9
771580372009
TERME ČATEŽ
številka 15	Leto I
iz vsebine...
Pod lupo
Dijaški dom Brežice zapirajo...
...stran 4
Gospodarstvo
Kadrovske zamenjave v Rudniku...
...stran 5
Kmetijstvo
Proti prašičji kugi ne cepimo več.
...stran 6
Zdravstvo
Temeljni kamen za ZD Krško... ...stran 7
Glasba
Intervju z Natalijo Verboten...
...stran 9
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 264
Adi Smolar v družbi fantov iz razborske “Skupnosti šole življenja"
...na strani 7
Ob izteku Brežiškega oktobra slavnosti še v sevniški občini
Brežice, Sevnica - Ob izteku praznovanj ob občinskem prazniku v Brežicah, kjer so 27. oktobra na slavnostni seji podelili najvišja občinska priznanja, se slavnosti nadaljujejo še v Sdvnici, kjer imajo občinski praznik 12. novembra. Slavnostna seja bo 10. novembra v Krajevni skupnosti Zabukovje, kjer bo pri podelitvi občinskih priznanj sodelovala prva kraljica slovenskega sadja Anita Pavlovič. Naj višje letošnje priznanje - grb občine Sevnica bo prejela Osnovna šola Boštanj, ki v tem letu praznuje 150 let delovanja.
V Brežicah so nagrade podeljene. Z najvišjo, nazivom častnega občana, se g. Francu Šetincu in g. Alojzu Žoklju pridružuje ga. Iva Stiplovšek. 97-letni gospe Stiplovškovi se tako občina od-dolžuje za 47-letno izjemno delo v Posavskem muzeju Brežice. Ohraniti spomin na ljudi, ki so tu nekoč živeli, ohraniti vsaj delček lepega in koristnega, kar so predniki ustvarili- prenašali spoznanja o tej tradiciji in izročilu na mlaj-
še rodove, so ji bili spodbuda ria poti k upanju, da bodo nadebudneži znali ceniti svoje korenine, svojo narodno pripadnost. Poleg skrbi za obiskovalce, ki jih je sprejemala s prijazno in nikoli naveličano besedo, je s predanostjo in vestnostjo dokumentirala in urejala tako arhivsko kot fotografsko dokumentacijo in s tem poskrbela za začetke etnološke, zgodovinske in umetnostne muzejske dokumentacije. Za njeno življenjsko delo ji je Skupnost muzejev Slovenije leta 1977 podelila Valvasorjevo nagrado kot najvišje priznanje za delo na področju mu-zealstva. Leto kasneje ji je ista stanovska organizacija podelila najvišji naziv muzejske svetovalke. Leta 1997 se ji je za njeno etnološko delo z Murkovo listino oddolžilo Slovensko etnološko društvo, župan občine Brežice pa ji je ob praznovanju občinskega praznika in petdesetletnici Posavskega muzeja Brežice v letu 1999 podelil Plaketo občine Brežice.
... na strani 3
Častna občanka občine Brežice ga. Iva Stiplovšek
Radio Brežice se Via ogled postavi
tehnikov in glasbenih opremljevalcev. Na trgu nekomercialne postaje bijemo boj s komercialnimi, katerim so bile frekvence v zgodnjih devetdesetih podeljene na pamet, brez kakršnegakoli programa razvoja nacionalne radiodifuzije ali instrumentov kontrole, in jih zakonodaja obvezuje le z eno uro lastnega dnevnega programa. Posledično je tako status nekomercialnega radia na velikem prepihu, poraja se celo vprašanje, ali bo v teh razmerah in ob takšnih pogojih sploh preživel.
In obletnice so priložnost, ko se radi ozremo nazaj, predvsem pa naprej. Po raziskavah o poslušanosti so lokalni Informativni radii najbolj poslušani, kar nesporno kaže na vrednost in pomembnost lokalne informacije. Slednje je potrdil tudi nedavni festival nekomercialnih postaj, saj se je s 114 prispevki zbralo kar 16 nekomercialnih radijskih postaj. Kljub indiferentnosti nekaterih bomo vztrajali in smo po nedavnem največjem uspehu - osvojenem prvem mestu za informativno oddajo*Dan do 15-ih, še kako na pravi poti, na poti, kjer so bili in bodo naš največji kapital poslušalci in poslušalke, katerim se ob tej priložnosti zahvaljujemo za pozornost in zaupanje.
Lidija Kostevc
radio/brcžicc
m I* M.« MM*
Rojstni dan
37 let Radia Brežice
Brežice - 28. oktober je poleg praznika občine Brežice tudi praznik naše radijske postaje. Najdragocenejše darilo ob svoji 37-letnici smo dobili že teden dni pred obletnico, ko smo na 11. festivalu nekomercialnih radijskih postaj v Bohinju z oddajo Dan do 15-ih zmagali v kategoriji dnevno-informativna oddaja.
. Naša radijska postaja vseskozi deluje kot medij, ki na prvo mesto postavlja lokalno novico. Kot eden najstarejših radiev, sedmi po letih obstoja in nasploh prvi v Posavju in na Dolenjskem, ima Radio Brežice status nekomercialne radijske postaje, kar pomeni, da ga zakonska določila obvezujejo, da dnevno pripravlja 40 odstotkov informativnih vsebin. Ta delež pa zahteva močno in raznoliko strokovno kadrovsko ekipo, ki predstavlja velik strošek, saj zajema novinarsko delo, delo
Nuša osvojila srca Maltežanov
Malta - V začetku novembra je Nuša Derenda odpotovala na Malto na mednarodni glasbeni festival, kjer je predstavljala našo državo. Festival ima v Evropi kar lep sloves, zato se je naša RTV hiša odločila, da bo na festival poslala res najboljše.
Po številnih uspehih Nuše Derenda na domačih festivalih je TV Slovenija izbrala prav njo, kar je nam Posavcem lahko še posebej v ponos, saj je Nuša domačinka, doma iz Artič. Pred leti so na Malti nastopale že Alenka Godec, Lara Baruca ter Tinkara Kovač, slednja je osvojila kar dve nagradi. Tudi Nuša se je dobro odrezala, saj ji je, kot je povedala, na obeh tekmovalcih večerih zmaga ušla le za las. Obakrat je bila druga, kar je v zadnjem letu očitno njena usoda, dobra seveda.
Na prvem tekmovalnem večeru je vsak od nastopajočih zapel eno skladbo malteškega izvajalca v novi priredbi, drugi večer pa so nastopajoči predstavili svojo skladbo. Nuša je tudi tokrat zapela skladbo avtorskega tandema Urše in Matjaža Vlašiča ter Boštjana Grabnarja z naslovom Dan po tebi mi diši. Kot je bilo pričakovati, je osvojila srca ne samo Maltežanov temveč številnih prisotnih, saj je dobila povabila za nastope v Grčiji, Turčiji in še nekaterih evropskih državah. Glede na to, da je. na festivalu sodelovalo 24 držav, se Nuši očitno obeta pevsko koncertiranje po vsej Evropi. .
Majda Arh-Sevšek
V_______________________
Radio Brežice in časopis SavaGlas iskreno čestitata vsem občankam in občanom ob prazniku občine Sevnica.
Dobrodelni koncert za “Šolo življenja”
Na dobrodelnem koncertu na Raaborju je poleg drugih glasbenikov in glasbenih skupin nastopil tudi znani slovenski kantavtor Adi Smolar.
Motite se, če menite, da je bil igriv in morda celo “zabavnjaški”. Med preigravanjem svojih pesmi je številne poslušalce resno, kritično in odgovorno opozarjal na nekatere vrednote, spoznanja in modrosti Živlip.nia
POD LUPO	
stran 2	SavaGlas, 8.11.2000
Brežiški svetniki na seji v zadnjem tednu oktobra prekosili sami sebe Sejemski posli v svetniških klopeh Brežice - Svetniki brežiškega občinskega sveta so ta teden v drugo skušali dokončati 18. redno sejo. Pred 14 dnevi so po obravnavanih štirih vsebinskih točkah zaključili 17. sejo in uspeli v vse bolj “čudnih poslih” ^lomiti ves svoj duh na sprejeman ju dnevnega reda, ki je povzročil notranje strankarske kolaboracije. Potek seje in uspešnost sprejemanja oziroma nesprejemanja točk dnevnega reda, pa je bilo vse drugo, kot politika dostojno obnašanje.	|	*y ‘i’	‘
	MI in VI v svetniških klopeh Najmanj od tistih časov, ko je bil sevniški župan še Jože Peternel -le kje je zdaj ta korpulentni mož, se sprašujejo občani - in ko je seje občinskega sveta vodil Martin Novšak, do sedanjega župana Kristijana Janca so zasedanja sevniškega parlamenta ena sama umirjena urav-
Za dokončanje 17-te seje so jim iz predvolilnega časa ostale le še štiri vsebinske točke. Kot prva med njimi, priložnost za polnjenje občinskega proračuna, to je - v drugem branju Odlok o komunalnem prispevku v Občini Brežice. In hkrati je povzročil prvi žaplet Po slabi uri in pol razprave, ki je sicer resnici na ljubo, skozi celotno sejo spominjala na sejemsko prerekanje in tekmovanje v kategoriji politične nekulture tako med svetniki kot do predsedujočega župana - odloka niso sprejeli.
Zapletlo seje namreč že pri sprejemanju amandmajev, tehtali so, ali pritegnifi več denarja v občinski proračun ali investitorjem zagotoviti večje ugodnosti. Dokončno pa je razprava ušla iz vsebinskih okvirov pri predlogu amandmaja svetnika Jožeta Blažinča, da imajo predeli občine v obmejnem pasu 100 odstotno olajšavo komunalnega prispevka. Po glasovanju, celo 5 minutni odmor ni razjasnil, ali je amandma sprejet ali ne, tudi župan je vsakič povedal drugače.
Enotni so bili svetniki pri prvem branju odloka o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije - LTO-ja, s katerim naj bi po prvi neposrečeni spomladanski obravnavi že ujeli septembrske državne razpise, takrat so tako trdili. Državnega denarja pa ni, ker je bilo na tisti osnutek toliko pripomb, daje gospodarski oddelek pripravil novega. Tokrat je po izčrpni predstavitvi Romana Matjašiča iz gospodarskega oddelka, razprava tekla v smeri sedeža LTO in sestave sveta zavoda. Borut Mokrovič je izpostavil, da bi sedež bil v Termah Čatež, svetniki pa so delili mnenja, ali Terme ponujajo ugodnosti, ali vlečejo vodo na svoj mlin. Kljub temu je osnutek LTO sprejet z vsemi pripombami, ki jih bodo reševali v drugem branju. Ob zapletih njegove ustanovitve pa je Jože Avšič izpo-stqyil še, da izgubljamo veliko, ker Lokalne turistične organizacije še nimamo, nimamo na primer niti statusa turistične občine.
V nadaljevanju so ob pomanjkljivostih pripravljenega odloka o pre-
nosu nepremičnin v last krajevnih skupnosti, sprejeli nekoliko drugačen sklep od predlaganega Zavezali so se, da pristopijo k postopku prenosa nepremičnin v upravljanje KS, in ne last, kar bi povzročilo marsikateri zaplet
Z dnevnega reda so na 18. sejo, ki so jo začeli v nadaljevanju, premaknili točko svetniških vprašanj in pobud, pa tudi opredelitev do lastninske pravice Občine Brežice. Obe sta povzročili neodobravanja v klopeh. Pri slednji gre za Bolnišnico Brežice, kjer naj bi po sklepu iz kolegija bolnišnice, vpisali Občini solastniški delež, ki izhaja iz samoprispevka in tako lažje uveljavljali zemljiškoknjižne lastnine pri državnem lastninjenju javnih zavodov.
18. seja pa je bila še bolj pod politično kulturo in utečenim delovanjem občinskega sveta kot dokončanje prejšnje. Po sprejemu zapisnikov minulih sej, so svetniki skorajda licitirali za dnevni red.
Med preostalimi točkami naj bi prednostno obravnavali rebalans
proračuna ter dve novouvrščeni točki na dnevni red, to sta omenjena umaknjena točka pri dokončanju predhodne seje - o lastniškem deležu pri Bolnišnici Brežice ter odlok o ustanovitvi javnega, po novem gospodarskega zavoda Letalski center Cerklje ob Krki, ki je bil v programu prireditev ob brežiškem občinskem prazniku za otvoritev. Ob prerekanju pri sprejemanju dnevnega reda - zadnje tri četrt ure seje, niso sprejeli nobene od variant, kaj obravnavati prednostno, ali rebalans ali letališče. Žaljivke z ene in druge strani, ki so spominjale na “ciganske posle” so se sprevrgle v povratne udarce, ker so Socialdemokrati v eni minulih sej povzročili nesklepčnost ravno po sprejemu odloka letališča Šlo je tako daleč, da je po še enem odmoru za premislek, župan Deržič sejo prekinil, saj ponovno ni uspel dobiti podpore k dnevnemu redu. S sejo svetniki nadaljujejo ravno v času po zaključku redakcije, zato o tokratnih peripetijah v naslednji številki.
Suzana Vahtarič
Sevničani so ponovno na hitro opraviti s sejo, a tokrat z zapleti
Odvoz smeti v Sevnici dražji za kar 14 odstotkov
Sevnica - Tokrat svetniki niso uspeli speljati do konca točke, ki se veže na odlok o občinskih priznanjih, o njej bodo iskali politični konsenz. Kljub temu so z 18. točkami 20. redne seje opravili v slabih treh urah. Razživela jih je enormna podražitev odvoza komunalnih odpadkov, ki je bila sicer napovedano že nekaj sej nazaj.
Sklep o 14 odstotnem povišanju cen odvoza komunalnih odpadkov na področju Občine Sevnica bo stopil v veljavo s 1. decembrom letos, če bo povišanje cene odobrilo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Občina Sevnica namreč nima svoje deponije in je pdvisna od pogojev in cen odlaganja na deponijo v Starem Gradu v Občini Krško. Glavni razlog povišanja cen je uvedba dodatne takse upravljalca deponije Kostaka d.d. Krško, gre za dodatnih 442,87 SIT/m3 oziroma 12,44 odstotka, je podražitev zago-vaijal direktor Komunale d.o.o. Sev-
nica Bojan Lipovšek. Ob tem je sevniški odbor za komunalno dejavnost, ki ga vodi Jože Kunšek zadolžil Komunalo Sevnica in občinsko upravo, da poskušata poiskati druge možnosti odlaganja odpadkov in da dosledno izvajata določila odloka o ravnanju z odpadki na celot-„nem območju občine Sevnica Enako je bilo slišati mnenja o lastni deponiji, čeprav Uredba Ministrstva za okolje in prostor (MOP) iz februarja letos predpisuje še strožje ukrepe odlaganja smeti in obratovanja obstoječih deponij. Prizadevanja za regijsko deponijo pa stojijo, saj je
MOP zdaj Posavje priključilo k novomeški deponiji, čeprav po besedah predsedujoče regijski komisiji Vladke Kežman, kljub njihovi zahtevi, z državne ravni ni nikakršnih pisnih navodil.
Svetniki so sprejeli tudi rebalans proračuna za letošnje leto, s tem, da so odobrili najem kredita v višini 20 mio. za KS Blanca in 7 mio. za KS Krmelj za izboljšanje vodooskrbe. Potrdili so še letošnje dobitnike priznanj Občine Sevnica, ki bodo podeljena na slavnostni seji ob praznovanju občinskega praznika. Polemična razprava pa seje razvila ob
mnenja, odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne Jizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,... j in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni.
Bile so prijetne počitnice
Lepo pozdravljeni. Pred nekaj dnevi sem se vrnila s počitnic, ki sem jih preživela v Brežicah. Bile so res prelepe. Res je, da to niso bite moje prve počitnice v vaših krajih, a vsekakor so bile ene lepših, ki sem jih doživela v Brežicah.
S hčerko sva sprejeli povabilo, da nekaj dni.preživiva v drugačnem okolju, kot sva ga vajeni v mestu, in nikakor nama ni žal. Čeravno je veliko deževalo, sva si lahko ogledali veliko lepega. Navdušena sem bila nad Kostanjevico in “Forma vivo". Vse je tako lepo urejeno in čisto. Ljudje so bili povsod prijazni. Potovanje po vaših krajih nas je zaneslo tudi v Šentjernej, v Kartuzijo Pleterje. Kaj takšnega sploh še nisem doživela. Pa tudi sam sprehod po Brežicah ■ je bil nekaj nevsakdanjega. Malo me je zmotilo le to, da so v mestu vsi lokali prazni. Moji gostitelji so mi razložili, da so bile to še pred kratkim trgovine, ki pa jih zddf več ni. Škoda!
V deževnih dneh sem poslušala Radio
Brežice in priznam, da mi je bilo tisto, kar sem slišala, zelo všeč.
No, potem pa sem izvedela, da imate tudi časopis. Pravzaprav je bilo to po naključju. Padal je dež zato sem se oborožila s časopisi, med njimi je bil tudi vaš SavaGlas, ki sem ga z veseljem nesla tudi v Ljubljano, da ga pokažem svojim domačim in prijateljem. Škoda, da ga v Ljubljani ni. Všeč mi je bilo, kar ste napisali, in kot sem lahko ugotovila, ga pišete tisti, ki delate na radiu. Vse je bilo zanimivo, tako da vas lahko le pohvalim in vam zaželim še veliko, veliko številk časopisa Škoda je le to, da ni ves v barvah. Zdaj vem, da la> pridem prihodnjič, mi nikakor ne bo dolgčas pri vas. Če bo dež bom spet brala vaš časopis in poslušala vaš radio. Skratka v prihodnji vam želim veliko dobrih oddaj in lepih besedil in še enkrat poudarjam, da se bom rada spominjala dni, ki sem jih preživela v Brežicah in ko sem spoznala vaše lepe kraje. Lahko rečem le to, da bodite ponosni nanje in na to kar imate. Mi v Ljub-
ljani živimo le v betonu in smogu! Vse kar imamo, je Tivoli, Rožnik in še kaj Irodobnega. Pa še tega ne znamo spoštovati.
Lepo pozdravljeni in brez zamere!
Sonja Prišem, Ljubljana
Zima prihaja
Zima je letni čas, ki ga mnogi nekako ne marajo. Med lemi so pretežno starejši ljudje, ki verjetno že vedo, zakaj? Gotovo ne le zaradi tega, ker je hladno ali celo mrzlo in narava daje občutek, kot da umira. Ne, gre le za obdobje počivanja, ki bi ga morali upoštevati tudi ljudje. Pa ga po večini ne. Obdobje zimskega počitka je od nekdaj prinašalo nekaj več časa, ki smo ga, vsaj v preteklosti, še kako radi namenjali drug drugemu. V družini, v družbi, v službi in drugje. Danes zime očitno niso več to, kar so včasih bile. Danes zime prinašajo skrbi, velike skrbi. Ne gre le za to, da je to kurilna sezona, za katero je potrebno priskrbeti ogrevanje. Gre za nekaj veZ. Gre tudi za druge skrbi, pripravo ozimnice, skrb za zdravje, strah pred poškodbami, ... Toda v zadnjih nekaj letih v pogovorih s prijatelji in znanci zaznaš tudi neko novo, ki se nanaša na naše jeklene konjičke. Tehje v prime rjavi s časom pred dvajsetimi leti neprimerno več. Morda trikrat, ali celo štirikrat več. In tako izgleda, da pozimi postaja naša naj večja skrb naš avto, ali celo bolje, naši avtomobili.
So opremljeni, kot veleva zakon, so pripravljeni na dolge hladne dni? Smo jim priskrbeli prostor, zaščiten pred padavi-
sprejemu odloka o priznanjih Občine Sevnica Že večkrat so bile namreč izražene pobude, da se priznanja ki se imenujejo po Dušanu Kvedru Tomažu, preimenujejo. Soglasno pa so potrdili le sklep, da se obravnava odloži in se sestanejo predstavniki vseh političnih strank v občinskem svetu in v roku šestih mesecev pripravijo sprejemljiv usklajen predlog, saj so poudarili, da se do sedaj Občinski svet Sevnica ni delil na podlagi nikakršnih ideologij, je takšno odločitev svetnikov pojasnil direktor občinske uprave Zvone Košmerl. S. V.
nami in zmrzaljo? Kako smešno se znamo obnašati, kadar postanejo, hote ali nehote, naša največja skrb naši avtomobili In ta skrb postaja iz leta v leto dražja zahtevnejša in odgovornejša Kaj pa cene? Po vrsti Nekaj denarju nas stane nabava ozimnice, veliko več namenimo za ogrevanje, saj nas doma ne sme zebsti, tudi za zdravje namenjamo vse več sredstev, pa zavarovalnicam in nenazadnje tudi avtomobilom. Mnoge veliko več stanejo njihovi avtomobili kot pa namenijo sebi In če postaja zimsko življenje zaradi naštetih razlogov vse dražje in nam pobere precejšen del družinskega in osebnega proračuna kaj nam potem sploh še ostane za pomlad, poletje in jesen? Najbrž ne veliko.
Zima je od nekdaj predstavljala največjo skrb za ljudi Morda le nekaj let ne. Mislim, da je prišel čas, ko smo lahko ponovno upravičeno v skrbeh.
Martin Colarič, Sevnica
noteženost. Občinski svetniki brez privzdignjenih glasov razpravljajo celo o najbolj občutljivih stvareh in tudi strankarska nasprotja niso posebej opazna. Povsem drugače je pri sosedih, zlasti v Brežicah, kjer se svetniki z leve in z desne strani obkladajo s prav zanimivimi izrazi. Novost je “pogruntacija” Stanka Radanoviča iz SNS,' ki se je v Jelinčičevi maniri lotil samega Janševega državnega sekretaija Andreja Vizjaka. Kar dvakrat mu je poočital, češ da je njegova razprava sluzava in slinasta. Kar hudo torej! V brežiških svetniških klopeh že dlje časa izstopajo nesoglasja med levo in desno stranjo, zaradi katerih prihaja do pravcatih blokad pri sprejemanju pomembnih odločitev. Tokrat je denimo Vizjak svetnikom z levice obljubil, da pač desnica ne bo nikoli več protestno zapustila seje, če bo dobil podporo za ustanovitev nekakšnega javnega gospodarskega zavoda Letalski center Cerklje ob Krki. Pa kljub temu s podporo ni bilo nič in zato so nekateri gostje tudi zaman prišli na cerkljansko letališče, kjer naj bi bila napovedano slovesnost ob brežiškem občinskem prazniku. Podobnih primerov, ko svetniki razmejujejo med Ml in VI, je še nekaj. Štravsov Edi ima kar prav, ker v takem “otroškem vrtcu” ne misli več sodelovati. Sicer pa brežiške svetnike pridno posnemajo v Krškem, kar je bilo in verjetno še bo posebej opazno ob svetovalnem referendumu za preimenovanje Podbočja. “Nil novi, sub sole” - “Nič novega ni pod soncem” bi morda dejali dobro poučeni, toda takšna delitev na leve in desne, med prave in neprave, med črne in rdeče ne vodi nikamor in je nedonosna.
