — 13 postaj. Od postaje v Penshurst do cerkve tri mi- M \ nute po Penshurst St. do Forest Rd. Za avtomobiliste od vseh strani lepe ceste SPORED : Od 2 — 2:30 zbiranje za procesijo ob cerkvi 2:30 procesija z molitvijo rožnega venca 3:00 pridiga v cerkvi (P. Odilo), pete litanije M.B. in blagoslov. Po pobožnosti prijateljski sestanek v dvorani. Tombola! Čajanka! IZ MATIČNIH KNJIG NSW. Krsti V South Hurstville je v ondotni cerkvi prejel SV. krst dne 13. avgusta Frank Marino Fornisari, drugi sinček Luciana in Norme r. Braini. Botrovala sta Edi in Milena Fornisarič. V Annandale je prejel prvi sv. zakrament Rajko Matelič, prvorojenec Leopolda in Rozalije r. Ostanek. Botrovala sta Alojzij Sotlar in Ivanka Kovačič. V Paddingtonu smo opravili dopolnilne obrede sv. krsta dne 1. oktobra na dvojčkih, ki sta: Janezek in Marija Marta Mivec, sinček in hčerka Janeza in Marije r. Ponikvar. Rojena sta bila v Coo-mi in krščena “v sili”, ker so se bali za njuno življenje. Pozneje se je družina preselila v Sydney (Marrickville), dvojčka sta se dobro razvila in krepka dočakala dopolnilnega obreda. Boter in bot-rica: John in Jožefa Porok. V Enfieldu so krstili v nedeljo 8. oktobra Julijano Ano Miklavčič, hčerko Jožeta in Marije r. Vadnjal iz No. Strathfielda. Tako sta bratca Janezek in Stanko dobila ljubo sestrico. Botrovala sta Franc in Angela Šajn. Vsem najlepše čestitke in vsestransko božje varstvo! Ewald Kampuš: NI JE POTI NAZAJ... XI. MINILO JE SPET LETO IN PHILLIP je zastonj ugibal, kaj počneta Bennilong in Oolebee. Nekoč so pa vojaki sporočili, da se črni mož drži tam nekje, kjer je danes Manly, in se nič preveč ne skriva. Takoj je sedel Phillip v čoln in dal veslati v tisto smer. Res ni bilo treba dolgo iskati, Bennilong se je prikazal kot sam od sebe in ni kazal sovražnosti. Phillip mu je ponudil pijače. Sprejel jo je in potem brez odpora sedel v čoln, z njim pa njegov novi prijatelj z imenom lmmerawanye. Phillip je oba sprejel v svojo hišo, nič več kot ujetnika, ampak svobodna prijatelja in zaveznika belih. Kdo bi mogel biti bolj vesel tega uspeha kot Be-anga Arthur Phillip? Čas je tekel. Črnca sta se privajala novemu življenju. Nista se še odrekla šumi, zdaj pa zdaj sta se za kak dan ali delj vrnila vanjo, pa vselej spet prišla nazaj k belim. Med njimi se nista branila obleke — kratki “kilt”, znano škotsko krilo, ju je že čedno približal civilizaciji. Še bolj pa angleške besede, ki sta jih dokaj pridno pobirala. Nasprotno se je pa tudi Phillip in še marsikdo med belimi šolal pri njima in se res mnogo naučil. Napraviti ogenj “po avstralsko”, loviti ribe s posebnim kopjem, ki je imelo z nitjo iz človeških las pritrjen kengurujev zob namesto trnka — te in podobne umetnosti so kmalu nehale biti skrivnost. Oba črna moža sta bila belim posebno koristna pri ekspedicijah v notranjost dežele, ki so segale globlja in globlje. Poznala sta svet, določala smer in brala sledi bolje kot belci knjige. Dobri dve leti je trajala ta medsebojnost in zaupanje je postalo neomajno, črncema je bilo manj in manj dolgčas po življenju v šumi, Phillipu je pa raslo hrepenjenje po Angliji iz meseca v mesec. Dobil je dovoljenje za povratek v domovino in v decembru leta 1792 je bilo vse v redu za odhod. Kaj naj bi bilo bolj naravno kot to: Bennilong in Immaranaye — pojdeta z njim... XII. Množica ljudstva se je nabrala ob zalivu, da izkaže zadnjo čast prvemu guvernerju, tako zelo zaslužnemu Arthurju Phillipu. Marinarska godba je zaigrala, množica se je razgibala in mahala v slovo. Med njo so bili pomešani tudi že posamezni črnci v “kiltih”, ki so se bili po zgledu prvih dveh seznanili z belci in se vsaj za kak čas zadržali med njimi. Slovo in voščilo za srečno pot ni veljalo le guvernerju, množica je vzklikala tudi Bennilongu in Immerawanyu. Stala sta sta na krovu v svojih kiltih in navdušeno odzdravljala z mahanjem rok, dokler je bila množica vidna. Ko so pa zavozili že skoraj na odprto morje, je Bennilong opazil na obali trumo drugih domačinov brez “kiltov”, ki pa niso mahali v pozdrav ali slovo, vihteli so sulice in kopja. Bennilong je razumel, da mu skušajo dopovedati: Doživeli smo sramoto, da naša rojaka v objemu z belimi neseta na prodaj našo tisoč in tisočletno svobodo... Vožnja po morju je bila brez konca in kraja. Res je, belcem so dali domačini pravilno ime: Od-daleč-prišli. Ali je pa prav, da si dva avstralska črnca služita nov priimek: Daleč-odšla? Potovanje je vse prej ko prijetno, sonce počasi ostaja doli na jugu, nič več tako ne greje, mraz se zajeda prav v kosti. Skesati se pa ni več mogoče, kam boš pa bežal? Res je Phillip skušal svoja prijatelja na vse načine zabavati, razkazovala in razlagal jima je celo vrsto novih reči in ju izpopolnjeval v angleščini, da bi se kar mogoče postavil z njima v domovini. Vendar sta se siromaka počutila vedno bolj tujca. Končno se je pokazala spet zemlja — rodna zemlja velikega Be-ange. Toda kakšna? Vsa zavita v gosto meglo, kot je njuna zemlja tam daleč ni poznala. Sonce je komaj za kak čas skoznjo prodrlo. In kaj naj rečeta o bivališčih belih ljudi? Visoke hiše, vse sive in puste — ali more človek dihati v njih? Kje je ostala sproščenost avstralskih nepreglednih planjav? Phillip jima je preganjal tesnobo s teni, da sta se morala neprestano kazati angleški gospodi >n samemu kralju. “God save