(Tradsilld Is ajtravnlSkl pro- •ioris MSf 8. Lawadala sv, dailjr azeapt 8ondaya and Holidajrt. d* naj drla v* ustavi poslovanj« vsak« korporacije, ki noče ali a« more svojim motkim uslulbenoem plaCati po $1,760 na lato. Dej«! j«, A« tonska opravlja moško det«, jo upravljana do muške mesde. l»o UjSfOVom mnenju naj bodo ode-njeni delavei boljše plačani kot same i. 1*0 proračunu profesorja Mee-kerju potrHbuje druilna polih o-srh na lato; Sest sto funtov krompirja, 190 funtov masla, «00 funtov telenjave, 48 tuoatov jajc, 40 funtov kav«, 40 funtov čaja, 850 funtov sladkorja in 700 funtov moke. ■ v Moška oltlrkn : Pet to ftVljKt dolarjev sa uniformo (ualulbeu. oev pri Javnih napravah), ki sa dootuj« sa tri l«ta; suknja sa $19 sa tri l«ta; $15 aa 6*vlja, vštet* so popravila. Oaloto as «no lato $1.50. Dve spodnji oblaki $8.50, sa spalno obleko Js dovoljenih $8. Ovratniki, kravate, roboi $1; na-ramniki in nogavico $1. Ženska obleka: Obiska $18.50; 6«viji $12; galoto 75o; spodnja obiska $5; kimono 50e; obleka sa na ulico $7.50; dve blust $7; d«i-nik $1; klobuki $9; obleka aa ob-lake $15; rokavice $9.50; predpis nild $2.25 ;qpodnjs krilo $1; tor-bioa, Šlaps, robso, glavnik ia kr-tsda $4,50. )s navedenih številk Je r«avl-delt, ds profesor Meeker ni Je-msl vlaokih in pretiranih Številk, ampak je rečunll tako, kot del. druilna navadno šivi. Ds delsv* ska drullng la petttt osah lahko lili a jn, n m 11 ii Imeli < I mlinski oče najmanj I1.HM7 dolmdkov ua I«-t«, alVas MfctO u« tadstt. * , , 1 Mullea, advokat ipltliske drušbe", toda privedli ne flnimo mr. Inaulla, da bo aaalllan kut pričs pri tej obravnavi." Druga obtočha proti pllnakl drUšbl ae glasi, da doAkl rasnalejo račune plinsko drulbe, kl jih urečejo v vele stanovanjskih ka-aarn ali druge take prostore, da ne dosežejo kouKumentov, Posle* dioa takega dostavljanje Jn, ds kouaumentje ne dolio pravočasno rakunov. Ce konaument na plača rakuna pravo^aauo, dobi drulbln tiraduik, kl pobira denar, nslog. da konsuruetitii aafjire plin. • T. V. Pureell, -tajnik druftbe', Je pojasnjeval, da kompatdja nastavi dočka iu jim naredi, naj vtaknejo rakune konaumontotu pod vrala ali v njih poštne Ikri-ujloe, da drtriba prihrani ua poštnini. "Ni nesrečo", Je dejsl Isj-nlk, "amo našli, da nekateri dečki me^Jo proč rakune, mesto da jih dostavijo." Pravil je, da iiua dru šba nastavljen Mi pet nadiornlkov, kl čuvajo dn»ke, če vrše avojo dolžnost I u če pronajdejo, da račun nI bil oddan, tedaj kimr.ii-mmilu podaljšajo čas aa diskont. 0TAVKR OE8TNOŽBLEZlf 18 KI H USLUtBIKOIV. Kaosaa Olty, Mo - Tukaj so Ksstsvksli rerflnoŠelssiillkl uslu* lamel, ker Je drufbs odklonila njih aahteve. Htavka js popolne. Ljudje hodijo i»Hi iu ae pnsliilii-jejo vsakovrstnih vo* iu avtomobilov. 1'slullien«'! se xsdrto mimo lil ae ne dajo provoelrsti od provo-katerjev, Voditelji or*snhtsar.<" Ari in mnf^V <• adoaj^ ▼ Tltlaokm; rasni vetrovi. flolitfni vshod ob 1M a. m* aolnčni re kod ob 4;19 p m. / PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja dnevno razen nadelj ia praznikov. /'ti "l.ASTNINA BLOVKN8KK NARODNE PODPORNE JEDNOTE Naročnina*. Zodlajono driava (tevaa ChkMo) ia Oanada M aa loto. 1 JO za pol lota in 76« za tri moooe«; Chieago to inozomatvo |4 W> ■» 2.26 za pol loto. fl.lt'za dri raoooco. _ Itoto u f m, brlm «ft "PROSVETA" 2667 to. Law^lo Ainm, Chloa«•. IHto«b. THE ENUGHTENMENT" OrVM of tho SlSveaše Natfeoal BooofH M«*. / , iMood dailj ozcept gondor and Holid«y. _ i ...i i II i * ■ - 0«Md b, tko Sir—la Natloaal 8—Ht t#oto*y. Advef titing ratoa aa Chisago) aad Sobserfatioa: Unitod States (a . Chlcaao and forolfn conntrioa, 64.60 par foar "PROSVETA" 1607 So. Uwsdolo Av« ft por SOCIALNO ZAVAROVANJE DEL REKONŠTRUKTIV NEGA DELA. fftk1 ' ■ - OdkaR je podpisano premirje, ki je porok, da pride mir, se slišijo vedno pogosteje glasovi, da je treba pričeti z rekonštruktivnim delom, ki ga tolmačijo na različne načine. Delavci razumejo pod rekopštrulrtivnim delom nekaj drugega kot na pr. trgovci, industrijalci in poljedelci, čeprav se včasi v nekaterih točkah dotikajo njih interesi. Ce se nekaj zdi zelo važno poljedelcem, industrijalcem in trgovcem, uvažujejo delavci ta nekaj šele na drugem ali tretjem mestu, kajti interesi so različni. Delavci smatrajo, da spada socialno zavarovanje med najvažnejše probleme, ki ga je treba rešiti po vojni, ker ni važno le za delavce same, ampak tudi za drŽavo kot celoto. Socialno zavarovanje je v Ameriki še v povojih. Nekatere države so do sedaj sprejele takozvani odškodninski zakon, po katerem dobe delavci odškodnino za njih poškodbe, dobljene na delu, v slučaju smrti pa svojci po-nesrečnega delavca, ki so odvisni od njegovega zaslužka »Ta zakon ni v vsdh državah enak. V nekaterih državah je uvedeno državno zavarovanje, ki je najboljši zavarovalni sistem, v drugih državah so pa delavci zavarovani pri zavarovalnih družbah. Ta zavarovalni sistem ni pri poročljiv, kar dokazujejo zadnja razkritja o nekem zdravniku v