f v Hm largest Stoveafcn D>9x in tiie Uutod States* Ust slovenskih delavcevvAmerikL ud legal Holidays* 75,000 TELEFON: GHfllsea 3—1242 Entered um Seoond Okas Matter September 21, 1903, at the Port Office at Mew York, N.Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 232. — Stev. 232. NEW YORK, SATURDAY, OKTOBER 3, 1936—SOBOTA, 3. OKTOBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, NAJKASNEJE V TREH TEDNIH BO PADEL MADRID GENERAL FRANCO NE BO DOBIL ZLATEGA ZAKLADA, KER GA JE VLADA PREPE1JAIA NA VARNO Fašisti prodirajo po treh cestah, ki Vodijo v Madrid. — Republikancem hočejo odrezati pot za umik. — Disciplina vladnih čet je znatno boljša. V zadnjem hipu preprečena katastrofa. TOLEDO, Španska, 2. oktobra. — Fašistične legije pod generalom Francisco Francom prodirajo po treh cestah proti Madridu ter hočejo s tem odrezati pot za umikanje vladne armade. . En oddelek prodira proti Naval Carnero, drugi v bližini Illescasa in tretji proti Aranjuezu. Vsako teh cest leži ob glavni cesti, ki vodi z juga v Madrid. Aranjuez, jugovzhodno od Madrida, je sedaj poglavitni cilj upornikov. Ako bo to mesto zavze^ to, tedaj bodo odrezane republikanski armadi tri ceste za umikanje južno od glavnega mesta. Na severu pa general Emilio Mola drži dve cesti, ki peljete iz Madrida proti severu. Ako se upornikom posreči zasesti vse te ceste, tedaj bo za republikansko armado odprta samo še ena pot iz Madrida v Valencio. Toda ta cesta teče prav blizu fašističnega ozemlja okoli Guadalajare Fašistični voditelji v Burgosu zatrjujejo, da je mogoče pričakovati padca Madrida v treh tednih. "Hrbtenica vladne armade je zlomljena," je zmagoslavno rekel general Jose Varela, ki poveljuje najužnejšemu delu armade generalo Franca. Na severu fašisti zopet pritiskajo proti Bilbao, ki je še edino mesto na severu, ki ga drže republikanci. MADRID, Španska, 2. oktobra. — Vlada je u-kazala protinapad na upornike, ki skušajo dobiti močne postojanke za prodiranje proti Madridu. Republikanske čete so pet milj severno od To-leda z artilerijo in aeroplani bombardirale uporniške postojanke.' Vsled slabega razumevanja signalov po bi prišlo skoro do katastrofe, kajti vladni letalci so metali bombe prav blizu svojih postojank. Polkovnik Arturo Menas je rekel, da je iz Madrida prejel obvestilo, da so aeroplani na potu v Bargas in da mu je bilo naročeno, da postavi ob svojih postojankah bele zastave, da bi letalci mogli ločiti Bargas od Olias, kateri mesti ste oddaljeni samo pet milj. Vladni letalci pa najbrže niso videli zastav, ali pa niso bili poučeni o njihovem pomenu, ter so vrgli več bomb blizu republikanskih postojank pri Olias. Njihovi tovariši so naglo pričeli mahati z zastavami in tedaj so šele letalci opazili svojo zmoto tet so se obrnili proti Bargasu, kar je bil njihov prvotni cilj. Disciplina vladnih čet je mnogo izboljšana. Ob cesti, ki vodi v Madrid, so bili na strategičnih točkah postavljeni topovi in na obeh straneh-ceste izkopani zakopi. T SEVILLE, Španska, 2. oktobra. — Gen. Franco, ako zavzame Madrid, najbrže ne bo dobil zlatega državnega zaklada, kajti vsa zaloga zlata je bila prenesena v Cartageno ob Sredozemskem morju. Ko se je pričela državljanska vojna, je imela španska državna banka zlata v vrednosti 700 milijonov dolarjev. Mnogo zlata je vlada z aeroplan? prepeljala v Pariz. Pozneje pa je madridska vlada obljubila Kataloniji tretino zlatega zaklada, ako ji pomaga v vojni proti upornikom. Ko so se uporniki pričeli bližati glavnemu mestu, je vlada naglo prepeljala ostanek svojega zaklada v Barcelono po železnici, ki je še edina odprta proti jugu. Stavkarski izgredi v Reading, Pa MANJ DENARJA ZA P0DF0R0 Hopkins pravi, da bo letošnjo zimo treba manj denarja. — WPA administrator je obiskal 10 zapadnih držav. ASHINGTON, D. C., 2. okt. — \VPA administrator Harry L .Hopkins je rekel, da se je potreba javne podpore znatno zmanjšala in izjavil, da bo letošnjo zimo treba mnogo manj denarja za pomoč brezposelnim. V svojem poročilu o 15,000 milj dolgem potovanju skozi JO zapadnih držav je časnikarskim poročevalcem rekel, da je breme podpore od leta 1931 ravno sedaj doseglo največjo nižino. Po njegovem prepričanju se ta potreba ne bo vec (povečala niti pri AVPA in niti pri krajevnih podporah. 4'Lahko rečem, da je ta potreba padla za 50 odstotkov v jesenski dobi prejšnjih let, če odbijemo kraje suše, kjer se je potreba povečala," je rekel Hopkins. "Suša nas je primorala, da smo preskrbeli delo kakim 200 tisoč farmer jem in še mnogo več farmerjev bo potrebovalo pomoč prihodnje mesece." Program \VPA je dosegel svoj višek 29. februarja letošnjega leta, ko je dobivalo podporo 3,853.074 ljudi. Zadnje poročilo, ki skončuje teden 5. septembra, navaja 3,427,129. vštevai farmerj,e ki so bili prizadeti vsled suše. • DRŽAVNI TAJNIK HULL STAR 65 LET WASHINGTON, D. C., 1. oktobra. — Na svoji 65. rojstni dan je prišel državni tajnik HuU kakor običajno v svoj u-rad. - Rojen je bil v stari farmski hiši v državi Tennessee 2. oktobra 1871. WILENTZ BO DOBO. POSEBNO NAGRADO TRENTON, N. J., 1. okt. — Prijatelji državnega pravdni-ka Wilentza so 'prepričani, da je upravičen do posebne nagrade, ker je tako uzorno vodil proces proti Hauptmannu Izposlovali mu bodo dvajset tisoč dolarjev. POSVETOVANJE V ŽENEVI Madžarska protes tira proti nekaterim zmagovalnim državam. — Ne udeležuje se razoro-žitvenih pogajanj. ŽENEVA, Švica, 2. okt. — Odbor za dnevni red Lige narodov je sklenil, tla imenuje nov razorožitveni odbor, ker so nastale možnosti, da bo mogoče sklieeati razorožitveno konferenco. Liga narodov naslanja svoje upanje na svetovni razorožitveni kongres, ki je nedavno zboroval v Bruslju, ki pa je i mel bolj socjalistično barvo. Liga je povabila lorda Roberta Cecila in druge udeležnike na bruseljskem kongresu, da bi nastopili z govori na zborovanju Lige narodov. Lord Cecil je prišel v zbornico s 150 delegati bruseljske ga kongresa in je Ligi iiarodov predložil resolucije kongresa. Upanje Lige narodov na novo razožitveuo konferenco pa je pričel kaliti madžarski delegat, ko je izjavil, da njegova država pri tem ne bo sodelovala in sicer vsled stališča "go tovih držav" glede enakopravnosti v oboroževanju. Zborovanje Lige narodov bo prihodnje dni najbrže dobilo novega člana: V soboto b o v Ženevo dospel egiptovski vna-n j i minister Nalias Basa. Vsled pogodbe med Anglijo in Egiptom ima Egipt kot samostojna država pravico do zastopstva v Ligi narodov". Število nevtralnih članov sveta Lige narodov je bilo zvišanj na 11. Najbrže boste dobili sedež v Liginem svetu Kitajska in Letska. Ako se bo mogel zaradi negotovosti svojega kabineta u-deležiti zborovanja francoski ministrski predsednik Blum, je skoro dvomljivo, vendar pa u-pa angleški vnanji minister Anthony Eden, da se bo mogel v Ženevi posvetovati z Blu-rnoan. Iz tega razloga je tudi Eden svoj odhod iz Ženeve odložil. EARL BR0WDER TOŽI ŽUPANA Policijski načelnik in župan se bosta mora?a zagovarjati zaradi Brow-derjeve aretacije. — S svojimi štirimi tovariši (je bil zaprt 26 ur. TERRE HAUTE, Ind., 2. oktobra. — Medtem ko je 'komunistični predsedniški kandidat Earl Browder, ki je bil s svojimi štirimi tovariši zaradi "potepuštva" aretiran in 32 sedel v policijskih zaporih 20 ur, na potu v New York, je njegov odvetnik David J. Bentall dvignil tožbo proti županu Samuelu Beecherju in policijskemu načelniku James C. Yatesu zaradi protiustavne