the King!” sta pozdravljala Be-anga vseh Be-angov, plesala pred njim svoje bojne plese in pila vino iz njegovih kleti. Le napol sta dojemala, kakšna velika čast jima je bila dodeljena. Tudi ostala gospoda ni varčevala z vinom. V pogostni omami sta pozabljala na svoje izkoreninjenje. Ko sta se streznila, je črno srce vpilo in prevpilo vse drugo: “Nazaj domov! Nazaj domov!” XIII. Medtem je Phillip dosegel, da je kralj sprejel njegovo odpoved in mu odkazal pokojnino. Bolehen in naveličan tujine, kot je bil, se je umaknil v samoto na svoje posestvo. Avstralska prijatelja je pustil v Londonu, da počakata na imenovanje novega guvernerja in odpotujeta z njim nazaj v svo- jo črno domovino. Vedel je, da je to zanju edina rešitev. Toda to se ni zgodilo tako kmalu, črncema se Je hrepenjenju po domovini pridružilo zdaj še domotožje po Phillipu. Kar nič več se nista znašla. Posebno Immerawanye ni mogel nič več preganjati notranjega odpora, ni maral med ljudi, želel si je samotne, počutil se je bolnega. Celo jedi je odklanjal, omame od pijače se le ni branil. Ker so pa njegovi varuhi uvideli, da ga to dokončno uničuje, so fini dajali vina komaj po požirkih. London je postajal za oba črnca bolj in bolj nemogoč. Visoka družba, ki se je sprva navduševala zanju, se je ohladila. Kdo se bo zanimal za divjaka, ki sta postala taka pusteža? Našli so jima bivališče na deželi, kjer je bilo več sonca in zraka, tam naj počakata na odhod, saj bodo pač kmalu 'menovali in odposlali novega guvernerja. Pa se je le vleklo. Iz velike štirioglate sobe je Immerawanye strmel skozi okno v nepoznan svet in zastonj ugibal, kakšen smisel naj ima to čakanje v nedogled. Sonca je začelo kmalu zmanjkovati, jesenske megle so pokrivale poki-ajino, trava ni več rasla, drevesa se otresla listja in molila žalostne gole veje od sebe. Mraz je grizel v kosti, potegnil Je žvižgajoč veter in izpod neba se je vsulo kakor belo perje neznanih ptic. Kako vse drugače kot v Avstraliji!1 še bolj sta se možaka zaprla v svojo sobo in sama vase. Niti ob oknu sedeti in sanjati o domovini ni bilo več vredno. Immerawanye se je vrgel na posteljo in preležal, večinoma tudi prespal noči 'n dneve. Bennelongu se ni dosti drugače godilo, le spanec pri njem ni bil tako doma. Pogosto mu je šlo na živce, ko ni mogel spati, tam iz drugega kota mu je pa udarjalo na ušesa bučno smrčanje tovariša. Nekoč je nenadoma utihnilo. Binnelong je mislil, da se je njegov drug spet enkrat do dobra prebudil in bo mogoč z njim pogovor, ki bo obema tako dobro del. “God save the King, Immera\vanye, ali pa tudi ne, samo da prideva spet enkrat odtod. Menda ne bo več dolgo.” Zastonj je čakal na prijateljev odgovor. Poklical ga je glasneje. Nič! Stopil je k njemu in mu pogledal v obraz. Postalo mu je jesno, da je tovariš resno bolan... Kaj pa zdaj? Nikjer čarovnika, da bi ga pozval, naj pride s svojimi čari, o drugačnih zdravilih ni imel pojma. Ali naj pusti prijatelja, da mu življenje ugasne kar tako? Nagonsko je planil iz sobe in k vežnim vratom, da vsaj nekoga prikliče. Obstal je kot ukopan. Dokler je neslo oko, je ležal sneg, segajoč do kolen. Skozi okno se ni dalo videti, kako na debelo leži, saj Binnelongovo oko ni bilo vajeno take presoje. Zakričal je kar na slepo in se obrnil nazaj. Ni pomislil, ali je koga priklical ali ne, brž je bil spet ob ležečem črnem rojaku... . Ležal je mirno in na krik se ni ganil. Benni-long ga je dregnil — nič! Prislonil mu je uho na prsi — nič! Obrnil mu je glavo — steklene oči mrtveca so mu strmele nasproti! (Pride še) VELOCIPED - BICIKELJ - KOLO SLIKA KAŽE, KAKŠEN JE BIL BICIKELJ, ko sem ga prvič videl. Moralo je biti nekako leta 1895. Imeli so ga bratranci Trobci, po domače Gumijevi iz Loga pri Polhovem Gradcu. Potem je moj spomin na bicikelj zaspal, ko sem ga nekoč pozneje spet videl, je imel že “normalno” obliko. Zdaj berem, da je take biciklje začel izdelovati neki Francoz leta J8(il. Ime jim je bilo velociped. ^ modi so baje bili skoraj do konca stoletja. Ta Ugotovitev se kar ujema z mojim spominom. Be-rem tudi, zakaj sta bili kolesi tako neenakomerni. §lo je za to, da kolesar, ki je težko gonil bicikelj 2 železnim kolesom, z enim pogonom pokrije kar Največ daljave na svoji poti. Da pa vozilo ni bilo Pretežko, so zadnje kolo kar mogoče zmanjšali. Ko s° pa iznašli “frajlauf” in gumijaste plašče za ko-lesa, je bicikelj začel dobivati nove oblike, itd. Berem tudi, da so Kitajci že pred tisoč leti poznali neke vrste bicikelj. Rusi pa da trdijo: Preden se je Kitajcem kaj sanjalo o biciklju, ga je iznašel neki ruski kovač, samo njegovo ime so pozabili... P.B.A. KOTIČEK NAŠIH MALIH Popoldne se je rajanje na trati ponovilo. Jožek je bil zelo raztresen. Ko je pri oodaljenem drevesu zagledal tistega dečka, je stekel k njemu, ga prijel za roko in ga potegnil za seboj. Ostali otroci so ju strme gledali. “To je Janez, moj novi prijatelj, in se bo odslej vedno z nami igral. Kajne, da se strinjate?” “Seveda!” so kričali otroci. “Janez, le bodi pri nas.” Prijeli so ga za roko in v krogu zaplesali. “Ringa ringa raja” je odmevalo po trati. Na modrem nebu se je smejalo sonce. Drobna marjetica je zadovoljno kimala z belo glavico in v krošnjah dreves so lepše zažgoleli ptički. Kajne, otroci, kako lepo je spomladi. Vem, da se tudi vi tako igrate in ste mi zato pozabili pisati. Le