2.
Poštnina plačana v gotovini.
~	-5-
am, sobota 12. januarja 1924. EsasjgLŽffiaalžlSiiL j eto yj
GLASILO NARODNO -SOCUALISTICNE STRANKE.		
Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Gradišče št 7, levo-. 1	— ....... Telefon štev. 77 	r— 			Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za Inozemstvo 6 Din.	Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene 		 ' 1	v np-lflKnpfn rfplii.
F. B.:
Zakaj je spojitev NSS z NRS nemogoča?
Ustavni boji in za njiim vprašanje ureditve države so potisnili ob stran so-cijalne PTobleirte, ne da bi se bili sploh načeli, ali so se pa reševali tako diletantsko, da je njihovo uzakonjenje vzbudilo v prizadetih krajih povsod ogorčenje in nevoljo. To je nepobitna resnica, ki je ne spravi s sveta nobeno še tako drago plačano kapitalistično časopisje. Ali pa so res naše družabne razmere tako zadovoljive, ali je res naša družba urejena tako brezhibno, da moremo trditi: socijalnega ' vprašanja ni? Skoro bi prišel oni, ki opazuje od-daleč razvoj države, do tega sklepa, saj se suče vsa naša politika le okoli državnopravuih vprašanj, socijaiuu pa se dosledno zanemarjajo.
Vendar pa je ohola kapitalistična dražba v državi SHS gnila do mozga. Vse naše gospodarsko življenje obvladata sebičnost, dobičkaželjnost in lakomnost v taki meri, da pohlep po denarju ne pozna mej. Kapitalistična načela, ki gospodarijo v državi od Triglava do Vardarja, se vzdržujejo na krmilu s podkupovanjem in korupcijo, :ki je brezprimema v omikanem svetu. Lahko prisluženi tisočaki se zapravljajo po nočnih barih, igrališčili in drugih zabaviščih. Dobičkaželjna sebičnost ne Pozna pravičnosti in usmiljenja ter tlači narod hujše ko more. Samoljubje in razkošje se košatita neomejeno. Banke izsesavajo bedno ljudstvo nesramno, kakor menda nikjer na svetu, odirajo ljudi ter kopičijo brez konca zlato žetev. Avtoriteta gine. Zakonita oblast, ki zatiska oči pred resnico in pravico, vzbuja upor, rodi delamržnost in ustvarja nered. Vedno več ljudi je navezanih na miloščino. Invalidi, vdove, sirote, upokojenci, uradniki in delavci životarijo v bedi in siromaštvu, v pomanjkanju in trpljenjp. Obrtniki in kmetje, ki jih je zadela nesreča ali ujma, zahtevajo podpor. Znanost in umetnost sta pravi pastorki. Mesto direktnih davkov nas »osrečuje« kapitalistični sistem z indirektnima, da jih more prevaliti producent na konsumenta* buržuj na proletarca.
Kadarkoli in kjerkoli pa so se uveljavili kapitalistični nazori, se je razpaslo oderuštvo in zavladala lakomnost, povsod se je pojavil v njih spremstvu komunizem in njegove struje. Zgodovina nam navaja med glavnimi vzroki■ francoske in ruske revolucije brezmejno izkoriščanje nižjih slojev. Pomislimo samo, da je odgojitelj Ludvika XIV. kardinal Mazarin zapustil cb svoji smrti za takratno dobo naravnost bajno premoženje okroglo 300 milijo-
nov frankov; to je bilo takrat, ko jc veljala najlepša palača v Parizu par tisoč frankov in je stalo vedro dobrega vina morda 1 frank. Koliko tega ogromnega kapitala je bilo pridobljenega na — pošten način?
Brezprimemo lažje pride človek danes do premoženja oziroma še večkrat na — beraško palico. V to svrho so si kapitalisti izmislili borzo, kjer se da s srečno špekulacijo v kratkih urah »prislužiti« milijone. S takimi »kupčijami« se družabno premoženje niti za dinar ne pomnoži, pač pa izgubi stotine družin, morda ves svoj težko prištedeni, včasih od ust pri trgani denar.
Stanovske organizacije, ki so bile še pred vojsko v cvetu tudi pri nas, so razbite in brez pomena. Kapitalističnemu povojnemu valu se je posrečilo ubiti vsak upor s podkupovanjem in silo. To dejstvo spričuje cela vrsta ponesrečenih stavk. Posamezniki so izgubili zaupanje v strokovne organizacije in do lastnih tovarišev, saj danes nikdo ne ve, če ni tovariš kupljen konfident nasprotne stranke. Vendar je edina rešitev proletariata iz tednih razmer v strumni organizaciji. Predno pa moremo sploh misliti na uspešno borbo proti satnopašnemu kapitalizmu, moramo dvigniti moralo in disciplino mas. Vzgajati jih bo treba in jim vzbuditi zopet samozavest in smisel za obči blagor. Izobčiti se morajo oni, ki se prodajajo iz sebičnih namenov, kakor gobavci; javno jih je treba pribiti na sramotni oder, hudodelce, ki greše proti lastnemu bratu-sotrpinu.
Razkošje in uživanje — beda in pomanjkanje so znaki družbe v kraljevini SHS v dobi, ko vlada radikalna stranka, ki se tako rada šteje med — socialistične struje. Nedvomno je bila NRS res svojčas socijalna stranka ter ima še dandanes« socijalni program. Brez dvoma šteje obilo mož z močno razvitim socijalnim čutom. Res je pa tudi, da ji vtiska danes črviva družba njenih prvakov na čelo pečat kapitalizma in brezmejne korupcije. Zato je »fuzija« med NSS in NRS ravno tako izključena kakor med NSS in 3DS, kjer so razmere še slabše. Mislim, da zadostuje povedano v pomirjenje razburjenih živcev jutrovcev, ki že vidijo NSS izginjati v NRS. »Narodni Dnevnik«, v katerem konsorciju sedita tudi dva naša odlična člana, naj predvsem vpliva na NRS, da ublaži neznosni kapitalistični režim. Ako bo pri tem prizadeta tudi »Slavenska banka«, tem bolje. Bo prihajalo vsaj v nekoliko prikrajšanem »Jutru« malo manj — laži v svet. —
Strankarska opradeSienost dr. Beneša.
Te dni, ko se mudi v Beogradu, se
mnogo piše o čehosfovaškem zunanjem ministru dr. Edvardu Benešu. Niti en list pa doslej še ni poročal o strankarski pripadnosti tega velikega državnika. »Jutro«, ki je o dr. Benešu na.ipo-drobneje poročalo, se je ustavilo pri čehosldvaškem revolucionarnem parlamentu, ki je drie 14. novembra 1918 imenoval dr. Beneša zunanjim ministrom. Ta resor je bil od tega casa stalno v rokah dr. Beneša.
Ker pa so se v čehoslovaški republiki . vršile medtem volitve v’ narodno skupščino, se marsikomu vsiljuje vprašanje, kako jc prišel dr. Beneš ptnov-^ v parlament,, na kateri listi je kandidiraj oziroma kateri stranki pripa-... “r- Beneš je po svojem mišljenju socijalist. beta 1910 je spisal knjigo o razvoju modernega socijalizma. Pri volitvah v češkoslovaški parlament je
kandidiral na listi čehoslovaških (narodnih) socijalistov, kateri stranki načeluje njen ustanovitelj Vaclav Klofač, in sicer je kandidiral takrat še kot nevtralec, ker oiidje-lno ni pripadal nobeni stranki, češki narodni socijalisti Pa so mu z ozirom na njegove zmožnosti in velike zasluge za narod hoteli omogočiti, da pride v parlament in jc bil že vnaprej predistiniran za ministra zunanjih zadev. Lansko leto pa je
vstopil oficijelno v narodno - socialistično stranko, katere parlamentarnemu klubu sedaj pripada. To je storil ne samo radi tega, ker je idejno že prej pripadal stranki marveč tudi kot odgovor na neprestane napade voditelja narodnih demokratov, dr. Kramafa, ki vsled užaljenosti, ker je potisnjen v ozadje, pri vsaki priliki meče dr. Benešu polena pod noge in se besno zaganja v stranko, kateri pripada dr. Beneš. Tudi pri tej priliki, ko je dr. Beneš odpotoval na konferenco male antante v Beograd, se je dr. Kramar zaletel v dr. Beneša,, češ, da si bo prizadeval doseči od srbske vlade priznanje sovjetov, kar dela dr. Kramaru maj-večje preglavice.
Organ narodnih socijalistov »Ceske Slovo« obračunava pri tej priliki z dr. Kramafem, ki ga imenuje neserijoznega politika. Med drugim pravi: »S kakimi besedami naj označimo politika, kateri proti lastni državi in njenemu zunanjemu ministru ščuva zavezniško državo, kateri je v stanu nazvati' svojo lastno državo in njene zaveznike izdajalce, ko bi razvoj ne šel po njegovi volji?« Kakor vidimo, je tudi čchoslovaškim demokratom prvo stranka; potem šele narod in država. Propadajoči liberalizem se poslužuje v vseh državah enakih sredstev.
Ne daite se begati I
Kakor na Celioslovaškem, kjer vodijo demokrati najljutejšo borbo proti narodno - socijalistični stranki; ne iz-vzeinši njene voditelje, kakor sta Klofač in dr. Beneš, in ne izvzemši samega prezidenta Masaryka, tako vodijo tudi naši demokrati najbesnejši boj proti naši stranki že ves čas; odkaT je bil^ ustanovljena. Se pač zavedajo, da bo z zmago socijalizma, ki je neizogibna, vsa bankokratska demokracija potisnjena v popolno brezpomemfc-nost v javnem življenju. Odkar smo se zedinili k skupnemu izdajanju »Narodnega dnevnika« tulijo kakor pobesneli volkovi in napenjajo vse svoje spretnosti, da bi našim somišljenikom dokazali, da se je narodno - socialistična stranka zvezala z buržoazijo in agrarci in opustila svojo samostojnost na korist nekega skupnega bloka.
Kaj je vendar resnice na celi stvari?
Naši somišljeniki prav dobro vedo, v kak težak položaj je zašla NSS s tistim momentom, ko je prenehala izhajati »Jugoslavija«. Četudi »Jugoslavija« ni bila oficijelno glasilo NSS, pa je bila stranki vendarle vedno naklonjena, tako v času, ko je bil njen lastnik g. Anton Pesek, kakor pozneje, ko je prešla v lastništvo zagrebškega tiskovnega društva. Brez pretiravanja jč treba priznati, da je »Jugoslavija« mnogo pripomogla k popularizaciji narodno-socijalistične ideje.
Ko pa je »Jugoslavija« prenehala izhajati, smo bili v velikih stiskah, ker na razna vprašanja, na kateri dnevnik naj se naroče naši somišljeniki, nismo vedeli odgovora. Tako se Je dogodilo, da so se mnogi, ki ne morejo živeti brez dnevnih novic, naročili na demokratske dnevnike, ki so vplivali na njihovo mišljenje, kar se je pokazalo zlasti pri zadnjih volitvah v narodno skupščino, ko so v Ljubljani pustili na cedilu lastnega kandidata in šli volit prof. Reasnerja z motivacijo, da je »naprednost« v nevarnosti. Takih slučajev bi lahko navedli nebroj. Situacija je postala še težja, ko je tudi »Slovenski Narod« postal oficijelno glasilo demokratske stranke.