Morebiti bodo kaj bolj produktivni novi poslanci. Vsaj pet liberalnih demokratov iz novomeške volilne enote iz Posavja in Zasavja, ki so se minuli teden dobili v kostanjeviški Žolnirjevi gostilni, so si menda obljubili tesno sodelovanje. Posebej, kar zadeva področje energetike, zato bo morda rezultat njihovega druženja državni sekretar za energetiko iz enega ali drugega energetskega bazena!? Če ne bo vmes prišlo še do kakšnih igric po vzoru rudnika Senovo v zapiranju, kjer je Bajukova vlada kar tako, na vrat na nos, novega direktoija Branka Žibreta na ogorčenje vseh Senovčanov zamenjala s starim Hermanom Kunejem. Ob nenavadni rošadi so zanimiva tudi imena novih članov nadzornega sveta v rudniku Senovo. V njem so poleg nekdanjega občinskega tajnika Vinka Baha, ki ga je odslovil novi župan Franci Bogovič, še Danilo Koritnik, Stane Pajk in Branko Lavrenčič. Zmagovita levica seveda računa, da bo lahko Kuneja, in še koga, kmalu zamenjala. Do zamenjave, morda bolj po “reglcih”, je medtem prišlo pri Kostaku Krško. Od dneva mrtvih dalje je novi direktor Petrolov oziroma Vitacelov človek Jože Petrovič. Vprašanje je, ali bo podjetje rešil od mrtvih, kajti Kostaku se ob vloženih tožbah in spodbijanjih, ki so na dnevnem redu, tudi sicer ne obeta nič dobrega. Tako kot se nič dobrega ne more izcimiti v vinski vojni med Kmečko zadrugo Krško in Vinom Brežice na račun cvička. Tako kot ne more nič dobrega pomeniti razprodaja počitniških zmogljivosti v Poreču in Nerezinah. Delavci so se dolga desetletja odrekali zaslužku, zdaj pa objekte poceni kupujejo ljudje, ki imajo v žepu veliko cvenka.
Denarcev pa so očitno imeli premalo, ali pa so se ušteli kje drugje, v Pišecah, saj niso mogli pogostiti množice pohodnikov; golaž je pošel še pred njihovim povratkom, po močno slanih kranjskih klobasah pa ljudje niso segali preveč. Ob polaganju temeljnega kamna za novo šolo pa so dobri poznavalci šolskih razmer na državni ravni pogrešali Nika Žibreta, ki je nedvomno najbolj zaslužen, da se je šola Pišecc še v zadnjem trenutku znašla v naložbenem programu. Da ima Žibret vikend v pišečki fari, je seveda zgolj slučajno. Tako kot slučajno ni bilo v petek na srečanju z županom nič kaj preveč stanovalcev brežiškega dijaškega doma. Sevniški gradbinci ga bodo zaradi izgube zaprli in ga žele prodati. V Brežicah je že slišati glasove, da naj bi bil možni kupec nekajmesečni direktor sevniškega gradbenega podjetja Brane Musar, le ceno bi morali dotlej jistrezno znižati.
Na občini Brežice, kjer ne računajo na nakup dijaškega doma se medtem ukvarjajo z resnejšimi stvarmi; kar precej jih menda pretresa tudi imena častnih občanov. Ob Francu Šetincu in generalu Alojzu Žokalu smo letos dobili še častno občanko Ivo Stiplovšek, toda častni občan naj bi bil tudi Miloš Poljanšek. Vendar je iskanje podatkov o tem in brskanje po arhivu zaman; iz let 1991-1992, ko sta bila na oblasti Ivan Tomše in Ciril Kolešnik, naj bi namreč izpuhtelo kar nekaj dokumentacije.
Sicer pa se mi za konec raje pomudimo pri kakšnem spodbudnejšem podatku. Svečano sejo ob prazniku občine Brežice je denimo dr. Stanislav Čuber izrabil za sporočilo, da je bila slovenska zdravstvena kartica - samo spomnimo, da smo jo začeli uvajati v Posavju - na svetovnem forumu za kartično tehnologijo razglašena za projekt leta. Poleg posavskih podjetij pa so se to leto uveljavili še nekateri posamezniki. Spomnimo na uspešno pot Pomo filma Damjana Kozoleta, na prvonagrajeni videospot Saša Podgorška v Portorožu ali na številne uspešne nastope pevke Nuše Derenda. Z artiškega konca se ji je zdaj pridružil še basist Janko Volčanšek. Sploh je menda Volčanškova družina te dni najsrečnejša daleč naokoli, kajti drugi sin Aleš je medtem v oddaji na POP televiziji postal milijonar.
Vlado Podgoršek
RADIO/BREZICE
na 88,7 in 85,9 MHz
TEMA
Jesen je v Posavju odeta v slavnostna ogrinjala
V Brežicah že slavili, v Sevnici na vrhuncu
<
praznovanj ob občinskem prazniku
Brežice, Sevnica - Na predvečer praznika občine Brežice je tudi letos V Viteški dvorani posavskega muzeja potekala svečana seja Občinskega sveta, na kateri so ob bogatem kulturnem programu bila podeljena najvišja občinska priznanja. Te na predloge iz javnega razpisa potrdi Občiaski svet za posebne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine. V Sevnici je v tem tednu vrhunec spremljajočih prireditev ob prazniku občine, svečana seja pa bo ta petek v Zabukovju.
Občinski praznik praznuje občina Brežice 28. oktobra, na dan, ko je bila v letu 1941 ustanovljena Brežiška četa. Tradicionalno na predvečer tega praznika poteka svečana seja. Letos jo je vodil sam župan Vladislav Der-žič. Obarvana je bila s čudovitimi melodijami Pevskega zbora OŠ Dobova pod vodstvom Pavle Bunetič. Kot je dejal župan, sodijo med najboljše šolske zbore v občini. Za prijetno presenečenje pa so med podelitvijo priznanj poskrbeli še Rogisti iz Dobove. In nagrade ...
častna občanka Brežic je postala ga. Iva Stiplovšek
Drobcena prisrčna gospa v 97. letu starosti, ki je vse svoje življenje posvetila umetnosti in Posavskemu muzeju Brežice, od njegovega prvega dneva delovanja leta 1949. Že leto kasneje je opravljala delo kustosinje, po upokojitvi pa je delala kot pogodbena sodelavka vse do marca 1996.leta. Gospa Iva Stiplovšek je že pred drugo vojno delovala kot članica muzejskega društva v tedanjem okraju Brežice in Krško. Ob možu, slikarju Franju Stiplovšku. je bila Prisotna pri rojstvu prve muzejske zbirke v Posavju. Kot članica muzejskega društva se je vsestransko angažirala in sodelovala pri zbiranju ter dokumentiranju gradiva, kar je omogočilo postavitev prve muzejske zbirke leta 1940 v Krškem. Vseh 47 let je s svojo prisrčno prijaznostjo, slikovito besedo ter z enciklopedičnim znanjem znala navduševati obiskovalce in s tem približati izročilo preteklosti s pomočjo kulturne dediščine.
Kar trije dobitniki najvišjih odlikovanj
Podžupanja občine Brežice Milena Jesenko je polnih 33 let delala na Osnovni šoli v Brežicah, zadnjih 19 let do upokojitve je bila ravnatelj ica. Ves čas svojega aktivnega delovanja v šolstvu, predvsem Pa v času ravnateljevanja, si je Prizadevala, da je bilo vzgojno izobraževalno delo na šoli dobro organizirano in čimbolj skladno s cilji •n nalogami osnovne šole. Za vse te dosežke je prejela šola več priznanj in pohval, med drugim Žagarjevo priznanje kot najvišje na Področju šolstva, oktobrsko prizna-
ko pomeni, zlasti zato, ker vse življenje stvari dela s srcem, zlasti pa pedagoško delo, ki je bilo izpostavljeno v obrazložitvi nagrade, ob tem je že v zahvali na slavnostni seji poudarila, daje to nagrada in priznanje vsem, s katerimi je opravljala pedagoško delo.
Vladu Podgoršku je najbrž že novomeško učiteljišče zakoličilo bodočo življenjsko pot. Kot učitelj je nadaljeval v Kapelah in Artičah ter redno režiral in igral, po prihodu v Brežice pa je od leta ’68 do ’85 vodil odlično gledališko skupino Amaterski oder. Aktivno je deloval kot član republiškega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije in bil dolgoletni predsednik posavskega odbora. Za svoje delo na tem področju je prejel Linhartovo plaketo - najvišje priznanje v slovenskem ljubiteljskem gledališču. Leta 1988 je prejel jugoslovansko odličje Orden zaslug za narod s srebrno zvezdo. Leta 1964 je postal prvi profesionalni urednik Radia Brežice. Vrsto let je dopisoval tudi za RTV Ljubljana in Dolenjski list. Po desetih letih radijskega novinarstva je bil nato 25 let dopisnik našega osrednjega dnevnika Delo. Podgorška odličje v spominu vrača na čas, ko je soustvarjal radio in se hkrati s številnimi sodelavci predajal delu na področju kulture, zlasti ljubiteljskega gledališča. Kot nostalgično pravi: “ Takrat smo se odrekali
izjemno vesel, saj tudi njega, tako kot druge, njegova dobrota razveseljuje in obenem potrjuje, da dobrodelna dejanja niso zaman. Zato ima še veliko elana in še več načrtov, dodaja.
V Brežicah tudi priznanja in plakete
Občinska priznanja so prejeli Gasilska godba Loče ob 80. obletnici delovanja za obogatitev kul-
Sicer pa bodo na slavnostni seji Občinskega sveta v petek, 10. novembra, v Zabukovju tudi letos najzaslužnejšim občanom in kolektivom podelili občinska priznanja. Občinski odbor za priznanja je že septembra prejel 14 predlogov in o njih razpravljal na svoji oktobrski seji.
Ker so bili člani odbora soglasni, da se v letu 2000 podeli največ 8 priznanj, so šest predlogov po za to določenih kriterijih izlo-
Predsedstvo s pevskim zborom OŠ Dobova v ozadju
turnega življenja v kraju in občini ter za promocijo občine Brežice. Osnovna šola Maks Pleteršnik Pišece za izvedbo vrste uspešnih vzgojno izobraževalnih projektov, pomebnih za okolje in širši sloven-
Vlado Podgoršek in Franc Polovič st.
Milena Jesenko
nje občine Brežice itd. Jesenkova je bila ves čas prisotna tudi v življenju kraja in občine, že drugi mandat je tudi svetnica v Občinskem sVetu, zdaj pa je tudi podžupanja.
O nagradi dobitnica pravi, da je prijetno presenečenje, ki veli-
prostemu času in delo brez denarnega nadomestila povezovali s prijateljskimi druženji. Veliko tega danes ob pehanju za materialnimi dobrinami ni več”.
Franc Polovič starejši je v zgodnji mladosti je izgubil očeta, sedemčlanska družina pa je doživela še izseljeništvo in povratek na pogorišče, ko je kot edini za delo sposoben moral preživljati vso družino tudi s fizičnimi deli. S prihranki iz dela v Nemčiji je ustanovil zasebno podjetje ter navezal poslovne stike ž mnogimi podjetji v Sloveniji. V letu 90 je kot generalni zastopnik Adidasa za Slovenijo, Hrvaško in Bosno ustanovil podjetje AFP v Dobovi. Poleg tega je solastnik več podjetij v tujini in solastnik Lisce iz Sevnice. Gospod Polovič pa ni znan le kot poslovnež, pač pa tudi kot človek, ki je z donacijami v dobrodelne in humanitarne namene pomagal mnogim, gasilcem, godbenikom, cerkvi pri zvonovih. Kliničnemu centru v Ljubljani, predvsem pa z nekajkratnimi donacijami brežiški bolnišnici za nakup opreme v vrednosti 80.000 DEM. Gospod Polovič je nagrade
ski prostor ter uspešne aktivnosti v mednarodni družini UNESCO šol.
Priznanje je prejela tudi Sekcija za ohranjan je naravne in kulturne dediščine pri l\irističnem društvu Bizeljsko za izjemne dosežke pri raziskovanju, ohranjanju in promociji naravne in kulturne dediščine v svojem okolju ter uspešno vključevanje v turistično ponudbo Bizeljskega.
-Občinske plakete je župan za zasluge pri državni razstavi Sadje in cvetje Slovenije - Posavje 200 podelil Jožetu Lovenjaku, Jožetu Vovku in Romanu Matjašiču. Prav tako tudi Planinskemu društvu Brežice ob 50. obletnici delovanja.
12. november -praznik občine Sevnica
V mesecu novembru v spomin na dogodek iz časa druge svetovne vojne, ko je narodni heroj Dušan Kveder Tomaž skupaj s tovariši z uspešno akcijo iz sevniških zaporov rešil takrat zaprte politične zapornike, svoj občinski praznik praznujejo občanke in občani občine Sevnica.
čili. Na osnovi navedenih usmeritev je odbor soglasno oblikoval predlog sklepa o podelitvi letošnjih priznanj in Občinskemu svetu predlagal, da podeli grb občine Sevnica, tri priznanja Dušana Kvedra Tomaža in štiri medalje z enakim nazivom.
Najvišje priznanje Osnovni šoli Boštanj
Najvišje letošnje priznanje grb občine Sevnica bo prejela Osnovna šola Boštanj, ki v tem letu praznuje 150 let delovanja. Kolektiv šole se aktivno trudi za napredek znanja otrok na kulturnem, znanstvenem, raziskovalnem, vzgojnem in humanitarnem področju. Šola, ki jo že šest let vodi ravnatelj Karl Alič, ves čas tesno sodeluje s krajevno skupnostjo in drugimi lokalnimi organizacijami ter veliko prispeva k polnemu življenju krajanov.
Kot je ob tej priložnosti pojasnil ravnatelj Alič, so tudi letos pravočasno naredili analizo uspešnosti učencev in šole v šolskem letu 1999/2000. Iz nje sledi, da imajo učitelji jasno oblikovane standarde in normative znanja, ki jih posredujejo učencem in so določeni z učnim načrtom, da imajo učitelji oblikovane kriterije
ocenjevanja, ki so predstavljeni učencem, učitelji pa jih dosledno upoštevajo, nenazadnje pa je ugo-
tovljeno tudi dejstvo, da so veliko skrb posvečali učencem, ki imajo iz kakršnihkoli razlogov učne težave..
Poleg doseženega učnega uspeha pa so po ravnateljevih besedah za šolo pomembni tudi dosežki učencev na različnih področjih šolskega in zunaj šolskega interesnega udejstvovanja. Odlične uspehe so učenci dosegali tako rekoč na občinski, regijski in državni ravni. Tri zlata državna priznanja za znanje kemije, fizike in angleškega jezika ter štiri srebrna državna priznanja so gotovo pokazatelj, da je podajanje znanja na tej šoli na visoki kakovostni ravni, življenje in delo pa zgledno organizirana.
Med nagrajenci samo moški
Dobitniki letošnjih priznanj Dušana Kvedra Tomaža so Alojz Pqjk iz Trnovca, Marjan Jamšek iz Mal-kovca in Vincenc Šeško iz Sevnice.
Alojz Pajk je aktiven krajan in že četrti mandat član Sveta KS Za-bukovje. Je eden od pobudnikov ustanovitve Gasilskega društva Trnovec in tudi predsednik društva, pobudnik, idejni vodja in organizator raznih kulturnih prireditev v kraju, za občinsko priznanje pa je bil predlagan že leta 1996, vendar mu ga takrat Občinski svet ni dodelil.
Marjan Jamšek je že tretji mandat predsednik Sveta KS Tr-
žišče, hkrati pa že dva mandata tudi član Občinskega sveta. Je tajnik PGD Tržišče, član vinogradnikov na Malkovcu, član vodovodnega odbora in človek, ki je vsakomur pripravljen pomagati. V času njegovega predsedovanja krajevni skupnosti je bilo doseženih več razvojnih ciljev na področju cestne infrastrukture, telefonije in vodooskrbe. Jamšek je leta 1994 že prejel občinsko priznanje in sicer medaljo Dušana Kvedra Tomaža.
Vincenc Šeško je prejel letošnje priznanje za 36-letno požrtvovalno delo v Planinskem društvu Lisca Sevnica. V tem času je pridobil kvalifikacijo inštruktorja varstva narave in koncesijo planinskega vodnika D kategorije, s katero lahko vodi planince v gore tudi pozimi. V letošnjem letu je organiziral obnovo sevniške planinske poti, na novo namestil kontrolne žige, obnovil markacije in pripravil osnutek vodnika za to pot.
Na letošnji slavnostni seji Občinskega sveta občine Sevnica bo podeljenih tudi pet medalj Dušana Kvedra Tomaža. Dobitniki medalj so Bojan Lipovšek iz Sevnice, Branko Dolenšek iz Križ, Jurij Orač iz Sevnice in Jože Krajnc iz Mrzle Planine.
Suzana Vahtarič, Danilo Koritnik
Iz slavnostne prireditve ob odkritju spominskega obeležja ob 150-letnici organiziranega šolstva v Boštanju
ČESTITKA
Ob praznovanju občinskega praznika, vam, spoštovane občanke in občani občine Sevnica, iskreno čestitam. Vsem vam želim mnogo osebnih uspehov, medsebojnega razumevanja, skupnega sožitja in notranjega miru. Naj se veselje, ki ga želimo deliti z vami, podvoji.
Kristijan Janc Župan občine Sevnica
POD LUPO
Socialnih stanovanj v Brežicah ni
Stanovalci Dijaškega doma Brežice so obupani
Brežice - O težavah stanovalcev brežiškega dijaškega doma je bilo v zadnjem mesecu veliko slišati, saj so kljub podpisanim najemnim pogodbam, katerim se rok izteče 31.decembra letos, od lastnika SGP Sevnica dobili odločbe o izselitvi že v oktobru. Ob tem jim je občina izključila ogrevanje vode in stanovanj, grozi jim še izklop elektrike, ker lastnik dijaškega doma občini Brežice in Elektru zaradi težke finančne situacije že nekaj mesecev ni poravnal računov. Nekaj stanovalcev se je že izselilo, nekateri pa ne najdejo rešitve in vztrajajo v domu, poskušajo se dogovoriti z lastnikom, iščejo pomoč na občini in na Centru za socialno delo, vendar izhoda ni videti. Eden od stanovalcev ga je poskušal najti v samomoru. To in menda tudi netočno poročanje nekaterih medijev je spodbudilo župana Vlada Držiča, da je že pred obljubljenim datumom povabil na sestanek direktorja SGP Sevnica, predstavnike pristojnih služb na občini in stanovalce, iz vseh pojasnil stanovalcem pa je bilo “med vrsticami” razbrati, da se bodo morah znajti sami.
Tudi tokrat je bilo namreč stališče podjetja SGP Sevnica jasno, direktor Albert Mrgole je nanizal nekaj podatkov, iz katerih je razvidno, da se podjetju doma s 3400 kvadratnimi metri ne splača obdržati, saj ima vsak mesec z njim povprečno milijon SIT stroškov, kar je veliko več kot znašajo prihodki. Situacija ne bi bila bistveno drugačna, tudi če bi vsi stanovalci svoje obveznosti redno poravnavali. Ker je podjetje s 180 zaposlenimi v težki finančni situaciji, ki jo direktor na vsak način želi rešiti v prid delavcem, svoje odločitve o odprodaji ali oddaji doma v najem ne namerava spreminjati.
Svoje delavce bodo preselili v samski dom v Sevnici, s čimer se po njegovih navedbah strinjajo, tistim, ki niso redno plačevali, bodo najemne pogodbe opravičeno predčasno prekinili, desetim stanovalcem, ki so bili ves čas redni plačniki, pa bodo do izteka najemne pogodbe zagotovili ustrezno enakovredno stanovanje v samskem domu v Sevnici in s tem zadostili zakonskim določilom. Vendar pa se večina njih s tem ne strinja, ker jim direktor Mrgole ne obljublja podaljšanja najem-
nih pogodb po 31 .decembru in bodo torej v vsakem primeru novoletni dan pričakali na cesti.
Občina socialnih stanovanj nima, kolikor jih ima, jih razdeli na osnovi razpisa in veljavne prednostne liste, na kateri pa je samo oden od stano-
valcev dijaškega doma. Nekateri so menda prošnje za stanovanje pisali mino razpisa in vedno dobili odgovor, da občina stanovanj nima, na
stanovanjske razpise pa se niso prijavljali, je pojasnila Dragica lazanski iz občine Brežice. Zupan Držič je sicer obljubil, da se bo v sredo sestal še s predstavniki Centra za socialno delo Brežice in morda z njihovo pomočjo našel kakšno rešitev
za omenjene stanovalce, zatrdil pa je tudi, da si občina že prizadeva obnoviti staro večstanpvanjsko hišo, ki je njena last, vendar bodo tudi v tem
primem imeli prednost prosilci, ki so že na prednostni listi, kot to določa zakon. Ker usoda dijaškega doma še vedno ni dokončna, dogovori namreč tečejo v različnih smereh, je direktor SGP županu ponudil možnost odkupa ene etaže dijaškega doma, kjer je 19 stanovanj.
Da občina Brežice za nakup socialnih stanovanj glede 'na potrebe nima dovolj denarja, občinski možje odkrito priznavajo in pojasnjujejo, daje že pred leti bil denar s tega naslova porabljen za izgradnjo športnih objektov pri starem štadionu. Grehe za takratne - očitno napačne odločitve - občina plačuje še sedaj, svetniki v sedanji sestavi občinskega sveta bi lahko ob sprejemanju proračuna pomagali le tako, da bi se v posameznih resorjih odpovedali delu finančnih sredstev in jih namenili za stanovanjski sklad. Ker pa denarja za šolstvo, zdravstvo, kmetijstvo ... nikoli ni dovolj, se bodo za to najbrž težko odločili.
Kaj se bo torej zgodilo z Dijaškim domom Brežice, bo, upajmo, kmalu znano, vsekakor pa je dejstvo, da stanovalcem zaenkrat ostane le “Znajdi se, kakor veš in znaš”.
Jelica Koršič
Stanovalci dijaškega doma na zadnjem pogovoru s predstavniki SGP Sevnica in občine Brežice
Leto (H, odkar je svoja vrata odpri kUJski prostor Mbitskega centra Brežice
Tudi pozitivno poslovanje povzroča očitke
Brežice - 29. oktobra je minilo natanko leto, odkar je Mladinski center Brežice pod vodstvom direktorice Patricije Čular po pred tem pol leta pisarniškega snovanja dejavnosti in programov odprl svoja vrata. Mladim v Brežicah ponuja prostor, v katerega se lahko zatečejo, se tam shajajo, pregledajo informativno gradivo o problematiki mladih, časopisje, ki je na voljo in razstave tako v klubu kot spremnih prostorih centra.