igrajte se, bodite veseli in pridni, če boste kje videli Janezu podobnega dečka, ga vzemite medse! Prejšnji mesec so otroci naše šole zapeli pri. sv. maši, pa še zmotili se niso. Starši so jih bili zelo veseli, še bolj pa jaz. — Lep pozdrav vsem! Vaša Anica. Ljubi moji otroci: — Zopet se vam oglašam s kratko povestico. Bilo je lepega pomladnega dne. Na vedrem nebu je sijalo sonce, na ozelenelih vejah so prepevali ptički. Na mehki pisani trati se je igrala gruča otrok. S sabo so imeli veliko novo žogo. “Kadar jo brcnem jaz, odleti najdalje”, se je pohvalil Jožek ter zadovoljno gledal za žogo, ki se je kotalila proti drevesu. Tam se je odbila in obležala na trati. Otroci so se podili za njo. Kdo jo bo prvi dosegel? Ob drevesu je stal kuštrav deček. Že dalj časa je plaho opazoval igrajoče se otroke. Kako rad bi se jim pridružil! Ko je zagledal v travi ležečo žogo, jo je brez pomisleka brcnil in glej — švignila je mimo drvečih otrok, ki so se obrnili in hajd za njo. Jožek je stopil k dečku ter mu dejal: “Veš kaj, žoga je moja in z njo se igrajo samo moji prijatelji.” “Ali jaz nisem, saj hodiva skupaj v šolo?” “Ti umazanec, pa bi rad bil moj prijatelj I1” Deček je odšel s povešeno glavo. Zvečer je Jožek od utrujenosti kmalu zaspal. V sanjali je videl tistega skuštranega plahega dečka. Jezus ga je držal za roko in rekel: “Jožek, poglej, to je moj posebno dober prijatelj. Mame nima. Včeraj je zelo jokal in klical mamo. Kaj si mu storil?” S težkim srcem je šel Jožek zjutraj v šolo. Tisti mili očitajoči pogled ga je spremljal.., Najboljši spis ta mesec V soboto zvečer sva šla z bratom zgodaj spa*i kajti v nedeljo je bilo treba zgodaj vstati. Mama je rekla, da pojdemo na izlet. Zjutraj smo šli k sv. maši. Ko smo prišli domov, se je vsem zelo mudilo. “Kam pa gremo na izlet, atek?” sem vprašala. “Na Mt. Buffalo”. “O, tam je sneg!” sem rekla. “Potem pa le hitro. Jaz bi že rada bila tam.” Čez pol ure smo bili že v avtu. Dom smo zapustili ob deseti uri. Na hrib Mt. Buffalo smo pri-speli ob dveh popoldne. Kar nam je mama dala za jesti, nam je zelo teknilo na svežem zraku. Ko smo se najedli, smo napravili sneženega moža. Moj brat in jaz sva delala kepe. Stric je stal ob strani, jaz pa grem ter mu rečem: “Stric!”” On se obrne, jaz mu pa vržem kepo. Tako smo se smejali! Začeli smo se vsi kepati. To vam je bila velika borba:1 Nato smo še z aparatom posneli nekaj lepih slik. Mračilo se je že, ko smo krenili domov. Vsi smo bili zelo dobre volje. Majda IMeško. KRIŽANKA Vodoravno 1 besednjak 6 bivališče, stanovanje 10 krpa, loputa (angl.) H mesto na Portugalskem 13 domača žival, samec 14 produkt možganov 15 vodi dekanijo 17 osebni zaimek, 4. skl. množ. 19 on (nemško) 21 vladar nekdanje Rusije 22 znan ognjenik 23 ga imaš pred očmi 26 kratica za Atlantik 27 moško ime 28 nasilna tatvina 30 kakor 21 zgoraj 31 dama, gospa (angl.) 33 zmešnjava 35 pot, cesta (angl.) 37 včeraj zvečer 38 identično 39 reka na češkem (nem.) 40 mesto v v Hercegovini Navpično 1 si ti (po narodnosti) 2 iskanje divjačine 3 kosilo 4 spleten iz rož 5 božjepotnik 6 klic ladje na pomoč 8 mesto v sev. Ameriki (Georgia) 7 kraj pod Triglavom (zah.) 9 ne (angl.) 12 bucika (angl.) 16 velik sod 18 mesto v Braziliji 20 evr. dežela (angl.) 24 močna piščalka 25 predlog, tudi samostalnik 28 delam (hrv.) 29 mesto v Franciji 31 orožje 32 prečka reko 34 konj ga nima, vol ga ima 36 očka PRVA OBLETNICA SLOVENSKEGA DOMA V MELBOURNU IZ “VESTNIKA SKM’ ZA AUGUST (št. 8) 1961 povzemamo: “4. septembra obhajamo prvo obletnico SLOVENSKEGA DOMA v Melbournu. Za nami je leto, ko smo lahko rekli: SLOVENCI imamo svoj ^OM. V razdobju nam Dom ni veliko pomenil, bi f*kel kdo; pa vendar imamo vsi zavest, da imamo kot strnjena skupnost nekaj svojega, čisto svojega. Nehote mi uide pomislek, da je ta naša svoji-118 v žalostnem stanju; rahel nasmeh pomaga odgovoru: Saj smo tudi mi žalostni... Ko smo Dom slovesno odprli, je bilo pred na-Sl*ni očmi število zasnustkov, načrtov, celo volje — "" ki pa je bila menda kot blisk... Tudi mimo av-stfalske javnosti nismo šli. Dnevnik “AGE” je zamisli, October, 1961 pisal: Emigranti slovenske narodnosti so kupili hišo, ki bo njihovo kulturno središče. Začeli bodo tudi z gradnjo dvorane v ozadju... Pač, tudi mi smo imeli take načrte in še mnoge druge, ki so pa na žalost morali v zatohli arhiv — načrtov in idej. Druga polovica lanskega leta nas je prisilila, da smo razen sob za uporabo kluba hišo dali v najem. Klicu za posojilo —■ še za darove, za pomoč v kakršnikoli obliki, se nismo odzvali, ker je pač vsakdo imel svoje razloge, ki so bili ali pa ne... Tudi razpisani srečolov se vleče in bo menda bolj škodoval blagajni Kluba kot pomagal odplačilu Doma. Zraven vsega tega pa je SKM odplačal dolga na Dom v preteklem letu okrog 1,200 funtov. Menda edina pozitivna točka v razvoju Doma v preteklem letu. Morda bomo ob drugi obletnici lahko zapisali boljše uspehe. Urednik (VESTNIKA) Iz Slovenske \y Duhovniške Pisarne n.s.w. | % VSI SVETI 3 — ZAPOVEDAN PRAZNIK i Sreda 1. novembra Po vseh cerkvah bodo tudi večerne maše sj Nikar ne pozabite >• Dan vernih duš, 2. nov., tudi imejte v spominu. ;$ ;♦! Službe božje Nedelja 15. oktobra (tretja v mesecu) Leichhardt (sv. Jožef) ob 10:30. Pol ure pred mašo vaja v ljudskem petju (p. Odilo. Nedelja 22. oktobra (četrta v