Chicagu, ki je bil v službi mrliškega oglednika obenem je pa nastopal kot ekspertna priča za zavarovalne družbe proti zahtevam vdov smrtno ponesrečenih delavcev Najboljši zavarovalni sistem, ki je obenem tudi naj cenejši, so do sedaj uvedle Združene države za vojake in mornarje. TA sistem se da razširiti tudi na delavce, če kongres sprejme potrebne postave, ki dajo vladi pravico da izdela vse detajle za zavarovanje delavcev proti poškodbam in jih izvede. . • Dokler bodo posamezne države izdelovale postave za zavarovanje delavcev proti poškodbam, ne bomo imeli enotnega zavarovalnega sistema, ki je prva podlaga pravilni rešitvi tega problema. K socialnemu zavarovanju ne spada le zavarovanje proti poškodbam, ampak pod socialnim zavarovanjem razumemo tudi zavarovanje proti boleznim in oskrba za Htarost, ki s^ ravnotako važni za blagostan delavcev in državo samo. Dr. Hastings je navedel na kongresu higijenikov številke, ki pokazujejo, koliko nabornikov ni bilo telesno PjHMiobnih za vojaško službo. Njegove številke govore glasen opomin, da je treba izvesti socialno zavarovanje, če hočemo, da se te številke izdatno znižajo, kajti če delavec težko izhaja, ko dela, kuko naj skrbi za svoje zdravje, ko zboli in mu je vir njegovih dohodkav odrezan. Podpore, ki jih izplačujejo razne" bratske podporne organizacije svojim bolnim Članom, so le kaplja na Razbeljeni kamen. Nekatere take organizacije izključujejo po cele delavske stroke od zavarovanja, druge imajo zopet tako visoko lestvico, da se delavci iz gmotnih osirov ne morejo zavarovati pri njih. Prav malo teh organizacij prizna načelo enakega vplačevanja doneskov za zavarovanje proti boleznim. Pri teh organizacijah nosi delavec vse troike za v* napravijo »a delo neep«obn« ia jta izkopljejo p«*ni grob. .. f| v iz drugih krajev. Zakoniti pred- V sedanji vojni so merodajm faktorji povdarjali vec-1 Uvnlki xarddnega Veča s. It. s. krat da je izid vojne odvisen od človeške fizične moči in L, bili a ailo vrženi iz ujkh uradov, da bo uspeh vojne na tisti strani, ki ima največjo rezervo v človeške fizične moči. To pomeni, da zmaga ti^ strankaJ^e^k. ki ima za vojaško službo itajteč sposobnih mož, doma pa|kr,je# niao okupirani po njih ftajvečje''število zdravih delavcev, ki producirajo vojne Uteh in kamor n< bi njih čete ab-potrebščine. Izid vojne potrdi, da je bila ta trditev pra- aointno Jneto HI. La, kajti poraz za avtok^jo centralnih JJJi^J e prišel preje, kot ga je pričakovalo mnogo ljudi. Ta do-1 nje yge mejc ter je ^^o caz uči, da je dolžnost države, da skrbi s potrebnimi so-trajno ogrčenost prebfvaistva. cialnimi zakoni za ohranitev delavske fizične moči. Pri proslavi zavezniške zmage in Ravnotako je ^trebno tudi starostne> £ Razni okrajni in državni dobrotvorni zavodi govore, da H. Ur slovenritimi| hrvftt8kimi in mnogo ljudi nima na starost potrebnih sredstev za živ- irl)gkimi ZMtavami. Italijana« jenje, dasiravno so mogoče delali skozi trideset ali še več poveljnik je dal svojim vojakom et. Taki ljudje so prisiljeni na stara leta prositi pri ljudeh ali pa za sprejem v dobrodelni zavod. Oboje J£etao ^^ je fc ^vteml, di je poniževalno za človeka, ki je dal vse svoj* moči dalu \mŠnAf te sa6tave pometati v bla-n tako pripomogel k pomnoženju narodnega bogastva, to. Vojaki so ta ukaz do jrtčlce kajti dobrodelni zavodi tudi niso drugega kot navadila izpolnili, valjali zastave po blatu xxt U, in jih gazili z nogami. Kaztmrje- miloscina. # g # # nje v narodu je prekipevalo in je , Pravilna rešitev vprttšanja, kam s starimi ljudmi, je priMo do ^|kih ^opndov. itaiij* starostno zavarovanje. To resnico so spoznale že nekatere Li pa so medtem izdali po vseh dežele in Avstralija je med tistimi deželami, ki je še pred okupiranih Izbruhom svetovne vojne uvedla najboljši sistem starost- Jfe^ m™NV? kazni nega zavarovanja. razobesiti ni ena od na- Združene države lastujejo eno četrtino vsega narod- ših treh zastav. netra bogastva na svetu, In če je bilo mogoče izvesti so- i>a preprečijo izraz narodne cialno zavajanje v Avrtraliji v taki meri da lahko ^ ffi^E* drugim državam za zgled, tedaj je dopnnesen dokaz, da imajo ysi jugosiovaTlfiki vojnk se lahko v Združenih državah izvede še popolnejše so- čeprav ao prisegli zvestobo provi cialno zavarovanje. Iz jugoslovanskih krajev. VAž$TA IZJAVA DR. KOROlCA O SKUPNI JUGOSLOVANSKI VLADI. '! (Jug. Ca«. Urad, Wa«hiigton( D. 0.) Čim je dr. Anton Korošec, predsednik Narodnega Veča (to ime So sprejeli tudi Slovenci v domovini, kakor poroča ljubljanski Slovenec) v Zagrebu dospel v Park, je podad dopisniku velikega pariškega lista "Le Temps" naslednjo izjavo: w > "21. oktobra je prešla držajma oblast na Hrvatskem in v Slavoniji vzroke NaVodnega Veča. Takoj zatem so vsi slovenski kr^i, Bosna in Hercegovina, Dalmacija in vse ostale jugoslovanske Spe*' krajine zavrgle avstrijske oblksti ln sc podvrgle Narodnemu Veču. Sedaj upravlja Narodno Voče, ka terega predsednik sem jaz, s suvereno močjo vse