aretacije in oropanja osebne svobode. Yates je rekel, da ga tu tožba zelo malo vznemirja in pravi, da °sedaj komunisti vedo, da Terre Haute v svoji sredini ne trpi komunistov. Župan je rekel, da odklanja komunizem in da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da bo prepo vedan vsak komunističen govor v Terre Haute. Mestni odvetnik Otis Cook je rekel, da bo za zavrnitev Ben-tallove tožbe imel dovolj podpore. Ko je Browder v spremstvu pisatelja Waldo Franka in S. Waltlmana stopil na vlak, ki ga je odpeljal proti New Yorku, je rekel: "Ta aretacija je črno oko, ki se bo pozdravilo šele čez dolgo časa." Frank pa je rekel, da bo cela stvar nekatere še bridko zadela. * * * Browder je rekel, da,se bo -v rnil v Terre Haute, kjer bo nastopil kot priča proti županu in policijskemu načelniku. AVSTRIJA i KRŠI MIROVNO POGODBO JABLANA CVETE HAMILTON, N. Y., 2. okt. — Dasi je v začetku tega tedna padla huda slana, je vzcvetela jablana na farmi H. Briggsa. USPEŠEN PLEN PHILADELPHIA, Pa., 1 oktobra. — V stanovanje vpo-kojenega. bankirja Thomasa McKee so vdrli neznani roparji ter odnesli za štiri tisoč do"-larjev draguljev, preprog in drugih dragocenosti. ZASLUŽENA ZAUŠNICA V nekem brooklvnskem kino-gledišču je sedel včeraj 231etni Alfred Fondler poleg Marga-reth Schutz, ki je neprestano klepetala s srvojo prijateljico. Fondler jo je dvakrat opomnil, naj molči. Ker tega ni storila, ji je prisolil zaušnico. Margareth je poklicala policista, ki je Fondlerja aretiraL Sodnik ga je oprostil, češ, da morajo gledalci v kinu mirovati. TAJFUN NA JAPONSKEM TOKIO, Japonsko, 2. okt — Tajfun, ki je silno divjal po Ivoocjpoo otočju, se bliža z veliko naglico Jokohami. Boje se, da bo povzročena škoda taka kot je bila leta 1917. DUNAJ, Avstrija, 2. okt. — Avstrija je zavrgla st. ger-inainsko mirovno pogodbo in je poklicala pod zastave 8000 mla deničev, starih po 21 let. Ker je v tem Avstriji obljubil svojo podporo Mussolini, se je avstrijska vlada izzivajoče odločila za ta korak, navzlic svarilu od strani Male antan-te. S tem je Avstrija povečala svojo vojsko na 50,000 mož, poleg tega pa ima 50,000 vojakov "v rezervi in 100,000 vojakov, ki so bili izvežbani v privatnih armadah. Do leta 1933 je avstrijska armada štela komaj 30,000 vojakov, kar ji je dovoljevala st. germainska mirovna pogodba Obenem pa je vlada izdala pozive za prispevke za zračno silo, ki šteje sedaj komaj 200 aeroplanov. Naročite se na "Glas Naroda " 'največji slovenski dnevnik v Združenih driatnk- KRALJICA MARY SE JE PRESELILA Izselila se je iz Buckingham palače, v kateri je kraljevala 25 let. — Njeno mesto bo mogoče zavzela Mrs. Simp-(son. DVAJSET OSEB RANJENIH; NAD STO AVTOMOBILOV POŠKODOVANIH READING, Pa., 2. oktobra. — Vec tisoč stav-karjev in delavcev se je spopadlo pred tovarno Berkshire Knitting Mills in ko je državna policija slednjič izgrednike razgnala, je bilo 30 ranjencev, med njimi dva težko ranjena. Državna policija je bila poklicana iz svoje postaje v West Reading, ko so mestne oblasti profile governerja George H. Earle za pomoč. Ko so bila vrata tovarne odprta, so bili izgredi zatrti s solznimi bombami, popoldne pa, ko »o se delavci menjali, je po segla vmes policija na konjih. Na postaji države policije se nahajata v zaporu dva možu, toda k<>t pravi poročnik Grif-fitli, proti njima ni nikake oh dolžbe. Ko so se obe nasprotni stranki obmetavali s kamenjem je bilo 21 oseb ranjenih. Nud 100 avtomobilov in taksijev ji' bilo uničenih. Stavko je razglasila Hosien Union, ki pravi, da je tovarna kršila delavsko pogodbo, poseh no kar se tiče dela ob sobotah. MARSEILLES, 111., 2. okt. — Stavkarji, ki so popolnoma ustavili vso industrijo mesta, so priredili veliko parado z avtomobili po sosednih krajih, (ia si pridobe prijatelje. Kot pravi predsednik unije Joseph Hopton, se je zborovanja udeležilo 500 izmed 64.". stavkarjev ter so se nato v 100 avtomobilih vozili po sosednih krajih La Salle, Pern, Ottawa, in Oglesby. Hopton je imel na >tavkarje nagovor, v katerem jih je pozival, da vzdržujejo red ter se je nato postavil na čelo parade. Vsi stavkarji — 350 mož in žena tovarne National Biscuit Carton Company in 295 delavcev Certain-teed Roofing Co., ki že stavkajo od 22. avgusta pripadajo k uniji delavske federacije. LONDON, Anglija, 2. okt.— Junaško zadržujoč solze in z bolestnim nasmehom se je kraljica - vdova Alary poslovila od Buckingham palače, v kateri je s svojim soprogom kraljem Jurijem V/. živela in delovala nad 25 let. V spremstvu svojega sina kralja Edvarda VIII. se je preselila v manjšo, toda luksurjo-zno palačo Marlborough House, ki je tradicijoualno stanovanje angleških obvdo vi jenih kraljic. Ž njo so se preselili večinoma vsi, ki so bili pri njej v službi v Buckingham palači, vendar pa bo gospodinjstvo znatno zmanjšano. Kralj Edvard, ki je do sedaj še vedno stanoval v palači vvaleškega princa St. James, se še ni odločil, ako se bo preselil v Buckingham palačo. Ako se bo preselil, nastaja vprašanje, ako ne bo mogoče prevzela vlogo hišne gospodinje kraljeva prijateljica Mrs. Wallis Sinupson, ki je po rodu Amerikanka in žena uradnika pri neki parobrodni družbi. — Mrs. Simpson je spremljevala kralja Edvarda na njegovi vožnji po Jadranu in je šla pozneje ž njim na grad Balmoral na Škotskem, sedaj pa se je v po- j LANDON JE VESEL SMITHO VE POMOČ:- s TOPEKA, Kansas, 1. okt — Governer Alf M. Landon je re-sebnem železniškem vozu s kra- j kel, da je silno vesel, ker mu je ljem vrnila v London. PROTI FAŠISTOM V 3RA- zmji RIO DE JANEIRO, Brazilija, 1. okt. — Iz Macei, glavnega mesta države Alagoas, poročajo, da je tamkajšnja vlada zapovedala zapreti vse urade fašistične stranke. -Fašisti se imenujejo v Braziliji "inte-gralisti." POMOŽNA VOJAŠKA SLUŽBA NAJPOLJSKEM * VARŠAVA, Poljska, 2. okt. — Vlada namerava vpeljati obvezno pomožno vojaško službo za vse moške in ženske. Obljubil 'bivši newyorski governer Al Smith pomoč v tekoči predsedniški kampanji. — Smith je s tem pokazal, — je dejal republikanski predsedniški 'kandidat, da mu je več za usodo dežele kot pa za usodo stranke. DUHOVNIK JE NAPOVEDAL KONEC KOMUNIZMA Rev. John J. Wynne, ki že 46 let urejuje razne katoliške časnike ter je praznoval vee -raj 77. obletnico svojega rojstva, je napovedal konec komunizma. — Zdi se mi, da bo Španija rešila svet — je dejal. — Re-, šila ga bo s tem, -ker bo uničila komunizem v zapadni Evropi. New Yort, Saturday,''October 3,1036 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN Nkfoda" 1 v (▲ Oorpocatlafc) Owijed ana PnbUafeed by WOTBQG PUBLISHING COMPANY Frank 8aksef, Prealflent K . L Beaedlf, Treaa. Place of business of (be corporation and addi i um of above officer«: tit We* nth Ura*. INrii^i ef Mawhattea, Mew Tea* Cttjr, N. *. ~ - ~ "GLAS N A R O D A" ~ __(Veke of tile People) laraed livery Day Except Sunday■ and Holidays Ba celo leto velja sa Ameriko In f Kanado ........v.|6jQ0 2a pol leta • » (fetrt leu .„.;;,...•„..;.. 22a New Tork sa celoItffd .V.... JFTOO Za pol leta.................................