V podobnem položaju so bile tudi razne druge stranke, ki si same ne morejo ustanoviti in vzdržavati dnevnika. Ce se je potem našel izhod na ta način, da bodo te stranke skupno izdajale dnevnik, da s tem onemogočijo, da bi njihovi somišljeniki podpirali časopisje in obenem politično moč demokratov, bi moral ta korak vsak naš somišljenik le pozdravljati. Potom dnevnika bomo lahko zagovarjali svoje stališče in poročali o važnejšem gibanju v stranki. Odgovorni pa srno le za članke, ki jih podpiše naša stranka oziroma njeni predstavniki. Nastane torej vprašanje, ali je bolje, da imamo tak list na razpolago ali ne. Vsi naši somišljeniki dobro vedo, da so demokratski dnevniki celo našim izobraževalnim organizacijam in to celo proti plačilu odklanjali naznanila za popolnoma kulturne prireditve. Naš tednik pa dostikrat ne zadošča. Torej je morala slediti edina logična posledica, da smo delali na to, da pride do dnevnika; ki ne bo odklanjal naših notic in člankov, brez ozira na to, kdo se tega lista še
poslužuje. Tudi je bilo že večkrat na-glašeno, da se dogovor tiče izključno le lista in da stranke medsebojno niso vezane pri ostalih svojih nastopih. Vsak narodni socijalist bi sc moral take rešitve le veseliti in delati na to, da akcija, započeta z »Narodnim Dnevnikom«, čim sljajneje uspe. Dočim prej nismo mogli priporočati nobenega dnevnika, danes laliko rečemo:	kdor
hoče čitati dnevnik, naj čita poleg »Nove Pravde«, na katero mora biti vsak narodni socijalist naročen, »Narodni Dnevnik«. Brez dvoma je to za našo stranko ugodnejša rešitev, ker »Narodni Dnevnik« ne bo napadal naše stranke, kakor pa, ako bi naši somišljeniki čitali »Jutro« in »Slovenski Narod«, ki se tako besno zaganjata v nas. Je pa to tudi edini izhod, da se izvije iz rok moč najbolj reakcijonarni kliki, kar jih obstoji v Sloveniji in v celi državi. Da to niso prazne besede, to dokazuje dejstvo, da je »Slovenski Narod« izgubil, odkar je izšel »Narodni Dnevnik«, že do sedaj 2300 naročnikov. Vse ga odpoveduje, celo taki naročniki, ki so biili naročeni nanj od prvega početka. Pa ne samo to! Celo brezplačno pošiljanje odklanjajo. Nič boljše se ne godi »Jutru« in »Taboru«. Ce bo šlo tako naprej, bodo demokrati po lastni krivdi brez vsake najmanjše zaslombe v narodu. In prav je Loko! Kdor pri vsaki priliki požre svojo besedo, ne zasluži drugega! Jutrovska glasila pa ven Iz vsake poštene hiše!
Doslej so v splošnem naši somišljeniki odobravali korak, ki ga je storilo načelstvo stranke z ozirom na »Narodni Dnevnik«. Le posamezniki ki stoje preveč pod volivoin demokratskih časopisov in ki »Nove Pravde« ne čitajo, so nasedli demokratskim lažem, da se je NSS prodala. Zato na tem mestu ponavljamo, kar smo že enkrat povdarili, da je dolžnost vsakega narodnega socijalista, da zaupa predvsem vodstvu stranke ali pa; da vsaj skuša izvedeti za razloge ukrepov strankinega vodstva, kar je najlažje mogoče potom »Nove Pravde« ali pa potom strankinih sestankov, ki se sklicujejo prav pogosto.
Končno povemo še to: Kdor z ukrepi načelstva stranke ni zadovoljen, ta ima pravico delati na to, da strankina taktika usmeri dragam. To pravico, vplivati na odločitev načelstva stranke, pa imajo le organizirani narodni socijalisti in nihče drugi! Kdor hoče v naši stranki soodločati, ta se mera vpisati v krajevno organizacijo in se pobrigati, da dobi plansko izkaznico s podpisom strankinega načelnika in tajnika. S tistim momentom šele mu je dana možnost, da soodloča v stranki. Kdor pa ni organiziran, za tega mnenje se niti ne zmenimo, pa če mu je pot, ki jo hodi stranka, prav ali ne. Časi, ko je pri nas lahko vsakdo odločal, so minuli. To pravico imajo od sedaj naprej samo tisti, ki so napram stranki storili svojo dolžnost.
Za enkrat obstoji.med štirimi strankami dogovor edintf glede dnevnika. Ako bo pa potreben še kak drug korak, ako razmere v državi pokažejo kake druge zahteve, pa bo gotovo stranka ukrenila vse, kar bo prav in to zopet samo po navodilih strankinega zbora.
Sedemdesetletnica.
Vsak strankin pristaš mora biti naro> fen na strankin list! Ne podpirajte nam sovrašneaa časopisja!
Danes na kraljičin rojstni dan ]e obhajala Mariborska gimnazija redko slavnost. Starosta mariborskih profesorjev, g. šolski svetnik P. Jerovšek, je slavil zdrav na duhu in telesu ter čvrst kakor grčav hrast v gori svojo sedemdesetletnico. Od 1. 1886. deluje nepretrgoma na istem zavodu ter je vzgojil nebroj učencev, izmed katerih zasedajo mnogi odlična mesta v kraljevini in izven nje. Ne bom naglašal požrtvovalne delavnosti kremenitega značaja ter našteval ostaliii vrlin in številnih zaslug na prosvetnem po!]u. Zadostuje, da pokažem na mnoge čestitke, ki jih je prejel ob tej priliki, v dokaz za visoki ugled, ki ga vživa med tovariši, ln za izredno spoštovanje, ki ga kaže napram srebrolasemu učenjaku slovenska javnost. Da sl nam zdrav, čvrst In čil še mnoga, mnoga leta!
Ne morem si pa kaj, da ne hi ob tej priliki opozoril slovenske javnosti na težko socijalno krivico, ki se mu je zgodila. Leta 1919 je prosil za upokojitev. Ker mu s skromnimi prejemki ni bilo mogoče iz-
hajati, je prevze prosto suplenturo na istem zavodu 1. 1920 ter vložil prošnjo za reakti-vacijo. Pismeno se je obrnil za posredovanje v zadevi na svojega nekdanjega učenca, takrat aktivnega ministra dr. K., ki mu pa niti odgovoril ni! Demokratska hvaležnost in pravičnost se kaže pač kričeče tudi v tem slučaju. Takrat bi mu bilo mogoče ugoditi, kar je danes po zakonu Izključeno. Vendar pa slovenska javnost ne bo trpela očividce krivice, da bi puščala v pomanjkanju velezaslužnega. odličnega učenjaka, ki jc žrtvoval svojemu narodu v najhujših časlb na najbolj ogroženih tleh vse moči In more kazati na plodonosno delovanje, kakor le malokdo v Sloveniji. Zato apelujem tem potom na poslanca SLS dr. Korošca in dr. Hohnjeca, ki sta istotako njegova učenca, da posredujeta v tej zadevi pri e. Ministru Prosvete in odpravita ta socijalni škandal s sveta Naše dnevnike pa prosim, da ponatisnejo apel.
Maribor, dne 9. januarja 1924.
Prof. Fr. Bračun.
Le Zlatoroi-iailo da belo
Dr. Kalan toži.
Nemci v tovarni VVildi na Polzeli, ki niti naši državljani mso, so vrgli na cesto narodno zavedne slovenske der lavce, ker so se organizirali v narodno-socijalni strokovni zvezii, katera stoji na stališču, da imej kruh na domači zemlji predvsem domačin, ne pa tujec. Ko vsi koraki za zopetni sprejem odpuščenih delavcev niso ničesar pomagali, je »Nova Pravda« kot zagovornica pravic slovenskega delavstva ostro nastopila proti takemu postopanju napram našim ljudem ter je opozorila na ta škandal tudi oblast. Radi ostrine do-tičme notice so se čutili Nemci prizadete in so se obrnili na svojega advokata dr. Kalana v Celju, da vloži v njihovem imenu tožbo proti odgovornemu uredniku »Nove Pravde« Ant. Brand-norju. V članku »Popačeni nacijonali-zem« smo to tudi črno na belem ugotovili s tem, da smo citirali dotični odlok deželnega sodišča v Ljubljani. Ker smo nato v članku »Poipačeni nacionalizem« grajali postopanje dr. Kalana, ki je kot	predsednik	demokratske
stranke (in takrat še Orjunaš) zagovarjal Nemce proti Slovencem, dasd bi se moral vsak slovenski advokat za tako zastopstvo zahvaliti, in smo s primernim poudarkom označili postopanje advokatov	voditeljev	demokratske
stranke, se je dr. Kalan čutil prizadetega in užaljenega ter je vložil ponovno tožbo proti našemu odgovornemu uredniku. Da naša graja na naslov dr. Kalana kot	predsednika	demokratske
stranke ni bila neutemeljena, to dokazuje sklep celjske »Orjune«, ki je medtem dr. Kalana izključila iz svoje srede. Tudi »Orjuni« je bila znana vloga, ki jo je igral dr. Kalan v gornji zadevi, zato je bila primorana, da ga izključi; ker bi sicer trpel njen nacijonalni program. Dr. Kalan je sedaj hud in se hoče znositi nad našim cdgovora-!m urednikom. Mož bi storil bolje, ako bi se Poboljšal, ker to nikakor ne gre, da predsednik demokratske stranke, pa četudi je advokat, zagovarja Nemce proti Slovencem, razen če je ta stranka postala internacijonalna, v katerem slučaju pa nima več pravice sklicevati se na svoj nacijonalizem. Kakor ik-gleda, nas dr. Kalan naravnost sili v to, da se še nadalje bavimo z njegovo osebo. Čudno je le to, da mož ne reagira na očitke »J. N.« in ne pojasni kaj je z nemškim dopisovanjem na slovenske in hrvatske dopise in kaj je naposled s hčerkami, ki obiskujejo nemške šole. Čudno je le to, da se dr. Kalan vspričo takih dejstev sploh še upa v javnost in da po izključitvi iz »Orjune« ne izvaja edino logičnih posledic
REISNERJEV MANDAT.
Po dogovoru med Jugoslovansko demokratsko in Narodno - napredno stranko je g. profesor Reisner dolžan odložiti ljubljanski skupščinarski mandat na korist g. dr. VI. Ravniharju. V to se je JDS pismeno obvezala, g. prof. Reisner pa še s častno besedo. Vsak pošten strankar mora držati dano besedo. JDS pa očividno ni tega mnenja. Zato je zaenkrat sklenila, da g. prof. Reisner ne odloži mandata. Gospod Reisner je pa še posebej kot častni ob-vezanec izjavil, da odloča o njegovem mandatu načelstvo JDS, akoravno se je on osebno obvezal, da odloži mandat. JDS ie v svoj zagovor navedla, da o oddaji Reisner je vega mandata toliko časa ne more biti govora, dokler Na-rodno-napfedna stranka ne plača polovico volilnih stroškov Da se še ta zagovor JDS izpodnese, je Narodno-napredna stranka izjavila, da plača polovico volilnih stroškov, akoravno '0 tem plačilu v sprazutnu ni govora.
Slučaj ljubljanskega mandata je za nas zanimiv v toliko, da lahko presodimo, koliko je dati na sporazume, ki jih podpiše JDS.
Anglija protestira.
Znano je, da dobi naša država na Francoskem 300 milijonov frankov posojila, ki naj bi sc porabilo izključno za oboroževanje.
Z ozirom na to je angleška vlada z noto na naše zunanje ministrstvo zahtevala od naše vlade pojasnila o tem posojilu.
Kaj je privedlo Anglijo do tega koraka? Prav gotovo ne bojazen, da bi eventualno poravnala naša država novi dolg Franciji prej, kakor dolgove, ki jih ima v Angliji bivša Srbija za vojaški materijal. Ne to. pač pa so vzroki drugi, tehtneji!