jugoslovanske pokrajine bivše Avstrije. Njemu je na razpolago vojska in policija. Jugoslovanske sodni jc sodijo i po zakonih. Vso sredstva m prevoz, za komunikacijo, železnice, pošte in telegrafi so v naših rokah. Poleg centralne in vrhovne o-blasti, ki je osredotočena v zagrebškem Narodnem Veču, fuzik-eijonlrajo šc: posebna slovenska vlada v Ljubljani za vse slovenske krajo in splošno Narodno Ve-če za Bosno in Hercegovino, toda prvo in drugo priznava vrhovno oblast zagrebškega Narodnega Veča. Javna uprava v notranjosti jugoslovanske države furfkcijoni-ra redno ter vlada v deželi popoln mir, Potem ko sem dospel v Ženevo, sem ImcA sestnanck z zastopniki Jugoslovanskega Odbora (štirje s predsednikom Trumbičcm), z za-stopuiki srbske vlsdc in zastopul-ki srbske opozicije, ter je zborovanje privedlo do sledečih zaklju-čkov: Proklamirano je, da tvori jugoslovansko ozemlje Srbijo eno celoto. Kdlno iz praktičnih razlogov upravlja vlada kraljevine Srbijo Še nadalje svoje deželo, medtem ko izvršuje lato dblast nad vsemi oslallmi jugoalovanskimi pokrajinami Narodno Veče v Zagrebu. Ohuem je določeno, da se uposts-vi skupns vlada, ki l>o uprsvljals skupne posle (zunsnjo politiko, narodno obrambo, vojno mornarico, trgovino In promet), toda nje-oblast Im trajala samo teko Z. zorni vladi in zavezni81 H0 im,ti k. ,e ..rečno rtoprta nabran ki s0 bm f&AtiOn rfe - Ktv r V protestu Veča ao našteti mno- le popoldne (od e do t> m>). gi konkretni slučaji itattjanskegaL^ „ Ne v dvorAnVhoie]n -Nft. ' barbarstva. Tako ste Mc nedav- tlonftl» prisotni pa 80 blli: no odposlane iz Kotora, kjer so se „ .. , . . , .... , nahajala nekdanja avstrijska! ^<>Mkjrb&C vlade: Nikoa akladiAča hrane, dve ladiji polne Pail<5'predsednik, in šiveža za izstradano prebivalstvo] zunanJl mmister. v Hrvatskem Primorju. Ko ste la- Zastopniki srbskih opozicijona-diji prifili irn odprto morje, so do-6trank: L. Draškovič, vodja spele italijanake krilatice in tor- dostojne radikalne stranke; dr. pedni čolni, ki so zaplenili hrano!v- Marlnkovič, bivši poljedelski in jo odvedli ol>e ladji v Italijo, miniater, vodja napredne stranke: Veče je takoj protestiralo proti U"- Trifkovič. bivši ministrski temu, ker Je iivcl last provizarič- predsednik, vodjo radikalnih dis-ne vlsde in ker je neobhodno po- «Wentov. treben za stradajoče prebivalstvo. 5}astopniki Narodnega Veča S. Italijani pa so med tem še prp- H. S. v Zagrebu: dr. Anton Ko-glasili tako hrano, kakor tudi la- rošec, predsednik Narodnega dij« za zaplenje in za italijansko Veča S. H. S.; dr. Melko tfingrija. lastnino. nar. t>oslanec in član Nar. Veča; Iz pristanišča v Sibeniku ao-lU-U**- or Žerjav, časnikar, lijani odpeljali šestdeset Indij Zastopniki: Jugoslovanskega trgovske mornarice, ki so tam na-|Odbora v Londonu: dr. Ante Šle zsvetje, jih proglssili props- Trtrmbič, predsednik »Jug. Odbo-lim in zspadlim v posest Italije ter ra, dr, Gustav Gregorln, Jovan so jim tudi takoj izpremenili ime- Banjanin ln dr. Ni kol a Stojano- že gotovo dejstvo. To narodno delo, najveej« v zgodovini naiega naroda, posvečeni. jc - ob euoduŠneni spora/u. mu — z .ustanovitvijo skupne vlade, katere izključna naloga bo voditi narodno politiko fn akcijo take{ napram inozemstvu. Vlada kraljevine Srbije |n \u. rodno Veče v Zagrebu bo fie na-dalje izvrševalo vsaka v svojem delokrogu, svojo pravno in terito-rijalno oblast ter bo opravljalo tekoče posle, dokler nc bo ustavo tvorna skup&ina odredila defini-tivni ustroj nove edinstvene države, ki bo zamenil sedanje javno stanje. Člani nove skupne vlade so: Ljuba Davidovie, bivši^miid-ster; Dr. Mihajlo Gavrilovtč, pooblaščen minister v inozemstvu; Dr. Dragoljiub Pavlovič, profo-sor na belgrajskem vseučilišču. Dr. Melko Cingrija, poslanec in advokat v Dubrovniku; Dr. Dušan Vasiljevič, poslanec in advokat v Mostarju; . , Dr. Janko Brejc, Član Sloven« skega Sveta v Ljubljani. Novo ministrstvo se Ima takoj sestati v Parizu, da prične z delovanjem. Ob zaključku* konferenc jc bila izdana sledeča DEKLARACIJA. S pomočjo skupnih naporov zavezniških narodov i« Zdr. Držav Severne Amerike, s pomočjo borbe naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov so bile tako na bojnem po-lju, kakor tudi na morju premagane vse nasilne zapreke njegovega zjedinjenja. Predstavniki vlade kraljevine Srbije in političnih skupin v skupščini, predstavniki vlade kraljevine Srbije in političnih skupin v skupščini, predstavniki Narodnega Veča v Zagrebu, predstavniki Jugoslovenskega Odbora v Londonu, zbrani v Ženevi, gradu svobode, so srečni, da morejo cnodušno, svečano in pred celim svetom konstatirati svoje zje-dinjenje v državi Srbov, Hrvatov jn Slovencev. Narod Črne Gore, kateremu je odprt naš bratski naročaj, bo brezdvomno hitel pozdraviti in pc pridružiti temu delu, ki jc bilo od nekdaj njegov tajvUtfi ideal, : ' ; ¥ Z današnjim dnem in s tem aktom so, pojavlja nova država in se predstavlja kot ena nedeljiva državna celota in član društva svobodnih