Posavje v smeteh enotno in obenem razdvojeno
Ne ve se, Kje bo regijska deponija
Posavje - Čeprav imamo v Posavju Regijsko komisijo za pripravo in izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki, trenutno zaradi spremembe kriterijev Ministrstva za okolje (MOR) potekajo dvojni postopki za pridobitev deponije za vse tri občine.
Obenem so se tam pričeli odvijati prvi redni mesečni projekti, kavarniški večeri, ki so porodili pesniško
Patricija Čular
zbirko, mesečna zloženka Kažipot, dva KULT-a s številnimi prireditvami v mednarodnem sodelovanju, itd. V svojo dejavnost so zajeli najširšo populacijo, od najmlajših, ki jih razveseljujejo s sobotnimi živ žavi, do vseh ostalih, saj kot pravi direktorica Patricija Čular, se ne bi radi omejili le na mlade. Leto uspešnega delovanja pa predvideva tudi finančne stroške, tako Čulaije-va: "Mladinski center deluje kot javni zavod, kar pomeni, da del sredstev pridobiva iz občinskega proračuna. V letu in pol delovanja je Mladinski center prejel 11,3 milijona SIT iz občinskega naslova, vendar smo medtem samostojno pridobili dvakrat toliko sredstev, kar 23,5 mil-
ijona SIT. Gre za denar pridobljen preko razpisov državnih in ostalih institucij ter s trženjem svojih storitev”.
Očitki, ki se slišijo na ulici, češ kaj delamo za občinski denar in zlasti tisti na račun gostinske dejavnosti, pravi direktorica bolijo. Tudi zato, ker med javnimi zavodi prejemajo pol manj denarja kot drugi in se trudijo ustvaijati lastna sredstva. Obenem, kot pravi, ves izkupiček vlagajo v nadaljnji razvoj programov za mlade ter urejanje oziroma vzdrževanje stavbe, za katero plačujejo tako hišnika kot čistilko za celoten objekt, čeprav uporabljajo četrtino. Poudarja, da imajo za vsako prireditev na prostem pridobljeno dovoljenje upravne enote, in čeprav priznava, da ob teh nastaja tudi hrup, koncerte prirejajo tako, da ne potekajo pozno v noč. Res pa je, da jih skušajo preleviti v nov ambient, grajski park in njegovo dvorišče želijo oživiti, ali bolje rečeno Brežicam ob sodelovanju lokalne skupnosti pokazati, da imamo lahko tudi pri nas svojevrstne Križanke.
Obenem pa imajo, kot je s kupčkom zloženih fotokopij, svoje trditve poskušala okrepiti Čularjeva, od vsega začetka pridobljeno dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti v klubskem proštom, ki ne moti toliko stanovalce, kot očitno bolj ostale brežiške gostince.
Suzana Vahtarič
Od skupnega dogovora med vsemi tremi občinami Posavja leta 1993, da enotno pristopijo k reševanju problematike smeti in tik pred izborom ene od dveh primernih lokacij, je prišlo do ponovnega preobrata. Ministrstvo namreč zagovarja medregijsko deponijo, za nas v Novem mestu. Ta odločitev je še toliko bolj čudna, ker je predstavnik MOR od prvega
dne posavske medobčinske komisije za pripravo Centra za odstranjevanje odpadkov v Posavju ves čas aktivno sodeloval pri delu komisije prav z namenom, da bi bilo njeno delo usklajeno s kriteriji ministrstva. Posavska komisija je že poleti zahtevala pojasnila, a teh, razen ustnih mnenj, ni, zato nadaljujejo z aktivnostmi za izbor lokacije v Dobravskem gozdu ali Brestanici.
Zato so spremembe srednje in dolgoročnih planov za obe občini že na ministrstvu, da nanje poda svoja stališča. Medresorska usklajevanja potekajo zelo počasi, še opozarja predsednica komisije Vladka Kežman. Tako je menda okoljsko ministrstvo za mnenja prosilo osem soglasodajalcev, od tega šest ministrstev, Zavod za gozdove in Upravo za varstvo nara-
ve. Do oktobra so po besedah Kežmanove tri ministrstva že podala mnenja, kljub temu pa Ministrstvo za okolje od lokalne skupnosti zahteva še mnenje naravovarstvenikov, ki so ga že pridobili.
“Ves čas iz MOP ni uradnega dopisa o usodi Posavja, v času volitev pa do oblikovanja nove vlade ni smiselno ukrepati, čeprav se problemi kopičijo na obeh posavskih deponijah, v Dobovi in v Spo-
*
Lokacija nelegalnega regijskega odlagališča smeti v Krškem
Zamenjave v Rudniku Senovo v zapiranju
Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. ima novega direktoija in nov nadzorni svet
Senovo - Na podlagi Zakona o Vladi Republike Slovenije in Zakona o gospodarskih družbah je vlada v vlogi skupščine družbe Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. na svoji 22. redni seji 26. oktobra letos sprejela sklep, da odpokliče dosedanjega direktorja in člane nadzornega sveta.
Dosedanji direktor rudnika Branko Žibret in člani nadzornega sveta družbe Franc Bogovič, Andrej Božič, Andrej Štricelj in Gorazd Pozvek so tako zamenjani. Na mesto vršilca dolžnosti direktorja za največ eno leto je vlada imenovala prejšnjega direktorja Rudnika Senovo v zapiranju Hermana Kuneja. Na isti seji je vlada izvolila tudi nove člane nadzornega sveta rudnika, in sicer Branka Lavrenčiča, Staneta Pajka, Danila Koritnika in Vinka Baha. Kot predstavnika zaposlenih sta člana nadzornega sveta rudnika ostala Janko Mlakar in Bojan Cehte.
Člani nadzornega sveta so se konec minulega tedna sestali na svoji prvi, konstitutivni seji in s soglasnim sklepom izvolili Vinka Baha, univ. dipl. ing. kem. za predsednika in Staneta Pajka, org. dela za namestnika predsednika nadzornega sveta.
Oceno stanja in načrt prihodnjih aktivnosti je podal direktor Herman Kunej in dejal, da bodo v vodstvu rudnika tudi v prihodnje sledili izdelanemu načrtu in programu zapiranja Rudnika Senovo. Pri svojem delu bodo delovali v skladu z zakoni, ki opredeljujejo obseg dela, hkrati pa bodo poskušali pomagati pri realizaciji čim več zastavljenih načrtov, ki bodo izboljšali- življenjski standard krajanov Senovega.
Kot najpomembnejšo kratkoročno nalogo je direktor Kunej izpostavil dokončanje postopka upokojitve 19 rudarjev in nekatere druge naloge iz naslova kadrovsko-socialnega dela programa zapiranja rudnika.
Člani nadzornega sveta so v skladu z navodilom vlade na koncu svoje prve seje sprejeli tudi sklep o razpisu prostega delovnega mesta direktorja Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o., saj je sedanji direktor imenovan za vršilca dolžnosti za dobo največ enega leta, razpis pa je že bil, kot predvideva zakon, v objavljen v nekaterih državnih in lokalnih javnih medijih.
Žalna slovesnost ob Dnevu mrtvih
Posavje - Tako kot v večini slovenskih krajev, kjer so ob Dnevu mrtvih potekale žalne slovesnosti v spomin padlim in umrlim, je tudi Krajevna organizacija združenja borcev in udeležencev narodno osvobodilne borbe Brežice na mestnem pokopališču pripravila program žalne slovesnosti. ■
V sodelovanju častnega voda Slovenske vojske iz vojašnice Cerklje ob Krki, Moškega pevskega zbora upokojencev Brežice in recitacij učenk Osnovne šole Brežice, je delegacija krajevne organizacije združenja borcev in udeležencev NOB položila venec v spomin padlim v letih druge svetovne vojne, padlim med osamosvojitveno vojno za Slovenijo ter vsem umrlim, ki se jih na dan “Vseh svetih” še posebej spominjamo. D.K.
Komemoraciji na brežiškem pokopališču je kljub deževnemu vremenu prisostvovalo precejšnje število ljudi
Nov Merkurjev trgovski center
Krško - S slavnostnim odprtjem Trgovskega centra Merkur Mojster v Krškem, ki sc nahaja v industrijsko - obrtni coni Žadovi-nek, so odprli že šestindvajsetega v verigi Merkurjevih trgovskih centrov in prodajaln v Sloveniji in prvega v Krškem. Razprostira se na 6500 kvadratnih metrih urejenih površin, prodajna ponudba, kot pove že ime centra, pa je namenjena predvsem domačim mojstrom-obrtnikom in podjetnikom, ki lahko na prodajnih policah izbirajo med več kot 12000 različnimi najbolj kakovostnimi izdelki priznanih domačih in tujih proizvajalcev.
dnjem Starem Gradu pri Krškem", še opozarja Kežmanova. Obe krajevni skupnosti izsiljujeta povišanje rent, res pa je tudi, da se polni obstoječi prostor na deponijah.
Nova uredba o ravnanju z odpadki, ki je v pristopu k Evropski uniji strožja, pa nam tudi stoji za vratom s svojimi določili. Ob predvidenem zapiranju večine obstoječih deponij določa tudi zaostrene pogoje za odlaganje na novih odlagališčih. Upravljalci pa morajo do 31. decembra 2003 pripraviti programe prilagoditve tistih odlagališč, ki bodo obratovala še po 1. januarju leta 2004.
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Slavnostna podelitev certifikatov kakovosti krškemu podjetju Numip d.o.o.
Krško - Numip d.o.o. Krško je podjetje za izvajanje storitev za najbolj zahtevne kupce na področju vzdrževanja, montaže in proizvodnje rezervnih delov na nuklearnih energetskih objektih, elektroenergetskih objektih in drugih industrijskih sistemih. Družba je bila ustanovljena v letu 96 in zaposluje strokovnjake z izkušnjami, ki so jih pridobili z delom na velikih in zahtevnih elektroenergetskih in industrijskih projektih po Evropi, Aziji in Afriki. Skupaj z mladimi strokovnjaki tvorijo skupine, ki so sposobne organizirati in voditi projekte z do 500 ljudmi.
Na slovesnosti ob podelitvi certifikatov kakovosti, se je direktor podjetja Numip Stanislav Zorko v kratkem predstavitvenem govoru zahvalil vsem zaposlenim v treh podjetjih in sicer zaposlenim v podjetju Numip, QTechna in Elmont, vsem poslovnim partnerjem, predstavnikom certifikacijskih ustanov in vsem drugim, ki so kakorkoli povezani z uspehi, ki jih je v kratkem času svojega obstoja, dosegla družba Numip.
Čeprav so bili certifikati podjetju odobreni že v letošnji pomladi, pa so se v vodstvu odločili, da slavnostno podelitev opravijo ravno konec meseca oktobra. ‘To pa je čas, ko lahko javnosti predstavimo tudi bilanco uspeha letošnjega poslovnega leta in z veseljem vam lahko sporočim, da smo tudi letos uspeli pravočasno in z veliko mero kakovosti
opraviti z vsemi zastavljenimi projekti.
Naj omenim samo prevoz in zamenjavo uparjalnikov v NE Krško,
Podelitvi certifikatov kakovosti so prisostvovali tudi Stane Rožman, direktor NEK, Joško Čuk, predsednik GZS, Stanislav Zorko, direktor podjetja Numip, Ivan Čolak, direktor podjetja Elmont in župan Franc Bogovič
obnovo TE Brestanica, montažo postrojenja za delignifikacijo s kisikom v podjetju VIPAP Videm Krško ter nekaterimi aktivnostmi v zvezi s pripravami na izgradnjo spodnje savskih hidroelektrarn”, je med drugim povedal direktor podjetja Numip Stanislav Zorko.
Ob prisotnosti predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Joška Čuka, so predstavniki certifikacij-skih ustanov direktorju Stanislavu Zorku izročili certifikat ISO 9001 za uvedbo sistema vodenja kakovosti, certifikat ISO 14001 za področje sistema ravnanja z okoljem ter certifikat EN 729 - 2 za sistem zagotavljanja kakovosti varilskih del. Certifikata ISO 14001 pa sta prejeli tudi partnerski družbi podjetja Numip in sicer podjetji Elmont in Q Techna iz Krškega. D.K.
Na senovsko-bohorskem območju dilem ni
Turizem naj bo!
Senovo - V okviru 5. Tedna vseživljenjskega učenja v občini Krško je v Domu XTV. divizije potekala okrogla miza na temo “Turizem - da ali ne?”, ki je pritegnila precejšnje število krajanov, predvsem tistih, ki jim ni vseeno, kakšna bo njihova prihodnost. Turizem kot strateška dopolnilna dejavnost obstoječih kmetijsko-gospodarskih subjektov senovsko-bohorskega območja.
Predsednik Turističnega društva Senovo Anton Petrovič je v uvodu pozdravil prisotne ter predstavil potek in vsebino okrogle mize. Za izhodišče razprave je, ob prikazu niza diapozitivov, s katerimi je želel poudariti naravne lepote Bohorja - slapove, floro in pokrajino ter arhitekturno in etnološko dediščino širšega območja, spregovoril o programu razvoja Bohorja, ki ga je sprejel tudi krški občinski svet.
V nadaljevanju je direktorica Podjetniškega centra Krško Marija Krušič s pomočjo prosojnic prikazala dosedanji potek dogodkov, dosežene rezultate in pregled nadaljnjih potrebnih aktivnosti, pri čemer je izpostavila tri faze projekta izvajanja programov CRPOV (celostnega razvoja podeželja in obnove vasi) Bohor. Program CRPOV
je program, ki ga želijo krajani uvesti in izvajati za svoj boljši jutri. Izvajanje programa bo sicer trajalo nekaj prihodnjih let — v inicialnem programu so ocenili, da bi to lahko bil čas od 10—15 let — takrat pa bi se razmere le morale spremeniti in bistveno izboljšati. Pričakovati je, da bodo kmalu oblikovali izvedbeni odbor, ki bo sestavljen iz vrst tistih krajanov, ki bodo potegnili projekt k njegovemu uresničevanju.
Vizija krajanov pa se je nekako že izoblikovala na delavnicah, ki so jih in jih še bodo prirejali na različnih zanimivih lokacijah, od Reštan-ja in Dobrove do Zaloga iri spodnjega dela Bohorja. Očitno je, da se vse bolj zavedajo, da bo potrebno zajeziti zmanjševanje števila prebivalcev, izboljšati kakovost življenja, preprečiti zaraščanje kmetijskih
površin in živeti od lastnega dela in trženja lastnih proizvodov in storitev.
Več udeležencev okrogle mize je imelo precej idej, ki so se nanašale na različne skupne projekte. Te se kažejo predvsem v tem, da so spoznali potrebnost in pomembnost blagovne znamke kot take, opozorili so na pravočasno postavitev točne, verodostojne prometne in neprometne signalizacije ter poudarili potrebo po promocijskih aktivnostih, trženju in izdelavi programov, s katerimi bi se potegovali za dodelitev državnih in mednarodnih finančnih pomoči ter tako razvijali več vrst gospodarskih dejavnosti, kamor nedvomno Spadata tudi kmetijska proizvodnja in turizem.
Danilo Koritnik
Dan odprtih vrat Gasilskega doma Dolenja vas
Dolenja vas - V mesecu požarne varnosti so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Dolenja vas
voljnega gasilskega društva Jože Gorišek sta za vse udeležence in pohodnike pripravila pester program in
je udeležilo več kot 80 pohodnikov, s tem pa prireditev, ki jih za m jesen pripravljata Krajevna skupnost in
Pohodniki pred Vodopivčevo zidanico
za vse zainteresirane krajane in druge občane pripravili poseben izziv in sicer Dan odprtih vrat krajevnega gasilskega doma z ogledom opreme in pohodom do lovskega doma na Libni.
Predsednik Krajevne skupnosti Dolenja vas Branimir Vodopivc in predsednik tamkajšnjega prosto-
sicer postanek in druženje v Vodopivčevi kleti s pokušino pečenega kostanja (mojstra za peko sta bila Draško Kupirovič in Joško Koprivnik) m mošta, v nadaljevanju pa pohod na Libno, kjer so ob vseh drugih dobrotah pripravili tudi tradicionalni “Libenski golaž”.
Letošnjega pohoda na Libno se
Turistično društvo Dolenja vas še ni konec, saj bo prireditev, ki se bodo nadaljevale tja do božičnih praznikov kar nekaj, že minulo nedeljo pa so v počastitev Akademije Antona Martina Slomška v dolenjevaški cerkvi pripravili koncert za vse, ki jih zanima slovensko narodno izročilo in duhovne pesmi. D.K.
Nova Listina prodajalna v Sevnici
Sevnica - Sevniška Lisca še vedno spada med najuspešnejša tekstilno-predelovalna podjetja v Sloveniji, pa čeprav je ta industrijska panoga v zadnjih desetih letih v naši državi, kakor tudi širše v Evropi, v velikih težavah. Toda kljub temu dejstvu so člani uprave družbe na čelu z direktorjem Viljemom Glasom na nedavnem slavnostnem odprtju nove prodajalne izrazili optimizem za prihodnost^ pridobitev nove, moderne prodajalne pa je posledica strateških odločitev in ugodnih poslovnih rezultatov družbe. V adaptacijo in opremo so vložili preko 40 milijonov tolarjev in tako pridobili reprezentativni objekt, kakršnega do sedaj v Lisci dejansko še niso imeli.
Kot je ob slovesnosti povedal direktor Glas, je Lisci in njeni blagovni znamki uspelo obdržati pomembno mesto med evropskimi proizvajalci perila, kopalk in bluz. Družba se ves čas prilagaja novim trendom in novostim, kar zagotavlja njen razvoj in uspešno poslovanje tudi v prihodnje. D.K.
M
ti
Državni sekretar mag. Andrej Vizjak
Povečanje prilagodljivosti podjetij in zaposlenih
Z “Amsterdamsko pogodbo” iz leta 1997 so se države članice EU odločile, da bodo na trg dela nastopile s skupno politika zaposlovanja. Glede na obstoječe razmere in težave, letno določijo usmeritve politike zaposlovanja, kijih uresničujejo v akcijskih programih zaposlovanja. V zadnjih letih so usmeritve vsebinsko razdeljene po stebrih, in sicer: povečanje zaposljivosti prebivalstva, pospeševanje podjetništva, povečevanje prilagodljivosti podjetij in posameznikov ter izenačevanje možnosti zaposlovanja.
Vlada Republike Slovenije je konec leta 1999 sprejela “Akcijski program zaposlovanja v Sloveniji za leti 2000 in 2001” in s tem povzela evropske usmeritve politike zaposlovanja. Državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak pojasnjuje, da je dokument nastal na podlagi proučevanja in analiziranja obstoječih razmer na trgu dela v Sloveniji, ki kažejo na podobne, v veliko primerih pa tudi na večje strukturne neskladnosti na trgu dela kot v državah EU. Akcijski program je vsebinsko širši od doslej sprejete politike zaposlovanja, saj predstavlja splet ukrepov in instrumentov s področja politike zaposlovanja, šolstva, gospodarstva in tudi fiskalne politike.
Akcijski program zajema v tretjem stebru programe in ukrepe za povečanje prilagodljivosti podjetij. Pri tem bo ključno vlogo odigral razvoj aktivnega socialnega partnerstva, partnerstva, ki bo zagotavljalo tako na podjetniški in panožni kot tudi na nacionalni ravni ustrezno ravnovesje med potrebami podjetij po uvajanju sodobne organizacije dela in fleksibilnih odnosov med delodajalci in delojemalci ter potrebo po zagotavljanju ustrezne stopnje varnosti delojemalcev. Slednjo bo potrebno zagotavljati predvsem z razvojem stopnje znanja in usposobljenosti zaposlenih, kar bo povečalo stopnjo njihove fleksibilnosti.
Makroekonomska politika je z zniževanjem inflacije in obrestnih mer ter s politiko približno uravnoteženih javnih financ skušala vzpostavljati ustrezno makroekonomsko okolje za naložbe in razvoj. Prehod v tržno gospodarstvo in izguba jugoslovanskih tigov sta povzročila pojav množične brezposelnosti na trgu dela in nakazala na neučinkovitost poslovanja velikega dela gospodarstva. Državne pomoči so bile pretežno usmeijene v sanacijo in prestrukturiranje panog, ki so pomembne z vidika ohranjanja delovnih mest. Socialno vzdržnost prehoda v tržno gospodarstvo pa je država skušala ohranjati z dokaj široko postavljenim sistemom socialnih transfeijev prebivalstvu.
Glavna pomanjkljivost dosedanjih politik je pomanjkanje njihove medsebojne povezanosti in skupne usmeijenosti v povečevanje zaposlenosti.	«•
Iz letnih poročil o državnih pomočeh v Sloveniji je razvidno, da so te v letu 1999 znašale okoli 2.44 % bruto domačega proizvoda. Delež državnih pomoči v bruto domačem proizvodu je v Sloveniji višji kot v EU, kar kaže, da je Slovenija bolj nagnjena k državnemu intervencidniz-mu kot države EU. To je z vidika tranzicijskih težav slovenskega gospodarstva tudi razumljivo, deloma pa je tudi posledica sprejetih odločitev iz preteklih let. Vendar pa primerjava obsega državnih pomoči na zaposlenega in na dodano vrednost po dejavnostih opozaija na kritično točko razvoja — problem nizke dodane vrednosti na zaposlenega. Problem bo v prihodnjih letih treba razreševati z neselektivnim spodbujanjem tehnološkega razvoja in z vlaganjem ter spodbujanjem vlaganj v človeške vire, ki bodo lahko prinesla rast zaposlenosti in rast dodane vrednosti. Omenjeno poročilo je pokazalo, da ima Slovenija nekaj državnih pomoči, ki po pravilih EU niso zaželene ali pa so po namenu celo prepovedane. Te pomoči bo morala Slovenija opustiti in preoblikovati. Na dragi strani pa je v preteklih letih zelo malo pomoči dodeljevala po regionalnih kriterijih. S sprejetjem regionalizacije in ustreznih zakonskih podlag bo za skladnejši regionalni razvoj več državnih pomoči potrebno namenjati tudi po regionalnih kriterijih. D.K.
Kako do uveljavitve plačila za razvrednotenje prostora in nevarnost
Krško - V času nedavno organizirane okrogle mize na temo skladiščenja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško je župan Občine Krško Franc Bogovič javnosti predstavil kronološki “Pregled dogodkov v zvezi z aktivnostmi občine za uveljavitev plačila NEK za razvrednotenje prostora in nevarnost”
Občina Krško si je ves čas obratovanja NEK prizadevala, da se ji prizna renta za razvrednotenje okolja in nevarnost. Tega ji vse doslej ni uspelo uveljaviti, z aktivnostmi za dosego navedenih ciljev pa so v času mandata sedanjega župana Franca Bogoviča, ki traja nepolni dve leti, pričeli že meseca marca lani, ko so Ministrstvo za finance obvestili o negotovem položaju in prosili za sestanek z odgovornimi. Aprila lani so krškemu poslancu Branku Jancu izničili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin, ki je, kakršen je v veljavi sedaj, za občino Krško nekako “diskriminato-ren”, saj ne upošteva nekaterih specifičnosti, med katerimi je prav gotovo prisotnost nuklearnega objekta v neposredni bližini večjih naselij občine Krško.