Angležj že dalje časa kaj nemirno opazujejo Francijo v njenih prizadevanjih, zlasti na Balkanu. Postalo je Angležem jasno, kake namene ima Francija s svojo balkansko politiko.
Politične vesti.
Politični položaj.
Demokrati so po dolgotrajnem premišljevanju menda vendar spoznali, da ni izvedljiva centralistična vidovdanska ustava. Odločili so se. da zapuste svoje ozkosrčno strogo centralistično stališče in priznajo samoupravam nekoliko širši delokrog. Tozadevni načrt je izdelal Marinkovič. Če bodo hoteli izvesti Marinkovičev načrt v polnem obsegu, ne pojde brez revizije ustave. Lepo je od demokratov in neizmerno zaslužno zanje, da so pričeli spoznavati, da vidovdanska ustava (za katero so svoičas glasovali z vsemi štirimi) ni izvedliiva.
Kaj je napotilo demokrate, da so pričeli razmišljati o »širokih« samoupravah? Najpreie je bil pritisk iz lastnih vrst tako silen, da se niso mogli niti z najmodernejšimi praznimi frazami, ki jih premore jugoslovanščina. odtegniti dejstvom, da je centralizem ogromno Škodoval notranji državni konsolidaciji. Demokratski uradnik, obrtnik, industrije in kmet so vedno glasneje protestirali proti centralističnim metodam, ki so vse te sinic gospodarsko in sociialno zapostavljale. Nekaj so le moraii storit: demokrati v po-mirjenje svojih pristašev. Prav zato je bil objavljen Marinkovičev zamislek širokih samouprav.
Drugi vzrok navideznega preokreta v demokratskem mišljenju je taktlčno-političnega Izvora. Demokrati se skrajno slabo počutijo v opoziciji. Prvotno so mislili, da bodo prisilili radikale, da jih sprejmejo v sovladje. To se jim pa ni posrečilo. Ker torej potom radikalov demokrati ne morejo v vlado, hočejo proti njihov; vriji, c pomočjo opozicije. Do opoziciie pa demokrati nimajo, kot razkričani centralisti, posebno uglajene poti. Vsi oppzicijonalcl so revizijonisti Zato so demokrati na račun revizijonistlčnih programov izdali Marinkovičev načrt o samoupravah, da bf jim bila doslej popolnoma zabarikadirana pot do opozicije vsai deloma prosta. Kako se bo demokratom trud obnesel, je drugo vprašanje!
Že danes se kaže, da n. pr. slovenski klerikalci ne smatra’.') Marinkovi-čevega načrta za sprejemljivo bazo, na kateri bi se pogajali z demokrati. In to navzlic specijelnim vabam mladinskega »Jutra«. Demokrati so računali tudi s srbskimi zemlioradniki. Zemljoradniki so pa izjavili, da so sicer za opozicijo-nalni blok, vendar — brez demokratov.
Zapeljiva pisani poskusni balonček: načrt o samoupravah, ki «o ga izpustili demokrati v politično ozračje, jim torej ni pripomogel do pozitivnega uspohn. — Danes so bolj osamljeni, kot kdaj prej!
Konferenca male antante v Beogradu.
V Beogradu sc vrši te dni konferenca zastopnikov male antante.. Cc-
In ravno zato ta angleška nota neposredno pred sestankom zastopnikov male antante v Beogradu — kot svarilen glas!
Poznamo nastanek in razvoj male antante, poznamo delo Francije, ki ga je pri tem že izvršila in ki ga še vrši. Poznamo interes, ki so ga imele In ga še imajo velesile na njej. Znano je, da se je skušalo pridobiti za to zvezo zlasti še Poljsko in Madžarsko. — Antanta naj bi se okrepila.
Toda kljub vsemu francoska politika ne stremi za tem, ona ima druge cilje in mala antanta ji je deveta briga.
Njej je veliko več na tem, da ima na vrvici posamezne države, ki naj ji služijo v njene sebične namene.
To Angleže vznemirja in proti temu je naperjen njihov protest!
škoslovaška delegacija pod vodstvom zunanjega min. dr. BeneSa je precej močna. Romunijo zastopa minister za zunanje poslei. Duce. — Zanimanje za konferenco je veliko. Dospeli so v Beograd zastopniki amerikanskega, francoskega, angleškega, nemškega, italijanskega, madžarskega, avstrijskega, češkega, bolgarskega itd. časopisja. To dokazuje važnost tega dogodka za celo Evropo. — O konferenci torno poročali.
Neumestne pritožbe.
Občinski svetovalec g. Jos. Turk In hišni posestnik Stare, oba pristaša JDS sta se pritožila proti raznim sklepom ljubljanskega občinskega sveta. Pritožba, še bolj pa rešitev pokrajinske uprave, ki je deloma ugodno rešila pritožbe gg. Turka in Stareta, pon:cni kršitev avtonomije ljubljanskega mesta. Pritožnika sta poklicala nadzorstveno oblast, da intervenira v zadevi na-stavljenja in plačevanja občinskih uslužbencev. To pa spada izključno le v delokrog občinske avtonomije. Ni samo reč večine braniti avtonomne pravice občine, ampak tudi manjšine, ker avtonomija je za vse, brez ozira na strankarsko pripadnost. Naše stališče je načelnega značaja, iz katerega izhaja, da ne smemo odobravati nastopa pritožnikov, kakor tudi ne rešitve pokrajinske uprave.
Pritožnika sta nastopila proti previsokim dohodkom mestnih uslužbencev. Mnenja smo, da dohodki nameščencev pri današnji draginji niso previsoki. Grajamo samo krivično plačilno razmerje za posamezne kategorije uslužbencev. V tem oziru jc ustvaril neznosne razmere komunistični konfu-zijonar dr. Lemež in se bodo morale krivice popraviti. Za popravo krivic je naša delegacija v občinskem svetu že večkrat odločno nastopila, žalibog, da doslej brezuspešno. Naša delegacija, tu-di še zanaprej ne bo mirovala, dokler ne doseže v občinskem svetu pravične razdelitve prejemkov.
Pritožnika sta se tudi Izjavila proti instituciji poklicnega gasilstva. Pokrajinska uprava jima je pritrdila. Naša zahteva je pa že od nekdaj, da se mora v Ljubljani ustanoviti poklicna gasilska straža, kot jo imajo vsa večja mesta. Seveda pa' mora poklicna gasilska straža delati roko v roki s prostovoljnimi gasilci, brez katerih se požarna straža sploh ne more v redu izvesti. Priznamo, da se od sedanje večine ustanovljeno poklicno gasilstvo izrablja v partizansko-koritarske svrhe. Tudi proti temu smo že nastopili v občinskem svetu in bomo še! S tem pa še ne moremo zanikati potrebe poklicnega gasilstva. Samo dosedanji izrodki se morajo odpraviti.
Mnenja smo, da pot, ki so jo ubrali demokrati s svojimi pritožbami, ni
Odlomek iz centralistične-ga gospodarstva.
V naslednjem hočem podati sliko in navesti dokaz, da ni mogoče pod danimi razmerami na demokratsko-radi-kalski, centralistični način voditi in upravljati našega narodnega gospodarstva, ako nam je sploh na tem, da pridemo kedaj na zeleno vejo, ne pa »na kant«. Ni moj namen, smešiti naših bratov Srbov, ni moj namen diskreditirati našo državno upravo, ugotoviti hočem samo dejstvo, da niso za enkrat in da tudi v doglednem času ne bodo zmožni voditi naše gospodarske, kakor tudi ne socijalne in druge politike tako, kakor to zahteva državni interes, posebne razmere, naše ljudstvo. lo pa iz enostavnega razloga, ker je razlika v vsakem oziru med posameznimi pokrajinami tako velika, da se je niti v dveh generacijah izenačiti ne da, in ker ne morejo bratje Srbi napraviti tako velikega skoka, da bi takoj dohiteli »prečane«.
Jasno je torej, da je sedanja ustavna oblika naša nesreča, da je treba bistvene in temljite izpremembe, izpre-membet, ki bo izročala narodno gospodarstvo in druge panoge posameznim pokrajinam, katere naj gospodarijo tako, kakor je pač v njihovem interesu
ter v interesu skupne naše domovine. Pa naj bi ta nova ustavna oblika predvidevala avtonomijo ali federacijo, to je vse eno, edinstvenost države bi pri tem prav nič ne trpela, kakor fraza-rijo vedno demokrati.
Pa si oglejmo nekaj stvarnih podatkov.
Do srede preteklega leta so plačevala naša veleposestva zemljiške in vse druge davke sama, neglede nato, je li veleposestvo samo obdelovalo zemljo in imelo od uje direktni užitek, ali pa je bila zemlja iz kateregakoli razloga oddana raznim, dostikrat veliko-šlevilnim najemnikom, malim kmetom, raznim beguncem, Rusom, malim obrtnikom in sploh delavcem. Z dvignjeno odškodnino za najemnino so veleposestva kompenzirala plačane davke, država pa je re:!no in sigurno prejemala, kar ji pritiče.
To pa poznavalcem naših razmer, ki iz bengrajske prestolice po centralističnem sistemu uvajajo novo gospodarsko upravo tudi pri nas, ni bilo dobro, ni bilo praktično. Ta način pobiranja davkov ni pripuščal Zakrivanja, partizanstva in korupcije, pri tem ni bilo mogoče zagovarjati ali pa grajati I — vse po »zaslugah« — mogočnih ve-I leposestnikov. Bil je odkrit, jasen in I oravičeu. Tega pa centrala ni vajena.
prava in le po nepotrebnem podpira sedanje, za Ljubljano Škodljivo darstvo klerikalno-Peričeve večine.
Edino svetlo stran ima rešitev pritožb gg. Turka in Stareta v tem, da je pokrajinska uprava v svojem odloku ugotovila, da je sedanje mestno gospodarstvo skrajno slabo, občina prezadolžena in obremenjena z davki, ki so že prekoračili meje dopustnosti. Priznanje, na katero bomo pokrajinsko upravo o priliki še spomnili. Priznanje, ki potrjuje vse naše kritike, ki so bile doslej izrečene o neznosnih komunalnih razmerah v Ljubljani.
»Jutrovi« napadi na NSS.
Demokratski voditelji so slovenske protiklerikalne stranke toliko časa koncentrirali, da so ostali osamljeni. In zakaj? Zato, ker je bil koncept njihovega koncentračnega stremljenja usmerjen v to, da kratkomalo na ljubo demokratom likvidirajo vse protiklerikalne stranke in se podvržejo kuluški odvisnosti JDS. Seveda so demokrati tako-zvano »napredno koncentracijo« v dnevnem časopisju razlagali po svoje in govorili javnosti drugače, kot med štirimi stenami svojih generalov.
Varanje javnosti je šlo demokratom nekaj časa tem lažje v klasje, ker so imeli s pomočjo bančnih zvez s »Sla-vensko banko« v slovenskem »naprednem« časopisju monopol. Sedaj jih Jezi, da je njihovega lažnjivega informiranja javnosti konec, ker se je ustanovil izvenstrankarski »Narodni Dnevnik«, v katerem pridejo do besede tudi one protiklerikalne stTanke, ki doslej niso ime’c na razpolago dnevnega časopisja. Kot besni politični derviši se zaganjajo sedaj v to, potem zopet v drugo stranko, ki je udeležena v konsorciju »Narodnega Dnevnika«.