narodov. Ni več mej, ki so nas razdvojeval«. / na dolgu, da bo narodna skupščina, . .. ,t jii » iavoljena ns podlagi splošne, taj- rovanja, kar seveda ni pravično. Ce delavec dela, ima od „,. ellllk<. |n voliinf |>rt. njegovega dela dobiček tudi podjetnik, je torej pravično, I viee, določila ustavo novi drlavl. da tudi on prispeva k zavarovalnim troškom proti boleznim, I Jngosiovanske Narodno Veče ravnotako kot mora plačati zavarovalne troške proti SJJjTkot aSSSfl^ "ki^ škodbam v državah, v katerih jo bil aprejet od^kodninakiL,opn Jugoslovane0*hi biX 7akon. Crtnora podjetnik plačevati zavarovalne troške, a vsi H je. in ds priznaj o elncoalo- vane kol zavezniški nsrod." V to v Is do so bili Izvoljeni, kakor se Je nsktuidno izvedelo, sledeči t im* pobriga, da ao v njegovi tovarni izvedene varnostne in higijenične naprave, kar znižuje nevarnost, da delavci ponesrečijo ali pa poatanejo žrtve strokovM boltani, ki jih oatati v rokah ohntoječih domsčlh oblami, ki marajo kooperirati s poveljniki okupacijske vojake. Iu-lijani pa ao krajevne oblasti, kjerl koli so Jih našli, takoj sunpendi na. krstivši jih z imeni kakšnih ne znanih italijanskih junakov. V okupiranih krajih v 1 dji ia na dalmatinskih otokih dajejo Italijani hrano aamo onim, ki podpišejo izjavo, DA 80 ITALIJANI IN PA SR MORA DALMA-(HJA PRIPOJITI ITALIJI. Ke-dor ne podpiAe izjave, mora umreti lakote. Na U način ustvarjajo Italijani dalmatinsko ftaRJanaš-tvfc. , Po določbah premirja ima ad-ministracija V okupiranih krajih OLAVNI IMOJITOKI KONTE vil, \ člani Jug. Odbora. Pod pritiskom dogodkov te pred teiko odgovornostjo pred na-| rodom jc konečno zrušena vsaka opozicija ter je konečno došlo potom treznega sodelovanja vseh de-mokrstskih elementov nafcga t^o imenegs naroda do saklju« Uv, lov, Hrvatov in Slovencev preko rednih organov, ki so bili istočasno s tem aktom u-postavljeni in v duhu togo akta. Sestava tc vlade jc objavljena. Naknadno se bo objavil obsežnejši delokrog njegovega delovanj«, ker so s ponfočjo medsebojnega priznanja vseh nacijonalnili fak-corjev in organov, potom konsta-tirane enoduŠnosti v očigled njihovih ciljev in metod delovanja uravnan* pota, na katerih se bo-do vrtill javni, splošni, skupni posli nove drŽave. Vlada kraljevine Srbije in Ns-rodne Veče v Zagrebu bosta še nadalje opravljala svoje posle, vsak v svojem 'delokrogu, v notranje-pravnem in teritorijalnem, na re-dovit način, karkoršen kje poboji, dokler ne bo velika skupščina sgrdinjenih. Srliov, Hrvatov in Slovencev, izbrana potom splošnega. enakega, neposrednega In is-jnegs glavovanja vseh državlja-nov, predpisala potom ustave de-finitivni ust.roj države. Ta ustav* bo osnova celemu državnemu življenju, izvor in konec vseli oblasti in pravic ter se bo po njej, v demokratskem duhu, uredilo vse državno življenje. Državne mejc napram sosedni«« drŽavam se bodo potegnilo po načelu narodnosti in pravica nam^ odločevanja vaškega naroda. V nezlomljivem zaupanju naroda v svoje prsvice, v principih prsivce. prqklamiranH> od naših zaveznikov in sprejetih ed re-lega proavitljenega sveta — •«« jamstvo za to. i SRBI! HRVATI IN *U>VK>; 01! — Naše večne sanje so osojilo pri zsvtznikih. Valed siatems priailne vojaška službe v centralnih državah se je moral vaak sposoben moški hote ali nehote boriti proti zavetnikom, toda načelo, ki je povsem pravič* uo, mora obveljati, da t lat C ki so bili prisiljeni sedeti orožje ns rame, ne morejo biti prieiljem, da plačajo za grehe prejšnje nou\ške in avstro-ogrske vlade. Na ta na« čin bi bile isvsete od vojno odškodnine sledeče detžele: Alzaeljs* Lorena, ŠlezvigHolŠtSjn, Cehoslo-vskija, Jugoslavija, Rumunei na Sedmograskem. Alaloruai v Galiciji, Italijani v Avstriji in netur-Ški narodi pod turško vlado. To pomeni, da je izvzeta skoraj Ona tretjina vsega prebivalstva v centralnih državah; med tistimi ps, ki morajo plačati odškodnino, s brez malega vsa Nemčija Nemka Avvtrija, Ogrsko, Bolgarska tn Turki. Seveda bo na ta način veliko manj odškodnine, kakor pa če 1)1 plačali vsi prebivalci centralnih držav. Gotovi krogi so stačeli argumentirati proti izvzetju naW < denih prijateljskih narodnosti. U talijani na*#imer pravijo, da so ae ravno Jugoslovani najljutejle bojevali proti njim in zsto da bi morali tudi oni plačati Italiji vej-ne stroške. Na drugi strani so pa zopet argumenti in dokazi, da sOtttdi r Nemčiji, Nemkši Avstriji, na Ogr-skem, Bolgarskem in v Turčiji go-f tovi sloji, ki so morali ns bojišče proti svoji volji. Vzemimo na pri* mer: radikalne aoeiellste, katere «o morali takorefrbč VlčWVVt*vjo okrog vrstu ns bojlfče. Ravno tako pa so zopet elementi v izvzetih narodnostih, ki so se prostovoljno vojakovsl! proti zaveznikom, Poljski ao na primer tneli legije prostovoljcev v nemški in rurikl armadi. Dalje so nemške manjšine med vsemi izvzetimi na rodnostmi. Nemci ao v 'AlzacM .L na Češkem, v Jugoslaviji in Madžari so na SedmOfraškem 1. t4 d. Ali ao tudl oni izVzeti sli nsj veljs za njč