«8.50 Za InosefDstro sa odo leto V.....J7.00 Za iN)! Subscription feailly $6100 Doplfti bres podplea in osebnost^ se ne priobCujejo. Denar naj ae blagovoli pofllljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _'• _Advertisement on Agreement < "Glas Nahoda" izhaja v«akl dan lzvaemft nedelj ln praznikov "GLAS NARODA".'216 W. 18th Street, New York. N. 1 Telephone: CHelsea 3—1242 BORBA ŽA NADVLADO Med Anglijo in Italijo se vrši že precej časa tiha, toda vztrajna borba za nadvlado v Sredozemskem morjii.. Tekom italijansko-abesinske vojne ni dosti manjkalo, da ni Anglija zaprla Italijanom Sueškega prekopa ter jim s tem oteakočila pošiljanje vojaštva v Abesinijo. To se sicer ni zgodilo, toda nasprotje hi bilo Uravnano. Ko sta se angleški kralj in prvi lord angleške admirali-tete podala na potovanje je italijansko časopisje ostro napadalo Anglijo, češ, da imata obe potovanji skupen cilj in sicer rešitev oziroma obdržanje angleškega vpliva na Sredozemskem morju. Potovanje angleškega vladarja je bilo sicer popolnoma zasebnega značaja, pravijo italijanski listi, vendar je pa imelo jasne politične cilje, ker se je v vseh ikrajili dalmatinske obali proučevala možnost, kako "bi lahko vzhodna obala Jadrana lahko služila kot ofenzivno oporišče proti Italiji. TCot posledica kraljevega obiska se opaža, da je prekinjena politika Jugoslavije z smeri zbližanja z Italijo, čeprav je bila ta smer pred uvedbo sankcij zelo jasna. Kar se tiče Grčije, se niso izpolnila pričakovanja in u panja Anglije, ki jili je gojila z vrnitvijo kralja Jurija v Gr> čijo. Sedaj se izvaja pritisk na Metaxasa, naj bi ne pozabili? da računa Anglija z Grčijo kot važnim činiteljem glede ciljev angleške admirali tete. V Turčiji je imelo kraljevo potovanje popolnoma javen političen značaj. Posledice se že vidijo zlasti v potovanje turške delegacije v London in v dogovoru o utrditvi Dardanel, za kar so vsa dela poverjena angleškim tvrdikam. Tako v turških kakor v angleških krogih utemeljujejo to politiko z nevarnostjo italijanskega imperij al i zma. Namen potovanja Hoareja je bil, da obišče vsa pomor ska oporišča ter dvigne pomorski vpliv Anglije ter da poudari dejstvo, da se Anglija ne misli odreči poti sjkozi Sredozemsko morje. f Zdi se, da skusa Anglija obkoliti Italijo in jo v pomorskem pogledu popolnoma osamiti. ' I * m m ^ TI til JffFERSetfOVA mfitiLA U .if'' • i r , Nikdar rie slieiino toliko oj ziranji o vladi, ki je dovedla do Jeffersonovih načelih, kakor ustvaritve dveh velikih politic rn?h str&rik. Hamilton je za- DR. MAČEK ZAPUSTIL SANATORIJ 17. septtembra je dr. Maček zapustil sanatorij in bo ostal do nadaljnega v domači oskrbi. Po nasvetu zdravnikov pa še vedno ne sme sprejemati nika-kih oibiskov. =2S r:r~. DENARNE Denarna nakazila izvrSofeiWo točno in Tknčšlfi-* l'VO po <3ne vnem ic&rznh. * V JUGOSLAVIJO f.*«« f: Za $ 2.65 .......... pin. 100 I 6.16 .......... Din. 200 t 7:40 .......... Dta. »0 .......... P!«. «10 JSO .......... DiiL iooO .00 .......... bin. 2OOO V ITALIJO Žfc % O.OO ........__________lir 100 i $ 17J10 .........__________JJx 290 T 82, _ sita.oo 62453001 Lir 3060 m sMotj s it bo cmtm PovvMšmfr* BPW 1 ■ t , t*# vetjfli zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo Be Irtfljie ^M^ajNa. IZPLAČALA V AMEK&fofi iW>LAKJlH Za l*plaiJle > 6.- morate pealad______.J tiff— ** . mE - $40.— " ravno za časa volitev. To le dokazuje, kak globok .vtis je Thomas Jefferson zapustil ha vso smer ameriškega političnega naziranja. Jefferson je izzval nekatere izmed najostrej-ših spopadov v ameriški politični zgodovini. l\>k Časa je e-.prarvičil irfnogo načel, za katera se je on boril. Danes je ime Jeffertson pošaščeno od o-nih, ki se smatrajo njegovimi* političnimi dediči, kor tudi od mnogih, iki spadajo k političnemu prepričanju, ki mu je Jefferson nasprotoval. Jeffer-sonovo naziVanje so ^ocijalni pravičnosti je poeeibne važnosti za tujerodce, kajti ravno "vprašanje inozemcev,, mu je pripomoglo do politične zmage. Jeffersonovo življenje je bilo dolgo in dogodkov pol ho v začetnem razvoju ameriške re^ put)like. Rodil se je bil v aprilu 1, 1743 kot sin premožnega veleposestnika. Ali že v mladosti so je odcepil od konservativnega naziranja svojega razreda in je na Isvoj pečat vrisal geslo: "Odpor proti tiranom je ubogalti Boga." To geslo je postalo njegovo vodilno načelo, ko se je pridružil revolucionarnemu gibanju za neodvisnost ameriških kolonij. Njegova dolga karijera se more deliti v tri dobe: njegovo delovanje za ameriško revolu cijo, njegbvo reorganiziranje domače države Virginija in končno njegovo osemletno delovanje kot predsednika Združenih držav. Kot revolucijonarca, J offer-sonov trajni prispevek je bilo gpisanje nesmrtne izjave neodvisnosti. Takozvani Drugi kontinentalni kongres je izvolil odbor petorice, da sefetavi izjavo, in ta odbor je poveril nalogo Jeffersonu. Svetovna zgodovina pozna malo takih dokumentov. Po vsebini in stilu mu ni para na sivetu. Ko je bila neodvisnost izvo-jevana, se je Jefferson povrnil v Virginijo.. Kt)t član zakonodajne zbornice in kasneje kot governer je reorganiziral držav no 'vlado, da je slnžila za vzor drugim državam. Zlomil je politično in gospodarsko moč ko-lonijalne veleposestniške aristokracije, dosegel popolno ločitev cerkve od države in uvedel sistem javnega šolistva. Boril se 'je za splošno volilno pravico in za osvotwclenje sužnjev, ali v teh vprašanjih je tbil preveč naprej od svojega časa m til je poražen. "Washington, pravi predsednik Združenih držav, ga je pozval v svoj kabinet kot "Secretary 6f State". Njegovo na-sjbrotstvo proti Alexander Ha-miltonu, prvemu zaikladniške-mn tajniku, se je razvilo v borbo med dvemi filozofičnimi na- govarjal močno centralno vlado in pospeševanje trgovine in industrije. Jefferson ha drugi strani si je predstavljal Združene države kot federacijo poljedelskih demokracij, pri čemur poecffne tlrzave tizi-vale, skoraj popolno avtonomijo in /bi centralna vlada imela le omejeno moč. Leta 1793 je Jefferson po 3 letih v kabinetu odstopil. Federalist^ ki so bili pristaši Kami ltona, postali so mogočni v vladi. John Adams, federalist, je bil izvoljen predsednikom, ko se je Washington umaknil. Tedaj se je bila razvila mogočna struja proti inozemcem v Združenih državah. Bila je v glavnem naperjena proti onim, ki šo šimpatjzirali s fraricolsko revolucijo. Federalisti so zašli do Skrajnega, ko so zagovarjali in vzakonili vrsto reak-cijonarnih zakonov, naperjenih 'proti inozemcem (11 radikalcem, t. z v. AKeh and Sedition Act. Jefferson je organiziral mogočen protest proti tem zakonom, ki jih je smatral kot napad na ameriško svolbodo in kot poskus zadušiti vsako opozicijo. Tako je vprašanje teh zakonov postalo glavna borzna točka v predsedniških volitvah leta 1800. Jefferson je zmagal in te volitve so končno določile za vedno pravico političnih Btrank, da smejo napadati vlado v govoru in tisku. ICeakcijonarni zakoni so u-mrli naravne smrti. Za Jeffer-son-ovega predsednikovanja se je vršil nakup Liouiteiaue, ki je več kot podvojil tedanjo površino Združenih držav in odprl pot do kolonizacije zapada. Jefferson je ostal vodilni a-meri&ki državnik tudi potem, ko je zapustil predsedniŠtvo. Umrl je 1. 