Pretekli teden je »Jutrovo« ščene večkrat oblajalo narodne socijaliste, da se politično vežejo z radikali. Očitki so tako brezmiselni in njihova otročja tendenca tako očividnav da jih ni potrebno zavračati. Pripomniti bi bilo samo, da demokrati sploh nimajo pravice; očitati radikalom, ali komu drugemu, da je pogrešil to ali ono v pogledu na razna socijalna, agrarna in gospodarska vprašanja. Ali niso imeli demokrati svojčas dovolj prilike pokazati, kaj da znajo. Ni še pozabljeno, kako je Kumanudi reševal valutno vprašanje in vprašanje uradniških plač, kako je nacijonaliziTcl dr. Žerjav in kako je bilo s kupčijami koroškega svinca, delnic Trboveljske itd. Ni še pozabljeno, in če je demokratom toliko ležeče na tem, da se zopet 2ačne javna diskusija o vsem tem, potem naj le nadaljujejo s svojimi napadi, kot so jih pretekli teden ' naperili predvsem na narodne socijaliste.
Kar je še najlepše pri vsem tem, je to, da si JDS predstavlja, da dela z »Jutrom« za koncentracijo vseh protiklerikalnih strank! V resnici le znova poglablja nasprotstva. Ne vemo, v čigavem interesu? Pa menda ni zveza demokratov s klerikalci že gotova!
Stefanoviču in njegovim radikalom,
ki so zastopnikom in voditeljem narodnih socijallstov in stranki sami v zadnjem »Radikalu« posvetili toliko Prostora, ne bomo odgovarjali, ker se nam ne zdi vredno spuščati z neresnimi in za svoja dejanja neodgovornimi ljudmi v polemiko. To bi bilo tudi pod častjo vsakega resnega lista. Stefanoviča in enako vredne velike in male radikale, ki nas Iz žaljenega samoljubja sedaj napadajo, ker jim nismo pustili v stranki uganjati nerodnosti in budalosti, pa že naši ljudje itak poznajo. — V iustracijo vsega Stefanovičevega početja ponavljamo in vzdržujemo tudi danes še našo svoječasno trditev, • da stoji Stefanovič in drugovi v službi na-
Zato so z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesce julij, avgust in september 1923, ki pa se je raztegnil tja do konca leta 1923 in se razteza še v novem letu (Ur. 1. 65'1923), izpreme-nili na svoj »strokovnjaški« način stare, primitivne in na vse strani pravične ter za državo koristne zakonite določbe pobiranja davkov na veleposestva.
Člen 21. tega famoznega novega zakona se glasi: »Osebe, ki so dobile zemljo v štiriletni zakup po zakonu »kako je dajati zemljišča veleposestev v zakup«, Postanejo z dnem 1. julija 1923 davčni zavezanci tudi glede teh zemljišč ter morajo od omenjenega dne plačevati zemljiški davek in vse ostale .davke in pribitke Po veljavnih zakonskih predpisih dotične pokrajine« Itd.
Normalnemu človeku zastane pamet, ko to čita, razburi ga ta neumnost, nerodnost, hudobnost ali kako bi to imenoval.
S tem zakonom so ti ultracentralisti državi ukradli in jo oškodovali za ti-! soče in tisoče dinarjev na davkih, ka-| tere je doslej • dobivala direktno od ve-j leposestev redno, ki jih pa sedaj ne j more dobiti in jih tudi nikdar dobila | ne bo! Če bi uprava hotela izterjati j vse te davke, bi znesli stroški tisočkrat I več« kako* izterjani davki.
ših demokratov, ki vzdržujejo »Radikala« in Stefanoviča, ki Je sicer brez eksistence. Od tod ti napadi na nas in našo stranko. — To vedo tudi naši No-vomeščani, katere Je Stefanovič misti-ficiral.
S/etovnI pregled.
SPOR Z BOLGARSKO.
Cankov je govoril v bolgarskem sobranju med drugim tudi o Macedo-niji in izjavil, da je bila Macedonija že od nekdaj sporno jabolko med Bolgarijo in Srbijo in da Bolgarija ne bo pozabila na svoje brate v Macedoniji, ki je po krivici v posesti Jugoslavije. Cankovov izzivajoči govor je vzbudil veliko pozornost tudi v naši državi in beograjska vlada je po svojem poslaniku Rakiču protestirala pri sofijski vladi. Protestu je sledilo opravičevanje Cankova, ki je zatrjeval, da časopisne vesti o vsebini njegovega govora niso točne in da absolutno noče kršiti dobrih odnošajev z Jugoslavijo. Po Can-kovih spokorniških besedah ie bila govorniška afera končana.
GRČIJA.
Venizelos se je vrnil. — Sprejeli so ga svečano. Pri tej priliki je povedal svojim Grkom, kaj misli ter občudoval veliko delo revolucijoname vlade. Po-vdaril je, da se je vrnil na poziv domovine zato, ker1 p ni mogel odreči pomoči v težkih časih. Domovini se stavi na razpolago, dokler ga bo ne-obhodno potrebovala. Delovati hoče tako dolgo, da doseže svoj cilj, potem pa se zopet umakne.
Glede vprašanja državne oblike in dinastije je on mnenja, da naj to odloči plebiscit. Zato naj se smatra, da je kralj na dopustu v inozemstvu in da za enkrat dinastija ni odstavljena.
Apeliral je na vse Grke, da naj spoštujejo voljo naroda.
Zadnje vesti poročajo, da je Venizelos nevarno obolel in da je s svojim javnim delovanjem končal!?
Homatije se bodo nadaljevale, toda eno je gotovo, ta dinastija — ostane na dopustu!
MACEDONIJA.
V Macedoniji prav pošteno vre. Vrši se silna propaganda proti naši državi, pa tudi proti Bolgarski. Na vsak način hočejo biti samostojni. To-dorov Aleksandrov ima baje vse pripravljeno za razglasitev avtonomne in samostojne Mncedonije z glavnim mestom Solunom! — (Trd oreh!)
Slo bo s silo in tekla bo kri. Pripravljenih ima baje za slučaj mobilizacije do 150.003 oboroženih ljudi. — (Kje je dobil orožje in slrelilvo, ni težko uganiti!)	.
ITALIJA.
Mussolini z vso naglico . »pravlja nove volitve. — Se mu kar naenkrat tako mudi. Volili bodo baje že 6. aprila.
Italijani tudi nimajo sreče s proračunom. Kljub ogromnim davčnim bremenom in izbornim davčnim aparatom primanjkuje na vseh koncih in krajih. Primanjkljaj znaša 3 milijarde lir. Pa se še piše, da to niti ne drži! —
Tudi Italijani imajo nenavadno zimo. Zapadel je celo v južnih krajih sneg, kjer ga skoro ne poznajo. V Rimu imajo 40 cm globok sneg. —
Italija se je z Rusijo že sporazumela ter bo pogodba v kratkem podpisana.
POLJSKA.
Poljska je baje že oficijelno priznala sovjetsko Rusijo o priliki slovesnega sprejema ruskega poslanika Obolen-skega. — Tudi trgovinska pogodba med tema dvema državama bo v kratkem sklenjena. (Kdo pospešuje ta korak, Anglija ali Francija? Kdo ve?)
Davek ie namreč odmerjen po površini zemlje. Tako bi ga morali plačevati, tudi vsi ti zakupniki ali najemniki, ki imajo gotove dele teh veleposestev na raznih krajih v najemu. Kdo ve, koliko meri površina zemlje ki jo ima vsak v najemu? Vse to bi morali razmeriti geometri na licu mesta, napraviti mape in katastre za davkarije. Kdo bi to napravil in kdaj in — koliko bi stalo?
To pa tudi iz tega razloga ni izvedljivo, ker nlkdo ni vodil natančne evidence in zaznamka, koliko je kdo dobil v najem te ogromne veleposestniške zemlje. Niti oseb ne poznajo več, niti jih ni več v kraju, preselile so se itd. itd. Nastala bi prerekanja in tožbe, saj poznamo mentaliteto kmetskega ljudstva.
To je le majhen, drastičen dokaz, kako se brezmiselno uvaja v našo upravo strahoviti kaos, iz katerega ne bo izhoda, ako prav kmalu ne napravimo temeljite remedure.
In kdo je tega kriv? Zopet zvečine naše narodno in državno zlo: naši demokrati— in pa radikali, ki nadaljujejo 1 od demokratske prepotence vsiljeno jim delo.
Zato je klic po lastni avtonomni zakonodaji, edini recept — ir. avtonomija edino zdravilo!
Avstrijskemu kanclerju Seiplu, ho« čejo Poljaki vrniti poset spomladi Na Dunaj bo odpotoval poljski min. predsednik.
FRANCIJA.
Francoski frank je padel strahovito in še pada konstantno. Finančni minister bo izdal odredbe, da omeji domnevne špekulacije. Kdo prav za prav;
špekulira, še niso ugotovili. Nekateri: mislijo, da je tu vmes angleška roka, kar ni izključeno.
Francoski predsednik Millerand bo baje v bližnjih tednih obiskal vse prestolice Male antante — in tudi Varšavo!?
— Volitve za francoski parlament
sc bodo najbrže vršile 27. aprila. Komunistična stranka ima za svoj kongres v Lyonu izdelan program, po katerem se naj sklene ustanovitev delavskega in kmetskega bloka, ki naj nastopi pri volitvah proti nacijonalne-mu bloku in bloku levice. Komunistični program priznava dalje francoskim javnim nameščencem pravico štrajka in predvideva dalekosežne predloge za izvedbo agrarnega vprašanja. Značilno je, da zagovarjajo komunisti na svoj; listi kandidature oseb, ki niso člani komunistične stranke.
SOCIJALNI BOJI V NEMČIJL
Nemška industrija je pričela s pomočjo vlade uvajati osemurni delavnik. Poleg tega se zmanjšujejo tudi mezde. Na atentat veleindustrijskih krogov na delavske pravice so odgovorili kot prvi kovinarji, ki so proglasili v Berlinu pasivno resistenco. Veleindustrija je pa radi pasivne resistence odpustila 200.000 kovinarjev v 120 obratih. Na ta način je večji del kovinarske industrije v zastoju.
»Vorwarts« povdarja, da slučaj berlinske veleindustrije ni osamljen. Berlinske tiskarne so sklenile v velikem številu odpustiti svoje osobje; akoravno so z več kot stoprocentnim povišanjem cen podražile svoje proizvode, izplačujejo delavstvu plače, ki so za dvajset procentov manjše kot v predvojni dobi. Poleg tega nameravajo tiskarnarji tarifalno določeni službeni Čas podaljšati. Isti namen, kot tiskarnarji, imajo tudi drugi industrijalci. »Vorvvarts« zaključuje svoja izvajanja' z zagotovilom, da se bo industrijska politika zmagovalcev prej ali slej kruto maščevala.
ANGLIJA.
Angleži nekam čudno mo tre gibanja Francije napram novim malim državam. Seveda pri tem tudi oni ne drže rok križem ter operirajo s protiukrepi. Ze sestanek Male antante v Beogradu bo pokazal, kdo bo za enkrat kos situaciji, kdo bo vtaknil v žep ključ k vratom do bodočnosti: ali Anglija ali Francija.
Angleži hite z oboroževanjem v zraku, pri tem ko pripravljajo na drugi strani kongres proti oboroževanju. — So pač praktični Angleži! —
Prvotno se je mislilo, da Je zveza konservativcev in liberalcev gotova stvar. Razširile so se vesti, da hočeta obe meščanski stranki za vsako ceno preprečiti delavski stranki sestavo vlade. Vendar postala v zadnjem času vedno bolj gotovo, da večina konservativcev odločno nasprotuje vsaki zvezi z liberalci In tudi Aspuith-ova skupina ne misli na zvezo s katerokoli stranko. Sodi se, da se bo vlada konservativcev dne 17. januarja samo predstavila parlamentu, nakar bo demisijonirala.