posebna klobasa T To so vprašanja, ki so porodila navidezno nerazvozljbn problem Čimbolj jih fclovek študira, tembolj so zapletena ln mirovna konferenca bo Imela težko dalo, ako bo hotela pravično rešiti ta pro-blem. Uotaaovljeaa t. aprila VJTgf ' Ikkor; j—1*07 1904. ^^^ * Ara. jmao* SLAVNI STAN: Mil—69 BO. LAWNDALl AVI., OUIOAOO, ILUNOOL UPRAVNI ODBORt * , Predeedalki Jaka Vogrii, box 800, 1* Balla, OL I. Podpredsednik: J. Bratkovt«, R. P. D. 4, Ros M, Girard, Kaaa. IL Podpredtedalk s Jolaf Kuhelj, MSI Bwtng Avs., Bo. Okleago, ItL Tajnik: Joka Verderbar, tTOS Bo. Lawndale Ave., Okleago, III. Blagajnik t Aatoa J. Terbove, P. a IStl, Oleero, I1L Bapiaaikari Joka Molek, 4004 W. Ilat Si, Okleago, DL KADBOBNI ODBBKt Jole Aaibroti^, Baz 151, Oaaoaeburg, Pa. * ' 1 Paal Befger, Uil Bo. Karlov Ave., Cbleags, OL T P POHOTNI ODBRKt Aatoa Krast, Ros 140, Oanonabsrg, Pa. »r <*•!• Badttek, Bos 411, Hn.tthtoe, Pa. ..... * Rudolf Plsterlek, BoZ 414, BrldtfevlU«, Pa. : k Jakob Mlklav«l«, L. Bas I, WUloek, Pa. M. Petrovlek, 14110 llale Avs., ColUawao4, a UBBDN1K PBOBTRTRi Jsšs Bsvertalfc. T^H . • V1HOVNIIDBAVKEKf F. J. Kova, M. D., 0801 Bt Olalr Ave., Olevelaad, OMs. VRB DRNARNB 1ADKVB IN BTVABI, U m tMaja gl. spravnega odbovs la & N. P. J. saj sa poitljajo sa asslovt JORN VBBDBRBAB, 8017—80 Bo. Lswadals Avs., Okin^S, IU. PBITOiBB OLBDB ORNRBALNBOA POSLOVANJA m poliljajo M aestov JOlE AHBBOtlO, Bea 181, Oaaoasbarg, Pe. Pritožb« prepirljive vrnktas, Id Ha jlk isiill prva la Amga iattaaaa aa policaje aa eaeion ^ . ■ \ , < . * , Izgredi ▼ Lipskeni Kodanj ,13. dec. — Z nemške meje poiščejo, ds so bili v torek resni izgredi v Lipskem. Sporta-kovci ao rssbili nekaj shodov demokratične strank«. Krojač predsednik brunaviike rs-publiko. Amaterdsm, 13. dee. — Bivša vojvodinja Brunswiek jo prva proglasila republiko, ffo je izbruhnila revoluoija v Nemčiji in ds-nei je republika pod popolno kontrolo Bocialietov. Merrlea, po poklicu krojač, ie provisorični predsednik republike. 10 ttliljonov Žensk v Nemčiji ima volilno pravioo. London, 13. dec. — Poročevalec 4'Kx presna" javlja i* Berliha, da je imel intervju z M luno Gauer, staro voditeljico žemtkegs političnega gibanja v Nemčiji. Rekla je: "Izmed 21 miljonov žen v Nemčiji jih bo 15 miljonov volilo pri prihodnjih volitvah. Žene se bodo f večini izreklo *a sedanjo vlado n vae bodo glasovale za republiko. Tri mlljone žensk podpira ao-elalno demokracijo. Morda — morda se še »godi, da bodo ženske vladale, v Nemčiji." Dalje je rekla Csurjeva, da j^ Nemčija prav odpravila krivjčno jostavno razliko med zakonaklmi n nezakonskimi otroci hi vzela je nezakonske matere pod zaščito. Vojn s je nsredila strsšne socialne rane in med temi jc mlljonsko ite-milo nezakonskih mater, za katete* se mora zavzeti države. UBRDNZBTVO "PBOHVRTB", lfl«T—50 Bo. Leoetols Ave* Okleago, OL VBB UPRAVNI AKE BTVABI, naročnina, oglasi, m polUjajo sa aaalovi UPBAVNIŠTVO "PB08VBTK", 1007-80 Bo. Lawa4ale Ava., Okiesfe, OL V koreapoadenel i ta j sil t v om B. N. P. J., arodatitvooi la aprsvalltvsm "Pro«vete" ae rabite imea uradnikov, marvej oaplžlte naalov, kl j« ta ssvsdsa, ake šalit«, Aa b« vsaka atvsv hitro releaa. Krojača na HIjr in okolici aa prlporolava ia krojaško dalo nova oblaka, ilmika suknja, šlatanja, krpanja, likanje, barvanja, moška, Šanako in otročja oblaka. Smo v, aveai a najboljšim Drj Oleanlng ln Djrs Uouis družbo. Naia delavska ja v bivšem poštnem uradu. * JOB komatar, and i john teran Oompanj, ELT, MINN. Nova moč, novo zdravje, nova čista kri, za tri cente ROJAKI POEOBI Hiša v najem aa 1888 W, 88nd Jl^PS^^g l^lAjiO Linooln Itvmlioo 4-aobno stanovanja. Ključ ja v prodajalni na 1881 W. 88b4 Bi Najemnina Ja $8.00. — Henry f. Maun, 8115 W. Madiion Bt., Ohl-oago. KACiLI tfSTlft ^ NAPREDEK "Proavota" pile ca blagostanje ljudstva. Ako se atrinjal a njenimi idejami, podpiraj trgovee, kl oglašajo v Proavetl. — V salogi Imam voa aa vaakdanje potrebni-na po nnorni eonl žrrartrftiaV uMrnh »«4% eeamvMB ANTON ZORN1K, Horminio, Pn. SPREJME BB iluBdaja v bol-nilnleo BktaaHe sa pri: Bawlokley Valley HospiUl, Bewickley, Pa. Jaa aa» aajetarejftl adrav.tk4pa-rije tlet as Bleveaaa v Plttabargha. Edievioi lo vs« het M M Me« nalka lo leoek«. OsšreoU aaliM vae. V airavljaeja rasoih bolaoal laiSSi aajve*)« iakuleja. BaMA m* •a oolbatjla edrovlla. IsMtsi ssj beljM elektrlJol etrej os pretakava a je, potom katerega ae ri4t eeie vsi« Ely, |ft«a — Na oeii krajevne strte orgsniaseije HRZ ns Klyjn ae je ram sklenilo pričeti s kampanjo pobi- lIHa ranjo prostovoljnih priape^ov v od fond 01000 dolarjev v prid pro- teal pofando Slov. rep. Združenja, ki f f« ara B. tsna Bi* RRW TOBK, K/T. 11 S (|| ^ Z ognjem in mečem. SOODOTIVSKI ROMA*. | Poljski spisal SlaafcUei teili« — Poslovenil \ ..................m.....ee......... (Nadaljevanja.) t Skretuskl js sklepal is tega, da je kozaška vojska močno utrjena. Gorje! Ki mu bilo znano, da je amd tem llinelnieki "z mnogimi očmi svo-jega uma