1826, in sicer ravno dne 4. julija, torej ravno 50 let po dnevu, ko je bila sprejeta njegova izjava neodvisnosti. DIREKTOR ANTON JUG MRTEV V 'gozdu blizu Goričan pri Medvodah so našli direktorja Antona Juga mrtvega. Potrdila se je torej na žalost slutnja, da se direktor Jug, 'ki je pred skoro tremi tedni izginil, ne bo več živ vrnil. Obistinilo se je tudi mnenje, da se je v globoki duševni depresiji odločil za ofbupen korak in si je sam končal življenje. Vest o smrti je odjeknila po vsej Sloveniji. Na tisoče deklet je izšlo iz šole, ki jo je on vodil, a tudi izven šole je lepo vrsto let posegal v javno življenje. Pokojnik je bil po rodu iz Št. Vida pri Celju, kjer se je rodil dne 9. januarja 1881. Dočakal je torej starost 55 let. Gimnazijo je študiral v Celju, fiiozofsko fakulteto na Dunaju in v Pragi. Lefta 1908 je dobil prvo stalno službo v Ljubljani na takratnem liceju in do je na teni zavodu ostal vse svoje tragične sin Hi. sfc MOŽ MED DVEMA ŽENAMA. Grotesken primer bigamije je moralo obravnavati Ite dni sodiišče v Old Baileyu na Angleškem. Neki Reginald Franklin, ki je bil že šest let poročen, se je v 'letošnjem marcu poročil znova, ne da bi se bil ločil od prve žene. Svojo drugo ženo je prevzel enostavno v dotedanje gospodinjstvo. Obe ženi sta se med seboj ,prs^ dobro razumeli in druga je smatrala drugo za gospodinjo. Toda stvar je prišla končno oblaJstem na ušesa in Franklina so zašili za 4 mesece. Katko bo z njihovim zakonskim življenjem potem, ko bo presedel to Ttazen, rie ve-* nihče povedati. 90-LETNl KAMNICAN „ • • i i ; ■ 1 - 7 t. Čil in .zdrav je praznoval 90 letnico Andrej Slejko, nekdaj vsem dobro znani lastnik trgovine z južnim sad jem "pri Vipavcu" na Glavnem trgu. Pred 54 leti je prišel v Kamnik iz Viihpolja pri Vipavi, kjer nrn je tekla zibelka. Najprej je pekel na trgu maroni, nato pa je odprl trgovino z južnim sadjem, zvečer pa je nosil po kamniških gostilnah v pleteni košari najrazličnejše dobrote. Gostje so ga imeli zelo radi zaradi njegove originalne duhovitosti, s katero je znal kratkočasiti vsako družbo. USODNE POSLEDICE Na železniški progi blizu ko-šaškega predora so našli 15 letnega železničarjevega sina Ignacija Eiletza z odtrgano nogo in poškodbami na glavi. Zadeva je bila od začetka precej skrivnostna, 'ker je fant dvakrat spremenil izpoved, kako je prišlo do nesreče. Zadeva se je sedaj popolnoma pojasnila. Fant je hotel prestrašiti svojce s tem, da si je izkopal ob tračnicah jamo, v katero se je vlegel in zaspal. Med spanjem pa se je znašla njegova leva noga na tračnicah in mu je vlak odtrgal nogo v stopalu Fant se je že drugič vlegeli bližino tračnic fer pravi, da!je to storil zaradi slabih domačih razmer. ičo dejstva, da preživlja zavod Iv zadnjih letih svojo najtežjo, krizo in se je svet že zdavnaj naveličal stare, neskončne pesmi o pomanjkanji! prostora. Na svojevrsten način bi se namreč lahko srečnega štel hlapec Lojze Janša iz Loga pri Ljubljani, ki je te dni doživel redko čast, da jje bil a' zadnjih letih žef petdesetiČ za i^to bolezen sprejet 11a interni oddelek. Kakor pripoveduje Janša sam, je bil vse življenje izredno zdrav, za kar gre zasluga brez dvoma tudi njegovi solidnosti, saj nikoli ni pil ne kadil. V redu je pod staro Avstrijo odslužil vojake, med vojno se je bil na italijanski fronti, a ko je dosegel lepo starost, iso se polagoma začele oglašati posledice težkega dela in trpljenja. Leta 1931 je o bolel za srčno hibo in od tedaj mu bolnišnica večkrat nudj streho kakor pa hiša njegovega poslednjega gospodarja v Kozarjah, pri katerem je služil zadnjih 25 let, dokler ni zaradi svojega nesrečnega srca povsem obnemogel. Zadnjih peft let se je moral drugo za drugim tako pogostokrat zatekati v bolnišnico, da prebije vsakokrat po navadi kakšna dva tedna doma, kakšne tri, štiri pa zmerom iznova v bolnišnici. Na internem oddelku so kar za trajno rezervirali posteljo v sobi v pritličju, ki ,si jo zme-roim postilja sam. Prejemnik doM v starem kraju laplaOta v dolarjih. NTOWA HASAŠLA IZVkfioafelo H cAttfk fcfefrlfe ZA ¥*V- &TOJBXNO |L— SLbsriEm IPIJ^UISfont; eom^v Mtt STREET ^ tfeW ttOBK, fc. Y, ■ ■ W .,;„ m 1'iln rrr «er V STARI DOMOVINI Čunkrdova progra priredi tri iitete y staro domovino. Vsi trfj« li leti se bo^o Vršili v času, da bo slehernemu, ki se jih udeleži, mogoče preživeti božične praznike ined svojci. T2TLET1 SE VRŠE NA SARNIKIH: QUEEN MARY ki odpluje iz frefe Vorka: Jite 2. decembra ter 16. decembra BERENGARU 9ne S. decembra Na prv^m izJetu bo spremljal izletnike JlILAN EKKROVIČ, Član newyorSkega urada Cunard Line; na drugem ALFRFtD MARKUS. ki je isfbtakot član newyorSkega urada; na tretjem pa HEN^Y WEBER, Clan čikaSkega urada Cunard Line. vse "po&rolinostl glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd., se obrni če ha : ZE PETDESETIC V BOLNIŠNICI V bolnišnici so na tihem praznovali izredno zanimiv jubilej dvakrat zanimiv še spri- Iz Jugoslavije. NOVA PALAČA NARODNE SKUPŠČINE Na novi palači narodne skupščine izvršujejo sedaj zadnja dela. Izvršena je Jtudi že raizdelitev p rostorov in so do-, ločeni prostori za skupščinsko predsedstvo, za vlado poslanske klube, novinarje itd. Nekateri oddelki so se že začeli seliti iz dosedanjega začasnega2 poslopja v novo palačo. Redno jesemsko zasedanje narodne skupščine se bo vršilo že v novi palači. VELIK POŽAR Star bogatin je snubil krasno, mlado dekfce. — Bodi moja, jaz te ljubim, •— ji je govoril. — Prisežem, da bi storil vse za te. Pogledala ga je, se zamislila in odvrnila: — Ali bi tudi umrl zame? Angleži so znani kQt jako redkobeseden narod. Pravijo, da so se podali trije na dolgo pot. Hodili so seveda fiaolče. Ob poti se je pasel konj, pri-vozil je avtomobil ter je konja povozil. Šli so dalje, in po preteku ene ure pravi prvi Anglež: — Ali sta videla, kako je avtomobil konja povozil? Sli So.dalje in se niso celo u-ro oglaWili. Nato pa pravi drugi Anglež: ~ Saj ni bil konj, saj je bila kobila. Zopet so umolknili in šli mol če še eno uro,. Tedaj pa tretji Anglež mrko pogleda svoja dva tovariša in jima osorno pravi: — Tak nikar se vendar ne prepirajta! * V mali vasi sta živela župnik in star zafrkljivec, ki ni dal dosti na vero in ha Boga. Če je mogel, je župnika dražil s svojimi nazori. Ko sta nekoč sedela v gostilni, ga je začel spraševati o tajnostih onkraj groba. — Kako 1)0 na onem sveto, gospod župnik? — je hotel vedeti. — I, tako bo, — mu je odvrnil dušni pastir. — Tistim, ki bodo prišli v nebesa, t»odo zrasle angeljske peroti, tistim, ki bodo prišli v pekel, bo pa zrasel pet jardov dolg rep. Lahkoživček se je zamislil. —' O čean premišljuješ? — ga je vprašal župnik. — Skrbi me, — odvrne lahkoživček zafrkljivo — kako bobom srajco Čez perutnice oblekel. — Oh, to te pa ni treba nie skrbeti, — ga potolaži župnik. — Skrbi naj te raje, ^ako boš pet jardov dolg rep za hlače zbasal. 17. septembra je \zf>ruhnili velik požar v Tesličevih tovarnah. Ogenj je nastal v oddelku za polnjenje .steklenic z, .jnineralno vodo. Obstojala je nevarnost, da bo požar zajel tudi plinski rezervoar. Zgorela je njnogo dragocenih aparatov okrog 30 motorjev, ve bilov ter vse zaloge raznega blaga. Tudi poslopje samo je tako poškodovano, da ga b6do| kontraib&ndo. morali porušiti. Škode je o krog 3 milijone Din. razpisal nove Mussolini je davke. Med novimi davki jejndi davek na samce. Vsak peclar med 25. in 45. letom mora plačati toliko in toliko davlsa ha svoje devištvo. Pečlarji od tridesetega leta avtomo- naprej bi morali imeti poseb-" n,e carinske. stražnike zk »pegami, ker se običajno-. iVčkio a ZADNJI POZDRAV '''OLA'S NXtt6i>A" | { Španski prostovoljci se poslavljajo od svojih žena in otrok pred odhodom na fronto. Španska vlada je pozvala pcid zastave slehernega moškega, ki more nositi orožje. Obzirnost je lepa reč. Blagor tistemu, »ki je obziren. Precej premožni ženski je mož dbolel. 