Ramsay Macdonald, voditelj Labour party, ima že pripravljeno ministrsko listo, sestoječo iz pristašev svoie stranke. Nobenega dvoma ni, da bo delavska stranka, če pride do vlade, napravila vse, da se kolikor mogoče dolgo vzdrži na vladi in Izvede vsai del svoega znanega programa. »Times« poročajo, da je Macdonaldov namen vzdržati se na vladi vsaj do avgusta, nakar bi za lesen razpisal nove volitve. Macdonaldu se zdi najvažnejše, da Angleška, kar se tiče zunanje politike, takoj naveže normalne stike z Rusijo. Na drugi strani delavski voditelj Hodges nalodtoS-neje protestira proti temu, da poskušajo meščanske stranke Labour party zabra-niti, da bi prevzela vladne posle. Poleg tega poudarja Hodges, da ne pozna delavska stranka nobenega konflikta s kraljem In bW malo ne dvomi o kraljevi nevtralnosti na-! pram strankam. Nobena notranje-polltičn* kriza ne more motiti popolnega zaupani*1, do kralia. — Vidi se, da delavska strank* na Angleškem niti zdaleka ne namer*** agresivno nastopati proti mooaihizina.
Podpirajmo tvrdke Ludovik Baraga ▼'
Ljubljani, Selenburgova ulica 6/1., ki Inn: v zalogi razne nove in rabllene pisalne j stroje in ves zraven spadajoči materijal ta j potrebščine za opremo komptoarjev. I*- j vršuje tudi popravila pisalnih strojev.
— Čevlje kupujte od domačih tovart tvrdke Peter Kozina et Ko., s znamko P*• ko, ker so isti priznano najboljši b nalet* nejši. Glavna zaloga na drobno In debelo X
l Ljubljani, Brti 30 Jb AlekettdN** eofeJk,
Poročila z dežele.
Celje. Čuvar skrinjice NSS na Bregu pri zadnjih državnoborskih volitvah g. Karol Grdina, žel. revident v Celju, je bil, kakor čitamo v »Radikalskem glasniku«, izvoljen tajnikom radikalne organizacije v Celju. — G. Grdini, kot tako vnetemu delavcu na narodnem in gospodarskem polju, želimo v novem položaju obilo sreče in upamo, da je vendar enkrat prišel do zaželjenega korita, ker nam bi bilo žal, če tudi pri radikalcih ne bi tega dosegel, česar je iskal že pri vseh drugih strankah v Celju. Radikalni organizaciji pa k njegovi pridobitvi iskreno čestitamo. — Kronist.
Maribor. Strpljivost. JDSarji radi priporočajo strpljivost v svojili bankirskih časopisih. V zadnjem času se je čifutsko, slovensko pobarvano »Jutro«, opetovano zaletelo v narodne socijaliste, v nas narodne delavce, češ da mi nimamo pravice protestirati proti nemški invaziji. Dovoljujemo si vprašati slavno JDSarsko frakarijo, zakaj nam ni tega povedala takoj na zborovanju ter zahtevala, da naj ostanejo samo pristaši JDS pri zborovanju, drugi pa da naj se odstranijo? — Ko nas je stalo več skupaj na zborovanju, ter smo opazovali udeležence, smo pogrešali zelo veliko tistih velikih gospodov, ki imajo vedno široka usta; ti so ra;e doma ostali za gorko pečjo, ali po Kavarnah, kjer je bilo bolj prijetno, nego zunaj na mrazu. Tista klika, ki se stiska za pečjo t r druge goni v prve vrste, nam hoče prepovedati, da nimamo pravice protestirati — tista klika, ki je pred dvema letoma dajala koncesije Nemcem in nemčurjem, da se danes Šopirijo tam, kjer bi bili lahko zavedli Slovenci, domačini, in ravno s tem zakrivila, da moramo sedaj javno protestirati proti protežiranju nemškega življa! — Tista klika, ki nam je metala vedno polena pod noge, ko smo se borili za narodove pravice, ter podpirala nemške barikade, ko smo jih mi naskakovali! — Tista klika, ki ima v svojih vrstah razne uradne predstojnike, ki so vsi srečni, če pride k nji nemška stranka, da morejo malo pokramljati v tein blaženem jeziku! Tista klika, ki je spravila vso Slovenijo s svojim volilnim redom pod črni plašč in povzročila, da zastopa danes Slovenijo pristni »Švaba* Schauer! — Ta klika hoče poučevati nas narodne delavce, ki smo stali veJ-no na braniku tudi pri malo hujših ne-prilikah kot je bil nedeljski mraz, kaj bi smeli ali ne smeli delati v narodnem oziru! — Mi. delavci, smo narod, ki tudi delamo za narod, trpimo za narod in umiramo za narod! — Vam, klikarji, pa priporočamo, da razpišete pri Sla-venski banki natečaj za kupovanje narodnosti, potem vam je mogoče nekaj »nakupiti«, monopola nanjo pa sigurno ne dobite nikoli. — Vodstvu NSS pa kličemo: izogibajte se »jutrovske« klike, prav nobenih stikov ž njo, pod nobenim pogojem! — Več narodnih dela/-cev, ki so se udeležili mariborske manifestacije.
redom: 1. Poročilo društvenih funkcionarjev. 2. Volitev no veza odbora. 3. Govor delegata strankinega načelstva. 4. Slučajnosti. Vabimo vse naše somišljenike, da se občnega zbora sigurno udeleže.
Krajevna organizacija NSS na Bledu vabi na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 13. t m. ob 2. url popoldne v gostilni pri Baragi. Občnega zbora se udeleži tudi član strankinega načelstva iz Ljubljane, zato vabimo tovariše, da se v obilnem številu odzovejo našemu vabilu, da poživimo delo v krajevni organizaciji.
Strokovni vestnik-
POLZELSKA AFERA.
Iz stranke.
Vse krajevno organizacije NSS podv-ljemo, da v smislu razposlane okrožnice nemudoma dopošljejo strankinemu tajništvu seznam svojih članov, da bo mogoče dostaviti nove legitimacije z znamkami za strankin davek. Vsak pravilno organiziran narodni socijalist mora imeti legitimacijo s podpisom načelnika in tajnika stranke. Odbori krajevnih organizacij naj vzamejo vprašanje članstva v resen pretres, da bomo mogli člmnrej urediti notranje zadeve organizacije. Bližajo se važni dogodki in organizacije morajo biti prej ko mogoče vzpostavljene in usposobljene za bol.
Načelstvo stranke le na svoji zadnii seji sklenilo, da se skliče za 19. t. m. seja osrednjega izvršilnega odbora, za 20. t. m. pa seja širšega Izvršilnega odbora. Tudi Je sklenilo sklicati letošnji strankin zboff v dneh 23., 24. in 25. marca.
Zborovanje ljubljanskih zaupnikov NSS. V smislu sklepa zadnje se]e skltcujc načelstvo NSS zborovanje ljubljanskih zaupnikov, ki se bo vršilo v soboto 12. t. m. ob 8. url zvečer v spodnjih društvenih prostorih Narodnega doma. Dnevni red: 1. Na-le nazlranje o »naprednem« bloku In razmerje do »Narodnega Dnevnika«. 2. NaSe stalile do ttainovejvih ukrepov v'ade glede avtonomije ljubljanske občine. 3. S’učaJno-9tl. Tovariši! V zadnjem času so se tzvr-Jili važni dogodki, zato čuti načelstvo stranke potrebo, Iniohntratl zaupnike stranke o dejanskem položaju In obenem zaslt-Satl njihovo mnenje gJede nadaljnjega postopanja. Z ozirom na važnost dnevnega reda 'pričakujemo, da se bodo vsi naši zaupniki odzvali vabilu strankinega načelstva.
Krajevna organizacija NSS za Korejski okraj opozarja odbornike (na od ho rov o sejo v nedeljo 13. t. m. ob 10. uri dopoldne y tajništvu NSS (Narodni dom) z dnevnim *edom: 1. Nove članske legitimacije. 2. Določitev dneva občnega zbora. 3. Slučajnosti. Prosim točno! — Predsednik.
Krajevna organizacija NSS v Z«RorJn alb Savi sklicuje ?.a nedeljo 13. t. m. ob 4. ttrl popoldne v gostilni pri Janu svoj reda! letni občni 2bor s sledečim dnevnim
Bo), ki se bije na Polzeli med slovenskimi delavci na eni strani in med nemškim podjetjem na drugi strani prihaja v odločilen Stadij. S početka smo bili mnenja, da se bo dala zadeva urediti mirnim potom, v zadovoljstvo obeh strank, naše mnenje pa nas je varalo in Je boj zavzel najširše dimenzije ter prišel tako daleč, da se danes interesira za njegov Izid cela slovenska javnost. O tem boju se nam zdi potrebno Spregovoriti nekaj besed.
Boi je nastal Iz nacijonalnega ozira. V tovarni zaposleni Nemci-tujci so se ustrašili ustanovitve podružnice Narodno-soci-jalne strokovne zveze In zahtevali takoj glavo p-ndsednika novoustanovljene narodne organizacije in pa glavo glavnega zaupnika. Nemško vodstvo tovarne je tej zahtevi slojih nemških bratcev takoj ugodilo in s'edil je odpust dveh narodno-za-vednih. t^nih in sposobnih delavcev. Nemci-tujci so se oddahnili. Zadan Je bil prvi hud udarec novoustanovljeni narodni organizaciji. Odpustom so sledile pretnje, da se bo tudi drugim, ki bi motili red v tovarni, isto pripetilo. Slovenski delavec je bil ugnan in z bojazn'jo Je čakal, kdaj ga poženo iz tovarne lz edinega razloga, ker Je Slovenec in organiziran v narodni organizaciji. Priče! se Je boj. Organizacija je vzela v zaščito oba odpuščenca in skuša'a mirnim potom doseči poravnavo, da sprejme podjetie zopet oba odpuščena delavca. Nemški kapitalist je hotel videti ponižanega poštenega slovenskega delavca in o sporazumu ni bilo govora. Vršila se Je uradna preiskava, ki Je vseskozi za odpuščenca ugodno izpadla. Ni ena krivica se jima ni mogla dokazati, a kljub temu sta bila kaznovana z odpustom. Mariborska inšpekcija dela le podvzela vse korake, da se storjena krivica popravi, a žal ji ni uspelo, ker Je Beograd močnejši in imajo Nemci na Polzeli vsekakor dobre zveze tudi z Beogradom Ministrstvo za pocijalno politiko ni moglo dokazati, da bi bila odpuščena delavca res kaj zakrivila, a Jima ni pomagalo priti do pravice, pač pa jima svetuje sodno pot. Modrijani v ministrstvu za soclialno politiko pač morda ne vedo, da bi sodnija lahko pomagala imenovani dvojici priti do odškodnine za 14 dnevni odpovedni rok. nikoli jim pa ne bi mogla pomagati, da bi se Jima popravila vsa krivica, da bi bila zopet nastaVJena. To bi odredilo lahko samo ministrstvo za soci-Jalno politiko, pa tega ni storilo. Zakai ne, že vedo gospodje v Beogradu!