prod* glodajoč" na vsa nsčine posku-šsl, da pridobi dragonee Balabana na svojo stran. V pondeljek se Jii bitka ob svitu zopet pričela. Skretuaki jo je gledal, kakor prvikrat s smehljsjočim, veselim obličjam. Znovič so kraljevi polki SzHtopsli pred okop; to pot ps niso nspa-dali, marveč ao na no brsnili sovražniku. Stepa se je razmočila ne aamo na površju, kakor proga dne, marveč tudi v globino. Težka konjenica ae akoro ni mogla geniti; zato so Jo lahko zmagovsli lshni prapori zaporožki in tatarski. Smeh polagoma izgine z ustnic gospoda Skretuskega. Pod poljskim okopom je naval napadnltov pokril popolnoma ozki pas krsljevih praporov. Zdelo ae je, da se ta veriga vaak hip raztrga; potem nastopi napad naravnost na okope. Gospod Skretuski nI videl niti polovico one srčnoati, one bojaželjnosti, s kakršno so se poljski polki bdriii prvi dan. Branili so se hrabro tudi danes; niso ps napsdall prvi, niso razbijali v prah kurene, niso pometali pred seboj boriščs kskor piš. Ker so bila tla premočena skozi in skozi, bilo je nemogoče vsako gibanje; težka konjiča je stala, kakor pribita na mestu. Njena moč je bila v tem, da ae je mogla svobodno gibati, a sedsj je morala ststi ns mestu, kakor zača-raua. Hmelnicki pa je vodil neprestano nove polke v boj. 1*11 je ssm povsod. Vsak kuren je tiral posetaj v nspad in umikal se šele pred sabljami neprijatelja. Njegova gorečnost je prevzela tudi 1 ZaporoŽce; četudi so številno padali pod udarci, hiteli so vendar radi pod okop, kričeč ln tuleč. Zaletavali so ae ob zid železnih prai, ob ostrino sulic ter razbiti in zredčehl se vračali zopet v naskok. Pod tem naporom ao prsporl poljski jell omahovati, semtertje celo umikati se, kskor borllee, i vjet v železne nssprotnikove roke, ki že oslsbuje, ps se znovič hoče zviti in dvigniti. Pred poldnevom so bile skoro vse za po rož k e moči v ognju in bitki. Borba je bila tako ljuta med obema bojnima krdeloma, da se je na sredi nakopičil nov ol^op — trupel konjskih in člove-f ških. V kozsške okope so se vračale vsak hip tolpe bojevnikov, ranjenih, krvavih, pokritih z blatom, sasopljenih, padajočih utrujenosti. 2 njih lles se je žsrll bojni plamen — in gotovost zmage. Me-dlč so klicali "ua pogibelj 1" Zalogo, ki je stala še v taboru, silila je v boj. Gospodu Skretuaksmu se čelo /mt uči. Poljski prapori so se jeli umikati nazaj v okope. Niso mogli vstrajati dalje; — njih umlksnje je kasalo, da se jim mudi. Pri pogledu na to je nad dva>*t tisoč ust radostno zakričalo. Besnost napada se j« podvojila. Zaporošci so se zsletsvall na vrat semenom Potočkih, ki so zsslsnjall vrnitev. Topovi in toča puškinih krogel jftb je vrgla nazaj. Bitka je za trsnotek ponehala. V poljskem t oborit'se js raslegal odmev parlamentarne (do* govorilne) trombe. • • Hmelnicki se ni več brigal za premirje. Dvanajst polkov je stopilo s konj, da skupno s pehoto in Tstarjl nspsdejo okop. Krečovski s t remi »tisoči pešcev ims jim priti v odločilnem trenutku na pomoč. Vsi kotli, bobni, lltaure, obroči io trombe so se odzvale naenkrat ter ogluševsle krik in strel Is pušk. Gospod Skretuskl je trepetsjoč zrl na mnogo-brojuo zaporožko pehoto, kl je hitela k poljskemu ttasipu in ga obkoljevala v čedalje tesnejšem krogu. Gost lielkast dim se je vaHl k njej iz okopov, kakor bl vellkamke prsi hotele odpihniti te kobl-Ike, pritiskajoče jih odvoeh strani. Topove krogle so delale med njimi dolge vneli, streli pušk oglsšsll so se čedalje hitrejše. Grom ni prenehal nili za trenotekl — mravljišče js mrgolelo pred očmi; na neksterih mestih se je krčevito svijalo, kakor vellksnsk rsnjen gad, pa Šlo js nspraj. 2« so doleteli, le so pod okopom! Topovi jim več na morejo škodovati. Gospod Skretuskl zstisne trepalnice. Sedaj so vprašanja, hitrejša kskor blfck, preletavala mu glavo. Ko odpre oči, hoče pogledati, ali še stoje poljski prapori na okopih t Ugleda jih, ali ne! llrup je čedalje večji; prav nenavaden hrup. Moralo se je nekaj pripetiti. Iz taboriščnika središča se kIomI krik. Kaj je? Kaj se je pri* petilo? "Vnejvamodbčnl Bog!" Ts krik je šel iz ust g njem pre govorjeni llalabanovi dragoncl pre-stopili h Kozakom; mahnlvšl aedaj od zadaj po avnjelh, pomagali »o naakakovalcem, ds so jih premagali. < Sa večer jr \»del nameatnlk jetnike; btl js na v »o* pri amrti tulsdega Pol or koga. kateremu je j*irN prebodla grlo. 1* nekaj ur je še Uvel po bilki trt umrl v rukah Štefana Čarniekega. MPo-vrjtr očrtu," zašepeč« v poslednjem trenutkn mladi plemič; "povejte očetu, da sem.... kakor vit r r " ni mogrl vrč varga izgovoriti. Njegova d'sin nr jr ločil* od lrle«a ter vletela k nehoanm. Kkrrtiiaki ar je dolgo apomlnjal njrgovegs hUda* ga lira modrih oči. d\ignenih kvttko ob amrtnl orl l?o*pnd Čarnicki je obljubil nsd otrplim trup ..m Čr mil lt«f fce Pa' mords si delam še preveč upanja. "Odgovorila mi ni namreč š« nič. Ni imela časa. Kakor nagaja usoda človeku od rojstva do grobs, tudi {peni ni prizaneala, ni mi pustlls, da bi bil slišal že včeraj