mesecu) Sydney (St. Patrick) ob 10:30. Villawood ob 10:00, pol ure pred mašo vaja v ljudskem petju (p. Odilo) Nedelja 29. oktobra (peta V mesecu) WOLLONGONG — v katedrali ob 5. pop. Nedelja 5. novembra (prva v mesecu) : Blacktown ob 11:00. Nedelja 12. novembra (druga v mesecu): Sydney (St. Patrick) ob 10:30. BRISBANE Slovenska božja služba: V nedeljo, 15. oktobra, v St. Mary’s, South Brisbane od devete ure dalje spovedovanje, ob deseti uri sv. maša. Zvečer se udeležimo evharistične procesije in Marijine pobožnosti na Tuartholmu pod Mt. Gravattom, ki jo vodi prevz. g. nadškof 0’Donnell. Po slovesnosti filmski večer. Naj bi se po možnosti vsi Slovenci udeležili svoje božje službe in zvečer sledili našim zastavam pri procesiji! NEVVCASTLE V Sacred Heart cerkvi v Hamiltonu bo slovenska božja služba v nedeljo, 22. oktobra in sicer bomo to pot skusili imeti večerno mašo; po maši pa bodemo imeli družaben večer, tudi s prikazovanjem filmov. Točen čas in spored se sporoči pismeno. CANBERRA Nedeljska božja služba dne 12. novembra ob deseti uri, poprej spovedovanje; v St. Mary’s cerkvi, Braddon. COOMA Nedeljska božja služba dne 12. novembra, ve* černa maša ob šesti uri, poprej spovedovanje. Obisk na grobovih V nedeljo 5. novembra, takoj po božji službi, v R>' verstonu.. Ob dveh popoldne v Rookwoodu— Ob štirih popoldne v Sutherlandu... SLOVENSKA KARITAS, SYDNEY vabi na pozdravni večer p. Odilu in skioptične J S L I K E IZ DOMOVINE pod gesli: 1. Pojdmo na Štajersko gledat kaj delajo dobri ljudje 2. Stoji stoji Ljubljanca 3. V gorenjsko oziram se skalnato stran V nedeljo 15. oktobra 1961 Cerkvena dvorana St. Francis, Paddington Začetek ob 7. zvečer Za postrežbo gostom poskrbi Slovensko društvo Po predstavi domača harmonika Pri vratih: moški 6 šil. ženske 4 šil. J+■♦+ff ■+-♦♦4-♦ ♦♦♦♦♦♦ PRAZNIK KRISTUSA KRALJA (Iz Mašne knjige) Cerkev poje Gospodoval bo od morja do morja in od reke do mej zemeljskega kroga. In poklonili se mu bodo vsi kralji na zemlji, služili mu bodo vsi narodi. Njegova oblast je večna oblast, ki ne mine, in njegovega kraljestva ne bo konec. Gospod bo sedel kot kralj na veke; Gospod bo dal svojemu ljudstvu blagoslov miru. S Cerkvijo molimo Vsemogočni večni Bog, ki si v svojem ljubljenem Sinu, Kralju vesoljstva, hotel vse obnoviti, daj milostno, da se bodo vse družine narodov, ki jih je greh ranil in razdvojil, podvrgle njegovemu •ladkemu kraljevanju. Na vekov veke, amen. Sv. Pavel piše Bratje! Zahvaljujemo Boga Očeta, ki nas je Usposobil za delež pri dediščini v svetlobi, zakaj °tel nas je iz oblasti teme in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina, v katerem imamo v njegovi krvi odrešenje — odpuščenje grehov. On je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in Nevidne stvari, najsibodo prestoli ali gospodstva aH vladarstva ali oblasti; vse je ustvarjeno po njem 'n v njem. In on je pred vsem in vse ima v njem svoj obstoj in on je glava telesu — Cerkvi; on je zače- tek, prvorojenec iz mrtvih, da med vsemi on zavzame prvo mesto. Kajti Bog je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost in da s krvjo njegovega križa ostvari mir in tako po njem s seboj spravi vse, kar je na zemlji in kar je v nebesih, v Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Evangelist poroča Tisti čas je rekel Pilat Jezusu: Ti si judovski kralj? Jezus mu je odgovoril: Praviš to sam od sebe, ali so ti o meni povedali drugi? Pilat je odgovoril: Sem mar jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovniki so te meni izročili. Kaj si storil? Jezus je rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da bi ne bil izročen Judom; tako pa moje kraljestvo ni od tod. Rekel mu je tedaj Pilat: Torej kralj si ti? Jezus je odgovoril: Tako je, kralj sem. Jaz sem za to rojen in sem za to prišel na svet, da spri-čam resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas. S Cerkvijo darujemo Prinašamo ti, Gospod, daritev človeške sprave; daj, prosimo, naj on, ki ga v tej daritvi darujemo, vsem narodom podeli edinost in mir, Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Gospod, na veke vekov, amen. cerkve. Skupina romarjev v Marayongu. Kamera Stanka Šušteršiča ni počakala, da bi bili vsi iz ^‘Sli, October, 1961 S ^DRUŠTVO S SYDNEY | Slovenska razstava Omenili smo že, da misli Slovensko Društvo Sydney v novembru prirediti razstavo. Pozvali smo rojake in rojakinje na sodelovanje, žal, dozdaj nismo mogli opaziti kaj prida zanimanja, človek dvomi, če v Sydneyu in okolici res žive Slovenci, da o njihovem številu sploh ne govorimo. Z razstavo hočemo pokazati, da smo Slovenci sicer kot narod po številu majhni, a zaradi tega prav nič zaostali v civilizaciji in kulturi. Prosimo še enkrat vse, da nam čimprej sporočite, če imete doma kakšno ročno delo, sliko, linorez ali kaj podobnega, kar bi nam bili pripravljeni posoditi za dan razstave, ki bo 26. novembra 1961 v St. Francis dvorani, Paddington. Da bi bila razstava čim lepše pripravljena, je društvo izbralo odbor, ki bo razstavo uredil. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel g. polkovnik L.M.F. Javrie, bivši poslanec in direktor begunskega taborišča v Spittalu ob Dravi (Austria) in poznejši vodja hostela za nove naseljence v St. Ma-ry’s, N.S.W. Mnogim med nami je dobro znan,‘Slovencem vedno naklonjen. v r j 1 ! “Veriga” Naša igra je našla v naših listih precej odmeva. Celo v Argentini so pisali o njej. Kot smo že omenili, bodo društveni igralci igro ponovili in sicer tokrat v cerkveni dvorani v Blacktownu. To bo v soboto zvečer ob 7:00 dne 21. oktobra. Na to prireditev vabimo z geslom: Vsi v Black-town! Sprejemni večer p. Odilu Prireja ga Slovenska Caritas v nedeljo 15. oktobra zvečer v cerkveni dvorani v Paddingtonu. Ker bo pri večeru sodelovalo tudi Slovensko društvo, vas tudi mi vabimo, da se v obilnem številu odzovete. če o p. Odilu še niste slišali (pa je skoraj ne-mgoče, da ne bi), ne zamudite te prilike!1 Izkušen mož mnogo ve, izredno dobro govori in še bolje — poje. Na svidenje na tem lepem večeru! Miklavževanje. Mislite, da je smešno, ko že zdaj o tem piše* mo? Pa ni! Predno se boste zavedeli, bo Miklavžev čas tu In društveni odbor mora na vse svoje prireditve misliti dosti naprej, posebno na take, ki zahtevajo precej poprejšnjih priprav. In Miklavževanje je gotovo ena takih prireditev. Dan in kraj bomo pravočasno napovedali. Za zdaj samo to: če imate kakšno dobro idejo za Miklavžev večer, vam bomo zanjo prav hvaležni. Kar na dan z njo! Članske izkaznice Nove izkaznice Slovenskega društva so naletele na zelo povoljno kritiko. So je pa tudi vredne. Takih izkaznic v Avstraliji še nismo imeli. Lepo bi bilo, če bi imel svojo izkaznico vsak zaveden Slovenec v Sydneyu. Seveda mora postati član društva, da jo dobi. Kdor bi želel postati član, naj se javi našemu tajništvu. Vsakdo dobrodošel! Naslov: Slovensko društvo Sydney 86 Enmore Rd., Enmore, Sydney. Odbor 2SH5aSHSBSHSHSBSHSHSE5HSHSHSE5B5HSHSH5SSB5aSE52S OBTOŽNICA PROTI EICHMANU navaja v 10. točki tudi njegove zločine nad Slovenci. Judov je bilo v Sloveniji malo, zato sta glede Judov pi'>' šli bolj v poštev Hrvatska in Srbija. Izseljevanje Slovencev so imeli na skrbi posebni geštapovski štabi, toda pod vrhovnim vodstvom samega Eich" mana. Ta se je že deset dni po okupaciji Slovenije po Nemcih začel zanimati za izseljevanje Slovencev. Malo pozneje je prišel osebno v Maribor in prisostvoval konferenci, na kateri so nacisti sklenili izselitev 260,000 Slovencev. Hoteli so seveda napraviti nemški most do Trsta. Tozadevna obtožnica na sodni razpravi v Jezruzalemu je dobro podprta z veliko množino dokumentov iz tistih časov. Seveda se Eichman tudi glede preganjanja Slovencev izgovarja na povelje od višje strani. MENIŠEVEC JAPČEK V LJUBLJANI Pokojni urednik Ameriške Domovine, Jaka Debevec, je v svojem listu veliko pisal o Menišiji, o Meniševcih in o sebi. Vse v prijaznem, šaljivem tonu. Njegov dosti starejši brat, dr. Jože Debevec, je bil duhovnik v Ljubljani, profesor in pisatelj. Ta opazka je bila potrebna za razumevanje naslednjega odlomka Jakovih pripovedovanj. — Ur. KER JE NAŠ JOŽE VIDEL, da ima bratec Francelj raje kovaško kladivo, kot pa bi postal velik gospod, jč vrgel pogled name, ki sem menda kazal vse znake pridnega učenca. Moj učitelj je bil Par let mladinski pesnik Janko Leban in ta je menda našemu Jožetu svetoval: v šolo ga dajte! Po vasi je završalo, da bosta pri Grmkovi hiši dva gospoda, eden je že, drugi bo šel pa zdaj v šolo. Edino Blažonova Mica je prav uganila, ko je prerokovala: ta že ne, je vse preveč igračkast in iz samega živega srebra delan, tak že ne bo gospod! No in Jože me je vzlekel v Ljubljano ter me Uročil sestri Micki v vzgojo, ki je bila bratu za gospodinjo. Kakor me je sestra Franca doma car-tala, ker sem bil najmlajši in ki nisem matere niti poznal, tako me je sestra Micka držala na kratkih vajetih, ker je vedela, da s cartanjem ne bom ^ove maše pel. Zame je bil prevelik prelom od ene Vzgoje do druge in dolžil sem šolo, da je vsega tega kriva. Dočim sem bil doma za gospodarja jaz, ki se mi je ustregla vsaka želja in odpustile sproti vse nerednosti, je bilo v Ljubljani vse drugače. Komaj devet let sem bil star takrat, zato mi ni zadere, če nisem spoznal dobrega namena sestre Micke. Kaj sem jaz takrat vedel, da šiba novo mašo poje! Koj prvi teden mojega novega treniranja sem Ugotovil, da imam že dovolj šolske izobrazbe. Bilo je pa takole. Sestra Micka je šla neko popoldne k teti v Rožno ulico. Tonkova Jerica je bila tam omožena, doma iz Bezuljaka od Tonkovih, "i vsi, ki smo prišli z Menišije, smo jo smatrali za teto in vsak je bil tam dobro sprejet. Če drugega ^ je dobil skodelico bele kave in dobrega kruhka. Ko sem prišel popoldne iz šole in nisem našel sestre doma, sem takoj vedel, da je pri teti in sem letel tje. Da'pokažem, kako sem že domač v Ljubljani, sem odprl vrta v kuhinjo in zavpil na ves glas: “Ali je naša Mica tle?” Rekel sem tako, kot vsak na Menišiji. Pri nas so bile samo Mice in France, le v gospodskih hišah so bile Mimice, Fanike in taki mili izrazi. Sestra ni rekla nič tam pri teti, ampak ko sva šla domov, mi je povedala, da nisem drugo kot en velik kmečki štor, teslo, bu-rovž in drugo tako kmečko orodje. Razumljivo je, da se mi je taka šola visoke omike zelo zamerila, in drugi dan po šoli sem jo ubral naravnost domov na Menišijo. Saj nisem ravno vedel za pot, ampak prepričan sem bil, da pelje vsaka cesta na Menišijo, ne more biti drugače. U-bral sem jo proti Krimu, ker toliko sem vedel, da je Menisija tam nekje za Krimom. Hodil sem in hodil že celo večnost, pa še nisem bil iz Ljubljane, postal sem lačen in obrnil sem se nazaj, trdno