Iz česa sledi, da imajo Nemci na Polzeli Jako dobre zveze v Beogradu? Ko je nastal boj, smo se zakleli, da spravimo oba naša odpuščena delavca zopet h kruhu in zahtevamo odstranitev dveh najhujših Nemcev — inž Lacccta in paznika Posta. Pri uradni preiskavi se je dognalo, da poteče slednjemu rok bivanja v Jugoslaviji dne S. septembra 1923 in m?. Laccotu nekoliko pozneje. Organizacija ie takoj podvzela vse potrebne korake, da se imenovana dvojica odstrani iz države, ker nista strokovnjaka in ne neobhodno potrebna ter s svojo navzočnostjo odjemijeta kruh stro-kovnjakom-domačinom. Danes, ko to pišemo, vloga organizacije še ni rešena pač pa sedita še oba Nemca nemoteno v tovarni in še nadalje s svojo navzočnostjo Izzivata slovenski delavski živelj. Vprašali bi se, zakaj vloga organizacije ni bila rešena? Vprašali smo pa tudi g. dr. Senekoviča v Celju, zakaj se vloga podjetja,
(’ i smeta ob* Nemca še nadalje ostati v Jugoslaviji, ni dostavila v izjavo prisiojnl Inšpekciji dela v Mariboru in potom te Delavski zbornici v Ljubljani in slednjič naši strokovni organizaciji, kot je to običaj in kot to zahtevajo predpisi? Vprašali smo, zakaj je bil akt poslan direktno v Beograd In s kakim priporočilom, da Je bil ugodno rejen na škodo domačinov? Na to želimo lavnega odgovora. Izgovor, da sta inž. Laccot in Post zaposlena kot strokovnjaka, ne bo držal. V rokah imamo dokaze, da se Je hotelo podkupiti neko uradno osebo potom nekega Inozemskega, nemškega odvetnika samo zato, da bl izdala uradno Izjavo, da Je Inž. Laccot kot strokovnjak podjetju neobhodno potreben. Ce se Je hotelo podjetje poslužitl umazanega podkupovanja, Je to napravico v prepričanju, da Lacoot ni strokovnjak In da Je na Polzeli nepotreben. Tovarnar Nemec se tega dobro zaveda. Zaveda se tudi, da je zagre-" šil zločin, ko je brez vzroka odpustil dva najboljša domača delavca, med njima družinskega očeta. Tega se Nemec VVildi zaveda. Zato Je sam od boja odstopil ter se pustil nadomestiti od Slovenca dr. Kalanh,
svojem predsedniku §e deluje, da nam pomaga streti to ošabno nemško kolonijo
Boj Je v akutnem štadiju. Mi ne odnehamo, borili se bomo do zadnjega! Zato pa prosimo vso slovensko inteligenco na Polzeli, da nam v boju pomaga. Nemške VVildiJeve nadvlade naj bo že enkrat konec. Neinec ki ne spoštuje domačinov, naj zahteva potni list in izgine v svojo domovino, ker med nami zanj ni mesta. To zahtevamo in to bomo tudi dosegli!
Jesenice. Tukajšnja podružnica se re-oiganlzira. Odbor je delo razdelil med zaupnike in sl obeta, da bo na ta način podružnica bolje uspevala. Zaupnikov glavna naloga bo obstojala v tem, da pridobivajo podružnici novih članov, da bodo redno pobirali članarin« in da poročajo o stanju v obratih. Izvoljeni zaupniki so prevzeli poverjene jim posle z veseljem in zato se nadejamo obilnega uspeha.
odvetnika in predsednika demokratske stranke v Celju. Dr. Kalan Je za svoje protinarodno delo že prejel plačro v oblik
Mladinski vestnik.
MLADINA IN IZOBRAZBA.
Glavna naloga naših mladinskih organizacij Je, da širijo med svojimi člani izobrazbo. To je mogoče na več načinov.
Po našem mnenju je najuspešnejša živa beseda, ker več zaleže, kot pisana. S tem pa še zdaleka nočemo podcenjevati važnosti knjige, katera je praktičnejša, ker sc Jo lahko vedno in povsoJ čita, dočim se vrše predavanja samo ob gotovih časih. Vendar pa bi se mora'a naša mladina posluževati vseh sredstev, ki so ji na razpolago v društvu, da sl izpopolni svoje znanje. Kdor več zna, ta več velja, to pravilo je in bo ostalo vedno v veljavi. Zakaj pišemo te vrstice? "7'!o, ker imamo izkušnje, da se m!a. člani »Bratstva«, tako v Ljubljani k izven Ljubljane, vse premalo brigajo za izobrazbo, zlasti za predavanja. In to ni prav! Kdor misli, da imajo naše organizacije samo zabavno nalogo, ta se zelo moti. Dasl ne odklanjamo zabave, saj prirejamo vendar od časa do časa sami vcse'ice, moramo vendar povedati enkrat za vselej, da Je zabavni del v naših društvih le bolj postranskega značaja. Glavno važnost polagamo na izobrazbo. V tem oziru bi res radi veliko nudili. To bi bilo tudi lažje mogoče, ako bi nas pri tem podpiralo marljivo članstvo, ki bl hrepenelo po izobrazbi in pridno posečalo vse take prireditve. Saj smo v Ljubljani n. pr. v ta namen določili cel ciklus predavani,. poleg tega smo uvedli literate večere. Društveno vodstvo Je pokazalo resno voljo, le žal, da Člani dostikrat tega ne znajo ceni«. Smo na stališču, da ne sme biti člana, ki bi manjkal pri eminentno kulturnih prireditvah. Kaj nam sicer pomagajo taki člani, ki so v društvu le radi plesa in drugih zabav? Društvo nima -od njih nlkake koristi, poleg tega si dotičnlki škodujejo samim sebi, ker se nočejo po-s’užitl lepe prilike, ki se jim nudi, da bi prišli na pot spoznanja. Šele pozneje, ko pridejo v življenje, bodo opazili, kako so grešili, da so zavrnili roko, ki smo Jim jo prožili v pomoč. Sedaj so dolgi zimski večeri in mnogo se lahko nauči, kdor hoče. Zakai bi po nepotrebnem tratili čas? Za vsako uro, ki Jo zamudite v mladosti, Je škoda. V poznejših letih boste siccr vse to obžalovali, toda kaj to pomaga, ko je že vse prepozno! Vzemite si vse to k srcu, mladi bratje in sestre in se pridno udejstvujte pri Izobraževalnem delu »Bratstva«. Pridno pohajajte k predavanjem, k dramatičnim predstavam in pridno segajte tudi po knjigah. Vse to bc tvorilo v vašem Življenju zelo koristen kapital. Hvaležni boste društvu ki vas ie učilo dobrega. Vas vse, bratje in sestre, bi moralo navdajati hrepenenje po izobrazbi. Društveno vodstvo bo vedno veselilo, ako pridete z raznimi predlogi, pa če bl vsi tudi ne bili izvedljivi. Posebno pa tudi ne smemo izpregledati važnosti izobrazbe kot proletarci. Vprašati se moramo, zakaj vlada med nami, ki tvorimo večino naroda, mala peščica privilegirancev? Ali ne zato, Ker si je z uma svifim mečem znala pridobiti vse pozicije in drži s tem k tlom ves narod? Le neprosvliljenost ljudskih mas ie kriva, da vlada peščica kapitalistov nad celokupnim narodom. Mladina, zavedaj se tega, da ne boš šla pota starih, kadar pride dan odločitve. Le z izobrazbo bomo premagali naše nasprotnike, le Izobrazba pa nam daje tudi edino jamstvo za to, da bo novi red, ki ga uvedemo,\ ko pridemo do zmage, res tudi trajen, ker bo dovolj sposobnih moči na razpolago, da sl ga vzdržijo. Od mladine zavisl največ, če in kdaj pride do socijallzma. ki pomeni pravično ureditev človeške družbe. Vsaka socijali-stlčna stranka, ki veruje v bodočnost svojega program«, mora Imeti za seboj zavedno, jekleno, krepko in značajno mladino, ki pomeni bodočnost vsakega giba-n!a. Tudi naša mlad'na se mora zavedati tega svojega poslanstva in mora v svoji organizaciji temu primerno uravnati svoje postopanje. Narodno-socijalistlčna mladina, izobražuj se in se pripravljaj na bodoče naloge, ki te čakajo v bližnji bodočnosti!
Bratska češka narodno - socljallstična mladina se pridno giba. Lansko leto se je udfuiila v zvezi češkoslovaške socialistične mladine Njeno glasilo so >Mlade Prnu4y« (»M adi toki«). List se je ob no-i\cm letu povečal. V svoji prvi številki prinaša obširno poslanico na naslov voditelja in ustanovitelja češke narodno-socija-
novem letu: Več socializma!« Češka na-
rodno-socijalistična mladina Je ostala verna Idealom pokojnega brata Pulpana. Kakor znano, je bilo Pulpanovo geslo: soci-jalizem nad vsel Tega gesla se je Pulpan tudi dejansko držal in kakor kaže cel razvoj češke socijalistične rrfadine, se ona niti za las ni oddaljila od njegovih naukov. Požrtvovalnost in delavnost za socijalistič-ni Ideal med češko narodno-socijaiistično mladino moramo naravnost občudovati. Zlasti pa so se pokazali uspehi mladinskega dela pri zadnjih volitvah na Češkoslovaškem. Demokratski listi so priznavali, da se imajo češki narodni socijalistl v prvi vrsti svojim mladinskim organizacijam zahvaliti, da so tako sijajno zmagali pri zadnjih občinskih volitvah Mi se bomo z delom češke narodno-socijalistične mladine še večkrat in obširneje pečali, za danes rečemo samo to. da jih moramo posnemati, ako hočemo, da bomo tudi mi kdaj prišli do takih uspehov, kar Je nedvomno želja nas vseh.
»Bratstvo« v Ljubljani sklicuje za petek, 11. t. m. ob 8. uri zvečer članski sestanek v spodnjih društvenih prostorih Narodnega doma. Na sestanku se bo poročalo o tekočih zadevah društva in se bodo tudi razdeljevale nove članske izkaznice.
Novoizvoljeni odbor »Bratstva« v Ljubljani je imel pretekli teden dve važni seji, na katerih Je sk'eral o raznih važnih zadevah, o katerih se bo poročalo na članskem sestanku. — K zadnjemu poročilu o občnem zboru sporočamo, da ie pomotoma izostalo ime brata Joška Esta, ki je bil na občnem zboru izvoljen za odbornika »Bratstva«.
Dramatični odsek »Bratstva* v Ljub-lani se pripravlja na igro »Žrtve«, ki Jo priredi o priliki sveto-savske proslave dne 27. t. m. Kakor smo že poročali, se je prvotni namen, prirediti proslavo na širši podlagi, iz znanih razlogov opustil in se bo prireditev vršila le v ožjem krogu za člane in prijatelje društva. Pred igro se bo vršilo predavanje Š tem hoče »Bratstvo« seznaniti našo mladino z velikim pomenom, ki ga ima Sv Sava za narod, zlasti pa za mladino. Prireditev bo dopolnila ciklus literarnih večerov, ki jih ima »Bratstvo« v svojem programu. Opozarjamo na prireditev vc' "-ijatelje »Bratstva«, z1asti te iz vrst n^	socijalistične stranke.
»Bralstvo« v Sp. Šiški ima dne 1°-januarja o pol S. uri zvečer II. redni občni žbnr v hotelu »Bellevue«. — Obenem poživljamo vse člane, da poravnajo članarino, ker drugače nimajo glasovalne pravice na
izključitve iz celjske »Orjune«, ki se tudi Kitične stranke brata Vaclava Klofača. resno zanima za afero na Polzeli in ki po j Uvodni članek se glasi: »Naše geslo ob
občnem zboru ter bodo po ponovnem opominu črtani iz članskega imenika.
»Bratstvo« v Litiji. V nedeljo ob 3. url popoldne sestanek vseh članic »Bratstva«. Poroča dolccatinja iz Ljubljane.
»Bratstvo« v Zagorju sklicuje svoj občni zbor za nedeljo, dne 13, t. m. ob pol 3. uri popoldne v društvenem lokalu v Zagorju Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2 Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo načelnika dramatičnega odseka. 5. Poročilo načelnika tambura-škega odseka. 6. Volitev predsedstva, odbornikov, namestnikov in prc^edovalcev računov. Udeležba vsakega člana dolžnost. Ta občni zbor je Izredne važnosti, ker se bo po izvolitvi novega odbora pričelo z novim intenzivnim delom v društvu. Občnega zbora se udeleži tudi odposlanec osrednjega vodstva JNSM iz Ljubljane.