tisto besedo, za katero dam kri in življenje. Prišel je bil tretji človek, ki je storil konee vsemu. Ne smeš si pa misliti, Ds je bil ta nepotrebni tretji, človek kak rszjsrjen oče sli srdit tekmec, bil j« hvala Bogu, bolj neškodljiv, dobrohoten človek, preprost berač, moj "deseti brst", ki ni napravil drugega hudega, kakor da mi je ona roko iz roke izpuli-la in izginila za uljnakom. Vselej vetrn tegs človeka rad videl, ali včeraj bi bil to neljubo pričo najrajši vrgel črez deveto goro. Bojim se sicer ne, da bi me izdal, ali vendar me je nekako pre-t resn i I o, ko me je ta čudni mož domislil tiste noči, ko sva hi I a prvič vkup in ko mi je prerokoval, da bom pomnil grad in grajake ljudi vse življenje. fA kako bi mogel pozabiti tega večera, oko bi tudi drugega nič ne doživel več! Razloži mi, kako je ta človek ve-redel, ko j me čokat Od kraja sem mislil, da je nor, večkrat sem se po že imel priliko prepričati, do je popolnoma pri umu. Zdelp se mi je, da ga to posebno vesoli, česar je en del videl, dasiraVno ne morem pogoditi, kaj bi tega mali harja vodilo, da se tolikanj peča zame. Zakaj že večkrat sem ga zagledal naenkrat na raznih krajih, sa seboj ali pred seboj. Goyoriti nisem potlej mogel več ž njo na samem. ^ Davi, pri zajutrku se ji skoro nisem upal pogledati v obraz, pa kmalu sem se prepričal, da se zna ona vse drugače zakrivati kot jaz. Kakor je ona govor poprije-lo, živ človek ne bi bil prišel no to mieel, da je bilo med nama v poslednjem času kaj posebnega. Kmalu smo govorili kakor vselej. Vprašal boš morda, kaj zdaj mislim. Najprej I storil sem veliko stopinjo, nasaj mi pač ni več mogoče. tzkušal bom toliko čuvati sebe, svoje oči in sroe, da bode o-stala skrivnost samo moja in nje-ns. Ali učiti se hočem iz vseh moči. Morda mi bosta glava in prid uost. ki sta me spravili že do te stopinje, pomagali tudi tu, da bom črez nekaj let mogel stopit pred njenega očeta. Ali Bog ve, če mi ni še popre, kaj drugega namenjenega. Saj se usoda človeku naglo spremeni. Se tako dplgo človek ne ostane tistih misli, kar bi spisal pismo, kakor imaš živo pričo na meni in priču jočem listu. Nsenkrat v enem skoku sem se predrugačil. Zdrav, prijatelj! Kakor hitro se mi bode pripetilo kaj imenitne jšega, boš izvedel po drugem pismu. Čeravno boš iz vsega tega preaodil, da je za enkrat prevladala moja vroča in nagla kri, vendar vem, da me ne boš grajal, zlaotl ker bi nič ne pomagalo, kakor lahko previdlš. DEVETO POGLAVJE. Odrine brer. odlašanja ln gre sredi vstaje, po-bojev ln ognja. Priče temu so bili požari la trupla. eSl Je kakor lava, ugonobijojoč vse po poti. Kraj je pred njim vatajal (prlatopal k ustašera) sa njim pa pustošil. Sel je kskor zmagovalec, kakor zmaj t legendi. Pod njegovimi korafcl je bris-gala kri. od njegovega dihanja vnem s I se ie požar. Svojo glavno moč je imel sbrsno v Cerkaau. Naprej Je poslsl aamo Tstarje In divjega Krivo-nosa. ki so naleteli na hetmsne pod Korsunom ter hraa odloga planili nanje. Drsgo so plsčall svojo drsnost. Odbiti, raspršeni, deloms pomendrani. ao plašno pobegnili. (Dalje prihodnjič.) Bilo ni godu, svatovščine semnja, |ds t je ne bili bi rabili gs. Prešeren. Msrsikak ženin, ki je bil zamudil predpust, je klel in podpiral glavo na sredpostno sredo, da tako dolgo trpi štirldesetdanski poet; marsikak mlad junak, ki je težko čakal tistega dne, ki mu bode pripeljal izvoljeno nevesto ns asmotni dom, ai je želel v pregrešnem areu, ds bl sveta mati katoliška cerkev ne bila postavila prepovedi: Ne obhsjsj ženito-vanja ob prepovedanem čaau. Tsko je tudi nsš Obrščan Dra-žarjev Francelj vse poetne dni težko čakal tlatega praŽnjega delavnika, velikega ponedeljka, ki mu bo prinesel dovoljenje, ds bl storil ,kar Je Martinek Spak rad pel: En krajcar Imam. , gs župniku dam, oananim mu ssm, da nevmto imam Poročil me bo. zveaal me Š njo. 'Ali ravno U Martinek. ki js U vaakdanje vrsta pope val. j« izgo- potrpljenje je boljše kot medna hruška, boljše kot vss mszils in zdrs vila, kar jih premoreta konje-dqrka in zdravnik Veneelj. Da ju ta beseds desetega brsta res vredna, da jo imenujemo modro, dokazuje gotova resnica, da se je Franeeljnovo potrpljenje končalo z ženitovanjem. Im povej nam kdo bolj vesel konec dolgih pričakovanj,, bojazni in neprilik! Komaj so bili v eerkvi odpeli "olelujo" v spomin, da Je vstal Odrešenik iz groba, ae je pela v Obrhku druga aleluja v znamenje, da se mladi Drožor ženi in obhaja svatovščino. D,ražorjeva hiša, ki je doživela to veselje, ree ni bila vredna enake 4*stl kakor je svatovanje, zakaj. po voej pravici jo je deseti brat primerjal stari, suhi in grba-vi ženici, ki se samo še ob drenovi palici drži, popokci in vendar noče umreti, ampak zavidno gleda na mlajše svojega spola, ki i-majo glajše lice in še vse zobe v čeljustih. Ta primera se je nanašala na leseno raztrgano ostenje, črvivo brunovje in streho lesene Dražarjeve hiše. Vešči ljudje so si pravili v Obrhku, da bi bila Franceljnovo mati, stara logotna