31. maja krni je bil na seji občinskega sveta občine Krško sprejet sklep o odpisu in oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč NEK za leti 1999 in 2000, ker je bila elektrarna pred projektom posodobitve. Tako ji je bila že naslednji mesec izdana odločba za plačilo komunalnega prispevka za navedeni leti ki ni vir financiranja primerne porabe, vendar so že septembra lani s strani Ministrstva za okolje in prostor prejeli dopis, kjer vodstvo občine Krško opozaijajo na nezakonitost odloka o komunalnem prispevku v zvezi z obremenitvijo NEK.
S celotno problematiko so natanko pred letom dni seznanili svetovalko podpredsednika Vlade RS Marijo Ribic, decembra pa tudi predsednika takratne vlade dr. Janeza Drnovška in vsa draga pristojna ministrstva
Tako je bila januaija letos na seji vlade občini Krško odobrena finančna izravnava za prehodno obdobje in sicer za lansko leto 250 milijonov in za leto 2000 prav tako 250 milijonov SIT. V mesecu maju letos so pri Vladi in Ministrstvu za finance vložili zahtevek za izplačilo finančne izravnave za leto 1999, ker pa do realizacije tudi v tem primera ni prišlo, so naslednji mesec državnemu pravobranilstvu RS poslali predlog za rešitev spornega razmerja pred vložitvijo tožbe. Prejšnji mesec pa je končno tudi Državni svet sprejel pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o financiranju občin, ki mu je bila s strani občine Krško poslana že pred letom in pol, tako da obstaja realno upanje v dokončno razrešitev dolgoletnega problema plačevanja NEK za razvrednotenje bivalnega okolja. D.K.
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
Zaradi prilagajanja EU smo prenehali s cepljenjem prašičje kuge
Prašiči na obmejnem območju so ogroženi bolj kot ostali
Slovenca, Posavje - V državah Evropske unije (EU) prašičev proti klasični prašičji kugi že dolgo ne cepijo več in to v predpristopnih usklajevanih zahtevajo tudi od držav, ki se na vstop v EU pripravljajo. Čeprav so bile v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice izražene zahteve, da bi s cepljenjem v naši državi nadaljevali še do 1.januarja 2002, kar bi načeloma lahko storili, je Veterinarska Uprava RS zaradi obljub EU izdala sklep o prenehanju cepljenja s 1 .novembrom 2000.
Klasična prašičja kuga je močno nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero je značilno, da zbolijo praktično vsi prašiči, zelo visok pa je tudi odstotek pogina. Najpogosteje se prenaša z neposrednim stikom bolne živali z zdravo, lahko pa tudi posredno preko predmetov, ki so bili v stiku z okuženimi živalmi. Veterinarska upra-va*RS posebej opozarja vse tiste pra-šičerejce, ki so tudi lovci, naj ne krmijo domačih prašičev z ostanki lovskih trofej divjih prašičev, ker so prav ti najpogostejši vzrok za ponovne izbruhe bolezni pri domačih prašičih.
• Okuženim prašičem z akutno obliko bolezni se poviša telesna temperatura, težje hodijo in zato veliko poležavajo, pojavijo se tudi krči, živčne motnje, modrikasta koža na ušesih, rilcu in nogah-ter krvavitve iz nosu. Kronična oblika te bolezni se pri prašičih izraža v zmanjšanem apetitu in driski. Omenjene bolezni se ne zdravi, ampak se morajo vse dovzetne živali na okuženem gospodarstvu takoj usmrtiti, njihova trupla pa neškodljivo uničiti. Za človeka ali druge živali bolezen ni nevarna.
Naša država je zaradi usklajevanja z zahtevami EU in izpolnjevanja pogojev enotnega evropskega trga prenehala s cepljenjem proti tej bolezni s 1. novembrom letos, sosednja Hrvaška tega ukrepa še ni sprejela.
Doslej se je cepljenje izvajalo enkrat letno v vseh rejah, financirala gaje država, saj je bila klasična prašičja kuga uvrčena na A listi bolezni, kar pomeni, daje bila opredeljena kot ekonomsko zelo škodljiva bo-
Vendar pa se država ob sprejetju tega ukrepa tudi zavezuje, da bo -kot države EU - pokrivala stroške neposredne škode, kar pomeni samo vrednost živali, ki jih je bilo potrebno usmertiti in pri katerih je bila kli-
lezen. Slovenski prašiči so do febru-aija prihodnje leto pred to boleznijo še zaščiteni. Ker smo na obmejnem območju, kjer občasno cveti tudi ilegalna tigovina s prašiči, pa tudi možnost prihoda divjih prašičev čez mejo na naše območje je zelo velika, bodo prašičerejci na našem področju bolj izpostavljeni verjetnosti, da njihove živali zbolijo, kar bi zanje nedvomno pomenilo večjo gospodarico škodo.
nično ugotovljena prisotnost kuge. Gospodarska škoda pa je po besedah mag. Zdenke Kramar, specialistke za prašičerejo na Kmetijskem zavodu Ljubljana, enota Novo mesto, mnogo večja, saj najmanj 60 dni po zakolu obolelih ali okuženih živali rejec ne sme vhlevljati drugih živali, hlev pa je pred tem potrebno ustrezno očistiti in razkužiti, kar posredno tudi predstavlja gospodarsko škodo za vsakega rejca, ki pa mu je
država ne povrne. Omenjeni ukrepi veljajo tudi za širše območje in sicer v pasu od 3 do 10 km.
In kateri so preventivni ukrepi, s katerimi prašičerejci lahko preprečijo okužbo? Največji vir okužbe so po mnenju mag.Kramarjeve pomije iz različnih javnih kuhinj, pa tudi iz domače kuhinje, če ne poznamo izvora živil, mesa in mesnih izdelkov, ki so v pomijah, zato jih je nujno potrebno prekuhati. Enako nevarnost za okužbo predstavljajo tudi različni suhomesnati izdelki, salame in podobno, za katere ne poznamo porekla in ne vemo iz česa so, zelo pomemben dejavnik pri okužbi pa so tudi nerazkuženi kamioni, s katerimi se prevažajo živali. Pomembno je tudi, da v hlev ne hodi nihče drug razen rejca, da so pred hlevom posebne dezinfekcijske bariere, da so na hlevskih oknih mreže in da rejci vhlevljajo le živali s poreklom oziroma živali z ustreznim zdravstvenim spričevalom. Vse omenjene najpogostejše vire okužbe lahko rejci prašičev s svojo doslednostjo pri reji onemogočijo.
Sicer pa bo Veterinarska uprava RS v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo v prihodnjih mesecih pripravila vsa potrena navodila, s katerimi bo v najkrajšem času seznanila vse prašičerejce o sprejetem ukrepu ter možnostih zaščite živali pred okužbo. J. K
Pravilnik o cvičku ni “po meri” Vina Brežice
Cviček je dolenjski posebnež tudi zaradi zdrah
Posavje, Dolenjska - Čeprav vse kaže, da so pogajanja glede priznanja cvička v državah EU na dobri poti, saj EU do naših pogajalskih izhodišč ni izrazila negativnega stališča, ampak je samo zaprosila za dodatna pojasnila, ki so že pripravljena in bodo v naslednjih dneh odposlana v Bruselj, se v vinorodni deželi Posavje zdrahe okrog cvička nadaljujejo. Tokrat je sporen Pravilnik o vinu cviček z oznako ptp.
Zakoni, pravilniki, razne zakonske uredbe in podobno naj bi na posameznih področjih naredile red, postavile stvari na svoje mesto in prav zato je bil potreben prenovljen Zakon o vinu, pa tudi Pravilnik o vinu cviček z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - ptp, ki gaje pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo in je stopil v veljavo konec januaija letos, nekatere prehodne določbe pa bodo začele veljati v teh dneh. Pravilnik namreč natačno opredeljuje, da se vino cviček ptp sme pridelovati le na absolutnih vinogradniških legah znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska, natančno tudi opredeljuje sortni sestav in še nekatera druga določila, s katerimi se Vino Brežice očitno ne strinja. Zato je na Ustavno sodišče RS vložilo
pritožbo in zaprosilo za presojo ustavnosti in zakonitosti omenjenega pravilnika, Ustavno sodišče pA je prešodilo, da so navedbe Vina Brežice do takšne mere utemeljene, da je zadržalo izvajanje pravilnika do svojega odločanja, torej za nedoločen čas.
Ker so zdrahe med Vinom Brežice, vinsko kletjo leskovec Kmečke zdruge Krško in konzorcijem pridelovalcev cvička znane že od prej in ker ima vsaka stran svojo resnico in svoj prav, pojasnil tokrat nismo iskali pri njih, ampak pri avtorju Pravilnika o vinu cviček ptp - Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegovo stališče nam je pojasnila državna podsekretarka Špela Trpin, ki pravi, daje pobuda Vina Brežice za presojo ustavnosti in zakoni-
tosti omenjenega pravilnika neutemeljena, da obstajajo pravne osnove za izdajo tega pravilnika, d»je njegova vsebina usklajena z Zakonom o vinu in da v ničemer ni v nasprotju z nobenimi drugimi veljavnimi predpisi v RS. Ker se zaradi neizvajanja določil pravilnika povzroča gospodarska škoda pridelovalcem cvička, bo ministrstvo zaprosilo, da bi Ustavno sodišče pobudo Vina Brežice obravnavalo čimprej, še dodaja TV-pinova. Glede gospodarske škode, ki naj bi jo povzročile določbe iz tega pravilnika Vinu Brežice in se podjetje v svoji pritožbi nanjo tudi sklicuje, pa ŠpelaTrpin pojasnjuje, daje Vino Brežice po podatkih iz registra pridelovalcev grozdja in vina v lanskem letu na območju dolenjskega vinorodnega okoliša od 34 pridelo-
valcev odkupilo 38.823 1 vina, v svoji pritožbi pa Vino Brežice navaja 200 kooperantov in bistveno večjo količino odkupljenega vina, kar so po mnenju TVpinove neresnični podatki. Iz navedenih podatkov iz registra je razvidno, da promet s cvičkom v primeijavi s celotnim prometom tega podjetja oz.družbe predstavlja le 0,7 odstotka, kar je zanemarljivo in ni moč govoriti o gospodarski škodi.
Kdo bo v tej zgodbi potegnil kratko, bo pokazal čas, upajmo le, da ne potrošniki, ki bi ob odprtju steklenice cvička prav gotovo želeli vedeti, kaj pijejo. Pa tudi, da cvič-karske zdrahe ne bodo prišle na ušesa EU.
Jelica Koršič
Priprave na volitve v svete Območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice
Posavje - V začetku aprila letos so bile v naši državi izvedene volitve v Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZ) kot najvišjega organa na ravni države te stanovske organizacije kmetov. 3.decembra pa bodo potekale še volitve v svete Območnih enot KGZ in odbore izpostav, na kar se po posameznih enotah že intenzivno pripravljajo.
Kot je znano, je bilo v Sloveniji oblikovanih 13 območnih enot, pri nekaterih so bili sporni sedeži in te je bilo potrebno prav zaradi volitev čimprej razrešiti. Med spornimi je bila tudi območna enota KGZ, ki pokriva vse tri posavske občine. Kljub nekaterim nesoglasjem med predstavniki zbornice v Posavju, ker so eni želeli sedež v Sevnici drugi v Brežicah, so svetniki na svoji zadnji seji v Ljubljani za sedež posavske območne enote izglasovali Brežice.
Območna enota KGZ Brežice torej obsega Upravne enote Brežice, Krško in Sevnica in ima nekaj manj kot 11.000 članov. Ti bodo na decembrskih volitvah izvolili organe območne enote zbornice in njenih izpostav, ki bodo v vseh treh občinah. Kandidacijski postopki so potekali do torka, 7. novembra, ko so morale biti kandidatne liste najkasneje do 19.ure že
vložene na sedežu območne volilne komisije - ta je na Upravni enoti Brežice, Cesta prvih borcev 18. Kandi-
tov predlagalo društvo, je zadostovalo že 10 podpisov. V vseh upravnih enotah bodo istočasno izvoljeni tudi odbori izpostav, kandidiranje pa je potekalo po enakem postopku kot za svet območne enote.
Glede na to, daje bila volilna udeležba na spomladanskih volitvah v državni svet KGZ precej nizka, povpre-
čno okrog 20-odstotna, predsednik KGZ Slovenije Peter Vrisk poziva vse člane zbornice, naj se decembrskih volitev udeležijo v večjem številu in tako izkoristijo priložnost, da v svete območnih enot izvolijo predstavnike, ki bodo znali in zmogli zastopati interese kmetov s svoje območne enote.
Jelica Koršič
kmetijski nasveti
Obvestilo za vse kmete
Vse kmete, ki ste zainteresirani za ekološko kmetovanje. Kmetijska svetovalna služba vabi, da se prijavite na 20-umi obvezni uvodni seminar o ekološkem kmetovanju. Seminar bo predvidoma v novembru v Novem mestu. Prijavite se lahko na Kmetijskem zavodu (tel. štev. 07-373-05-70) ali pri Mateji Strgulc (07498-80-30).
Obvestilo o izobraževanju za vodenje turistične dejavnosti na kmetiji
V	skladu s pravilnikom o pridobitvi minimalne stopnje izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v turistični dejavnosti ter pridobitev potrdila za registracijo omenjene dopolnilne dejavnosti na kmetiji, bo pričetek 70-umega tečaja v torek, 14. novembra 2000, ob 9. uri na oddelku Kmetijskega zavoda Ljubljana v Novem mestu, Šmihelska 14. Svojo udeležbo na tečaju prijavite do petka lO.novembra 2000, svetovalki za kmečko družino in razvoj dopolnilne dejavnosti na enoti Kmetijske svetovalne službe v svoji občini ali na oddelek v Novem mestu na tel. štev. 07 373 05 70 (78).
Za poljedelce
Zaoravanje koruznice
Vsem pridelovalcem koruze strokovne službe priporočajo čimprejšnje podoravanje koruznih ostankov na njivah, kajti koruznica je vir organske mase v tleh. Drugi pomembnejši vzrok, da koruznico podoijete, pa je uničevanje koruzne oz. prosene vešče. Ta škodljivec prezimi v ostankih koruze bodisi v štrcljih ali spodnjih delih stebla in ga mraz težko uniči. Spomladi se iz gosenic razvijejo metulji, ki na novih posevkih odlagajo jajčeca. Iz teh se razvijejo ličinke, ki šo nenasitne in objedajo vse dele rastlin, tudi steblo. Ker na naših poljih prevladuje koruza v kolobaiju, je ta ukrep nujno potreben, še posebej, ker koruzna vešča naredi tudi 20% ali več škode.
Za sadjarje
Jesenska dela v sadovnjakih
Po končanem obiranju je najprimernejši čas za zatiranje plevelov pod krošnjami dreves. S čistim herbicidnim pasom boste omejili in lažje nadzorovali gibanje voluhaija. Pred škropljenjem s herbicidom je potrebno odstraniti vse izrastke in nižje ležeče veje. Za škropljenje uporabite 4-51BUM EFEKTA na ha škropljene površine. Odmerek lahko zmanjšate za polovico ob dodatku močila PINOV1T K v 0,5% koncentraciji ali 10 kg AMONSULFATA ali 20 kg UREJE.
Strokovne službe'tudi priporočajo, da nasade po končanem obiranju poškropite z uiejo ali drugimi foliamimi gnojili. Ta ukrep je še posebej potreben v nasadih, ki so bili preobremenjeni ali so slabo prehranjeni. Priporočajo večkratno škropljenje z 1 % raztopino ureje. Za defoliacijo listja pa je potrebna koncentracija 5 -10 % ureje.
Za živinorejce
Veterinarska inšpekcija na podlagi Uradnega lista 100/1999, čl. 172 zahteva, da vsako posestvo oziroma imetnik živali vodi dnevnik veteri-. narskih posegov in drugih tretiranj živali.
V	ta namen si kmetije nabavite poseben zvezek, (debelejši s trdimi platnicami), v katerega bo veterinar vpisoval vse veterinarske posege na živalih. Imetnik je dolžan vpisati tudi vsak poseg na živalih, ki ga je izvedel sam, (npr. dajanje sredstev proti parazitom in podobno). Vse podatke morate hraniti najmanj pet let in morajo biti na voljo za vpogled veterinarski inšpekciji.
Veterinar je dolžan v zvezek vpisati datum posega, identifikacijsko številko živali, na katero se poseg nanaša, vrsto posega in zlasti karenčne dobe. Stokovne službe priporočajo, da omenjene zvezke ali t.i. hlevske knjige nabavite čim prej in pričnete voditi dnevnik, ker se boste le tako izognili sankcijam veterinarske inšpekcije.
kulinarika
Pogača z gobami
Potrebujemo: 125 g moke, 1 žličko pecilnega praška, ščepec soli, I jajce
Za nadev: 250 g.gaude, 1 čebulo, 250 g šampinjonov, 50 g masla, 100 g gnjati, 2 jajci, 1/8 litra smetane, 1/8 mleka, sol, poper, muškatni orešek
Moko presejemo s pecilnim praškom. Z maslom, soljo in jajcem jo na hitro zamesimo v krhko testo. Postavimo za pol ure na hladno, da počiva. Testo razvaljamo, z njim obložimo dno in stene namaščenega^ tortnega modela. Damo v pečico in pečemo, da je testo na pol pečeno. Sir in čebulo narežemo na kocke. Očiščene šampinjone narežemo na lističe. Na maslu prepražimo čebulo in gobe do mehkega. Gnjat narežemo na kocke. Zmešamo ohlajene gobe, sir in gnjat Porazdelimo na napol pečeno podlago iz testa. Razžvrkljamo jajca, smetano mleko in začimbe. Prelijemo čez nadev na tortnem modelu. Pečemo v ogreti pečici pri srednji temperaturi ( 175 - 180 stopinj Celzija) približno 50 minut, da nastane na vrhu zlato ljava skoijica. Ponudimo še vroče, za lahko večerjo. Zraven pripravimo zeleno solatb. Pogača je tudi dobrodošel prigrizek, s katerim postrežemo gostom, zraven pa ponudimo pivo ali vino.
Peter Vrisk
dirali so lahko le člani zbornice, ki so ob kandidaturi morali predložiti tudi pisno podporo najmanj 20 članov iz iste volilne enote, če je listo kandida-
Na Martinovo bo izbran “mladi gospodar leta 2000”
li predstavnik Uprave RS za pospeševanje kmetijstva, tednika Kmečki glas in Zveze slovenske podeželske mladine. V drugem zabavnejšem delu pa se bodo pomerili v ročnih spretnostih in različnih igrah. Sledila bo razglasitev in zabavni večer z Bizeljskimi muzikanti.
Ob tem pa organizatorji ob 17.uri pripravljajo tudi okroglo mizo na temo Predpristopna pomoč EU Sloveniji (S APARD) in predstavitev Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, na kateri bo kot gost sodeloval mag.Franc But. Za obiskovalce, ki bodo prišli navijat za svoje kandidate, pa pripravljajo tudi ogled turističnih znamenitosti Bizeljskega, kot so repnice, etnološki muzej, šampanjska klet, bizeljski grad. J.K.
Bize(jsko - Zveza slovenske podeželske mladine v sodelovanju z Društvom. podeželske mladine Brežice ter ob strokovni pomoči Uprave RS za pospeševanje kmetijstva in tednika Kmečki glas pripravlja izbor mladega gospodaija leta, ki bo že tretjič zapored in kaže, da postaja tradicionalna prireditev. Letos bo izbor potekal v Zadružnem domu na Bizeljskem, saj je z Bizeljskega doma “mladi gospodar leta 1999" Aleš Balon.
Na izbor je prijavljenih 9 kandidatov z vseh slovenskih regij, posavsko pa bo zastopal Roman Žveglič iz Sevnice. Žal med prijavljenimi kandidati tokrat ni nobenega dekleta. Kandidati bodo v prvem zaprtem delu odgovarjali na vprašanja tričlanske strokovne komisije, ki jo bodo sestavlja-
ZDRAVSTVO, SOLSTVO
Položili temeljni kamen za izgradnjo novega zdravstvenega doma v Krškem
Krško - Dolgoletna pričakovanja prebivalcev mesta Krško in okolice so se začela uresničevati, saj so s položitvijo temeljnega kamna novega zdravstvenega doma Krško na lokaciji Spodnji Grič, svečano obeležili začetek njegove izgradnje.
Kronološki potek aktivnosti, ki so končno pripeljale do odločitve, da bodo v Krškem le dobili nov zdravstveni dom, je predstavil župan Franci Bogovič, ki je ob pozdravu navzočim, namenil poseben pozdrav obema županoma sosednjih občin Vladu Der-žiču in Kristijanu Jancu, državnemu podsekretarju na Ministrstvu za finance Slavku Tekavčiču in Francu Panjanu, direktorju podjetja Begrad, kije bilo izbrano za izvajalca del v projektu izgradnje novega'zdravstvenega doma Krško.
Kolje povedal župan Bogovič, so obstoječi zdravstveni dom v starem delu mesta Krško zadnjič dogradili leta 1979, toda kmalu ugotovili, da dograditev ne zadovoljuje vseh potreb občank in občanov. Zato je že takratni Izvršni svet Občine Krško sprejel odločitev, da se v najkrajšem roku
pripravijo vsi potrebni dokumenti in dovoljenja za predvideno izgradnjo novega objekta na novi lokaciji. To pa je trajalo vse do letos, ko so vodstveni delavci Ob-
čine Krško na čelu z županom, z Ministrstvom za finance in Ministrstvom za zdravstvo, uspeli dogovoriti in zagotoviti vse potrebne dejavnike, ki so vplivali na sa-
Župan Franc Bogovič in direktor ZD Krško dr. Rudolf Ladika sta temeljni kamen za nov zdravstevni dom v Krškem dobro “zacementirala ".
mo odločitev, v nadaljevanju pa bodo zagotavljali tudi nemoten potek in zaključek izgradnje novega zdravstvenega doma.
Tudi direktor Zdravstvenega doma dr. Rudolf Ladika ni skrival zadovoljstva, da so v Krškem končno dočakali dan, ki jih je prepričal, da bo novi zdravstveni dom res zgrajen. V imenu svojih kolegic in kolegov, vseh zaposlenih, nenazadnje pa tudi v imenu tistih, ki njihove storitve in usluge vsakodnevno potrebujejo, se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k tako velikemu dogodku za mesto in občino Krško.
Izgradnja novega zdravstvenega doma je ovrednotena na dobri 2 milijardi slovenskih tolarjev, od tega pa bo v obdobju naslednjih treh let, Občina Krško iz naslova proračunskih sredstev zagotovila 1 milijardo in 192 milijonov tolarjev. D.K.