'Poklicala je zdravnika, ki je bil sicer d6ber zdravnik, toda Volk na denar. Preiskal je bolnika ter re- — Nikar ,se ne Ustrašite, jako nevarno je. Potem je hodil v Tiišo vsak datij, tedne in mesece. Nazadnje ni žena vedela, kako "bi še ga ime-inla. — Tako hodi lahko 8e leta in leta, — si je mislila. Nekega jutra mu je rekla skrajno obzirno: — Gospod zdravnik, ne, u-fetrasite še. mož je sedaj po^olrioma zdrav. * * . Vse ženske Ijrtbijo poglede, ki vprašujejo: ljubijo poglede, ki zapovedujejo, m ljubijo po-glede, ki sovražijo. Kot živega vraga,se pa boje pogledov, kateri jim vidijo naravnost v srce. w > New York, SaturSay, October 3, 1936 THE LARGEST SZOTENKDAILT IN VJ33 H. feoOH: Od osmOi do d e vetih je bilo v razredu tiho, da bi bilo slišati mi«, če ibi bila tekla po sobi — od devetih do desetih pa je razred divjal in hrumel m plesal profesorju po katedru. To je bilo zato, ker je imel od osmih do devetih svojo uro prof. Bat. Nihče »ni znal tako stopiti v razred; z enim samim korakom se je povzpel na visoki oder, premeril vrste 'klopi, gospodovalno velel:4'Sedite! Dajte mi pero,' 9 in odprl razrednico. Ta nastop, to obvladovanje ljudi na prvi pogled kdo ima ali pa nima, naučiti se tega ne Tako atopi rojen krotilec med divje zveri, kakor je stopil prof. Bat v razred. Zdelo se je. kakor bi žvižgal v zraku neviden bl£. N&sii je nizdol obrnjene črne brke, katerih konca pa fta sč utegnila iznenada postaviti pokoncu. <*Yne, blesteče lase je česal na p reč o po sredi glave. Njegove majhne rjave oči so jasno in bodro krožile po razredu; ušlo jim ni nič in če so se zmeglile, je bil pogled ki je šmil iznenada, tem nevarnejši. Z vsem ^spoštovanjem smo priznavali njegovo moč; nLsmo je sovražili, četudi nas je trdno zgrabila. Gotovo, marsikaterega rzmed nas je vzgojila za potuhmjenca in kleČeplazca z usločeno hrbtenico, močni pa so postali ob njegovi moči le še močnejši. Ob devetih je pri-sel mali dr. Golob. Njegov pogled za velikimi okroglimi očali je bil globok in mehak. Njegov obli, prozorno beli obraz se je čisto neopravičljivo končaval v rdeč-kasto-plavi kozji bradici brezmadežno plešasta glava je bila foudi nekako šiljasta — cesto uporabljen model za karikature na šolski tabli. Ko je Golob prvič Stopil v razred, je zaklical neki cepec z enakim glasom: "Dober tek!" To je bilo prvo srečanje — in dr. Go-lOb je svojo igro tudi že izgubil. Njegovo mučeništvo v razredu je bilo zapečateno. Mladi fantje so vohajoča gon-ska bitja. S trdimi, brezbrižnimi očmi smo gledali na izžarevanje dobrote kakor na nekaj smernega, slabotnega, kar se je dalo ralahfca izkoriščati. Najhuje so počeli potuhnjene i. DVA UČITELJA ki so pod Batovim bičem najbolj krivili hrbet. Boljšim naravam, naj so se tudi iz napačno razumljenega razrednega čustva udeleževali krurtih norčij, pri tem ni bilo prijetno pri srcu. - N." Nekega dne, ko je prof. Golob zopet zaman skušal obvladati predrzni hrup razbrzdanega" razreda, so se mahoma odprla vrata s tistim odločnim sunkom, ki smo ga poznali. Kakor pribit je stal razred v nenadni tišini. Gotovo je bil profesor Bat že lep čas poslus-koval zunaj pred vrati "Sedite!" je dejal čarodej, kakor da bi -bila ta njegova ura. "Dajte mi pero!" Tn zdaj je zapisal v razredniki vsakemu tretjemu, brez izbire, uničujoč red v vedenju. To je bilo obglavljenje v množicah. "Toda morda so pa vendarle tudi nedol žn i i vmes," je jecljal dr. Golob. Brft se niti zmenil ni za te besede, listal, pisal, vsak tretji je prišel na vrsto, slepo kogar je doletelo. Prosta mesta m usta-iiove so padale, pretila se premeščanja. Razred je zgrožen prisostvoval tenuu uničujočemu mučnemu postopanju. Vsak tretji. Bat je, zložno pišoč, vsako ime glasno navedel. 4Janko Jelen.' To je bil sin uradniške vdove. Ko prejme šolski opomin, bo vsa »žalostna in prestrašena. Vsak je v mislih štel po abecedi, če zadene tudi njega. Bi? je edeti tistih tesnobnih trenot-kov, ko visi odkrit upor na lasu. A las se ni prtrgai. Upor bi bil utegnil priti tudi s strani Goloba. Tega urada- va-nja, ki je posegalo v njegovo učno uro, ne bi bil smel dopustiti. Bat ni bil njegov predstojnik. Toda namesto da bi si bil to "kolegialno" pomoč energično prepovedal, je trpel za svoje učence, ki so ga spravili v tak položaj. Zdaj šele je prav izgubil vsak ugled. Spoštovanje v uradnem območju, edino, kar človek ima v svojem poklicu, je bilo uničeno. "Tako." Bat je odložil pero in vstal. Kakor lesen je stal razred. "Tako je treba narediti, gospod kolega! Priporočam se!" Takrat smo I31I1 premladi, da bi bili čutili, koliko prezira je bilo v teh besedah. fflTRmsmcmv feANfr Ktlor Je namenjen potovati v atarf kraj «W>W ***** tam. k potrebno, da Je poleti v vseh stvareh. Valrd naš- dolgu lotue hkuinje Vam zanwrraio dati najboljša pojasnila in Midi v m? potrcbiiA preakr «eU. da je pol^at^V udobno i« bilrC a« zaupno obrnite na nas za Vsa pajsisnfla. Ml preuVcrbiDM liodlsi profenje t* ** Ja, ^ 1" H-ar je- najhitrejšem eaaa. In kar Je slavno, ca i i trpi na povratno dovoljenje. nI I^itfloreJ takoj^ ca brezplačna navodil«, In sftCOtavlJaaBe Tam. * In udobno potovali. w . ŠLOV™e PUfiLISHlfifG tSDlVtePANY . 1. ' • i 21*6 West r ffcW York, N.* Y. Ostal del ure ni bilo nereda. Od tega dne jih je bilo veliko, ki so Bata sovražili, a nekaj malega takih, ki so ljubili Goloba. Vse to pa ni izpreme-nilo razmerja med učenci in obema učiteljema. Pod'Bato-vo šibo je bil v razredu še vedno vzoren red, ob Golobovih nemških urah pa popolna raz-brzdanost in —po Bato^em nastopu — pridušen nered. Nekega dne je poiskusil dr. Golob s strogostjo in odločnostjo, posnemajoč Batov nastop, a poizkus se mu je klavrno ponesrečil. S svojimi kratkimi nožicami se je hotel mogočno pognati na oder, da bi .-stal tam velik in ukazujoč: Sedite! — pa bi bil pri teni kmalu padel. Gromko je vrgel razrednico na mizo.— mi pa smo se mu smejali. Za nas je igral le parodi-ilfh odlo^ega .profesorja Bata., Od vseh strani so se oglasili pridušeni klici: Caeser ante portas. Primus Meden.iak v prvi klopi se je obmil proti razredu in zakričal: "Bojazljivi cepci, štirideset proti ene-mn!! Dobil jih je po grbi. Položaj je postal za. Goloba Še slabši. Pač mora že Me .len] n k na pomoč profesorju . . . Rdečkasto-plava korgs bradica je drhtela; Golob .je stopil z odra, kakor da bi se odpovedal vsakemu povišanju in majhen in šibak je stal tedaj med nami šestnajstletniki. T'i hodil je semteittja po sredi razreda med klopmi, kakor da bi tekel skozi šibe; oči so mu biie kakor vlažen baržun, obraz bled, žila na ččlu sinje nabrekla. Tiho in mirno so zvenel*1 njegove besede: "Tn vi prav;te, da ste svobodni fantje? Suženjske duše ste! Samo z bičem je mogoče med vas kakor krotilec med zveri. Hajdi — sedite, vstanite, vam bom že pokazal — razrednica — evek, o.vek cvek, — to je ravnanje, ki se spodobi za vas." Sovraštvo proti Batu je butilo na.uan, a kmalu zopet izginilo in se iz-premenilo v žalost in tožbo. "Ali je dobrota brezbrambno izročena vašim umazanim podplatom? Ali hočete vsi cuititi vedno zgolj pest, bodisi v poklicu ali doma,—'bodisi moški ali ženska ? A ee je človek enostavno brez pesti prišel na svet? Žares, ne izplača se živeti v svetu, v katerem ima vedno le močnejši prav." V tem je 'bilo postalo v razredu — izvzemši hilitanje paT surovžev in tepcev — - precej tiho in profesor je neposredno prišel na isvoj predmet, hodeč še vedno sem ter tja med klop- Pred okenci neke velike praške banke se je produciral te dni neki hitroprstnik in njegove produkcije so se videle sprva