Dražarka, lfi je mad anakimi pasjimi dnevi zapustila Obrhek m šla gledat Boga od obličja do obličja, kaj lahko popravila svojo domačijo, zlasti ker so bile dražarske njive najboljše v abrškem polju, ko ne bi bila ženica imela priskutne navade, potrošiti vtaik belič za žganje in bel kruhek. Znano jim je bilo, da se je ranjca te malo ženske navade navzela od svojega filaloj spleb ahteohnem dkek -moža, kl se je bil s to boljo pijačo seznanil v mladih letih pri brani bovških Vojakih ob franvoskem času. Obroke sosede, ki eo bile tako ljubeznive, da so jo včasi obi rale in črez .zobe"vlekle, bi ji bile še dale odvezo so to slabost; ali to, da dela dolgove in ne misli kaj bo pustila ainu Franceljnu, to je bilo v njih očeh najhujši greh. Nobena izmed njih ni hotela zasolziti očesa, ko so lani pokopavali sosedo. Brž potlej-s« je sli šalo, da bo poglavitni upnik Miha izpod Gaja, prodal Dražarijo, kor mu Fnmcelj, novi goprpodor, ni mogel.plačati, or je imel Miha terjati. Potlej seje pa dejalo da je do|g plačan, pismo je bilo no-rejeno, Francelj s Krivčevo hčerjo oklican in zdaj je bilo pirova-nje! Napravljen smo Imeli kolač kvant, kako so Obrčanke ugibale, kje Jfe dofbil mladi sosed denar, ali ker so manj imenitne, nočemo ž njimi dolgočasiti čantitih bralcev Poglejmo rajši v hišo, d asi je roz-kopo/no, lesena in stara, saj tako dolgo ne bo padlo na kup, da mi vun pridemo. Zbrana je bila v hiši lepa dru ščina ljudi! Če rečem, da so jim godci godli, se razume že samo po sebi, da so bili vsi vesele in žl dane volje, zakaj godci in mala nebesa — to sta pravemu Slovencu dva pojma, ki ju ne more vse lej naravnost ločiti. Ženin in nevesta, vsa v veselju sta sedela za mizo, upehana oc plesa. Krivec in Krivčevka sto bila tako dobre volje, da Že od svol jc svatovščine semkaj ne tako Žlasti jo bila mali, dasiravno sicer skopa, na današnji dan vso iz-premenjeno. Dostikrat je vstala izsa mize, jemala razne potviee in mesene jedi iz skled ln jih nosila tjakaj k peči, kjer je na ostanke prežala Vsa noda prihodnjega O-brhko, otroci obojega spola ubož nih in premožnih Obrščonov. Met to krdelgo je aedel tudi naš prijo telj Krjovelj ln ae most 11 s kost mi, ki so mu od vseh atrani na o-hiranje letele od mize. Cvet veega društva pa so bili pogLavni naši znanci: Kvas, deseti brat in Dolef, dasi ao se rszlično vedli. K vaa je tiho aedel na oglu ip opasovsl ljudi in nsvade. Kmetje, posebno starešina Matevžek, ki je eedel v kotu in rsodrl nekaj tero neumno in smešno, so si i| mei i in dtell sa veliko čast, do je svatovščino imela goopodoveua gosto. Zato ao po poklodoli naj tolatejše in najlepše grižljaje pre denj. niskim mornariškim odborom, da mora biti ameriška moniarkra v letu 1925 enaka mornarici vaškega drugegs naroda in je pripo ročil, da kongres dovoH potrebni denar za mornarico. Po mnenju admirala morajo bi-mornarice glavna opora 1W narodov. Združene države »>od., moralo ysled svojego bogastva prispevati precejšnji del k meti narodni policijski sili. Ameriške bojne Udje, to je oh-klopnjače ali nebojaeniči, ao naj silnejše ladje na svetu. Sest l»o. nih ladij, ki jih zgrade, bodo od-rinHe po 43,000 tpn vode in plule s hitneo 25 milj na uro. V glavni bateriji bo dvanajst šestnsjst-palčnih topov. Mirovna konferenca Ibo odloČila o nemških bojnih ladjah, ki so bile izročene. Kongresni* Kelley je vprašal odmiralo, če naj Amerika še gradi ladje! do bo imela tako veliko mornarico kot Velika Britanija, če nji prisodijo večji del nemške mornarico. ..: /' • f Admiral j« odgovoril, da je potreba, da ima Amerika tako veliko mornarico v letu 1935 kot kateri drugi narod na aVetu, toda težko bo to doseči, če bo velike ladij določenih gotovim silam. Ali po-žuriti se moramo vseeno s programom. Mr. Bodiger je še dodai, da bo morje še vedno ostalo važen faktor v mednarodnih ranmerali. Mornarica ne bo v bodočnosti ču-vkla le dežele pred invazijo, om-pak bo branila tudi veliko trgov-sko brodovje. Aneriške PEOOEAM tk MORNAJtIOO 0-STANE NESPREMENJEN L Washington, D. 0. — Premirje predlagana liga nar«dov ne u-črnini jel a na mornariški program. Podadmiral Charles J. Bsdger, .. . u - prsimiLdk spletnega eksekutiv- voril baje nekdaj modro besedo; nega odbora. J« izjavil pred rbor- NOBEDEN AMEttT§KTH VOJA -KOV NI Btt EKBEKUTIRAN SAMO RADI VOJAfiKEGA PRE 7; STOPKA. Washington, O. 0. -r- General Crowder, vrhovni vojaški avditor, je podal ovoje poročilo, v katerem pravi, do ni bH nobeden ameriških vojakov samo radi vojaškega prestopka eksekutiran. Prav malo smrtnih obsodb Je bilo izrečenih", pravi poročilo, toda nobena ni bila izvršena aamo radi vojaškega prestopka.'' Zapisnik vrhovnega ovditorjo pokozuje, do je prišlo pred vojni sod 12,357 oficirjev in mož, od katerih jih je bilo apoznonih krivim 10,837 ali 88 odstotkov. Nad polo-vico obtožnic je bilo vloženih radi pijanoati, odsotnosti brez dovoljenja in nedostojnegs obnašanja za oficirja.- Dezertacije je bilo manj kot v prejšnjem letu, dasiravno je !