V brežiški bolnišnici računalniška tomografija
Brežice - Usposobljena računalniška tomografija, bolj znana kot £T, je po besedah predstojnika radiološkega oddelka dr. Mladena Šoštariča pomembna strokovna pridobitev za brežiško bolnišnico, saj je preko 250 težjih bolnikov na leto skoraj dnevno z reševalno službo prepeljanih na CT v novomeško oziroma celjsko bolnišnico.
Direktor bolnišnice Tone Zorko pa ocenjuje, da je bilo do 800 tovrstnih bolnikov iz Posavja poslanih tudi ambulantno na tovrstne preglede v druge bolnišnice. Tudi zaradi tega je lani zahtevi po opremljenosti lastne tovrstne ambulante botrovala odločitev strokovnega kolegija bolnišnice.
Celotna vrednost nabave znaša okoli 72 mio. SIT, sam računalnik za tomografijo 60 mio. Prizadevanja za nabavo je podprl Svet
posavskih občin v ustanavljanju, tako bodo vse tri posavske občine letos in v letu 2001 zagotovile skupaj 25 odstotkov vrednosti sredstev in s tem pomagale kriti stroške Bolnišnice Brežice.
Ob prenovah na bolnišnici iz kratkoročnega in srednjeročnega plana so izvedli tudi prostor za CT, ki zaradi sevanja zahteva posebne standarde in ob tem na novo uredili tudi prostor za ultrazvočno diagnostiko.
Občinskemu prazniku pa se pridružujejo še z eno novostjo, saj so uspeli realizirati zastavljene cilje in ob tem tudi preuredili mrliško vežico ob bolnišnici oziroma adaptirali prostore prosekture. So pa tudi tik pred pričetkom obnove veznega trakta in dograditvijo dvigala do drugega nadstropja, kjer je otroški oddelek.
Suzana Vahtarič
Praznik občine Brežice v Pišecah je bil več kot le tradicionalen
<U
Pišece - V počastitev 28. oktobra, praznika občine Brežice, so v Pišecah tudi letos pripravili že 24. pohod “Po poteh brežiške čete” in tradicionalno srečanje borcev, izgnancev, športnikov, planincev in mladine. Letošnjega pohoda in srečanja se je udeležilo precejšnje število ljudi vseh starosti, ki pa so v Pišece prišli še zaradi enega pomembnega dogodka, slovesnega polaganja temeljnega kamna za začetek izgradnje nove Osnovne šole Maksa Pleteršnika.
To čast so krajani Pišec zaupali soprogi predsednika R Slovenije
Štefki Kučan.
Sicer pa je uvodoma zbrane pozdravil ravnatelj osnovne šole Martin Dušič ter namenil poseben pozdrav prav Štefki Kučan, v nadaljevanju pa tudi županu občine Brežice Vladu Deržiču, podžupanom Mileni Jesenko, dr. Slavku Sušinu in mag. Andreju Vizjaku, predsedniku Krajevne skupnosti Pišece Petru Skrival-niku in predsedniku gradbenega odbora Miranu Levaku.
Kot je v svojem govoru povedal ravnatelj Dušič, je bil današnji pomemben dogodek več kot slavnosten. V Pišecah bodo v nekaj letih končno zgradili novo osnovno šolo, ki bo tukajšnjim učencem in mladini zagotavljala najmanj enake pogoje za delo in učenje, kot podobne osnovne šole v večjih središčih. Tudi učenci so v svojem nastopu povedali, da so prerasli okvire in zmogljivosti sedanje šole, tako po fizični rasti, kot po osvojenem znanju, “zato je resnično prišel čas, da v Pišecah dobimo novo osnovno šolo”. Tako so menili učenci.
Ob slavnostnem dogodku pa je svoje zadovoljstvo razkril tudi žu-
pan Vlado Deržič, saj je gradnja nove osnovne šole velika priložnost za uspeh vsake občine, še po-
organizatorji današnje slovesnosti namenili najvišjo čast položitve temeljnega kamna za novo osnov-
Soproga predsednika R Slovenije Štefka Kučan je svojo nalogo z veseljem opravila.
sebno, če se nova šola gradi v kraju oz. krajevni skupnosti, kot so Pišece. Taki objekti in ustanove naj bi v veliki meri prispevali k boljši kakovosti življenja ljudi, še posebno pa bi lahko in morali postati inspiracija za vse tiste, ki takšne kraje zapuščajo in se odseljujejo v druga mesta in druge, občine.
Tudi soproga predsednika R Slovenije Štefka Kučan, kateri so
no šolo v Pišecah, ki bo, tako kot sedanja, nosila ime njihovega rojaka, profesorja, leksikografa, slovničarja in prevajalca Maksa Pleteršnika, je poudarila pomembnost dogodka, začetka izgradnje nove osnovne šole. Ta bo v prihodnosti gotovo obeležila življenja tukajšnjih otrok, ki se bodo po končani šoli življenja, prav gotovo radi spominjali njenega samega začetka. D.K. '	>
Tudi v Posavju veliko
zanimanje za cepljenje proti gripi
Posavje - Pred nekaj dnevi seje v vseh slovenskih zdravstvenih domovih in nekaterih drugih ustanovah začelo cepljenje proti gripi. Letos je bilo zelo veliko zanimanje za cepljenje še preden se je le-to zares začelo.
Po podatkih, ki smo jih dobili v zdravstvenih domovih je letos tudi v Posavju izredno veliko povpraševanje po cepivu.
V	zdravstvenem domu Sevnica so povedali, da bo letos število cepljenih veliko večje kot lani. Poleg številnih posameznikov, se cepljenja letos udeležujejo tudi zaposleni iz nekaterih sevniš-kih podjetij, kjer je cepljenje organizirano. To je vzpodbudno in kaže na vedno večjo skrb za zdravje.
V	krškem zdravstvenem domu je prav tako veliko zanimanje za cepljenje proti gripi, ki poteka brez večjih težav, tudi’ cepiva je zaenkrat še dovolj. Podobno je v brežiškem zdravstvenem domu, kjer so predhodno zbirali naročila za cepljenje. Prijavilo seje veliko •posameznikov, tako da bodo tudi pri njih precej presegli lansko število cepljenih.
Kot je povedal dr. Marko Lipovšek, specialist pediater iz Brežic se cepljenje priporoča vsem, ki so stari nad 65 let, pacientom s težkimi boleznimi, vsem, ki so pri svojem delu v stiku z ljudmi in otrokom, ki imajo okvarjen imunski sistem in težke sistemske bolezni. V cepivu proti gripi je troje vrst cepiva proti trem oblikam gripe, ki so najbolj nevarne.
Cepimo se lahko do prvega pojava epidemije. Ta pa se vsako leto pričakuje ob istem času; sredi novembra, v decembru in tudi v januarju in februarju. Cepljenje je samoplačniško in stane 1500 tolarjev, za kronične bolnike pa 550 tolarjev.
Janja Tanšek
droga - ne, hvala
Pred dnevi je v prostorih Mladinskega centra Brežice potekala okrogla miza na temo odvisnosti od prepovedanih drog. Udeležili so se je priznani strokovnjaki, ki se ukvaijajo s problematiko odvisnosti ter preprečevanja in zdravljenja odvisnosti od nedovoljenih drog. Tako so zbranim spregovorili dr. Andrej Kastelic, vodja koordinacije Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, Mojca Cerkovnik-Hvala, predsednica Sekcije socialnih delavcev na področju odvisnosti, in Matjaž Copak s Centra za zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog, okrogle mize pa so se udeležili tudi predstavniki centrov za socialno delo, učitelji in socialni delavci oziroma psihologi osnovnih in srednjih šol, predstavniki različnih oiganizacij in drugi gostje.
Dejstvo je, da poznamo več vrst odvisnosti in zasvojenosti, a najhujša med njimi je prav gotovo zasvojenost od drog. Tako je dr. Kastelic med drugim izpostavil razloge, zakaj ljudje, predvsem mladi, posegajo po nedovoljenih drogah. Najpogostejša želja po zadovoljstvu, sprostitvi, na nek način tudi želja po dokazovanju, vendar pa ob tem poudarja, da je to napačen način. Otrok običajno prvič pride v stik s prepovedanimi drogami v krogu svojih prijateljev. V tem obdobju namreč dela stvari po svoje in meja med uporništvom in preizkušanjem je zelo tanka. Starši največkrat prepozno ugotovijo, kakšna je resnica, tudi zato, ker o tem niso najbolj poučeni.
Predstavniki šol so spregovorili o svojih spoznanjih in izkušnjah na šolah, vendar so predvsem osnovnošolske psihologinje opozorile, da se na osnovnih šolah vse premalo govorki n otroke poučuje o tej problematiki, zato bi bilo nujno na tem področju storiti kaj več. Socialne delavke so izpostavile težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, tudi zaradi varovanja podatkov, nedostopnosti do odvisnih, njihovega nesodelovanja in podobno. Tako je predsednica socialnih delavcev in delavk Mojca Cerkovnik-Hvala med drugim govorila o pripratljenosti staršev oziroma svojcev, da bi, ko se zavedo, da je njihov otrok v težavah, pomagali. V vsakem primem so pripravljeni, a gre za več ravni pripravljenosti. Namreč, takrat ko se starši dokončno zavedo težave, poskušajo na vsak način in čim hitreje poiskati pomoč, vendar pogosto s to pomočjo niso zadovoljni. Naenkrat pričakujejo rešitev, a te pri zasvojenosti po mnenju Mojce Cerkovnik-Hvala ni. Potrebna je strpnost, dolgotrajno delo, vztrajnost. Gre namreč za neko poriovno vzgojo tako staršev kot otrok. Vendar pa je sodelovanje staršev in ožjih svojcev zelo pomembno. Še posebej je potrebne} ugotoviti, kdo med njimi je tisti, ki ga bo zasvojenec sprejel in s tem bil pripravljen sprejeti tudi njegovo pomoč.
In kaj lahko naredi lokalna skupnost, v tem primem občina Brežice? O tem je spregovorila Božena Devčič z Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice, ki je pojasnila, da so v letošnjem letu sklicali sestanek, kjer so skušali vse, ki se že zdaj ukvaijajo s problematiko drog, to so zdravstveni dom, center za socialno delo, policija, šole, vrtci in tudi občina, pritegniti, da bi povezali programe, ki se že izvajajo, in da bi tako bili vsi bolje seznanjeni, kaj se dogaja na tem področju. Žal pa pri tem niso naleteli na posebno zanimanje. Zato je občina Brežice poskušala nekaj storiti sama, pri programih zdravstva tako načrtujejo določena sredstva za preventivne programe. A ta sredstva so žal majhna. Morda bi zadoščala le za oglase v medijih, za tiskanje plakatov, brošur ali za nekaj predavanj. Na občini so kljub temu zadovoljni, kajti čeravno so sredstva majhna, se zadeve vendarle premikajo. Seveda pa bo potrebno še veliko korakov, da bi bili kos tovrstnim težavam. Brežice so po besedah dr. Kastelica žal eden tistih krajev, kjer v zadnjih letih beležijo porast odvisnih od nedovoljenih drog. KJVL
rojstva v porodnišnici brežice
Od 24.10. do 6.11.2000
Dečke so rodile: Urška Oblak iz Raven pri Zdolah, Emilia Peršolja z Libne, Polonca Žibert z Mosteca, Jasmina Urek iz Spodnjega Starega Grada, Mojca Novoselc-Sintič z Dolenje Pirošice in Marija Košir iz Podgorja.	^
Deklice so rodile: Sonja Bevc iz Veniš, Karmen Abram s Senovega, Marija Tomše iz Nove vasi pri Mokricah, Milena Župane s Stran-ja, Greta Gošek iz Sevnice, Bernarda Logar iz Krškega in Malsore Kolu kaj iz Dolenje vasi.
Razborski večeri
Razbor - Razborski večeri patra Karla Gržana so javnosti očitno dobro poznani in všeč, s^j se jih udeležuje vse več ljudi, tudi izven ožjih lokalnih meja, kot gostje ali kot pozorni poslušalci srečai\j. Na zadnjem “razborskem srečanju” v majhni vasici pod Lisco je bila tamkajšnja cerkev skoraj pretesna, kajti na dobrodelnem koncertu seje ponovno kar trlo ljudi.
V sklopu razborskih večerov so tokrat pripravili dobrodelni koncert, katerega izkupiček je namenjen nadaljnjemu urejanju Skupnosti šole življenja, ki je na Razborju zaživela v letošnjih poletnih mesecih. Koncerta se je, ob predhodnem dovoljenju vodstva “comune iz Italije”, udeležilo tudi vseh 6 odvisnikov, ki v Razborski skupnosti iščejo zdravje ali z drugimi besedami “pot iz omame”.
Dobrodelni koncert sta s pesmijo “Rime” začela znana glasbenika Čarli Novak in Damjana Golavšek, sledila je vokalna skupina Krila iz Ljubljane, pa Tadej Sadar in Mike Orešar. Iz Rakovnika je nastopila vokalno instrumentalna skupina Metulj, pa Sašo in Robi -Nova zapoved in ... za konec Adi Smolar. Motite se, če menite, da je bil igriv in morda celo “zabavnjaški”. Med preigravanjem svojih pesmi je poslušalce resno, kritično in odgovorno opozarjal na nekatere vrednote, spoznanja in modrosti življenja.
Tekom koncerta so pred oltar tamkajšnje cerkve povabili tudi domačinko Slavico Drev, ki je za to priložnost naslikala in razstavila svoja likovna dela, katerih izkupiček je prav tako namenjen Skupnosti na Razborju. Med programom so v kratkih odlomkih predstavili pravkar natisnjeno knjigo patra Karla Gržana z naslovom “2x3 in še nekaj za družinsko srečo”. Najbolj ganljiv je bil nastop šestih fantov - odvisnikov, ki so v svojem mladem življenju, izkusili marsikaj bridkega. Tokrat so bili v cerkvici na Razborju pod Lisco deležni izjemne ljubezni vseh prisotnih, kar pa so hvaležno vračali s toplimi pogledi in pesmijo, ki je nastala v eni izmed italijanskih comun. V.Z.
KULTURA
napovedi
8. november
Sevnica - predstavitev novih pesniških zbirk Rudija Stoparja, Te moje pesmi in Srčni večer, ob 18. uri v Občinski knjižnici Sevnica, pesmi bo ob programu Glasbene šole prebiral dramski igralec Zvone Hribar;
9. november
Brežice - ob 50. obletnici Planinskega društva Brežice ob 19. uri odprtje razstave Po poteh in brezpotjih gora v galeriji Posavskega muzeja Brežice;
10. november
Krško - komedija Gospod gre na lov ob 20. uri v Kulturnem domu, gostuje Mestno gledališče ljubljansko, za modri abonma in izven;
Sevnica- osrednja slovesnost ob občinskem prazniku ob 16.30 v Zabukovju pod šotorom, program bodo izvedli Kulturno društvo Franc Požun Zabukovje in Godba Sevnica ter ansambel Franca Miheliča;
11. november
Zabukovje - ob občinskem prazniku Martinovanje z vinsko trgatvijo in ansamblom Franca Ocvirka ob 19. uri pod šotorom v Zabukovju;
15. november
Krško - lutkovna igrica Škrat Kuzma ob 17. uri v Kulturnem domu, gostuje Lutkovno gledališče Maribor, za rumeni abonma in izven;
17. november
Sevnica - odprtje likovne razstave Nene Bedek ob 19. uri v grajski galeriji;
18. novembra
Bizeljsko - dobrodelni koncert Karitas ob 17. uri v Zadružnem domu;
Sevnica - koncert MePZ Primož Trubar Loka in Okteta Jurij Dalmatin Sevnica ob 18. uri v Lutrovski kleti na gradu;
Studenec - komedija Toneta Partljiča Politika bolezen moja v izvedbi DKD Svoboda Senovo ob 19. uri v Gasilskem domu;
2 5.november
Studenec - koncert skupine Srake z Rake ob 19. uri v Gasilskem domu.
Kino servis Brežice
* Sreda, 8.11., ob 18. uri Možje X, ZF horor, ob 20. uri Porno film, komedija; četrtek, 9.1 L, ob 18. uri Shaft, akcijski, ob 20. uri Vroča linija, triler; petek, 10.11. ob 18. uri Shaft, ob 20. uri Vroča linija; sobota, 11.11., ob 18. uri Vroča linija, ob 20. uri Shaft; nedelja, 12.1 L, ob 18. url Vroča linija, ob 20. uri Shaft; ponedeljek, 13.1 L, ob 20. uri Shaft; torek, 14.1 L, ob 20. uri Shaft; sreda, 15.11., ob 18. in 20.15 Samo še 60 sekund, akcij, spektakel; četrtek, 16.1 L, ob 18. in 20.15 Samo še 60 sekund; petek, 17.11., ob 18. in 20.15 Samo še 60 sekund; sobota, 18.1 L, ob 18. in 20.15 Samo še 60 sekund; nedelja, 19.1 L, ob 18. in 20.15 Samo še 60 sekund; ponedeljek, 20.11., ob 20. uri Samo še 60 sekund; torek, 21.11., ob 20. uri Samo še 60 sekund.
Kulturni dom Krško
Sreda, 8.1 L, ob 19. uri Zvestoba do groba; četrtek, 9.1 L, ob 19. uri Zvestoba do groba; sobota, 11.1 L, ob 18. in 20.15 Vihar vseh viharjev, film katastrofe; nedelja, 12.1 L, ob 18. in 20.15 Vihar vseh viharjev; torek, 14.1 L, ob 19. uri Najina zgodba; sreda, 15.1 L, ob 19. uri Najina zgodba; četrtek, 16.11., ob 18. uri Najina zgodba, ob 20. uri Samo še 60 sekund, akcijski; petek, 17.11., ob 20. uri Samo še 60 sekund; sobota, 18.1 L, ob 20. uri Samo še 60 sekund; nedelja, 19.11., ob 18. uri Samo še 60 sekund; torek, 21.11., ob 19. uri Skozi oko zasledovalca, akcijski.
Likovna razstava za ohranitev kulturne in naravne dediščine
Kostanjevica na Krki - Kulturna in naravna dediščina je vrednota, ki so nam jo zapustili naši predniki, mi pa jo moramo zapustiti svojim dedičem najmanj tako, kakršno smo prevzeli.
Nekako v tem duhu in pod geslom “Moramo in želimo opozarjati!” je v gostilni Žolnir potekala otvoritev likovne razstave članov društva likovnikov Krško “OKO”, in sicer petindvajsetih avtorjev in učencev osnovnih šol občine Krško, ki so ustvarjali pod mentorstvom Cvetke Miloš, Vladke Štoviček in Vlada Cedilnika. Recitale in glasbeni del kulturnega programa ob otvoritvi so prispevali učenci osnovne šole Leskovec in njihovi vrstniki iz Zagreba.
Kot je v uvodu otvoritve povedala dr. Blandina Markovič, je skupna razstava slikarjev in učencev povabilo in hkrati klic vsem, da preudarno in z ljubeznijo ravnajo in varujejo vse kulturne in naravne vrednote, ki nas obkrožajo v našem vsa-
kodnevnem življenju. Te naj nam bodo v ponos, našim naslednikom pa dota, ki se je morajo zavedati in jo tudi, kar se da, skrbno negovati.
Slikarska dela so razstavljena v' obeh restavracijah gostilne Žolnir,
ogledate pa si jih lahko vse dni, ko gostišče obratuje. D.K. »
Klara Čebular je ob otvoritvi prebrala šolski spis, v ozadju dr. Blandina Markovič
Obeležili 200. obletnico rojstva Antona Martina Slomška
Dolenja vas - Pevke in pevci cerkvenega pevskega zbora iz Dolenje-vasi so na zahvalno nedelo takoj po sveti maši v tamkajšnji Marijini cerkvi priredili kulturno prireditev - akademijo v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku in ftjegovi 200. obletnici rojstva.
Blaženi Anton Martin Slomšek je bil slovenski pesnik in škof v Mariboru. Še kot nadžupnik je bil višji šolski nadzornik. Pisal je poučne pesmi in izdajal zbirke poezij. Ustanovil in urejal je zbornik za pouk in zabavo Drobtinice, s sodelavci pripravljal učne knjige za osnovne šole in se zavzemal za širjenje ljudske prosvete. Kot narodni buditelj je poudarjal pomembnost materinega jezika in bil predan boju proti ponemčevanju na Štajerskem.
Domači cerkveni pevski zbor med nastopom
V pestrem in prijetnem kulturnem programu, pripravljenem po idejni zamisli Anice Vodeb, so nastopili otroci iz domačega vrtca Tonček, učenci osnovne šole Krško, učenki glasbene, šole Brežice s citrami, Slomškove pesmi sta v duetu prepevali Marta Starec in Sabina Senica, kije na kitari igrala tudi glasbeno spremljavo, pred številnimi zbranimi pa je nastopil tudi domači cerkveni pevski zbor.
Prireditev, katere osnovno vodilo je bila dobro znana Slomškova misel “Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike”, je povezovala Klavdija Vodeb. D.K.
Odrska scenografska delavnica
Senovo - Gledališki ustvarjalci, ki se ukvarjajo ali pa imajo željo, da bi se spoprijeli z odrsko sceno, bodo imeli 18. in 19. novembra priložnost, da se preizkusijo na dvodnevni delavnici.
Seminar prireja Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Krško, zaljubljeni v odrske deske pa bodo skušali skozi kreativno razmišljanje odgovoriti na vsebinska in tehnična vprašanja postavljanja odrske scene. Vodila ga bo scenografinja in kostumografinja Eke Vogelnik.
Mentorica je vsestranska umetnica, ki se je spoprijela z ilustriran-jem knjig za otroke, skoraj dvajset let pa se ukvarja z gledališko scenografijo in kostumografijo, za katero je prejela nagrado Zlati lovor vjen-ac na gledališkem festivalu v Sarajevu leta 1990. Od leta ’91 se ukvarja tudi z lutkovno režijo, tako je ustanovila še marionetno skupino Kine-tikon, skozi katero razvija lutkovno likovnost, režije, animacije in tehnologije. Yako je posnela 10 lutkovnih predstav, s katerimi redno sodeluje na slovenskem lutkovnem festivalu Klemenčičevi dnevi v Novem mestu. Za režiranje filma “Makalonca” je prejela nagrado ArtsLink, ki ji je omogočila študijsko potovanje po lutkovnih centrih ZDA. Leta 1997 je režirala lutkovni animirani film “En prišparan tolar”, za TV Slovenija režira serijo za otroke “Pozabljene knjige naših babic”.
Rok za prijavo na seminar je do ponedeljka, 13. novembra, na sedežu Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Krško, CKŽ 23. S.V.
Koncert Glasbene šole Sevnica
Sevnica - Glasbena šola Sevnica praznuje prvo leto svoje “samostojnosti”, zato so v počastitev tega praznika v farni cerkvi Sv. Nikolaja na koncertu skupaj nastopili i\jeni učitelji in učenci.