»Mladost« v Liubljanl bo Imela prve dni prihodniega tedna sestanek tfanov, na katerem se bo razpravUalo o smernicah bodočega delovanja in o raznih drugih društvenih zadevah. Člani bodo vabljeni z vabili, prosi pa se tudi tem potom, da se člani sigurno odzovejo vabilu. — V petek, 11. t. m. je seja odbora »Mladosti«.
Predavanja »Bratstva« v Ljubljani. V sredo, 9. t. m. je dr. Krivic končal svoje predavanje o Masaryku. Predavanje je bilo za našo mladino zelo poučno in koristno. V svojem prvem predavanju je g. predavatelj podal Masarykov življenjepis, to pot Pa Je obrazložil niegove nauke na podlagi njegove lastne izpovedi v spisu »Ideali člo-večanstva«. Naša mladina, Je g. predavatelju zelo hvaležna, da jo je podrobno seznanil z velikim mislecem, učiteljem In voditeljem bratskega čehoslovaškega naroda. Masarykovi nauki bodo t13®** Privržence iudi med našo delavsko mladino. Prihodnje predavanje ja v sredo, 16. t. m. ob pol 8. url zvečer v spodnjih društvenih prostorih Narodnega doma.
Tedenske novice.
ClTAJTEl
Današnjo številko smo poslali tudi nekaterim nenaročnlkom, da si jo ogledajo fn naroče. Za naročbo zadostuje, ako izpolnijo priloženo položnico, kjer napišejo natančen naslov In vplačajo žnjo naročnino, ki znaša 4 Din za vsaki mesec. Priporočamo jim, da p'ačaJo za četrt leta naprej, t. J. 12 Din. Kdor pa tega ne zmore, naj plača za 1 mesec.
Kdor nam preskrbi pet novih naročnikov, dobi list za celo leto brezplačno, kdor pa jih preskrbi več, dobi posebno primemo nagrado v gotovini ali pa v knjigah.
»Nova Pravda« Je najcenejši in najboljši • socijallstičnl list, tehnično In vsebinsko preurejen, pisan v narodnem duhu, ter odgovarja In nadomestuje našemu delovnemu ljudstvu dnevnike. Zato n?j sl ga naroče vsi delavski sloji!
Brezpogojna potreba In dolžnost vsakega strankinega pristaša in tudi somišljenika Je, da je naročen na to strankino glasilo. Vsled tega se morejo na »Novo Pravdo« naročiti tudi vsi oni inteligenti, ki čutijo z nami, ker le »Nova Pravda« priobčuje strankine zadeve. Ona vodi borbo z drugimi političnimi strankami In drugimi socialističnimi naziranji ter propagira In utemeljuje narodni socijalizem.
»Nova Pravda« je obenem tudi na razpolago »naroduo-socljaln! strokovni zvezi«.
Na list se morajo naročiti tudi vsi člani te organizacije, ker le ta list prinaša vse strokovno gibanje in strokovne članke, ter bije vso strokovno borbo.
Istotako ima »Nova Pravda« posebno stalno rubriko za naše mladinske organizacije, v kateri se priobčuje vse mladinsko gibanje ter je glasom sklepa »Bratstva« itak obvezna za vse 18 let stare člane te organizacije.
List je torej zelo pester in zanimiv, zato upamo in prosimo, da ga naroče tudi oni, ki smo ga jim danes poslali na ogled.
Ako bi pa kdo od teh lista ne hotel naročiti, naj ga nam blagovoli vrniti, ker bl ga sicer smatrali za naročnika.
Ako bo zadosti razumevanja in podpore od strani naših ccnjenih čitateljev, zlasti pa od naših strankinih pristašev, potem Je mogoče, da obdržimo list na tej višini in da pričnemo z izdajanjem po dvakrat ali trikrat tedensko.
Do tega nam pomagaj naša narodna in socijalistična zavest!
Odgovor »Jutru«. V neokusni boj z »Jadransko banko«, ki ga obsoja vsa poštena javnost iz enostavnega razloga, ker so to popo noma nove židovske manire, izpodkopavajo tla gospodarskim Institucijam in zavodom, je jutrovska klika skušala zavleči tudi našo stranko. V »Jutru« od 8. t m. trdi na perfiden način, da je bivši glavni tajnik NSS g. Fakin dvignil pri Jadranski banki denar in poživlja »Jadransko banko«, da pove koliko. (Da bi bila NSS ta denar prejela, o tem seveda previdno molči.) Zato izjavljamo, da g. Fakin nikdar za našo stranko ni dvignil pri Jadranski banki nobenega denarja. Kakor nam je znano, je mož res dvignil tam neko vsoto za prodano pohištvo, ko je opustil lastno gospodinjstvo (stanoval je v hiši »Zvezne tiskarne«). Pohištvo mu Je odkupila »Jad. banka«, kar pa nas nič ne briga. To okolnost pa je že pograbila vohunska jutrovska klika, ki niti človeka v nesreči ne pusti pri miru in skuša celo tujo nesrečo izrabljati v svoje slikarske, samopašne namene.
»Jutro« in njegova večerna Izdaja »Slov. Narod« sta si porazdelila delokrog. »Narod« je z ozirom na edino svoje staro znanje vzel na piko klerikalce in jih. bo pobijal kakor doslej, ne da bl jim prizadel kaj škode. — »Jutro« pa je prevzelo nalogo, ubijati eksistence posameznih politič-nik nasprotnikov, prosvetnih organizacij, gospodarskih podjetij, političnih strank in celo države same. Nadelo si ie nalogo, uničiti vse, kar ne diši po smrdljivi člfutskl roki, ki sprejema zaprisege privržencev te klike in odpušča vse grdobije In grehe destruktivnega dela te stranke, ako se ji sploh še more dat! ta naziv. Zato pokonci, da zatremo to zalogo! — Proč s takimi zastrupljevalci javnega muenja, proč z »Jutrom« In »Narodom« iz vsake hiše!
Za kapital! »Jutrovci« ne dado ljubljanskega državnozborskega mandata Iz rok. Pravijo, da jih je veljal ogromno denarja. To Jim smemo že verjeti, drugače bl se ne izplačalo sedaj od NSS zahtevati povračila polovice volilnih stroškov, ki so zares morali biti ogromni — Pričakujemo, da bodo demokrati objavili sedal tudi faksimile »Slavenske banke«, dokument, ki bo odkril one tisočake, ki so jih prejeli od te banke za zadnje volitve.
Popravek. Urednik komunističnega glasila »Glas svobode« je pri popravku prve politične notice v letošnji prvi številki, ki jo je napisala precej neokretna roka, ustrelil velikanskega kozla. Povedati je namreč botel, kako Izborno so se nekateri komunisti počutili pod radikalsko streho, koliko so sl prislužili, kako so z lahkoto poneverili nekje na Štajerskem 75.000 Dtn Itd. Urednik pa Je spravil komunistične pristaše ob ves užitek s svojo nerodno stilizacijo.
Zvonimir Bernet se oglaša v »Napreju«,
kjer modruje, prerokuje. Nad svojo stranko je čisto obupal ln pravi, da se bodo na sodni dan bivši njegovi pristaši pač zbirali okrog njega, do takrat pa ostane Jedro stranke on sam, ponacijonaljen! Internacl-jonalec — Zvonimif Bornotl — Neizrecno mu je žal, da tudi nlemu ni mogoče stati v narodnosocijalističnih vrstah In zavida načelnika NSS za njegovo politično vlogo. — Ah, tudi nam Je žal!
Razpis aluibe. — Razpisuje se mesto tržnega nadzornika (drugega živinozdrav-nika). Opremljene prošnje z navedbo službenih zahtev Je treba predložiti do 20. t. m. podpisanemu magistratu. Stanovanje naturalno. — Mestni magistrat mariborski, štev. 121/pr. od 3. Januarja 1924. — V. Grčar, 1. r. — župan.
Pekovska zadeva. Svoj . čas smo registrirali pritožbe ljudi zaradi nerednosti v neki pekariji. — Ugotavljamo, da se to ni tikalo nobenega pekovskega mojstra v Ljubljani, temveč na periferili mesta, ki sl je stvar vzel k srcu in napravil sedaj red, V Nemčiji s« pripravljajo na generalni štrajk zaradi uvedbe 10urnega delavnika.;
denarja treba povsod s, da se pelje v Celje [trgovini R. Stermecki.
Radi sploSnega pomanjkanja itediti ter je dolžnost vsakefr In poskusi enkrat kupiti v veli
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trs it 8.. reg. zadr. z o. z.
sprejema vloge na knjižnice in plača čistih
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obrestovale po dogovoru.
PoSeljoje krafkobn trgovske Id maloe bedite aaiknlantaeje.
PamajaekarnaOe^
nasl. Jakob Kaviič, Ljubljana
naznanja, da ima vsa« oan
sveže In pristne preste.
Telefon št 158.	2,	Telefon	St.	158.
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANI
podružnice: | Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).	I E*spo2iTu?j*
Maribor	KAPITAl	In REZERVE Din 17,500.000.-	Konji(e
Rakeitme#*°	Izvršuje	vse	bančne	posle	najtočneje	in najkulantneje. Meia-Dravosrad
Slovenska BlsSriCa	Tnovatca.	Telefoni: 139, m 458.
Gospodarstvo
Koliko Je vreden dinar?
' ""	Prejšnji
Ta teden teden dinarjev
100 Svlc. frankov stane	1556*—	1552*5
100 franc, frankov „	430-—	450'—
100 laskih lir	„	384-5	384-—
100 čeSltih kron	„	257--	259—
l milijarda nem. mark „	----- ——
00 poljskih mark „
.90 avstrijskih kron „
100 ogrskih kron „
100 bolg. levov „
100 dolarjev 100 angl. fantov
Cnriika borza.
9 januarja 2. januarja švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo C'425	6-45
100 franc, frankov	„	28 25	29'05
100 laikih lir	„	24-90	2470
100 Seških kron	„	16-71	16 65
1 milijarda nem. mark „--------- -------------
100 poljskih „	„	0000223	0-000223
100 avstrijskih kron „	0-008o9	0-008075
100 ogrskih „	„	0-0275	0	0302
100 bolg. levov „	4-12	4-05
100 dolarjev	„	5*5-—	673-75
100 angl funtov „	2472-—	2474-—
0-0033	0-0033
0-1246	0-125
„	038	0*4475
„	64-10	64—
» 8780--«	8775—
„ 38350-—' 3S325-—
, ; POROČILA UPRAVE.
Nekateri naročniki Sc niso plačali zaostankov 2Q leto 1923. Vse te prosimo, da te zaostanke in plačilo za leto 1924 prej'ko mosoče poravnajo po položnicah, ki smo jih priložili zadnji Številki. Ako je na položnici napisana večja vsota kakor 12 Din; Je to znamenje, da ie naročnik za 1. 1923 na dolgu. Pri vsakem naročniku smo namreč vpoštevall, da bo plačal vsaj za četrt leta naprej. Kdor lista v&aj za ta mesec ne bo plačal, mu borne pošiljanje 1. februarja ustavili, zaostanke pa iztirjali. To moramo storiti, red moramo zahtevati, da nam bo ifcogoSe kriti lastne obveznosJ pri skrajno nizki ’«tai lista — saj je izmed vseh naj-ceneii.
Reklamacije. Oič. Levstikovo Vero, Cftlje, Gregorčičeva ulica 5t. 5 ln g. Ivana Stankoviča, Jesenice Dobrava St. 36 — prosimo, naj nam naznanila svoj sedanji natančen naslov. — Zadnjo številko nam je poSta kljub dosedanjemu natančnemu naslovu vrnila s pripombo, da sta nepoznana.