odločen, da bom šel na pot drugikrat. Napravil sem nekako tako, kot tisti vandrovec. ki se je namenil iz Ljubljane v Trst. Prvi dan je prišel do Vrhnike in ker se mu je zdelo nerodno, da bi iskal prenočišča pri drugih ljudeh, se je obrnil in šel spat nazaj v Ljubljano. Drugi dan ravno tako in potem je uvidel, da je najbolje, če ostane kar v Ljubljani pri domačih ljudeh. Prav tako sem napravil tudi jaz in do božiča, ko sem šel domov na prve počitnice, sem bil že kar cel škric. To so mi namreč povedali moji vrstniki doma. Namesto, da bi jih jaz preziral, ki sem bil tako velik gospod, da sem pohajal v ljubljanske šole, pa so se mene ogibali, kot bi prinesel garje s seboj. Nekateri so me spraševali, če jih bom povabil na novo mašo, drugi so se mi ponujali za ko-čijaža, kadar bom imel svojo faro. Bil sem sam proti številnim, zato jih ni kazalo z brcami učiti manire. Ko smo šli od polnočnice, mi je sledila gruča fantičkov. Ker sem dobro poznal njih namero, sem se domov grede skrbno držal očeta. Tam pred bridko martro, kjer gre cesta proti naši hiši, sem se obrnil in jim pokazal jezik za očetovim hrbtom. Mulci! No in tako se me vrteli in objikovali kljub vsemu zoperstavljanju od moje strani. Gospod nisem postal, toda šole mi vseeno niso hodile napek. Za vse, kar vem in znam, saj ni dosti, se moram zahvaliti bratu Jožetu in sestri Micki. Brez njiju bi bil res to, kar sem bil, ko sem prišel v Ljubljano. Dva razreda ljudske šole sem dovršil v Ljubljani, nižjo gimnazijo v Kranju in potem dve leti trgovske šole v Ljubljani, pa sem bil sposoben za prvo službo. Potem je bilo treba k vojakom, zatem mi je svak Bogumil dobil dobro službo v posojilnem društvu in tedaj je v meni dozorel sklep — da grem po svetu. Menda je bila v meni duh Ahasverja, ki je tudi očeta gnal po svetu, da so šli trikrat v Brazilijo. Gnalo me je v svet, da bi ga videl. Kaj bo v svetu, se nisem vprašal, niti odgovarjal na to vprašanje. Svet je velik in je dovolj prostora za vse. NEW SOUTH WALES Canberra. — Letošnja trdovratna zima s svojimi mrzlimi nočmi se je obotavljaje poslavljala, pomlad je začela razgrinjati cvetni plašč po grmičju in rožnih vrtovih, ko smo na angelsko nedeljo spet imeli domačo službo božjo. Naš rojak Cvetko Falež je pripeljal slov. duhovnika dr. Miku- lo s svojim avtom naravnost iz Blacktovvna, da je zvečer tudi nas poživil z spodbudno besedo v našem jeziku in opravil vse drugo. Udeležba v St. Mary’s cerkvi, Braddon, kjer se zbiramo k službi božji, je bila prav lepa. Vesel nas je bil župnik Mgr. Fabier in čč. sestre, ki nam skupaj z njim gredo vedno na roke. Hvaležni smo g. dr. Mikuli za vsak obisk, hvaležni tudi vsem, ki pomagajo organizirati naše službe božje. Veseli smo tudi hišnih obiskov slov. duhovnika, ki jih je to pot napravljal skozi dva dni po nedelji kot gost pri Faleževih. Od nas je odšel v Coomo z upanjem, da bo tudi tam tako lepo. Gotovo so tudi tam veseli tak'h obiskov. Saj mi “hribovci” kar zavidamo rojake v gosposkem Sydneyu, ko imajo toliko prilike za zbiranje k slovenskim službam božjim, pa kot slišimo, ni vse tako kot bi lahko bilo. Ali se rojaki ne zavedajo, kaj imajo? — Ivan Vernik. Bogan Gate. — Po dolgem času se spet oglašam. Morda je vzrok molku gola apatija, morda pa pomanjkanje novic. Tu gre vse po starem, živimo pač “na deželi” med kmeti, žitom, kravami itd. Morda smo pa toliko bolj zavarovani pred bombami A, H itd. Tale novica bo pa morda koga zanimala, naj jo povem. V naši družini imamo eno članico več. Rodila se nam je hčerkica dne 10. septembra. Ime smo ji dali (ker ga slučajno ni prinesla s seboj) Mirjam Magdalena. Krstili smo jo tu v Bogan Ga-tu. Mama in hčerka sta zdravi. Tudi moje delo gre po navadi naprej. Prebili smo v tem kraju že dve leti in pol, še toliko, pa bo zaposlitev tu zaključena. Potem bomo videli, kako in kaj. — Pozdrav rojakom po Avstraliji, posebno osebnim znancem in prijateljem. — Dr. Mihael Colja. Kose Bajr. —■ Po povratku iz Canberre moram nadoknaditi zaostalo novico od tam. V Ainslieju se je pri priljubljeni družini Janeza Urha in Vere r. Kos pomnožila zakonska sreča z rojstvom druge deklice, ki je pri krstu v cerkvi sv. Patricka, Braddon, dobila ime Linda Ana Božena. Botrovala sta soseda Cvetko in Ada Falež. Ingrid Marija Vlasta se zdaj privaja svoji sestrici. Otroci se po mlajših bratih in sestrah najlepše vraščajo v družinsko za-jednico ter se tako privajajo družabnim zahtevam in žrtvam. Le po številnem in zdravem zarodu se bo ohranila in jačila naša narodna skupnost pred Bogom in ljudmi. Urhovim prisrčne čestitke. — Dr-I. Mikula. Corrimal. — Iskreno sožalje družini Kocjan na izgubi ljubljene hčerkice Suzane, ki je v starosti pet in pol let 27. sept. utonila v potoku blizu doma. Njena mati Olga je hči dobro znanega Antona Drmote, oče je po rodu Čeh. Pogreb je bil * angelsko sv. mašo iz katedrale v Wollongongu v petek 29. sept. Sv. mašo je bral in obrede opravil p. Bernard iz Sydneya. Njegove tolažilne besede so bile v spodbudo številnim pogrebcem in v tolažbo žalujočim staršem ter ostalim sorodnikom-Ljudje pravimo: Nesreča in žalost! Srečna Suz1 odgovarja iz nebes: Lahka zmaga in veliko veselje- — Poročevalec. QUEENSLAND Brisbane: — V družini rojaka Čarmana v Mil' tonu se je pred tedni pridružila dvema bratcema in sestrici Majdiči nova sestrica, ki ji pravijo