Nastopajoči so ob 250 letnici smrti skladatelja J. S. Bacha številnemu občinstvu v sevniški farni cerkvi predstavljali njegova izbrana dela. Najprej so v kvartetu zaigrale flavtistke, zatem pa so učenci in glasbeni učitelji igrali še na klarinet, violino, pozavno, klavir in kitaro.
Že sicer pester koncertni program so z vmesnimi pevskimi točkami še poživili, poslastica večerne predstave v cerkvi svetega Nikolaja v Sevnici pa je zagotovo bil nastop Saša Freliha, sicer glavnega organista v Cankarjevem domu in v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
S tem koncertom, ki zagotovo ni bil zadnji, so želeli proslaviti tudi enoletno samostojno pot Glasbene šole Sevnica. V.Z.
Razstava ilustracij in grafičnega
oblikovanja
Radeče - V prostorih razsta-
višča “Jadran” so minulo soboto
slavnostno obeležili odprtje razstave ilustracij in grafičnega oblikovanja ilustratorja, grafičnega oblikovalca in akademskega slikarja Fojža A. Zormana.
Obiskovalci so se nedvomno lahko prepričali, da gre za sodobnega umetnika, ki ima še tako zahtevnemu občinstvu kaj pokazati.
*
V otvoritveno - kulturnem programu so sodelovali Janez Suhadolc, Simon Sernec in glasbenik kitarist Igor Bezget.
Danilo Koritnik

Brežice, kraj, kjer živim, je v svoji osnovi lep. Neponovljiv. Neponovljiv tudi s hibami, ki smo mu jih v svojih glavah naredili ljudje. Težko se je bilo privaditi arhitekturnemu neskladju časovnih obdobij. Boleče se privajamo umirajočim čarom živahnosti življenja v mestnem jedru. Povešeno razpoloženje so nazadnje ustvarili rešetaiji, ki so se znesli nad postavljenimi cvetličnimi lončki na mestnem mostu. Beda.
Predvidevam, daje bil videz namenjen k svečanostim občinskega praznika. Takrat, ko se je 28. oktobra leta 1941 formirala brežiška četa mladih, da bi posejala seme miru. Padli so za to seme, katerega vrednost nekateri vztrajno izničujejo. Poleg tega še tako, da se sprenevedajo, da je to naš praznik. In prazniku in nekaterim občanom dajejo nalepko elitizma. Čas, ki ga živimo, res ni rožnat. Je pa naš in takšen, kakršni smo ljudje. Jožica Komadina - Pepca bi dejala: “Iz temnih oblakov v svetlo obzoije.” Zato bi bilo dobro razčleniti, kako živeti, kako delati, da bi mladi ostali tu, kjer so njihove korenine, ali da bi se vrnili in sejali semena idej, znanja in s tem napredka. Je pa ob prazniku pela Dobova. Mlada po srcu s pesmijo v srcih na svečani seji v viteški dvorani z inter-mezzom rogistov in v dobovskem Kulturnem domu z gosti. In s pesmijo dvigala moralno raven.
Ob prazniku občine praznuje svoj rojstni dan§vaš - naš Radio Brežice. Ob tokratnem 37. rojstnem dnevu je požel plod priznanja. In je tako zagotovo dober sejalec obveščanja z mnogoterih področij. Za tem stojijo ljudje, ki mislijo, delajo, us-tvaijajo. Bilo je in bo pri tem delu cvetja in trnja ter vzponov in padcev. Kajti radio so bili in so ljudje. Brez pretiranega odstrinjanja koprene spomina. Ker smo ljudje v svojem času reformatorji. Vzpodbuja predvsem tisto, kar je dobrega v ljudeh, ker je tako lažje živeti in preživeti. Meni ob pisani slovenski besedi. Tolikokrat neljubi in ogroženi v 450 letih, odkar imamo svojo prvo knjigo, Trubaijev katekizem. Dan reformacije so nekateri po devetih letih praznovanja označili za pravi kulturni praznik Slovencev. Zavedanje, ki teija utrditev.
Ko bi nujno morali odkriti še kulturo svojega časa. Ker času in svetu dajemo utrip in vrednost ljudje. Sejalci harmonije in razdorov, pohlepa in blagostanja, zla in dobrote. Do tla-kovalcev spominov na tiste, ki so že presegli skrivnostno zadnjo življenjsko preizkušnjo. Ko v svojem pohlepu po pomembnosti in večnosti sprašujemo: “Komu zvoni?”.
v
U
E
k
d
!

Nam zvoni, dragi moji, nam.
Meni zvoni. Zavedajoč se zato, da je vsak moj trenutek darovano razkošje.
N. Jenko S.
<ffa
f<Mins n jutii timiiin fitiiu
GLASBA
intervju
Natalija Verboten
Pevka, ki je želela postati policistka, detektivka ali pa kuharica
Prikupno Velenjčanko poznamo tot voditeljico oddaje PO DOMAČE in seveda kot očnično pevko. Po-eg lepega glasu ima tudi čudovit *as, nekateri pravijo, da bi lahko bila udi manekenka.
Nekoč si mi povedala, da sebe nikoli videla kot pevko, ko boš ’eKka. Mislila si, da boš policistka. '°y se je zgodilo torej v tvojem živ-lenju, da se je vse zasukalo v čisto tiago smer?
Res je, da sem v mladosti imela ^lo zanimive želje, kar se poklicev 'če. Mikalo meje, da bi postala poli-:'stka, detektivka ali pa kuharica -® kar mi je še danes najbolj žal. Življenje se pač obme čisto drugače. n prav je tako. V nekem pogovoru : očetom, ki je tudi glasbenik, mi je Plenil, da mlada skupina iz Koroš-te išče pevko in sem mu v ,Jiecu“ fckla, da ^ bom pač sama prijavila er rešila nastalo situacijo. Moram * priznati, da sem bila takrat v resni-zelo sramežljivo bitje in do takrat ® nisem nikoli zapela v živo pred občinstvom, tudi pred mamo in oče-Dm ne. No, oče je moj „hec“ vzel Esno, me prijavil na avdicijo in tako eni morala na avdicijo ne glede na °> da sem imela tako hudo tremo, [udi zelo nesproščena sem bila. ^ljub vsemu temu pa sem bila seve-*a sprejeta. Po dveh letih prepevan-a s skupino, kjer sem vedno tudi ze-
0	temperamentno povezovala prodam, me je na nekaj nastopih videl akratni urednik oddaje Po domače °ie Galič in se me spomnil tudi ta-:rat, ko so za oddajo iskali novo vo-liteljico. Povabil me je na avdicijo, ■ama sem stvar vzela zelo resno in ® dobro pripravila ter jo od kar nekaj ^andidatov edina uspešno opravila. *ako letos teče že moje četrto leto ■odelovanja s TV Slovenija
In zakaj si želela postati policist-r0, To je za žensko sicer bolj nena-poklic, čeprav je pri nas kar \bekqj žensk v tem poslu?
Policistka in detektivka sta res Mj nenavadna poklica za žensko, Uttpak kot otrok sem si vzore ved-10 iskala v tistih junakih iz knjig, isank ali filmov, ki so stremeli za Favico, iskrenostjo, poštenostjo. Po P°roskopu sem pač strelka.
1	Imaš še vedno v sebi kje skrito r Željo o policistki?
Ne, zdaj bi svojo življenjskapot, če bi bilo potrebno, še enkrat ponovila točno tako kot je, z vsemi vzponi in padci, ker se iz vsega veliko naučiš. Nekaj najlepšega pa se mi zdi, če z ljubeznijo in iskrenostjo opravljaš delo, ki ti je obenem poklic, delo, strast, hobi. In seveda, lepo je, ko te ljudje sprejmejo z veseljem in te imajo radi takšnega kot si.
Zdaj si ena najpopularnejših pevk pri nas. Kako postaneš tako popularen in atraktiven glasbenik? Je kakšen „recept“ zato? Sicer pa bi te nekateri imeli kar za manekenko!
Za to ni posebnega recepta, mislim pa, daje najbolje biti tak kot si. Bolj ko se trudiš ugajati, slabše je. Bodi tak kot si v resnici in ljudje te
bodo imeli radi. Kar pa se tiče manekenstva, moram priznati, da sem res že dobila tudi take ponudbe, vendar pa to ni moje poslanstvo.
Poješ tako narodno kot zabavno glasbo. Kaj je lažje oziroma kako je mogoče peti oboje?
Na nastopih, koncertih, in raznih igranjih me spremlja spremljevalna skupina Zmaji. Skupino sestavlja pet odličnih glasbenikov iz Savinjske doline, ki občinstvo na raznovrstnih priložnostih, kjerkoli pač igramo, vedno zabavamo z zelo različnimi zvrstmi glasbe, odvisno od publike seveda. Tako Uidi sama pojem veliko zvrsti glasbe, ker me to zanima in veseli. Poleg tega pa mislim, da mora biti glasbenik široko razgledan in strokovno podkovan, zato tudi študiram klasično solo petje.
Zdaj si izdala že svojo tretjo samostojno ploščo z naslovom SONCE IZ SRCA. Baje se plošča odlično prodaja, saj si z njo dosegla zavidljivo naklado 15.000 izvodov.
Tako je. Spomladi je luč sveta ugledal že moj tretji samostojni projekt z naslovom „Sonce iz srca“, ki so ga ljudje v tem kratkem času resnično že vzeli za svojega kar me izredno radosti. Založba Zlati zvoki pa mu napoveduje še večji uspeh kot albumu Naj angeli te čuvajo, ki je bil prodan v rekordni platinasti nakladi.
Kdo kupuje tvoje plošče? Mladi, tisti srednjih let ati starejši ati morda kar vsi?
Moji albumi so namenjeni vsem, ki imajo radi dobre pesmi, ki jih sproščajo, zasanjajo, zabavajo. Skratka, jim polepšajo nekaj minut, ur,
■ dni, marsikomu pa ostanejo v srcu - kar celo življenje. Ker so stilno skladbe tako zelo različne ena od.druge, imam širok krog poslušalcev, aziro-ma jih imajo rade kar vse generacije.
Si tudi odlična moderatorka in voditeljica oddaje „Po domače“ na TV Slovenija. Meniš, da imaš morda privilegij pri svoji glasbeni karieri, saj se tako večkrat pojavljaš v medijih?
Prav gotovo je to velik plus zame. Kakih privilegijev ravno nimam, res pa je, da prav tu spoznam ogromno ljudi, ki mi vedno pomagajo vsaj z nasveti.
Kako pa tvoji šefi na televiziji gledajo nate kot na voditeljico in spet kot na pevko?
Za njih sem na TV predvsem kot voditeljica oddaje. Nimam nobenih težav pri tem.
Ne pojavljaš pa se pogosto na festivalih. Se pa spominjam tvojega nastopa na EMI, na izboru za popevko za Evrosong.
V treh letih, odkar se aktivno ukvaijam z glasbo, sem se udeležila festivala EMA ’97 s skladbo “Nekdo”, potem festivala Vesela jesen ’98, kjer je bil moj prvi nastop na samostojni poti s skladbo “Ne budi me”, za katero sem prejela nagrado' občinstva' za najbolj prisrčno izvajalko in nazadnje sem v tekmovalnem delu nastopila v oddaji “Orion” s skladbo “Ljubi me”. Festivalov se ne udeležujem “na silo”, za vsako' ceno, ampak samo takrat, ko imam za sabo “tapravo” pesem.
Na EMI si si pred nastopom zlomila nogo. Kako pa izgleda nastopati na tako pomembnem tekmovanju z bolečino v nogi in seveda
delati se, kot da izjemno uživaš? Baje so te na oder kar prinesti, saj nisi mogla hoditi?
Da, na generalki pred nastopom sem si res zlomila nogo in sicer je bil to dvojni spiralni zlom gležnja. Bolečine so bile neveijetne, na oder in iz njega pa so me morali odnesti, ker s tako svežim zlomom nisem mogla in smela hoditi. Da pa sem sploh nastopala, se moram zahvaliti svoji trmi, ki je v takih trenutkih in v tem poslu kar zelo pomembna. Sicer pa gledalci pred TV ekrani sploh niso vedeli za moj zlom, ker sem imela oblečeno zelo dolgo večerno obleko. Najbolj zanimiv komentar na mojo držo na odru pa je bil, da sem stala tako kot Jure Košir na startu.
Kadar nastopaš, “skočiš" tudi na mizo? Glede na to, da si zelo velika, ti to najbrž ne dela večjih preglavic? Kaj pa takrat naredi publika?
Ljudje so navdušeni, moji nastopi so nasploh zelo temperamentni. Vedno poskrbim za kakšno presenečenje.
Živiš od glasbe, zanima pa me, če bo to tvoj večni poklic?
Upam, da bo to moj večni poklic. Prihodnje leto me čaka sprejemni izpit na akademiji za glasbo. Če bom sprejeta in seveda, če bom uspešno končala študij, bom z veseljem poučevala in tako v glasbi uživala celo življenje.
Meniš, da se ženska s tem poklicem lahko ukvarja do upokojitve?
Glede na to, kar sem prej poveda> la, lahko. Sicer pa je to zelo trdo in naporno delo. Ni čisto preprosto.
In kako Natalja vidi sebe v prihodnosti?
Prav gotovo še dolgo na odru, ko pa bom že malce težeje prišla na oder, bom po vsej veijetnosti z glasbo nadaljevala tako, da jo bom poskušala čim bolje približati mladim jn jih učiti na svojih izkušnjah.
Na koncu naj omenim še to, da ima Natalija tudi svoj FAN CLUB Natalije Verboten, kamor ji lahko tudi pišete in sicer na naslov Kersnikova 33, 3320 Velenje. Povedati pa vam moram še to, da Natalija vsem bralkam in bralcem časopisa Savaglas želi, da vam sonce iz srca nikoli ne bi zašlo!
Majda Arh-Sevšek
slovenska narodna glasba
Jubilejnih 15 let
Kvintet Dori
tajskih 5, ki, tal l'arodno-zabavni
$asbi, kraljujejo 1)9 vrhu lestvic in kpulamosti. Prihajajo s ptujskega *°nca in njihove kanti pozna sko-taj vsak. Pesmi so ksrni ljubezni in ?°lza, so življen-)s^ in prav takš-k še najbolj se-* kjo do srca. Naj-®°lj znani Ptujci
torej na glas-pni sceni že 15 et in kamorkoli pdejo, povsod B.
Sdijožur. Veli-
tega seje zgodilo v petnajstih letih, jjj začetkov anSUmbla, ko je pet glasnikov začelo igrati. Kar Škripači 80 jih imenovali, po priimku vodje ?*sambla. Potem so medse privabili k Znano pevko Natalijo Kolšek in
začeli svoj vzpon na slovensko tako zabavno kot narodno sceno.. Po odhodu Natalije Kolšek se je ansambel
Pomembno mesto je pripadalo pevki, tokrat Klavdiji Vinder, ki smo jo že poznali, saj je sodelovala s kar nekaj narodno-zabaynimi ansambli. Ob
svojem jubileju je ansambel Ptujskih 5 izdal
prvič znašel na razpotju, vendar je prejšnjo pevko, ki je na pomembnejših nastopih še zapela z njimi, zamenjala Nina Pregl. A kmalu so se poti zopet križale in pred dvema letoma so zamenjali večji del ansambla.
tudi novo kaseto in zgoščenko “Rada bi spet ljubila te!”, ki se že uspešno prodaja. Tildi lil tokrat je na mm kaseti pol za-™ bavnihinpol narodnih pesmi in te gredo, tako kot prejšnje, vse dobro v uho. Sicer pa ansambel pripravlja več slavnostnih koncertov po Sloveniji v teh dneh. Mladostna volja jih torej objema in verjamem, da bo njihova glasba objemala vse nas še kar nekaj let.
Priljubljeni ansambel je zaželen povsod. Po zmagi na letošnjem festivalu Slovenska polka in valček 2000 ponudb ne manjka. Fantje so letos nastopili tudi na velikem narodno-
zabavnem festivalu na južnem Tirolskem v Meranu. V precej hudi konkurenci so se uvrstili na nehvaležno četrto mesto, vendar pa je zanje sli-
SavaGte, 8.11.2000
lestvice
:::: ^ ‘ / I I I
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	ZJOČI SE - MARJAN NOVINA
2.	HOČEM TE NAZAJ - SEBASTIAN
3.	SONCE-SENDI
4.	TI ZAVAJAJ ME - ANIKA HORVAT
5.	NEPREMAGLJIVI - PANDA
6.	NE KLIČI ME - NUŠA DERENDA
7.	TO JE DOVOLJ ZAME - POLONA IN NOVA POT
8.	SMEH IN SOLZE - JAN PLESTENJAK
9.	ŽENSKE, KI PJEJO PIVO - ANDREJ ŠIFRER
10.	PTIČ - VLADO KRESLIN
TUJA LESTVICA
1.	FUOCO NEL FUOCO - EROS RAMAZOTTI
2.	TEMPERA -"CUBISMO & GIBONI
3.	GROOVEJET - SPILLER
4.	COULD I HAVE THIS KISS FOREVER - W. HOUSTON & E. IGLESIAS
5.	TAKE ON ME-Al
6.	LUCKY - BRITNEY SPEARS
7.	KIDS - ROBBIE V/ILLIAMS & KYLIE MINOQUE
8.	LATINO LOVER - LOONA
9.	DA JE DO MENE - GIULIANO
10.	TRYING TO BE ME - SWEET BOX
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
1.	POZDRAVI JAM TE, SLOVENIJA - ANS. JASMIN
2.	MI SLOVENCI TAKI SMO - ANS. FRANCA LESJAKA
3.	VAŠKA KLEPETULJA - ANS. PREROD
4.	POMOTA - ANS. ROSA
5.	ROŽE Z DOMAČEGA VRTA - ANS. SLAPOVI
1" KUPON ZA GLASOVANJE
Glasujem za slovensko pop skladbo:___________________________1 |
Glasujem	za tujo	skladbo:____________________________________ |
Glasujem	za	narpdno	zabavno skladbo:_i________________________j
I	Moj naslov:____________________________________________________ |
I	*	|
. Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
I------------------------------------------------------------------1
šalo mnogo glasbenikov in produ- na tujem, vendar pa bi jim tudi vsak centov, ki jim lahko odpro vrata tudi	nastop več bil v zadovoljstvo. Fan-
na nemškem govornem območju, tom vsa priznanja veliko pomenijo Boris, Primož, Marko, Gregor in An- in prav zato verjamem, da bomo o ti že tako ali tako precej nastopajo njih še veliko slišali.
Glasba iz Slovenije
Znani avtor Jože Galič po razpadu ansambla Slovenija nikakor ne miruje. Kot sam pravi, ga ljubezen do glasbe in ljubiteljev te zvrsti vleče kot začarani krog. Ustanovil je ansambel Glasba iz Slovenije, ki je dobil ime po eni najbolj znanih pesmi ansambla Slovenija. Če nam je še pred časom Jože Galič samo obljubljal nove posnetke, lahko zdaj rečem, da je mož beseda. Pri založbi He-lidon je izdal kaseto in zgoščenko z dvanajstimi skladbami, za katere je glasbo napisal sam, priredbe pa njegova žena Cita in Matej Kovačič. Jože Galič & Glasba iz Slovenije so 28. oktobra na povabilo Karla Moika nastopili tudi na prireditvi Senik z godci.
Srečko Pavkovič
ŠPORT
SavaGlas, 8.11.2000
BR : iMp?

ju-jitsu
Mednarodni ju-jitsu turnir za Pokal občine Brežice
Dobova - V tamkajšnji športni dvorani se je v organizaciji DBV Katana TEN Team Globoko odvijal drugi mednarodni ju-jitsu turnir v športnih borbah za Pokal občine Brežice, ki se ga je skupno udeležilo kar 106 tekmovalcev iz 11 slovenskih klubov, organizatorji pa so bili še posebno ponosni na goste iz Hrvaškega Samobora in pa udeležbe celotne reprezentance Republike Francije. Kot opazovalci pa so se mednarodnega turnirja udeležili tudi predstavniki Ju-jitsu zveze republike Srbske iz Bosne in Hercegovine. Za slovenske in tudi francoske borce je bila to zadnja tekmovalna preizkušnja pred bližajočim se svetovnim prvenstvom, ki bo v tem mesecu na Danskem.
Celodnevna prireditev je privabila tudi veliko število gledalcev, tako, daje bila Športna dvorana pravzaprav ves dan polna, kar so pozdravili tudi tekmovalci. Sicer pa je turnir sodil v okvir prireditev ob prazniku Občine Brežice, slavnostni govornik pa je bil podžupan občine Brežice in poslanec v Državnem zboru RS mag. Andrej Vižjak, ki si je del tekmovanja v nadaljevanju tudi ogledal.
Dopoldanski del tekmovanj je bil namenjen mlajšim kategorijam. Najprej so merili moči kadeti in sicer je v kategorij? moški do 48 kg zmagal Matic Derenda, drugi je bil Roman Predanič, tretji pa Matjaž Sušin, vsi trije Katana Globoko, tretje mesto pa si je delil tudi Miha Pucmeister, Aljesan, peto mesto sta si razdelila tekmovalca Katane Igor Čovran in IJarpjan Žerjav. Zmaga pri moških do 55 kg je pripadla Sandiju Hotku iz Katane, pri moških do 63 kg pa je zmagal Matej
Organizatorji so prejeli številne pohvale za pripravo turnirja, borbe pa so bile ves dan zanimive.
Prah, Dejan Harapin je bil drugi, oba Katana, Pri ženskah nad 58 kg je bila zmagovalka Vita Preskar, druga je bila Nina Grmovšek, obe Katana.
V kategoriji mladinci do 55 kg je zmagal Uroš Časar, Lenart, drugi je bil Janez Balon, Katana. Zmagovalec pri moških do 62 kg je bil Primož Manjolovič, Celje, pri
Brežiški oktober 2000
Brežice - V organizaciji Atletskega kluba Fit Brežice je potekalo 8. državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v cestnih tekih, na tem tekmovanju pa so se pomerili tudi člani in članice. Žal je tokrat organizatorjem pošteno zagodlo vetrovno in hladno vreme, kar je verjetno botrovalo nekoliko slabši udeležbi tekačev, vseeno pa lahko poročamo o uspešni organizaciji in zadovoljstvu sodelujočih, za katere je bilo poskrbljeno tudi s toplimi napitki. Prireditev, kije sodila v sklop prireditev ob brežiškem občinskem prazniku je otvoril župan občine Brežice Vladislav Deržič.
Štart teka starejših učenk
Uvodoma so se pomerile mlajše učenke, zmagovalka pa je bila Ade-
ucentce, zmagovalka pa te bila Aae-la Lučič iz OŠ Tončke Čeč iz Trbovelj. Med posavskimi tekmovalkami je bila najuspešnejša Urška Vi-denič iz OŠ Brežice na 15. mestu. Pri mlajših učencih je bil zmagovalec Mario Ribič iz OŠ Savo Kladnik Sevnica, Brežičan Luka Verbič pa je zasedel četrto mesto, do desetega mesta pa sta se uvrstila še dva sevniška učenca, in sicer Dorian
Pajk na peto mesto ter Alija Mehič na osmo mesto.