uradnikom zelo zabavne, dokler niso opazili, da so jih zelo drago ^tale. Elegantno Oblečen gospod se je pojavil pri deviznem okencu te banke, da bi izmenjal nekoliko funtnih bankovcev. Govoril je samo francosko in ang lesko in se je z uradnikom za plel v zanimiv razgovor, v katerega so kmalu posegli še drugi uradniki. Znal je povedati mične dovtipe, na zadnje pa je pokazal tudi nekoliko spretnih čarovnij. Vsi so se zabavali, kako hitro so izginjali v njego vih rokah prstani, ure in ban kovci, (pa jih je potem na ne umljiv način vlekel iz žepov o-koli stoječih oseb. To umetnijo lahko pokaže tudi s prav velikimi bankovci, je menil mož, iii ko je reis pokazal svojo spretnost tudi v teon pogledu, se je vljudno poslovil. Kmalu potem pa so morali uradniki v svojo žalost opazitti, da je izginil z njim vred iz bančne blagajne šop bankovcev v skupni vrednosti 20,000 Kč. Policija je ugotovila, da so možje nasedli nekemu mednarodneitiu pustolovcu po imenu Stibene. To je pa za sedaj tudi vse, kajti mož je izginil. » L. Ganghofer: Grad Hubertus ^iiKU JHiilrl :: Roman :: Ai "In še veš, kako si sedel potem poleg mene? In da ne smem jokati, si dejal, in stresel predme poln žep lešnikov. In trde si mi tri z zobmi." prisrčno ga je stresla Mali za roko. "In glej, danes sem našla jaz tebe za sečjo. Bodi pameten in povej mi vse. In če bi bili lešniki še tako trdi — France, pomagala ti jih bom t ret i." Zdaj ni mogel več molčati. Hlastno je začel praviti, kaj se ie zgodilo te ure. Ni zmerjal ii> ne tožil. Toda njegove oči so govorile, da je žaljena njegova lovska čast. Mali je tnolče poslu sala. Ko je pri poved oval, kako ga je osumil Schipper, je izbruhnila v jezi: "Takšen tovariš! Čast mu res! In Schipper mu je ime? Tuhtala je predse in neki spomin se je ji budil. —-"Schipper? Ali je kaj soroden s tistim Schip-perjem, ki je 'bil prej drvar?7' "Prav isti je." "Prav isti je." "In ta je zdaj lovec? — No. hvala lepa! Lepega tovariša imaš! Cisto dobro se še spominjam, da je moral moj rajni oče vedno ošteva ti brata, ker "Zvezdica mala. nisi lagala!" Odšel je po gozdu navzgor in' prišel na odprte planine. Daleč kraj gozda, globoko na pašnikih je zapazil dva moža. Menil je, da se je /abliskala cev puške in je nameril tja daljnogled. Bil je Schipper — z gonjačem, ki je nosil plen od snoči na hrbtu. Kmalu potem, ko se je bil gror ilJgge vrnil s -vojim puškonoscem v kočo. so prišli gonjami, ki jih je bil naprosil France. Grof se ni zme nil zanje. Hodil je v izbi med tesnimi stenami gor in dol in si odpočil samo kdaj pa kdaj za nekaj minut, kadar s ose mu misli ustavile na logovih s krvavo lobanjo, ležečo pred njim na mizi, ali pa. da bi položil bolečo nogo na stol in si jo otiral z obema rokama. Ko je Schipper odprl vrata, d a bi ga vprašal po ukazih, se je grof Ege zadri nanj: "Pusti me prf miru!" *n je z nogo lovcu pred nosom zaloputnil vrata. PORABA TOBAKA Možje so čakali pred kočo in tiho kramljali, d očim je Schipper snažil v kuhinji puške. Po r se je družil, s tem Schipper jem, (lveh Tiral1 Pričal grof Ege vodjo gonja-ki ga je zavajaj v vse mogoče malopridnosti. 'ev v izho: "I^es ne bomo več lovili. Nekdo Oe je ta tvoj Schipper isti, potem kar mislim. 11 aJ oilne&e kozla, -ki visi zunaj, doli na Hnber-da je on sam ukradel roge~" ; :10V0' nai počno, kar jih je volja. Jutri France je prestrašen branil: "Ne, Mali, ta ob Petil1 !>0<1ite vsi pri koči." Stopil je k vra-ko pa ne smeš govoriti!" "Bodi, kakor hoče. Ti si nedolžen. In jmsti-ti ne smeš, da bi te sumničili!" Maline oči so se zabliskale. "Lrfalota nič več ne išči! Kdor ima oci, kakor ti, ne potrebuje nobenega drugega dokaza ko svoj pošteni Obraz. Zdaj opravi v redu svojo službo. In drevi se postavi pred grofa in mu povej v obraz vse, prav tako, kakor si povedal meni. in prav tako ko me- Tobačne režije raznih držav so sestavile pregled o porabi njihovih izdelkov. Tako so u-gotovili, da se največ tobaka^e, mu poglej v oči. Potem ti mora verjeti. In zdaj se ne oščajaj več. Zaradi mene ne smeš zamujati službe." Segla je po puško za drevo in jo ponudila lovcu. "Tu na svojo šibrnico! Kar sva govorila, ostane med nama. In zda; naprej ! Zbogom!'' pokadi v mesecu avgustu. Poraba itobaka se stopnjiije od januarja do avgusta, potem nazaduje do konca leta. Največ cigaret ne pokadijo na Božič temveč v naslednjih mesecih., . .. _ ^ . __ .. Prijatelji cigar pa pokurijo' Obenem s, puško je prijel France tudi Mah roko. "Kar na noge si me spet postavila. največ smotk v decembru. To baje zaradi tega, ker je v de-cemfbru mnogo praznikov, takrat pa tse zaradi udobnosti in počitka uniči največ nikotina. mi. Tedaj se mu je srce polagoma umirilo. Nikdar mi ni nobena Šolska ura dala "toliko kakor ta vzkrik. Za trenotek so se mojemu pogledu odkrile globine, iz kaiterih se mi je zlila nasproti bleščeča svetloba. Zakaj je dobrota slabotna, zakaj moč neblaga? O tem še nisem bil nikoli razrnifil^al in tudi takrat še nisem doumel. Tako sem počenjal kakor drugi in zdelo se mi je ob sebi umevno, da je treba pred Batom kriviti hrbet. Goloba pa imeti za norca. Toda ali je res moralo biti tako? Mislim, da živi v učencih, ki so zdaj odraščeni možje, v veliko lepšem -spominu kakor Bat — -mali dr. Golob. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO ' - ^ ' , ' ' NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUTŠltELiEM ŽDRAVEGA HUMORJA »OMA^ ŽIVAli. TI strani. Cena ....................M GOTDČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Ona .80 . av, , . , i Trda »t». Cena 1.— 12 KRATKOČASNIII ZGODBIC. 72 str. Cena ,2.» PO STKANI KLOBUK. }7>\i strani. Cona ________.50 roL litra' Vipavca., spisal Feigei. 1:10 sir. .do ntEDTRŽA^l. 'PRfEŠERN IN D KUGI SVETNIKI V GRA^IOFONU. lis straul. Cena .. SAJ^4i»KA . KNJtGA| .........................00 C. t K) strani. Cena............,40 S#'AKE IN SATIRE. 150 Strani. Ona .........JO TIKZA FKqNT^. 150 strani. Cena .....................7« tOKRAJlN ONKRAJ SOT1JS. «7 straul. Cena -i« TRENUTEK ODDIHA ("Knjigp vsebuje tudi šaloigro ** Vse naSe"). . . 180 strani. C«ia ..........................£0 VTEIJKA ARARSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 \TESELK PAVEStt. 71) stranL Cena .....................35 ŽENINI NASE KOffcNEU?. 111 strani. Cena .45 Tis knjige lahko naroČite rtu: I J1GARNA "GLAS NARODA *** m STi , «hB. M. 5.1 za Povrni ti Bos: tisočkrat!" Nekaj časa so jima obležalo dlani druga v orngi. Potem je vprašalo dekle: 14Ti, France?" "Kaj?" "Ali sta si prišla morrla z mojim bratom kdaj kaj navskriž? Kak prepir ali kaj takega?" "Z njim? Bog varuj! Zakaj sprašuješ?" Zdelo se je, cla je v zadregi. 