Marija. čestitke in božji blagoslov starim in mladim! Drugih novic od nas ne vem. Vesel sem pa, da sem prejel naročeni ZDODOVINSKI ATLAS SLOVENIJE. To je res imenitna knjiga in takoj rečem, da bi ga morala imeti vsaka hiša, ki še kaj da na svoje slovensko ime. Knjiga svojo ceno več kot zasluži- V zgoščenih, deloma barvanih zemljevidih s pr'* mernim kratkim besedilom nam podaja usodo naše domovine od rimskih časov vse do danes. Slika za sliko je pred nami: Samo, Kocelj, kmečki upori, turški navali, Ilirija, Avstro-Ogrska, Jugoslavija* medvojna okupacija, LR Slovenija... Delu je priložena barvana priloga grbov 40 slovenski mest. Vse zemljepisne karte, ki jih je 95, imajo kratko razlago tudi v špančini in angleščini, da je delo do-stopno tudi neslovenskim ljudem. —• Tukajšnji Slo- Venci tudi ne moremo mimo dejstva, da je naš nadškof James Duhig 2. sept. praznoval svoj 90. rojstni dan. še vedno je krepak in osebno vodi svojo nadškofijo. Leta 1905 ga je papež sv. Pij X. imenoval za škofa v Rockhamptonu in takrat je bilo rečeno, da je na vsem svetu najmlajši škof. Od leta 1917 je za nadškofa v Brisbanu. Svojo nadškofijo je obogatil tudi na zunaj z dolgo vrsto novih ustanov, da mu po pravici pripada naslov “graditelj Jemes”. Na dan svojega jubileja je rekel: Upam, da mi ostane še nekoliko let, a dosti jih ne more več biti. Bog mi je bil vedno dober, zdrav sem in lahko delam. — Mi mu želimo, da bi dočakal čase, ko se bo reklo: Nekdaj najmlajši škof je zdaj najstarejši vladika Cerkve! — Janez Primožič. SOUTH AUSTRALIA Adelaide. — V zadnji številki mesečnika MISLI mi je padel v oko članek, da je mesto Kranj s svojimi 21,000 prebivalci prekosilo Celje ter s tem Postalo tretje mesto v Sloveniji. Ker je razvidno popisa prebivalstva še za leto 1955, da je Ljubljana imela v tistem letu 140,000, ter Celje 27,000, bi me zanimalo zvedeti, od kdaj in kje izvirajo Vaši podatki. Ali so povojni ali predvojni? — Pavle Jevnikar. Odgovor: Podatki so bili posneti po ljudskem štetju 1961. Ne morem pa trenutno reči, kje sem Poročilo bral in ne garantirati, da je točno. — Ur. S P o M E N I C A ... (sstrani 305) 19. Ne sme se več zavlačevati dovoljenje škofom, da potujejo v Rim k Sveti stolici, kadar jih ta pokliče. Lojalno priznavamo, da smo zadnje čase skoraj vsi tako dovoljenje res dobili. Toda nič več kot prav bi bilo, da bi tudi duhovniki in verniki dobivali dovoljenje za potovanje v inozemstvo brez težav, ako želijo romati v Rim, Jeruzalem. Lurd, ali pa k velikim verskim manifestacijam, kot je n. pr. Evharističen kongres. To bi nabavilo vsepovsod najboljši vtis. Ko pošiljamo vladi to spomenico z vsemi njenimi predlogi in nasveti, nas pri tem vodi iskreno Prepričanje, da s tem korakom napravljamo veliko 1»lugo tako Cerkvi kot državi. Kot lojalni sinovi Cerkve in države trdno upamo, da bo naša spome-nicu ugodno sprejeta in jo bodo poklicane oblasti Premislile z enako lojalnostjo, kot jo mi pdpošilja- m0. (Slede popdiii vseh škofov in nadškofov Jugoslavije) CINCA MARINCA (Zaključna točka “Veselega večera” v Melbournu) Cinca Marinca — usmilite se nas, brž dajte koka kolo — da hlad osveži nas! Pa naj vam razložimo — čemu smo prišli gor: nas za pozdravno petje — naprosil je odbor. Končali smo s programom — ki vam je krajšal čas, napeli ste ušesa — vse bilo je za vas! Cinca Marinca — usmilite se nas, brž dajte koka kolo — naj hlad osveži nas! Ko frantič prišel k Micki — je v vas pod okence, hladit bolezen svojo — na milo ji srce, ga očka je pozdravil, kot doktor Kneip veli: z galonco mrzle vode — mu srce ohladi. a j Cinca Marinca — usmilite se nas, brž dajte koka kolo — naj hlad osveži nas! Program naš bil je resen — in smešen tudi kaj, smejali ste se z nami — kot komaj prej kedaj. Pozdravljeni vsi zbrani — vsak, ki je prišel k nam, naj kritika bo složna -— za naš uspešni dan! Cinca Marinca — usmilite se nas, vsi pijmo koka kolo — da hlad osveži nas! Pohorski Brkocel. STANISLAV RAPOTEC — ROZOČARAN V svojem dopisu v reviji NATION (sept. 23, 1901) ugotavlja g. Rapotec, da se bodo na razstavi religiozne umetnosti, ki jo vsako leto prireja znana Blake Society, prihodnje leto samo tisti umetniki lahko potegovali za prvo nagrado, ki bodo razstavili slike pod naslovom “Evharistija”. Tozadevno okrožnico so prejeli vsi umetniki, ki navadno razstavljajo na povabilo društva Blake. Dali so jim celo navodilo, katere evagneljske tekste naj pri slikanju upoštevajo. Na to pravi g. Rapotec v svojem dopisu: “To pomeni konec dobe, ko je Blake Society dosegala velike uspehe. Veliki uspehi so bili mogoči zaradi velike širokogrudnosti nagradnega odbora, ki je puščal umetnikom popolno svobodo izražanja. Zdaj prihaja doba prisiljenih omejevanj, pogojev, sugestij, pouka itd., z njo se pričenja propad.” LEPA PROŠNJA THERBARTON, S.A. — Nedavno sem prejela pisemce od cerkovnika rojstne fare Golac (p. Ob-rov), katero zdaj poleg svoje obširne župnije upravlja č.g. Šircelj. Naslov je dobil od moje mame, piše pa mi, da je edini zvon, ki je pel iz zvonika, počil. Mali zvon pa je počil že prej in ga ne uporabljajo več. Tako se zdaj čujejo iz zvonika samo zamolkli udarci, da jih ljudje po hišah niti ne slišijo. Pismo izzveni v prošnjo, ako bi mogli farani, raztreseni po Avstraliji, zbrati kaj darov, da bi naša krstna fara zopet dobila zvon kot se spodobi. Dobro