Pri starejših učenkah je bila zmagovalka Janja Bučar iz OŠ Šentjernej, Bojana Fajs, prav tako OŠ Šentjernej je bila četrta, najuspešnejša Brežičanka je bila na 15. mestu Maja Petan. Miha Thaler iz OŠ Železniki je zmagal v kategoriji starejših učencev, medtem ko je bil naj-
tudi mlajše dijakinje, med katerimi je bila najhitrejša Daneja Candovec iz Druge gimnazije Maribor, iz Posavja je bila najhitrejša Jasmina Balon iz Gimnazije Brežice na 9. mestu, medtem ko je bila Adriana Bogolin iz ETRŠ Brežice deseta. Pri mlajših dijakih je slavil Matjaž Kosmač iz Gimnazije Jurija Vege Idrija, na odlično drugo mesto seje uvrstil Žefjko Kolman iz AK Fit Brežice, Ivan Kovačič iz ETRŠ Brežice je zasedel 8. mesto.
Tek starejših dijakinj je pripadel Mateji Hojs iz Druge gimnazije Maribor, med posavskimi dijakinjami pa je bila najhitrejša Alenka Radej iz ETRŠ Brežice na sedmem mestu. Borut Veber iz AK Sevnica je zmagal v kategoriji starejši dijaki, Bojan Bedrač iz ETRŠ Brežice je bil deveti.
ešnejši iz Posavja Peter Kus iz OŠ Blanca na 12. mestu. Tekle so
V članski kategoriji je zmagal Boris Podpečan iz AK Kladi var, Gorazd Zalokar Divjakje tekmovanje končal na četrtem, Jože Novosele pa na petem mestu, oba sta člana AK Fit Brežice. Pri članicah pa je zmagala Sonja Roman iz AK Pomurje.
Karmen Molan
Vse o kraljevski igri
Posavje - Ob prazniku občine Brežice seje odvijal Odprt mednarodni hitropotezni šahovski turnir, ki se gaje udeležilo 30 šahistov in šahistk, med njimi eden mednarodni mojster, trije mojstri, štirje mojstrski kandidati ter eden prvokategornik. Tekmovanje je potekalo po švicarskem sistemu in pravilih FIDE za hitropotezni šah na 13 krogov. Vsak igralec je imel pet minut Časa na eno igro. Zmagovalec turnirja je bil mojstrski kandidat Marjan Kastelic iz Novega Mesta, drugo mesto je osvojil Zdenko Jusič s Hrvaške, tretje pa
Zvonimir Meštrovič iz Krškega. Na četrtem mestu je turnir zaključil Igor Ševo s Hrvaške, peti pa je bil Brežičan Igor Šitnik.
Zaradi prostorske stiske pa je v organizaciji Šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice v Krškem potekalo tekmovanje v “Drugi moštveni slovenski šahovski ligi - vzhod 2000”. Tega tekmovanja se je udeležilo osem ekip, v katerih je bilo po šest igralcev, rezerve in vodstvo ekip. Kljub velikim težavam, s katerimi se srečujejo sev-niški šahisti, ki upajo, da se bo tudi zanje z izgradnjo novega doma
‘TVD Partizan” našla rešitev za boljše pogoje dela in s tem tudi nove uspehe, so z igrami navduševali, saj so zabeleži dve ekipni zmagi, tako da so pravzaprav na pragu osvojitve naslova prvaka lige za leto 2000. In sicer so v četrtem krogu zabeležili zmago proti ŠK Zagorje s končnim izidom 1:5, v petem krogu pa so šahisti ŠK Milan Majcen Sevnica premagali ŠD Radenska Pomgrad s končnim izidom 4:2.
moških do 69 kg pa je zmagal Peter Stakne, Gornji Grad, Uroš Novak, Katana in Dušan Povšič, Ip-pon Sevnica sta si.delila tretje mesto. Moški do 76 kg: zmagal je Stane Brce, Ippon Sevnica, Peter Gregl, Katana je bil drugi. Moški do 85 kg: Aleš Šetinc, Katana 1. mesto, pri moških +85 kg pa je bil zmagovalec Miha Nareks, Gornji Grad. Pri kadetinjah je v kategoriji ženske do 50 kg prvo mesto osvojilav Nina Nemanič, Aljesan, Andreja Šetinc, Katana, je bila najboljša pri ženskah do 58 kg.
Popoldanske ure pa so bile namenjene članom in članicam, kjer so bili posebna atrakcija gostje iz Francije, ki so ob koncu osvojili tudi Pokal občine Brežice, saj so skupno zbrali kar 87 točk, a njihova zmaga je bila vse prej kot lahka, saj so gostitelji, torej borci DBV Katana TEN team Globoko drugo mesto zasedli le z zaostankom sedmih točk, zbrali sojih torej 80, precej manj to-
čk, 48, pa so imeli tretje uvrščeni celjski borci. Ippon Rucanor Sevnica je bil četrti. In še posamezni rezultati: člani do 62 kg: 1. Kelly Moli-nari, Francija, do 69 kg: 1. mesto Cyril Joufroy, Francija, tretje mesto sta delila Francoz Antonio da Costa in Sevničan Zvone Ivačič, do 77:1. mesto Lourent Bosch, Francija, do 85 kg: 1. mesto Thiery Gri-maudt, Francija, Bilou Gaucide, Francija in Uroš Beltram, Ippon sta delila tretje mesto, peti je bil Toni Koželj, Ippon. Člani do 94 kg: 1. mesto Marko Kranjc, Shinto, člani +94 kg: 1. mesto Jackueb Segui, Francija, drugi je bd Robi Gorenc, Ippon, peti pa Željko Pavlica, Katana. In še ženske, torej članice do 55 kg: 1. mesto Anna-bele Reydy, Francija, 2. mesto Katja Urek, Ippon, do 62 kg: 1. mesto Emmanuele Toucane, Francija, članice +70 kg: 1. mesto Sophie Albert, Francija.
Karmen Molan
gimnastika
Začetek nove gimnastične tekmovalne sezone
Krško, Brežice - Z nastopom na jubilejnem 30. Hollyjevem memorialu, ki ga oiganizira TVD Sokol Brežice, se uradno pričenjajo tudi nastopi telovadk GD Rain Krško v tekmovalni sezoni 2000/01, kjer se bo vseh sedem selekcijskih telovadk društva potegovalo za dosego norme za nastop na uradnem Državnem prvenstvu 2001. Hkrati se posamični nastopi oziroma njihove uvrstitve po posameznih orodjih točkujejo, prvih šest telovadk z najvišjim zbirom pa se uvrsti v posamični finale na državnem prvenstvu po orodjih.
Za GD Rain Krško bodo v “B” programu nastopile: kadetinja Urška Gramc - posameznica, ekipa deklice “B”: Vesna Bregar, Nika Močivnik in Urška Štus ter ekipa članice “B”: Špela Lubšina, Maja Oljačič in Simona Gnidica.
Telovadkam GD Rain Krško pa se v mesecu novembru obeta tudi prvi mednarodni nastop, saj jih je Gimnastično društvo Samobor povabilo na gimnastični dvoboj, ki bo potekal predvidoma 25. novembra v Samoboru.
Sicer pa bo GD Rain Krško tudi sam organizator tekmovanj, in sicer januaija 2001 bodo organizirali 2. pozivni ženski gimnastični turnir v spomin na olimpionika Leona Štuklja, marca 2001 pa bodo organizatorji 3. občinskega prvenstva v “C’ programu za osnovne šole in društva, prav tako pa tudi v programu “B”.
namizni tenis
Posavska rekreativna liga
namiznega tenisa
Brežice - Ob koncu meseca novembra se bodo v organizaciji Športne zveze Brežice v okviru rekreativnih tekmovanj “Razgibajmo življenje” začela tekmovanja v “Posavski rekreativni ligi v namiznem tenisu” za tekmovalno sezono 2000/01. Za tekmovanja v ligi se lahko prijavijo ekipe športnih društev in klubov, podjetij ter drugih oiganizacij iz vseh treh posavskih občin.
Športna zveza Brežice sprejema prijave ekip najkasneje do 10. novembra na naslovu Športna Zveza Brežice, Cesta bratov Milavcev 18, Brežice, kjer so na voljo vse dodatne informacije. Sestanek s predstavniki vseh prijavljenih ekip bo 14. novembra 2000 v sejni sobi Zavoda za šport Brežice, prvo kolo lige pa bo odigrano v zadnjih novembrskih dneh.
strelstvo
Praktično streljanje
Nova Gorica - Na šesti tekmi za pokalno prvenstvo Slovenije, ki se je odvijala pod pokroviteljstvom Slovenske zveze za praktično streljanje I.P.S.C., je v kategoriji “Pištola tovarniške izvedbe” zmagal Andrej Feguš, S.C.L. Ljubljana, v kategoriji “Pištola standard” je bil zmagovalec Franc Umek, C.P.S. Krško, v kategoriji “Revolver standard” pa je zmago slavil prav tako član C.P.S. Krško Dušan Levičar, ki je bil v tem letu tako rekoč nepremagljiv. Postal je že četrtič zapored državni prvak in prav tako četrtič zapored tudi pokalni zmagovalec Slovenije.
Dušan Levičar se je letos udeležil vseh šestih tekem za Pokalno prvenstvo Slovenije. Na petih je zmagal, v Šentjurju pa je zasedel drugo mesto. Peta tekma Pokalnega prvenstva, ki je bila v Kamniku, je bila hkrati tudi državno prvenstvo, kjer je Levičar osvojil četrti naslov državnega prvaka.
napovedi
košarka
11.11.2000 - 2.moška slovenska košarkarska liga - vzhod, 7. krog, dvorana Tabor Maribor ob 17.30 ŽKK Maribor: Krško

rokomet
11.11.2000	- 5.krog 1,A SRL, RK AvtoMikolič R. Trbovlje : RK Dobova
18.11.2000	- 6.krog LA SRL, RK Dobova: RK Celje Pivovarna Laško

namizni tenis
20.-26.11JOOO-l.kolo Po-

savske rekreativne lige v namiznem tenisu
gimnastika
12.11.2000 - 30.Hollyev memorial Brežice 2000, organizator TVD Sokol Brežice *
rokomet
Dobova dvakrat

poražena
Dobova-V Športni dvorani Dobova so rokometaši domače ekipe v tretjem krogu 1 .A slovenske rokometne lige gostili ekipo RK Velika Nedelja. Gostje so bili le za las uspešnejši, saj so zmagali s končnim izidom srečanja 20:21 (8:12).
V četrtem krogu pa so Dobov-čani prav tako na domačem terenu izgubili srečanje z Mobitelom Pru-lami 67 s končnim izidom 23:29 (12:12). Vendar so Ljubljančani do zmage prišli po precej bledi igri, ki je nekoliko bolj zaživela šele v končnici. Dobovčani so se namreč v prvem delu predstavili kot čvrsta ekipa, kar je Ljubljančane izjemno presenetilo.
nogomet
Izidi nogometnih
srečanj
Posavje - V 12. krogu 2. slovenske mladinske lige - vzhod so mladi nogometaši Krškega gostovali pri ekipi NK Pohorje in zabeležili zmago s končnim izidom 2:5 (0:2). V 13. krogu pa so mladinci na domačem igrišču izgubili srečanje proti NK Železničar Ligroju s končnim izidom 2:4 (1:3).
Kadetska ekipa, ki je bila prav tako v gosteh pri vrstnikih Pohorja je v 12. krogu 2. slovenske kadetske lige - vzhod zabeležila zmago z izidom 0:2(0:0). 13. krog so tudi kadeti odigrali na domačem terenu proti kadetom NK Železničar Ligroju-Končni izid je bil 2:4 (1:3).
Brežiška članska nogometna ekipa je 9. krog Medobčinske članske nogometne lige Celje odigrala v gosteh pri ekipi NK Odred in zabeležile zmago s končnim izidom 1:2. Deseti krog pa so brežiški nogometaši odigrali na domačem terenu, gostili so ekipo NK Šmarje pri Jelšah in bili poraženi s končnim izidom srečanje
Spoštovani
bralci!
Vabimo vas, da se nam oglasite s svojimi športnimi podvigi in seveda tudi znapovedmi športnih dogodkov, Ki se bodo zvrstili v času štirinajstih dni med izidom časopisa. Pišite nam in nas obveščajte o športnih tekmovanjih
‘ali rekreativnih prireditvah.
Naš naslov: Časopis SavačJ-
las, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice,
mail:sava.glas@r9dio-brezice.si
Dobrodošli med nami in veliko športne sreče!
■

KRONIKA
stran n L.---------
SavaCte, 8.11.2000
Dan odprtih vrat PGD Obrežje
Obrežje - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Obrežje je ob izteku meseca požarne varnosti, ob sicer številnih prireditvah pripravilo še Dan odprtih vrat, ki je številne goste, ki so prišli tudi iz sosednje Hrvaške navdušil. Namen dneva odprtih vrat je bil namreč predstaviti delo, opremo in tehniko s katero razpolaga PGD Obrežje ter tudi prostore v katerih delujejo. Prav tako pa so se Predstavila tudi podjetja in ustanove, ki so ozko vezana na požarno varnost
Dan odprtih vrat so si ogledali številni obiskovalci, od najmlajših, pa predstavnikov različnih Podjetij, kot tudi ostali visoki gostje, med njimi župan občine Brejce Vladislav Deržič, predsednik gasilske zveze Brežice Miha-el Boranič, regijski poveljnik Av-gust Mlakar, med gosti ( na fotografiji ) je bila tudi direktorica uPrave za obrambo Krško Zdenka Močnik, ki je na kratko ocenila sodelovanje centra s PGD Obrežje: “Naše skupno sodelovanje v resnici zelo dobro poteka, mislim, da je korektno in da se tudi v primeru raznih intervencij kaže zadovoljiv nivo. Tudi sama Pripravljenost v PGD Obrežje je 2elo velika, naše delo pa se vsekakor odvija z veliko mero razumevanja vse do konkretnih rezultatov, ki so po moji oceni zelo do-^ri- Vsa pohvala torej z naše strani 2a vso njihovo podporo in sodelovanje, seveda pa upamo, da bo tako ostalo tudi v bodoče.”
Svoje vtise in razmišljanja o siceršnjem sodelovanju poklicne gasilske enote s prostovoljnimi
gasilskimi društvi je na kratko strnil tudi novi direktor Poklicne gasilske enote Damjan Lah: ”Po moji oceni poteka sodelovanje med prostovoljnimi gasilskimi društvi in poklicno gasilsko enoto vsaj v zadnjih desetih letih izredno dobro, in to ne le takrat, ko se morajo zaradi raznovrstnih nesreč ekipe dopolnjevati, ampak tudi na področju usposabljanja, izobraževanja in tudi ostalih po-
dročjih, tako poklicne kot tudi prostovoljne strukture.”
Poveljnik PGD Obrežje Darko Leskovec je predstavil Operativno enoto PGD Obrežje, ki je sestavljena iz štirih oddelkov, in so razvrščene po starosti. Vaje v društvu potekajo vsak petek, medtem ko na leto izvedejo skupno deset vaj oziroma urjenj, od tega sta dve vaji sektorja, ostalih osem -pa sodi v sklop gasilske
enote Obrežje. Vaje potekajo po vsej krajevni skupnosti, tako da so prisotni prav v vsaki vasi. Seveda pa so ob tem potrebna tudi izobraževanja, ki se jih udeležujejo po programu Gasilske zveze Brežice.
Predsednik PGD Obrežje Ivan Leskovec je prepričan, da bi že po oceni obiska dneva odprtih vrat lahko sklepali, da so tovrstni dnevi nujno potrebni in da bi jih bilo potrebno organizirati vsako leto, kajti tudi obiskovalci si tako lahko ogledajo vse, kar je vezano na požarno varnost. V bodoče bi bilo potrebno storiti še morda nekoliko širše, a tokrat je bil tovrsten dan organiziran prvič in navdušeni so bili tako obiskovalci kot tudi sami organizatorji. V bodoče je potrebno organizirano pripravljati takšne dneve, da bo vsak državljan Slovenije vedel zakaj so gasilci, kako in komu lahko pomagajo. Osnova pa so ljudje sami, saj, kot pravi g. Leskovec, ni požara brez človeka.
Karmen Molan
Lutkovna igrica “113”
Posavje - Gre za lutkovno igrico “Ena ena tri” oz. krajše 113 Svetla-ne Makarovič, ki je premiero doživela pred petimi leti. V drugi polovici oktobra jo je na nekaterih osnovnih šolah na območju PU Krško: Boštanj, klanca, Brestanica, Podbočje, Brežice in Dobova ter Kostanjevica izvedla lutkovna skupina Zajec d.o.o. s sodelavci iz Ljubljane.
Lutkarji s pomočjo živali in prigod iz živalskega sveta svetujejo, kam se obrniti in kako poklicati' na pomoč, kadar smo v stiski. Ena od rešitev je telefonska številka 113 - to je policija. Glavni junak mali zajček, miška in piščanček spoznavajo nevarnosti, ki na male in nemočne v življenju najpogosteje prežijo. Nauk pol urne zgodbice je, da v ječo ne gredo pošteni in pridni in da se mora-| jo policistov bati le * lopovi in nasilneži, v Skozi podobo medve-| da Policaja otroci do-bijo nekaj življenjskih nasvetov, predvsem Pa se jim v spomin vtisne številka policije 113. Po predstavi pa so Policisti in policistke otrokom predstavili specialna policijska vozila, Posebno opremo in svoje delo, in z veseljem odgovarjali na njihova vPrašanja, na nekatere šole pa so s seboj vzeli tudi neprekosljivega Pomočnika - službenega psa. S.V.
Roni na OŠ Podbočje
Pozor, mobilni telefoni v avtomobilu!
Posavje, Slovenija - V času med 23. in 29. oktobrom je po vsej državi potekal poostreni nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. Policisti so vzporedno nadzirali tudi uporabo varnostnih pasov. Osnovna namena akcije sta bila zmanjšati uporabo mobilnih telefonov brez vgrajenega sistema za prostoročno komuniciranje med vožnjo in povečati stopnjo uporabe varnostnih pasov ter s tem zmanjšati število hudo in smrtno poškodovanih v prometnih nesrečah.
V poostrenem nadzoru na področju Policijske uprave Krško so sodelovale vse policijske enote, kršitve pa ugotavljale ne le med poostrenim nadzorom temveč tudi rednim delom. Ugotovili so 32 kršitev nepravilne uporabe mobilnega telefona in 219 primerov neuporabe varnostnega pasu na sprednjih in zadnjih sedežih. Vsem voznikom so izrekli mandatne kazni.
Vse udeležence v prometu opozarjajo, da je telefoniranje med vožnjo dovoljeno le ob uporabi vgrajene funkcije za prostoročno telefoniranje. Vpliv telefoniranja na varnost vožnje motornega vozila je nesporen, predvsem pa podaljša reakcijski čas voznika, zmanjša varnostno razdaljo, povzroči nenadzorovane premike volan^spreminja smer in hitrost vožnje, oziroma kot opozarjajo na PU Krško, povečuje možnost napake in s tem posledično tudi možnost povzročitve prometne nesreče. Policisti pa opozarjajo tudi na zaskrbljujoč podatek, da zelo majhen odstotek potnikov dejansko uporablja varnostne pasove na zadnjih sedežih. S.V.
Zasegli mamila
Sevnica, 28. okt. - Sobotno jutro je presenetilo 24-letnega M.B. iz okolice Sevnice, ko so se na pragu pojavili policisti z odredbo preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Krškem. Osumljeni je bil osumljen pridelave in distribucije mamila canabis. Pri preiskavi pa so našli nekaj čez 1 kg suhih rastlinskih delcev, ki so po barvi, videzu in vonju spominjali prav na to mamilo. O najdbi so obvestili okrožno državno tožilstvo.
113 - 113 - 113 - 113
Od 25. oktobra do 6. novembra
Prometne nesreče
Na področju Posavja so na Policijski upravi Krško v tem času zabeležili 35 prometnih nesreč, od tega štiri z lažjimi telesnimi poškodbami.
30-letni N.P., državljan Hrvaške, se je vračal iz Slovenije, ko je v bližini MP Slovenska vas pripeljal do kolone vozil in ustavil. Takrat je med vozilom Audi, kije pripeljalo iz nasprotne strani, in še enim vozilom prišlo do lažjega trka. Voznik Audija, domnevno krških registrskih tablic, je pristopil do vozila državljana Hrvaške, ki naj bi bil kriv za nezgodo in ga skozi odprto okno udaril po obrazu. N.P. je pomoč iskal v bolnišnici, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno čeljust. Povzročitelja hude telesne poškodbe policija še išče.
Ilegalni prehodi in ponarejanje listin
Skupaj je bilo prijetih 56 ilegalnih prestopnikov državne meje, od tega trije slovenski državljani. Vsi ilegalci, razen dveh tujcev, so bili vrnjeni na Hrvaško. Kršitev zaradi ponarejenih dokumentov so tokrat na mejnih prehodih odkrili le nekaj.
Zaseg orodja, vozil, mamil
V hišni preiskavi so v okolici Sevnice kriminalisti našli nekaj čez kilogram cannabisa. Na MMP Obrežje so odkrili, da državljan Hrvaške vozi ukradenega Nissana Patrol GR, zato so ga zasegli, zoper voznika pa podali kazensko ovadbo.
Tatvine in vlomi
Ob koncu minulega tedna je neznanec v Krškem ukradel Opel Kadet in ga pustil med železniškimi tiri na Blanci, kar je povzročilo 20-minutno zaporo železniškega prometa. V noči na 27. oktober sta 31-letni V.L. in 35-letni B.B. iz Krškega pred nočnim klubom fizično napadla 44-letnika iz okolice in mu odvzela 186 tisoč SIT ter večjo količino tujega denarja in mobilni telefon. Krški policisti so osumljena izsledili nekaj ur kasneje in zoper njiju podali kazenske ovadbe. Neznanec je iz vinskega hrama na Bučerci odnesel okoli 200 litrov belega in 50 steklenic penečega vina ter preščipal bakreno žico v vinogradu, škode je za okoli 300 tisoč SIT. Iz OS Brestanica je neznanec odnesel dva starejša računalnika, tiskalnik in nekaj gotovine, skupaj v vrednosti 100 tisoč SIT.
112 - 112 - 112 - 112
Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško v tem času beležijo 41 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč in 23 za posredovanje veterinarja na domu. Sprejeli in posredovali so še 7 naročil za odvoz kadavra.
Poklicna gasilska enota je posredovale pri požaru v nekdanjem samskem domu v Krškem na Sremiški cesti. Sevniški policisti pa pri zamakanju v stanovanjski zgradbi v Naselju heroja Maroka v Sevnici, kjer so vdrli v stanovanje nadstropje višje in zamašili ra-diatorsko cev, ki je bila vzrok poplave.