—• Ne glede na to, da nam Je na tem ležeče izvedeti za pravi naslov, bi nas zanimalo obvestilo, če sta se naročnika res preselila, ali pa mogoče tiči za tem grmom kak drug zajec. — Prosimo nujno obvestila!
Za tiskovni sklad so darovali tovariši: Fr. Sovre 4.— Din; R. Jug 52.— Din. Fr. Pravst 1.-7- Din.
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Ko Je s tem gotov, stoji pred njo ter jo trdno drži za zvezani roki, pri tem pa s krvoločno naslado opazuje nesrečno žrtev. Gospodična VVilson se zbudi ter začudeno buli v strašnega moža, ki ga sinatTa za prikazen v sanjah. V domnevi, da to kar vidi ni resnica, marveč da je sanjska domišljija, jo še utrjuje dejstvo, da ne more spraviti glasu iz grla. Ža trenutek mehanično Zatisne oči. Ko zopet pogleda, stoji strašna prikazen še vedno ob njeni strani.
»Gotovo menite, gospodična VVilson, da sanjate,« jo z zamolklim, a tembolj donečim glasom nagovori mož s krinko, ki motri svojo žrtev 2 ledeno mrzlimi pogledL »Toda vse Je gola resnica. Kot vidite, imate pred seboj strašnega maščevalca!«
Komaj slišen tarnajoč glas šepeče ne-k&j nerazumljivih besed.
»Hahaha,« se krvoločno nasmehne ma-skiranec, videč njen trud, da bi skočila iz postelje, »ali ste se res nadejali, da mi morete ubežati, lepa. vlačuga? Pa ne da ste se smatrali varno na parniku, kamor vam po vašem mišJjenju Jak ne more slediti? O, njemu ne morete uiti, o ne, ni če bi se skrili tudi v najskritejši kotiček na zemlji.«
Zopet obupen, zamolkel klic na pomoč.
»Vaš trud in odpor Je zaman,« ji zakliče, ko se še enkrat skuša oprostiti svojih spon. »Lepa gospodična Wilson, nebroj žrtev Je ugonobila vaša pretkanost, dovolj dolgo ste VTŠilt svoj peklenski posel. Sedaj Je prišel trenutek obračuna — umreti morate!« :
Pozorno gleda v lepi obraz, preko katerega teko sedaj solze iz strahu pred smrtjo.
»Ha, sedaj .točite solze! Prepozno je. Mislite na svoje zločine, izvršene križem sveta, o ne samo na one v Londonu, ne, tudi na one v Ameriki. Sploh mi je znano vse — prav vse!«
Po celem životu izpreletava lepo žensko, ki zaman napenja vse sile, da bi se izvila iz rok strašnemu maščevalcu, krčevita zona in mraz.
»Zaman vsi napori,« nadaljuje Jak s porogljivim nasmehom, »kdor je zapadel Jaku, za tega ni nobene pomoči več!« Z milo prosečimi pogledi skuša omehčati njegovo granitno srce, vendar ostane strašni maščevalec neizprosen. Brez vsacega sočutja ogleduje zapeljivo krasno, deklico, njen oča-ruioči obr«iz, ki je povzročil že toliko gorja. — Toda njeuih smrtnih rnuk ni še konec. Brezmejno Je njeno trpljenje, sedaj, sl že želi smrtnega objema, kateremu se itak ne more izogniti. Vendar se strašni maščevalec še vedno naslaja na mukah svoje žrtve, ki si ne, ve pomoči.
»Ne mučite se z vprašanjem, kako sem prišel do vas. Gotovo menite, da potujem na parniku v Ameriko. Zagotavljam vam, du ste v veliki zmoti, kajti v dobri url se že zopet odpeljem s svojim čolnom proti angleški obali.«
Toda ona ne posluša njegovih besed — pred očmi ji lebdi samo njena strašna usoda, smrt — gro2na smrt.
In še vedno se grozni človek prav nič ne pripravlja, da ji zada odrešilni smrtni su*. nek. Na obrazu mu Igra porogljiv, neusmiljen n-astpeh, okrutno jo drži za njene od groze drhteče roke, dokler končno ne uvidi, da mu bo smrti zapisana žTtev vsak hip padla v nezavest Tedaj pa jo hitro dvigne iz ležišča. Iz njegovih ust pa neusmiljeno udarjajo grozne besede:
»Zmolite svojo zadnjo molitvico, zadnja ura je potekla, pohitite — s. pripravo na smrt!«
Kot mramomat kip sloni na njegovih prsih. Hudodelka, oprta na rame svojega morilca, — slika — ki ji ni primere!
In potem se razlega iz spalne kabine zamolkel presunljiv vzkrik. Pluto, ki se je rdvnol&r - zbudil iz nezavesti. Sliši grozno borbo, grgranje, hropenje — potem vse utihne — smrtna tišina. Toda samo za hip. Že se odmaknejo prislonjena kabinina vrata, človeško bitje se pojavi rned, vrati. — Grozna prikazen. — Črnec jo je že enkrat videl, ono . noč na hodniku, kjer ga je kot
danes-.pobila na tla. Kot senca se splasi J mimo njijia. N.t obrazu ima prikaien črno masko, v roki pa s krvjo oblito bodalo. Vrata, nelahko zaškripljejo, strašna prikazen mu i/.ftine izpred oči!
'liho in neopaženo — kot je prišel — se mož s krinko priplazi treko hodnika in stopnic do kabine na krovu, od koder ima prost razgled po ladji. Seseda ne more mnogo videti, ker je krov za\it v nepredirno temo, vsled česar ne more ugotovili, je li sedaj straža na oni strani krova, katerega mora prekoračiti. Kljub temu pa noče dalje čakati. Zato zapusti' svoje skrivališče. da kolikor mogoče hitro dospe do ograje na krovu parnika.
Poleg rešilnega čolna, pod katerim je neopaženo plula ponornlca in čakala na povratek svojega gospodarja, se živahno raz-govarafa dva .moža. Eden je mornar, ki je pred polnočjo opazil nenavadno svetlikanje v rnorju, drugi je natakar na parniku, ki je ravnokar postavil majhno’ svetilko, ki jo je doslej držal v roki, na tla.
Mornar pripoveduje svojemu tovarišu, da je ponoči opazil v morju zagonetno svetlikanje, ki si ga ne more raztolmačiti.
»Da, čudno je vsekakor,« de natakar. »Pa to še ni nič v primeri z morsko kačo, ki smo jo nekoč naleteli na morju.«
»No, tega mi ne pripoveduj več,«' odvrne smehljaje mornar, »ta dogodek sl mi
najmanj' že desetkrat povedal.. Ampak to nenavadno čudno svetlikanje gotovo riek4j pomeni, biezdvornno nič dobrega.«
»Nesmisel!« reče natakar ter vzame svetilko s tal. »Ti ravnotako \erujes na razne vraže kot sploh vsi mornarji.«
> Boš že videl, da imam prav. Kaj t;i-kega vedno pomeni nesrečo.«
Nutakar se nasmehne.
?No, pa lahko noč. Sedaj ;n..ram iti v jedilno shrambo, kjer imam za par ur dely. Na krovu imamo topot odlične potnike, zato hočem izbraii najboljše delikatese in najmočnejšo kapljico.«
»Ali, v mislih Imaš nu.ibrv.e lipo Arne. rikanko In njenega črnca?«
»Seveda. Zdi se, da je zs!o razvajena dama. Nobena jed ji ni dovolj dobra. No ja, za denar se dobi pri nas vse.« Nato odids preko krova proti kabini. — Narnah pa osupne. »Kaj pa je to? Vsekakor ne mornar, kar se plazi ob kabini. — l/.islcda. da je eden izmed potnikov.«
Zdi se rnti kot da sc hoče senca zopet umakniti v svoje skrivališče. Zato stopi hitro bližje in dvigne svetilko, da vidi, kdo je čudni nočni izprehajaice.
»Vsi dobri duhovi — kaj — kdo
Odgovorni urednik Anton Brandner. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
»Triglav"
tovarna perila
Ljubljana,
Kolodvorska ul. 8
priporoča svojo veliko zalogo moškega perila za delavce in gospode po naugodnejši ceni.
Na]cene)še nove in rabljene
pisalne stroje
v špecijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. ,
Ludovik Baraga, Ljubljana
Selenbnrgova ulica 6/1.
Barvne trakove, karbon-paplr-lndioo ter vse druge potrebščine, pisarniška oprema vedno v zalogi.
Imti v Jovi M" imajo uspeli!
dovito nizkih cenah kupite letos
volneno blago
za ženske in Sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manufakturo robo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engroa-cene.
kupiti
poskusi
Ulje, Kralja Petra cesta It. 14.
Izdelovalnica instrumentov. — Velilc« zalogu vseh glasbil, slasti tamburic najboljše kakovosti, strune in vse v glasbo spaciajoŽe potrebščine.
Cene nizke!
PcsMIsa ta!
Dvoje harmonik
prav izvrstnih, firm Lubase, ena pet, druga štirivrstna, obe še novi in dvojno uglašeni, se prodasta pri Stefanu. Pot v Rožno dolino Številka 54.
Tvomica pe-
in
emajliranih tablic
v
Anton Černe
aravtur	»
llubljana, Onorai trg 1.
sm*
Stefan Ferant
urar dr Savn h žeieznic
Celje, DeiM trg št. 3
priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne.
Modna In športna trgovina
za dame in gospode
P. Magdič
Ljubljana,
naspioti glavne pošte.
Vedno zndnle rasti.
L Ulili, draguljar, Uje. Ma elita M 11
Pozlatiti I	Posrebrltll
Zaloga zlatnine In srebrnine, China srebra, ur itd. — Lastna poprav-Ijalnlca. —- Velikanska zaloga poročnih prstanov! — PoroCne prstane
po meri tekom Štirih ur.
Kupuje se staro zlato In srebro.	m|io
Dobro blago se samo hvali
le prepričati se Je treba
zatorej ne zamudite prilike ogledati si veliko izbiro
ZHlViCj UC. MUIUUIIC llirvt	v	vunv>
emajlirane kuhinjske posode
Pri
„F0RTUNfl“ tig. di. Biziak & tomp
L3UBL3ANA, Krekov trs 7 (poteg Kittnp doma). Eo gposs. Cene Eonftnrenfcne; En detaB.
Ha debelo 1	na-Mol
ManuJakturna In modna trgovina
Franc Oreh
Csljc,BlaBni rc
preje Joh. Stallner.
Vse potrebščine za krojače in šivilje, kakor tudi posteljno perje in puh, žimo in morsko travo vedno v zalogi.
Ivan Kordiš, Ljubljana
Vegova ul. St. 2
priporoča svoje prvovrstne kemične izdelke „Sve!:3in“ kakor krema, vazelin za čevlje in usnje. Parketno voščilo. Cene in kako* vosti konkurenčne.
Zahtevajte ceniki	Zahtevajte	ceniki
Priporoča »e tvrdka
JOSIP PETELINC, Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7.
Najboljše šivalne stroje GRITZNER in ADLER
za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, istotam igle za vse sisteme stroiev in koles ter posamezni deli. <3alanterl|lkO blago, potrebščine za ilvllle, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce , vezenine, kravate, čipke, palice planinske in sprehajalne, jedilno orodje. Popravila vseh vrst šivalnih in pisalnih strojev se sprejemajo Večletna garancija šivalnih strojev. Pouk v vezenju in krpanju perila na strojih brezplačen!
M O— — — ne»ll« MMMSIMMMMMtSMM •