14No veš, ker se je včeraj tako zadiral nad teboj." "So pač govorile skrbi iz njega. Kaj dela pa Ančica?" , "Ponoči je bilo dobro. Z božjo pomočjo se bo spravilo otroče spet »pokonci. Kavno prav, da si me ispomnil. Zrlaj se moram podvizati in t' -M." Smejoe se je prikimala lovcu in stekla nato urno doli po stezi. ' France je gledal za njo, dokler, ni izginila. Potem je [pokukal med rahlo šumečimi vrhovi kvišku, kakor bi iskal na nebu mesta, kjer se je ponoči utrnila zvezda. toni: "Schipper, ti pa v službo! In gamz pod stenami tam naj izgine!" Pomignil je gonjaču, naj odide. In je spet zadrlesknil vrata. Z dolgim obrazom je obstal gonjač v kuhinji in vprašal šepetajo: "Kaj mu-jo pa danes?" "Ali te kaj briga?" je zarenčal Schipper in so nakromžil. kakor da hi imel žolč na jeziku. Xekaj minut pozneje jo bil pripravljen za pol in je odšel z možmi čez cretje proti stenami. Grof Eg«' jo stal pri oknu in gledal za njimi, uokler niso izginili. Potem jo stopil v kuhinjo in zanetil ogenj, da bi skuhal gamzjo lobanjo. Celo uro jo sedel na robu ognjišča in ni obrnil pogleda od brbotajoče vode, iz katere so moleli orni kavlji rogov. Ko se jo odpustila koža od lobanjo, je s potrpežljivo skrbljivostjo o->tru:al z belo kosti zadnjo mišično vlakno in od-nesel rogo na solnce, da flbi se lobanja posušila in obelila. Z rokami na kolenih je sedel poleg rogov na solnčni klopi in tfe z nežno ponosnimi očmi neprestano oziral na lepo lovsko trofejo. Trajalo jo pol ure, dokler ni v vročem solncn izpuhtela zadnja sled vlage z obeljene črepi-nje. Grof Egge je odnesel roge v izbo, segel po črnilo in pero in zarisal z lično pisavo na belo lobanjo dan in loto, ki mu je prineslo ta redki plen. Dočim je pihal mokre črke, da jih jih hitreje osušil, je stopil v izbo star mož, ponižno se klanjajo in skoraj brez sape — poštni sel. Poznalo so nin je, da je njegov dolgi, težavni pot od vasi do sem spremljal ana r sik a k vzdihljaj. Pošiljka, ki jo jo prinesel, ga pač ni težila, a vendar so jo ola jšan oddahnil, ko je izročil mali. na štiirinajsttisoč mark ocenjeni zabojček grofu v roko. VALJE PRIDE OBLETNICA USTANOVLJENJA TRETJE REPUBLIKE Ko so praznoval' v Parizu obletnico ustanovljenja Tretje Kopublike, so velike povorke, v kateri h je bilo opaziti tudi španske r publikanske se vršile po ulicah zastave. 1£9| MZS0B9I Hči druge žene New York, Saturday, October .3, 1936 TME ZZKGFKBT BWVENE DZILT IN UJ93< □ 62 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Ni vzelo dolgo, ko ise vsi trije zopet vine jo. Gredo v obednico, kjer so služabniki takoj pričeli prinašati jedila. Tekom kosila je imel dr. Lovden še pogosto priložnost čuditi se nad zelo neolikanim in nerodnim obnašanjem svojega nečaka. Herman Strasser je še ka^al ekaj žalostih ostankov nekdanje boljše družabne izobrazbe in gospa Lili se je skušala kar najboljše obnašali. Toda Grega Stfasser je bil neroden, slabo vzg-Jjen in dr. Leydenu prav nič ni ugajal, ko je izpod oči nemirno in včasih drzno p ogledoval njega in notarja. Vedno in večino se dr. Levden izprašnje, kako je mogla Gonda temu zoprnemu jiobalimi natveziti toliko dobrih lastnosti. Ogaben občutek ga že obide, kadar pomisli, da mu bo prišla nasproti ljubezniva kot sestra. Le s težavo je potekal razgovor, pri čemur se je posebno potrudila gospa Lili, da bi napravila dober utis, medtem ko Hurman Strasser dr.. Leydena in notarja ošabno pogleduje, Grega pa si neprestano nalaga jedi na krožnik in so ž njimi zabava. Za dr. Levdena in za notarja je bilo kot odrešenje, ko je bilo enkrat kosilo končano. Nato gredo v pisarno pokojnega lastnika. Sedejo okoli okrogle mize in dr. Schroter izvleče iz aktovke oporoko in jo razgrne. In ko počasi besedo za besedo bere, kar je pokojnik določil, opazi dr. Levden, da postaja obraz Hermana Strasserja vedno daljši, vidi, kako gospa Lili vodno bolj prestrašena pogleduje svojega moža in da Grega zopet napol škodoželjno, napol začudeno gleda svojega očeta. Po besedilu oporoko >tarišem ne preostane drugega, kot čimprej zopet oditi in. ostati od posestva v spoštljivi oddaljenosti in čakati, kaj tjim bo Gregova velikodušnost naklonila. Pa tudi tukaj so bile potegnjene gotove meje. Gregov stari oče jo v resnici še preko svoje smrti zlil svoje maščevanje nad grešno glavo Hermana Straisserja. Hannes Levden je bil neizmerno razočaran nad svojim nečakom. Četudi jo p rivoščil, da je stric s svojo oporoko dal občutiti s vetje maščevanje, se mu je vendar kar najbolj gabil nesramni, škodoželjni nečakov obraz. To ni bil dobrosrčni, velikodušni fant, kot pa sta ga videla Gonda in njen oče. I)r. Levden skrivaj pogleda na uro. Med tem je že bilo skoro pet in Gonda je mogla pr3ti vsak trenutek. Naravnost bal se je, da bo temu neotesan emu, zoprnemu pobalinu padla okoli vratu in ga bo ljubeznivo pozdravila. Kako osamelo se je morala počutiti na Dahomvju, da je morala biti zado-volj na s tako družbo, da je temu človeku, ki je bil njegov nečak, pa vendar tako tuj in zoprn, mogla nakloniti is volje prijateljstvo. Tudi Miklavža Rutarja ju mogel razumeti. Kako je mogel dovoliti, da je njegova neisku-sena hči sklenila prijateljstvo s tem zoprnim človekom, čegar neplemenite lastnosti jo bilo mogoče tako jasno brati na njegovem obrazu! Nastal je globok molk, ko je dr. Schroter končal z branjem oporoke. Mirno pospravi svojo aktovko in počaka, da se vsi trije izrazijo o oporoki. Mladi dedič najbrže ni vedel, kaj naj k temu reče, ker je še vedno iskal izhoda. Kot je bile sestavljena ta oj>oroka, je imel od nje bore malo koristi. Leydenovi živci so bili skrajno napeti. Prisluškuje, ako vendar že Gonda no prihaja ter z veliko nevoljo gleda svoje tri goste. Pa tudi oni ga gledajo sovražno, kdt bi jim bil v nadlego. Dr. Levden je vedel, da v to hišo ne bo prišel nikdar več; s (temi ljudmi ni hotel imeti nikakega opravka. In Gonda in oče bosta morala tudi iaprevideti, kadar jih v tej kultivirani okolici zopet vidita, da to ni družba za njiju. Dr. Levden so strese, ko se slednjič vrata vendar enkrat od pro m stopi Gonda čez prag s porodnim nasmehom. Samo dr. Ijeydcn in notar jo vidita, ko stopi v sobo, ostali so bili s lirbtom obrnjeni proti vratom. Gonda dr. Leydenu namežik-ne, nato glasno zakliče: 14Dober dan, Grega!" Sunkoma se vsi obrnejo proti njej in sltrme vanjo kot v Kako. strašilo. Pa tudi Gonda presenečena gleda tri ljudi. Gonda prebledi in pravi s tresočim glasom: 4 4 Moj Bog, Kurt, m i si mi — da si — tvoja mati mi je vendar pisala, da si umrl. In kje je sedaj Grega?" Dr. Levden in notar debeo gledata in z napetostjo opazujejo vse tri. 14 Kaj hočete tukaj, kaj iščete tukaj!" za rohni Herman Strasser, ki se je prvi pokorajžil. ''Hotela sem samo Grego pozdraviti, gospod Strasser. Moj Bog, zakaj me Itako jezno pogleduje**? Kje je Grega?" 44Glejte, da izginete! NLkdo vas ni klical!" vpije Herman Strasser robato. Gospa Lili skoči na noge, nato pa se zopet zlekne na stol. Kur* stoji za njenim hrbtom in ne ve, kako naj bi se držal. Tedaj pa stopi poleg Gonde dr. Leyden. "Milostljiva gospica, ali ni to Grega Strasser?" jo vpraša in pokaže na Kurta. Gonda zmaje z glavo in solze ji prrvro iz oči. "Ne, o ne, kako morete misliti, da je to moj dragi prijatelj Grega! To je njegov polbrat, o katerem mi je njegova malti pisala, da je u mrl za malarijo. Za božjo voljo, kaj naj to pomeni? Kurt, povej mi vendar, kje je Grega?" Dr. Leyden sedaj počasi razume položaj. Resno pogleda dr. Schroterja, ki je pazno zasledoval' prizor. Kurt Gartner pa potisne roke v hjačne žepe, oogleda svojega očeta in mater, nato pa pravi: 14 "Rufeao imate godljo! Sedaj sami stvar uredite; jaz sem nedolžen!". . In se Obrne, kot bi mu ne bila cela stvar nič mar ter stopi k oknu. , Dr. Leyden stopi pred Hermana Strasserja in pravi: 4 4 Ali nam bi hoteli pojasniti to malo čudno zadevo? Tega fadta nam predstavljate za svojega sina Grego, gospica Rutar pa trdi, da mu ni ime Grega, temveč Kurt. Slišal sem, da imate pastorka po imenu Kurt in vaša gospa je gos piči Rutarjervi prožila, da je ta1 Kurt umrl. Tudi jaz, kot nečak pokojnega, vas .seda} vprašam: kje je moj nečak Grega Strasser f" ^ {Dalje prihodnji«.! _ PREDSEDNIK IN GOVERJI PRIZADETIH DR2AV Nedavno