vemo, kaj pomeni doma farni zvon, saj jih v tujini tako pogrešamo. In toliko nas je iz župnije Golac po svetu. Kako bodo domači veseli, če si res vsakdo izmed nas odtrga nekaj šilingov v za* hvalo za vse dobrote, ki smo jih prejeli v domači župni cerkvici, kjer nas je oblila krstna voda. Upam, da p. urednik Misli ne bo imel nič proti temu, da bi on sprejel naše darove in tudi objavil imena darovalcev. Z iskrenimi pozdravi. — Helena Pirc 4 Ware St., W. Therbarton, S.A- STANISLAV RAPOTEC SPET VRHUNSKI KAR MILIJON SYDNEYČANOV si ogleduje v Hyde Parku silno pitane prizore, ki jih izkazuje letošnji Waratah Festival, bolj skrbno zamišljen in pripravljen kot kdaj poprej. Med drugim je tudi razstava umetnin: slik, kipov itd. KAR EN MILIJON Sydneyč«nov občuduje delo g. Rapotca, sliko “POMLAD”, ki je dobila prvo nagrado 250 funtov, g. Rapotec sam pa še 500 funtov kot najboljši umetnik med vsemi, ki so razstavili svoje umetnine. Tik ob zaključku te številke: ZVRHAN KOS ČESTITK! »> M«,» »4 ».« M M M M *,* •,* M ♦ ♦♦ ♦♦ •• ♦♦ »*♦* ♦ • • • ♦ * ♦ t *t «M• • • • * ♦ * • |SLOVENSKI KROJAČ! S *,S poročne obleke, vse vrste mo- Izdelujem po vašem okusu: ških oblek, ženskih kostimov, plaščev, hlač i.t.d. Blago uvoženo Iščem tudi krojaško pomočnico. Martin Janžekovič 54 Australia St., CAMPERDOWN, Sydney. S I 5 :: j.: i: :: :: S ].! s :: ,♦ *,♦ V ♦,* M M ♦,* *,♦ *,♦ *.♦ ♦* ♦,* M ♦.* •« •« M • • • ».«MI ♦♦ •• *• ** ♦♦ *♦ ♦♦ ♦♦ •• *♦♦♦♦« ••»*»» «• •« •• •« •« ♦♦ •« ZAHVALA DAROVALCEM (Št. Vid nad Cerknico) V LANSKI OKTOBRSKI ŠEV1LK1 “MISLI" hvala ste objavili moje zahvalne besede dobrohotnim darovalcem, ki so se spomnili naše cerkvice sv. Jakoba v Štrukljevi vasi. Prav lepo, da ste hoteli tu storiti, prav lepa hvala tudi za spremne besede uredništva. Pred časom so se oglasili še nekateri, le" po prosim, da bi objavili tudi imena le-teh. Iz teh> vrstic naj zvedo, da je njihov dar prišel v prav« roke: £ 2-10-0: Alojz Zakrajšek; £ 2-0-0: Simon Špacapan, Herman Muzniki Janez Jernejčič; £ 1-0-0: Andrej Udovič, Jože Kapušin, J°ze Koder Maks Hrtman, Marjan Oppelt; £ 0-10-0: Martin Adamič, Viktor Čar, Bogom'1 Jesenko, Ivan Sosič, Karl Meterc. Družina, ki želi ostati neimenovana, je doda'11 £ fi-0-0. Skupaj torej 22 funtov. Prejeli smo v preko državne banke. Vsem darovalcem prav isk* ren: Bog povrni stotero! Kakor ste se Vi spomnil' neznane cerkvice v domovini, tako se bomo mi sp°' minjali Vas v svojih skromnih molitvah. Prav prl' srčne pozdrave Vam pošilja v daljni svet Vaš 7-na' ni in neznani slovenski brat Kazimir Nastran, žup. upravitelj. Pripomba: G. Kazimir in “neimenovana družina’ v Melbournu, po kateri je ta zahvala prišla v roke uredništva, naj oprostita, da se je objava tako zakasnila. Ni se zgodilo nalašč. — Ur. GOTOVO VAM JE ZNANO, DA ROJAKI PO ŠIRNI AVSTRALIJI z največjim zaupanjem naročajo DARILNE POŠILJKE živil in tehničnih predmetov (bicikli, mo tocikli, scooterji, mopedi, radijski in televizijski aparati, fridžideri itd) ZA SVOJCE V DOMOVINI pri tvrdki STANISLAV FRANK CITRIS aw:\< i 68 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y. S. A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 Ne glede na to, ali naročajo darilne pošiljke pri naši tvrdki, dajemo rojakom ZASTONJ navodila in nasvete v zadevah, ki spadajo v poslovanje naše ali sorodnih tvrdk. DARILNE POŠILJKE LAHKO NAROČATE TUDI V BODOČE PO VELJAVNIH CENIKIH KATEREKOLI TVRDKE Z DARILNIMI POŠILJKAMI. NA TA NAROČILA 5% POPUSTA. Poštne money ordere na ime S. Frank, P.O. Adelaide, je poslati skupno z naročilom. , V vseh potrebah se obračajte na tvrdko Vašega zaupanja: STANISLAV FRANK 68 ROSEWATER TERRACE, OTTOWAY, S.A. ki je vodilna agencija za darilne pošiljke v Avstraliji SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — so značilnosti našega poslovanja. BLIŽAJO SE BOŽIČNI PRAZNIKI! VSEM SLOVENCEM ŠIROM AVSTRALIJE JE Z NAN O DA JE NAJBOLJE NAROČATI DARILNE POŠILJKE PRI TVRDKI Dr. J. KOCE G.P.O., BOX 670 PERTH, W.A. KI JE NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TVRDKA: A.) ZA DARILNE POŠILJKE VSEH VRST (HRANE IN TEH- : NIČNIH PREDMETOV) * B.) ZA VPOKLIC DEKLET (ZAROČENK). VSEM TISTIM KI £ NAROČAJO PAKETE PRI NAS, DAJEMO INFORMACIJE ZASTONJ. POVDARJAMO, DA JE DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH VELJAVNIH ZAKONSKIH PREDPISIH UPRAVI- v ČEN DAJATI INFORMACIJE O VPOKLICU OSEB V A V- J STR ALI JO. ;■ ČE NIMATE PRI ROKI NAŠEGA CENIKA, LAHKO NAROČITE DARILNO POŠILJKO PO CENIKU KATEREKOLI TVR- * DKE Z DARILNIMI POŠILJKAMI. V TAKEM SLUČAJU VAM PRIZNAVAMO 5%ni POPUST. OBRNITE SE NA NAS GLEDE PREVODOV VSEH DOKU : ‘MENTOV NA ANGLEŠKI JEZIK, GLEDE POTNIŠKIH KART ZA LADJE IN AVIONE, GLEDE SLOVARJEV, VADNIC ANG- : LEŠKEGA JEZIKA, SLOVENSKIH KNJIG ITD. NOVO! ODPRLI SMO POSEBEN ODDELEK ZA AVSTRALIJO *: (COUNTRY MAIL DEPT.), DA VAM OD TUKAJ LAHKO PO- : ŠLJEMO OBLEKE, BLAGO ZA OBLEKE, ČEVLJE, HIŠNE PO- jg TREBŠČINE, TEHNIČNE PREDMETE (RADIO APARATE ITD.) IN TO V NAJODDALJENEJŠE KRAJE AVSTRALIJE PO TAKO ZMERNIH CENAH, DA BOSTE ZADOVOLJNI. OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS V VSAKI ZADEVI! : DR. J. KOCE G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A. Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollalira, N.S.W. Tel. 32-4806 .f Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. > Tel. 65-9378 f