so jc vršila v Kapitolu državo Iowo važna konferenca. Predsednik Roosevelt so jo posvetoval z governor ji držav, ki so bije vsled sue priza«lete. Sredi( v beli obleki) je Alf Landon. governor drž i ve Kansas, kateri kandidira na republikanskem ti kotu za predsednika Združenih držav. PRVI LOVEC NA MIKROBE Rodil se je leta 1632 na Ho-landskem in do svojega štiridesetega leta jo živel nepoznan v svoji prodajalnici za dežnike. Pa je bil nekoč slišal, da more videti človek skozi steklo, če ga obrusi, stvari večje in vidi tudi stvari, ki jih sicer ni moči videti. In si je mislil skromni dežnikar: 44To jo pa zabavno, če človek vidi vso večje, kot je v resnici!" < )dpravil se je k na-očnikarjem in se ondi učil, kako je treba brusiti steklo, da dobimo loče, ki povečujejo predmete. Pridno je gledal in so učil, dokler ni znal sani izdelovali takih leč. Sameval in preždeval je doma dneve in noči in se ukvarjal s svojim novim delom. Domači in sosedi so so mu smejali. Le kaj bi dežnikar z lečami! Pa je napravil lečo, povečalno steklo, ki je bila najboljša, kar jih jo premogla vsa Nizozemska. In jo šol, 44trapasti dežnikar" kakor so -mu rekli, si kupil pri mesarju volovsko oko in si ga ogledoval s svojo lečo. Prav tako je ogledoval dlako psa. volno ovce. — po ure in uro jo strmel skozi lečo in se čudoma čudil, kako jo bila tenka dlačica pod steklom ko debela črta. Vzel jo glavico muho in o-pazoval njene možgane z lečo. In tako jo gledal razne vrste losa, pa cvetico, pa še bolhe in uši. Leeuwenhoek je bil ko psiček, ki povoha vsako reč in ki so mu nič ne studi. Tako je dejal in opazoval 20 let, ne da bi učeni svet vedel za njegova raziskovanja. Vsi njegovi svojci in sosedi so bili^ mnenja, da se možu malo meša. Pa so ga po toliko letih zaslišali nekoč, kako je vzkliknil ves razburjen: 4 4 Poglejte, poglejte! V kapi j i-•ci deževnico so živalce! Plavajo — igrajo se! Tisočkrat so manjše ko druge živalce, ki jih poznamo. Poglejte, kaj sem odkril!" To je bil veliki dan skrom-jnega dežnikarja, učenja Leeu-wenhoeka. MTloedonski kralj Aleksander Veliki jo v Indiji odkril mogočne slone, ki jih ni bil dotlej videl še noben Grk. A Indijancem je bil slon ko Grkom konj. Ko jo slavni rimski vladar Ozar prišel v Anglijo in našel ondi divjake, so bili ti divjaki tedanjim Angležem (Britom) vsakdanja prikazen. Tn kako je bil ponosen slavni "mornar" Balboa, ki jo prvi iznied Kvropcev zagledal Pacifiški Ocean! Vendar je bil znan ta ocean ondotnini Indijancem ko temu Balbou Rro- BOŽIČNI I Z L E T I v Jugoslavijo PAIINIKI 17. NEW TORKA: EUROPA. . . .5. decembra NEW YORK . . I 0. decembra HAMBURG ..15. decembra BREMEN ... 1 6. decembra Krzi vlak ob ICEMEN in El ROPA v Bremer-haven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Clierboiirga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta alt 57 B K O A D W A Y N E Vi YORK T* HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitven ik:e DEH v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA ▼ platno vez...............90 ▼ fino usnje vez ..........1J»0 t najfinejše usnje vez ....1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO ▼ platno vez.............. v fino usnje vez.......... v naj f inejSe usnje vez KVIŠKU SRCA ▼ imitirano usnje vec...... v usnje vez .............. v fino usnje \ez........ ▼ najfinejše usnje vez v najfinejše usnje trda vez v bel ceUulotd vez......... .90 1.50 1.80 .60 .80 1.— 1.20 1.50 1.20 1.— 1.50 1.60 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno ............. v najfinejše usnje vez. .... v najfinejše usnje trda vez. Hrvatski molitveniki: Ctjohaj starosti, fina ves. .... Slava Bogu. m mir ljudem fina ves. ................L5Q najfinejša vgfc.............1.60 Zvoniec nebeški, v platno.......80 fina vez. .................1.— Vlenae, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezano .........30 v belo kost vezane........ .35 Key of Heavca fino vezano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRAOLZ) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano......1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano......L40 KNJIGARNA "GLAS NARODA" dozemsko morje. Kaj so bili vsi ti možje spričo tega, kar je odkril Leeuwenhoek! Ta jo odkril nekaj, česar ni videlo še nobeno človeško oko. Videl ji* kopico narodov iz nevidnega sveta, videl je med njim take, ki morejo uničiti množice človeških plemen, množice ljudi, čeprav je vsak človek večji ko milijoni in milijoni teli majčkenih sovražnikov. Niti zmaji z devetimi glavami,'nili najhujši zločinci niso ta-ko nevarni in strašni, ko ti nemi ntorileuj ki ne prizanašajo ne otrpkii vi zi: belki, ne kralju sredi njegovih sovražnikov. Tn nikomur na k ve tu, niti enemu samemu človeku ni bilo dotlej dano videti *to, kar je zagledal "bedasti dežnikar" Leeuwenhoek. ( 4udil se je, ko je buljil skozi lečo v te zverinice, kakor jim je dejal. Oči so ga že skelele, tako vneto je zrl vanje in ie videl, da so razne velikosti, da zdaj tekajo ko z nožicami, zdaj postajajo. Preiskoval je svežo vodo in postano vodo in razne tekočine in je povsod videl te čudovite zverinice. Tudi svojo glino je preiskoval in se spet začudil. Tu je poskakovalo čudovito. maijceno bitje ko ribica okrog, se prekopicevalo in drugo spet se je ko paličica počasi vleklo dalje. 4 4 Tako, tako!'' je vzkliknil mož. "Saj imam v ustih kar menažerijo! Glej, kako |i tile stopajo ko v procesiji in oni skačejo ko iskre!" Leeuwenhoek je bil zdaj ves nor na sline raznih ljudi. Čim je koga dobil, brž mu je pre-iskal njegovo slino. Med tem je šel glas o njem in njegovi iznajdbi od ust do usft in tudi učeni svet je zvedel za ime tega moža in za njegovo' odkritje. Obiskovali so ga razni učenjaki te stroke in .pisali so mu in on jim je pisaril o svojih odkritjih. Kmalu ni bil Leeuwenhoek nič vec. skromni dežnikar, ki 'mu malo manjka', Pišite nam za cene voznih listov, reservacljo kabin in pojasnila za potovanja. SL0YENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Vorit marveč je bil "eden od učenih." Le nekaj možu ni hotelo v možgane. Kako da te živalce nimajo ne glave ne repa? Plavale so, obstajale, plavale nazaj, ne da bi se okrenile. Kaj nimajo ne glave ne repa! Pa ne jeter ne možgan ne krvi! A je le izračunal in poslal učenemu svetu na Angleško, kako velik je premer krvnega telesca i/ake zverinice, čeprav ni, seveda, takega telesca nikoli videl, niti ni vedel, ali je sploh kje. Tudi tega Leeuwenhoek še ni vedel, da morejo te živaliee povzročiti bolezen, dasi je le dognal, da imajo ltoliko moči, da morejo pojetsti in pomoriti večja bitja. In je nekoč tudi videl, kako so tisoči teh zve-nnic^požrle meso^ria^školjkL^ Ko je imel že osemdeset let, so se mu omajali zobje. Sam si jih je populil in slehernega noložil pod svojo lečo in iskal bakterij. Tedaj je bilo njegovo ime že slavno in po njegovem zgledu so narejali leče in preiskovali nevidni svet človeških sovražnikov. Ko je imel 91 let, leta 1723, ie umrl. Bil je prvi, ki je odkril bakterije. Na parnlkih, Id ao vrše v domovino izleti pad v< izkušenega spremljevalca. 7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen 10. oktobra: little France v Havre Con te cl i Savoia v lienoa 14. oktobra: Normandie v Havre' Aquitania v Cherbourg 15. oktobra : Sat urn ia v Trat 16. oktobra: Ku ropa v Bremen oktobra: Itoma v Genoa 21. oktobra : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Ites v Genoa I.