Uprava RS za geofiziko je sporočila, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic 29. oktobra ob 12.48 zabeležili šibek potresni sunek na širšem področju Sevnice. Velikostna stopnja je bila 2,6, intenziteta v širšem nadžariščnem območju pa je bila 3-4 stopnje po evropski potresni lestvici.
Na jeklene konjičke bo treba dati zimsko opremo
V	skladu z določbo 100. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, morajo biti motoma vozila v cestnem prometu pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. Opredeljuje jo Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem. Za zimo pa šteje čas od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta.
V	skladu z določbami Pravilnika o napravah in opremi štejejo za zimsko opremo osebnih motornih vozil: zimske pnevmatike na vseh kolesih z globino žlebov najmanj 4 mm ali poletne pnevmatike na vseh kolesih z globino žlebov najmanj 4 mm in v priboru ustrezno velike snežne verige.
n
pravni nasveti
Vprašanje
odgovornosti sodnika njegovo delo ostaja
odprto?
Zahteva sodnikove vezanosti na ?®kon je povezana z vprašanjem zabitosti. Sojenje je dejavnost, pri *ateri se jasno izkaže, da pravo ni le v Zakonu, temveč da ga mora sod-ob pravilni uporabi zakona, za Vsak konkreten primer šele ustvari-
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
ti. Zelo pomemben element pri sodnikovem odločanju pa so prav gotovo dobri zakoni in demokratične družbene razmere. Kljub temu je dejstvo, da bo v končni fazi odločitev vedno odvisna od sodnika, od njegovega znanja, od njegovih izkušenj in njegovega vrednostnega sistema. To mu bo omogočilo, da bo prepoznal pravo odločitev, od njegove poštenosti in večkrat tudi od njegovega poguma pa bo odvisno, ali bo razsodil prav.
Zakon o sodniški službi med drugim določa, da ni osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije, kdor seje obnašal ali se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljal pošteno in vestno.
Navaja tudi, da ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo tisti sodniki, ki so sodili ali
odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine.
Ustavno sodišče je ocenjevalo, ali so navedeni negativni pogoji za izvolitev v sodniško funkcijo v skladu z Ustavo in ali ne posegajo v pravice, ki izhajajo iz poklicnega opravljanja sodniške funkcije, ter odločilo, da zahtevani negativni pogoji niso v nasprotju z Ustavo, vendar le ob razlagi:
— da je pogoj, da sodniki niso sodelovali in odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, upoštevajoč, da je o tem izdana pravnomočna obsodilna sodba pristojnega kazenskega sodišča. Dokler je ni, velja domneva nedolžnosti. Šele če obstaja taka sodba, pride do prenehanja in odvzema sodniške fun-
kcije, v smislu od 77. do 79. člena Zakona o sodniški službi na podlagi 132. člena Ustave Republike Slovenije.
Med sojenjem in odločanjem v preiskovalnih in sodnih postopkih, se pravi opravljanjem sodniške funkcije, na eni strani, ter sodbo, s katero so bile kršene človekove pravice, na drugi, je potrebno torej ugotoviti vzročno-posledično zvezo, na podlagi katere bo mogoče ugotavljati ustreznost in strokovno usposobljenost kandidata- za izvolitev v sodniško funkcijo.
■ Pri tem mora biti kandidatu za izvolitev v sodniško funkcijo omogočeno, da ugovarja morebitnim napačno ugotovljenim mnenjem in ocenam sodišča, ki je pristojno za oceno sodniškega dela.
Kdo, kje in po kakšnem postopku bo ugotavljal, ali sodniku očitana kršitev človekovih pravic predstav-
lja kaznivo dejanje ali ne (ali so v njegovem ravnanju elementi kaznivega dejanja ali ne), oziroma tudi če gre za kršenje človekovih pravic zaradi nesposobnosti opravljanja sod-piške funkcije neodvisno, nepristransko, strokovno vestno, pošteno itd.? Vse to ostaja odprto vprašanje! Prav zaradi neurejenega postopka glede odgovornosti sodnikov za najhujše kršitve prava zato ni slučaj, da doslej še noben sodnik ni bil obsojen zaradi česar takega.
Take varovalke so torej določene v zakonu, zato se lahko vprašamo, kdaj je sodnik sploh odgovoren za kršitev človekovih pravic, če moraš sodnikom dokazati s pravnomočno kazensko sodbo, daje kršil človekove pravice, ob tem da zakonodajalec kar pozablja, da imamo tudi ustavno pritožbo, ki prav izključno ugotavlja kršitve človekovih pravic in v zvezi s tem zlorabo sodne fun-
kcije v sodnih' in upravnih postopkih?
Ali potem sama ustavna odločba, s katero so bile pred najvišjim sodiščem v državi ugotovljene kršitve človekovih pravic in svoboščin nič, ne pomeni .oziroma ne predstavlja le opravičljivo sodno zmoto, ki jo je potrebno popraviti v novem postopku, ki se po večletnem trajanju prejšnjega sodnega postopka nadaljuje na stroške oškodovanca!?
Čemu je potem sploh namenjen pravni institut ustavne pritožbe, saj lahko’ sodniki v ponovljenem sodnem postopku z nepoštenim sojenjem nadaljujejo?
Taka nedorečenost na področju odgovornosti pri opravljanju sodne funkcije porrleni prikrito dopuščanje samovoljnega izvajanja sodne oblasti tistih sodnikov, ki jih ne odlikuje osebna samostojnost, poštenost in zavezanost pravu.
stran 12
horoskop
Oven
Posvetite pozornost tudi malenkostim in se ne spuščajte v tvegane poteze. Spočijte si, kajti delo vas bo počakalo tam, kjer ste ga pustili.
' Razmišljajte brez užaljenosti, premislite dvakrat preden kaj rečete ali ukrepate!
Bik
Naivnost bikov bo v teh dneh prišla do izraza. Vse se plača, najbolj tisto, kar se zdi na prvi pogled zastonj. Če ste samski, se lahko v naslednjih dneh zaljubite. Ne povejte takoj vsega o sebi, za to bo še dovolj časa!
Dvojčka
Izlet se bo spremenil v avanturo, v katero se boste nepremišljeno zapletli. Ste res prepričani, da ste vi tisti, ki vodi igro? V ljubezenskem življenju boste blesteli. Jn vse se vam bo zdelo lepo, novo in čudovito. Uživajte in ne dajte se motili!
Rak
Dogodki se bodo vrstili z neverjetno naglico in komaj jih boste uspeli spremljati. Čemu hitite in se obremenjujete z mnenji drugih. Udobno se usedite in si vzemite čas za uživanje v uspehu. Zaslužili ste si ga in prav nobenega razloga ni, da ne bi v njem uživali.
Lev
Levi preživljate obdobje krize. Poslovno in zasebno. Vse vam gre na živce in veijetno ste nezadovoljni. Pojdite na ogled kakšnega filma sprostite se, pokažite več dobre volje svoji okolici in rešitev se bo pojavila sama od sebe. Ne obupajte, nobenega razloga nimate za pesimizem.
Devica
Ste v obdobju, ko vas preteklost ne izpusti iz svojih krempljev. Za kar ste krivi sami, ne to, kar se vam je zgodilo. Zanemarjate svojo okolico, zakopali ste se v delo. Pustite času čas, pozabite stare rane in se posvetite prihodnosti. V teh dneh imate priložnost, da uresničite svoje sanje.
Tehtnica
Dolgo časa ste porabili za to, da ste se končno odločili. Odločitev je že bila pravilna vendar prepozna. Veijetno ste izgubili nekaj od tega, kar mislite, da vam pripada. Nič hudega pred vami je ugodno obdobje in izgubljeno bo prišlo nazaj k vam. Samo pogumno naprej!
Škorpijon
Možnost je pred vami, opogumite se in naredite prvi korak. Uspelo vam bo. Ne pozabite na partneija. Počasi vas bo imel dovolj in bo vašo delovno vnemo razumel, kot da vas ne zanima več. Izogibajte se nepotrebnim prepirom z njo ali njim.
Strelec
Včasih imate sposobnost, da si sami ustvarite svoje sovražnike. Ste v obdobju, ko vas lahko pretekla dejanja udarijo po glavi. Zato sklepajte prijateljstva iščite zaveznike in uspelo vam bo. Tokrat ne imejte strahu pred uspehom, zaupajte vase.
Kozorog
Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. To bi bil v teh dneh primeren moto tudi za vas. Z ljudmj se raje odkrito pogovorite in ne jemljite vsega kar so drugi izrekli za sovražnost. V življenju je mnogokrat tako, da vam je v resnici prijatelj samo tisti, ki vam pove resnico v obraz.
Vodnar
Ste na pragu velikega uspeha, vendar ga ne boste dosegli sami. Deliti ga boste morali z drugimi, kakor boste delili tudi pot do tega uspeha Več glav več ve, več rok naredi več. Premislite o tem.
Ribi
Razmišljanje o vedno eni in isti temi vas ne bo pripeljalo daleč. S preteklostjo se morate sprijazniti in se naučiti živeti z njo. S partnerjem se oddaljujeta. Privoščita si raje izlet v naravo, pogovorita se.
moda
Modni oblikovalci - Georgio Armani
Vedno govorimo o modnih smernicah, kaj se bo nosilo, katera so glavna modna mesta..., mogoče kdaj omenimo velika imena modnih oblikovalcev, nikoli pa o njih nič ne povemo. So pa to ljudje, ki kreirajo, ki nas oblikujejo, navdihujejo in modno usmerjajo. Če ne bi bilo njih, ne bi bilo mode. Kajti preden pride oblačilo v trgovino, gre čež dolgo industrijsko pot. Rodi pa se v glavi modnih oblikovalcev. Oni ustvarjajo kreacije iz njihove glave na papir. So umetniki ter ljudje s posebno osebnostjo. Eden izmed velikih je Georgio Armani. Vedno slišimo to ime "Armani”, vsi ga radi uporabljajo, o samem umetniku pa jih ne ve veliko. Armani spada k najbolj slavnim in vplivnim oblikovalcem v Italiji. Zelo neverjetno je, da prihaja takšen človek iz mode, saj je začel z medicino in fotografijo. Seveda zelo kratek čas, saj je kmalu ugotovil, kam spada. Ko je bil star 30 let, je začel z modo. Kariero je začel v nabavnem oddelku velike modne hiše v Milanu. Ker se je zanimal za tekstil in kreacijo, kjer je bil tudi zelo uspešen, je sedem let kasneje začel kot modni oblikovalec pri Ninu Cerutti-ju, kjer je kreiral moško modo “Hitman”. Kmalu zatem je delal tudi za Ungaro in potem za Zegna. Leta 1974 pa se je predstavil sam, z njegovim imenom. Predstavil je moška oblačila. Leto kasneje pa ženska. Leta 1975 pa je uvedel tudi Armani Junior, spodnje perilo, kopalke, asesoare in occhiale. Leta 1981, ko je bilo njegovo ime že zelo znano, je odprl svojo verigo trgovin. Danes pa ima Armani Imeprium okrog 2000 trgovin po celem svetu. Letni promet znaša cca. milijardo dolairjev. Armani pravi, da ima modo za povprečno žensko na cesti in verjame v to, da moda obstaja, da bi se nosila. Njegove kolekcije so elegantne in ne vsiljive. Ne mara oblačila, ki so nekako vsiljiva in narejena, da bi se nekdo delal pomembnega. Moda je umetnost, ki izvira iz nekoga..., ne sme se zgoditi, da nekdo kreira, pa ne ve več, kaj bi. Leta 2000 ga je revija “Forbes” imenovala za svetovno najuspešnejšega oblikovalca, z osebnim dohodkom, ki je znašal leta 1999 cca. 135 milijonov dolarjev .
Kdo bi si mislil? Pa pravijo, da so umetniki revni. Georgio Armani ne, saj je čudovit umetnik in občudovanja vreden oblikovalec.
Lea Šinko-Štraus
RAZVEDRILO
SavaGlas, 8.11.200
m;
nagradna križanka
H MM 4
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev prejmejo:
1. nagrada -
VEZANI LETNIK REVIJE GEA 1998
Ksenija Motore, Artiče 49 c, Artiče
2. nagrada -
POLLETNA NAROČNINA NA
REVIJO CICIBAN
Tatjana Hlava, C.4.julija 67, Krško
ždi?, rao-
ii MAIAR.

3. nagrada -
IGRA „ČLOVEK NE JEZI SE“ Ela Pavkovič, Šmarska 23, Sevnica
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: PAKET, AKOLA, RAPER, ZIDANI, MEZE, AM, SALOMON, MT, AMASIS, KOT, MATA, TK, TO, AZOT, ORGANON, RO, AVANTI, INERCIJA, VAL, JAVOR, ADRESA, ASANA, NAKSON.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 17.11.2000 na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”.
SAVAGLAS
MESTNA TRDNJAVA V ATENAH
OZRAČJE
SEDEŽ
VIADE V MOSKVI
INDIJSKI
FIZIK
(Ventata)
VRSTA
SMREKE
GOSTIJA
OSEBNI
ZAIMEK
ROMUN.
DENARNA
ENOTA
SRBSKO
MOŠKO
IME
VINO IZ OKOLICE TRAMINA
SPOMIN
FILMSKI
IGRALEC
SHARIF
KOZOLEC
DvOjNik ZA NEVARNE PRIZORE
SAVAGLAS
NAJČIST.
VRSTA
KLEJA
PREBI-
VALEC
ITALIJE
RANO-
CELNIK]
NEM. IGR
;<ann)
25.ini 0. ČRKA
FRAN
LEVSTIK
GOJENEC
POLI-
CIJSKE
ŠOLE
SESTAVIL
BOJAN
MACUR
IT
PEVKA S ČRNIM PERJEM
REZILO
FRANC.
SKLA-
DATELJ
{Mamico)
OPOJ
KOROŠKI
PLES
MESTO V ITALIJI
Fotokopij ne upoštevamo!
NIZOZ.
KOLESAR
{Jan)
IVAN
LEVAR
SKUPINA
PTIC
KROŽNA
VAS
ROD
VELIKIH
RJAVIH
ALG
TITAN
SLIKARKA.
KOBILCA
KAREL
ULČNIK
DENAR V ETIOPIJI
ROMAN
KONČAR
INIGO
JONES
MEHAN. DEL URE
PRELAZ I NA VELEJ BITU-":!
22. in I?
ČRKA
ABECEDEj
DOBITEK
PRI
TOMBOLI
UBITI SRBSKI: POLITIK
n
mala šola računalništva
Programska oprema (2.del) - elektronske preglednice
Poleg pisanja besedil je najpogostejše opravilo na računalniku najverjetneje preračunavanje najrazličnejših izračunov. Titfeim programom pravimo elektronske preglednice ali programi za tabelarična preračunavanja. Sliši se zelo učeno, ampak te programe uporabljamo največkrat namesto “ročnih” tabel, v katere vnašamo številke, na koncu pa želimo imeti najraznovrstnejše izračune, grafikone ipd.
Danes se v Sloveniji najpogosteje uporablja program Excel, ki ga dobimo v sklopu pisarniške zbirke Office 95/97/2000. V osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja smo uporabljali predvsem progama Lotus 1-2-3 in Quattro Pro. Po prihodu Windows 3.0 pa je primat prevzel program Excel. Tudi ta program je preveden v slovenski jezik že od različice Office 95 in ga zaradi tega razloga uporablja večina Slovencev.
Seveda ravno tako, kot pri urejevalnikih besedil, je tudi pri pregled-
nicah kar veliko svetovnih proizvajalcev takšnih programov. Na trgu se dobijo podobno zmogljivi programi, ki so bistveno cenejši od zbirke Office, obstaja pa tudi kar nekaj programov, ki so celo zastonj ali pa jih lahko brezplačno preizkušamo 30 dni in se šele kasneje odločimo ali bomo program kupili. Vendar tudi tu velja pravilo: “kar se Janezek nauči, to Janezek zna”, zato vsi poznamo program Excel, za ostale pa nam ni mar.
Velja pravilo, daje najbolje uporabljati programe pisarniških zbirk enega proizvajalca, saj tako bistveno hitreje obvladamo nov program iz iste pisarniške zbirke. Večina običajnih ukazov, kot je shranjevanje, odpiranje datotek, oblikovanje ipd. je enakih v vseh programih. Poleg tega pa npr. Excel izjemno dobro sodeluje s programom Wotd. Kot sodelovanje med obema programoma je mišljena predvsem medsebojna izmenjava podatkov. V praksi to pomeni, da lahko brez večjih naporov in znanja prenesemo grafikon ali tabelo iz Ex-cela v Word ali pa besedilo iz Worda v Excel.
In kje torej uporabljati programe kot so Exccl in podobno? Mogoče se sliši malo čudno, povsod! Tudi
najpreprostejši izračun se “splača” napraviti s preglednico, saj ga lahko takoj zatem shranimo in ponovno uporabimo kadarkoli želimo. Videl sem že računovodje, ki so Excel uporabljali namesto računskega stroja s papirnatim trakom. Vemo, da morajo računovodje sešteti ali prekontro-lirati veliko količino števil. Običajno samo seštevajo, občasno množijo, delijo, odštevajo. V Excelu lahko ravno tako seštevamo samo števila v stolpcu, bistvena prednost takšnega računanja pa je, da če smo se zmotili pri vnosu, npr. 50 številk, lahko napačno številko popravimo in že imamo nov rezultat.
Vendar je Excel namenjen za bistveno zahtevnejša opravila kot je samo seštevanje preprostih števil. Če malo poenostavimo, lahko z Exce-lom izračunamo skoraj vse: od preprostega seštevanja, pa do zelo zahtevnih inženirskih ali finančnih izračunov. Vsebuje ogromno število funkcij za najrazličnejše namene. Funkcija v Excelu je lahko samo preprost ukaz za seštevek (vsoto) števil v stolpcu, lahko je funkcija za izračun povprečja, funkcija za izračun standardnega odklona vzorca (statistika) In podobno. Funkcije
nadomeščajo naporno računanje, ki bi ga morali drugače opraviti ročna Excel pozna nekaj sto funkcij. Izit*' čun, ki bi ga ročno opravljali kar nekaj časa, Excel opravi popolnoma breZ napak, običajno v nekaj delčkih sc kunde. Pri računanju je nezmotljiv j samo uporabnikov napačen vnos številke ali uporaba napačne funkcija lahko privede do napake.
Sama uporaba preglednic je ptf cej zahtevnejša od pisanja besedil. P11 računanju moramo paziti na naš računski primer, ki ga želimo rešiti, pa leg tega pa še dobro obvladovati program. Določen računski primer lahko v trenutku rešimo z uporabo primerne funkcije ali pa se dolg0 mučimo “po ovinkih”. Splošno navodilo bi bilo, da pri začetnih korakih s preglednicami, najprej računamo ali .rešujemo primere, ki smo jih do sedaj opravili ročno. Na tak naČii1 bomo v vsakem trenutku imeli točn° primerjavo rezultatov. Pri takem načinu dela pa bomo tudi sebe in ostal0 "prepričali”, da Exccl računa “točno > zato, ker je možno v Excelu zelo hitr° napraviti napako, da še sami ne bort>° vedeli kje in kdaj.
Branko Lav renti*
mobilna telefonija
Nokia 6210
Ponos s severa
Ni kaj, Finci so jo zopet ušpičili. Kaj so storili? Nič takega, le novi model aparata, Nokio 6210, ki je bila širši javnosti prvič predstavljena na februarskem CeBit-u, so poslali na tržišče. Tako kot smo pri največjem svetovnem proizvajalcu mobilnih telefonov vajeni, je tudi model 6210 nekaj posebnega. Omogoča namreč podporo tehnologije HSCSD, kar v preprostem jeziku pomeni, da je prenašanje podatkov (npr. deskanje po spletu) štirikrat hitrejše kot sicer (do 43.2 kbps). Hiter prenos podatkov
je seveda mogoč le v primem, če om-re/je~posameznega operaterja tehnologijo HSCSD podpira. Naš prvi operaterje storitev komercialno že dal na tržišče in je torej uporabnikom na voljo. Nazaj k stvari, natančneje k Nokii 6210. Pametni terminal se pohvali z možnostjo shranitve 150-ih kratkih sporočil, vnosom kar 500 imen z nekaj telefonskimi številkami pri vsakem in paleto 50-ih slikovnih sporočil, poleg tega smemo v koledar vnesti do 220 opomnikov za sestanke in draga opravila. To pa Še ni vse. Nokia 6210 deluje v omrežjih 900 in 1800 Mhz, pohvali pa se tudi s standardom WAP, ki obljublja brezskrben izlet v svet interneta. Tudi to seveda
še ni vse. Tehnično bolje podkovane bo navdašila sposobnost podatkovne povezave preko modema ali s pomočjo infra rdečega vmesnika, ki so jo koristili že uporabniki predhodnikov 6110 in 6150. Pri slednjih smo pogrešali predvsem vibracijsko opo-zatjanje, zato pa je naslednik z njim že opremljen.
Tudi funkcije glasovnega izbiranja (voice dialing), kalkulatorja, iger, opomnikov, skoraj trije ducati zvonjenj, pet dodatnih melodij po lastni želji in profili, so v tem malčku našli svoj dom. Če sem prištejemo še zelo zmogljiv litijev akumulator, velik, 96x60 pik grafični zaslon ter integrirano anteno, se zdi, da zmore novi
model zadovolji® potrebe tudi naj' bolj zahtevnih poslovnih up°' rabnikov.
Barve, v katerih bo eleganca s severa dosegljiva, so tri; h1 sicer čma, siv0 in rdeča, uporabniki pa bot)° presodili, katei® je tista prava
Gregor Žviptii

I g I
Pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan «stran 13
IZ ŠKRATOVE SKRINJICE
SavaGlas, 8.11.2000


Korak k soncu
Napisal bom nekaj o dobrodelnem koncertu “Korak k soncu”.
Spomnim se še nekaj let nazaj, ko smo šli gledat Urško, kot dojenčka. Bila je prisrčna tako kot drugi dojenčki, ko je rasla, so njeni starši ugotovili, da ne sliši. Ni se odzivala na šume in ropote.
Zdravniki so ugotovili, da bi ji lahko pomagali z operacijo, toda ta bi njene starše veliko stala. Zato seje njena vzgojiteljica Metka domislila, da bi ji pomagali z dobrodelnim koncertom.
Bil je zadnjo septembrsko soboto. Zbralo se je veliko ljudi in izkupiček je znašal kar 374.00,00 SIT. Nastopal je TVio Novina, harmonikaši Tonija Sotoška, žabice iz našega vrtca, med katerimi je Urška in vokalna skupina Valvasor iz Krškega.
Najprej so se predstavile žabice z igricama “Velikanska repa" •n “Gnilo jajce”, ter zapele pesmico.
Nato so raztegnili meh trije harmonikaši naše šole ter skupina harmonikašev Tonija Sotoška.
Uživali smo ob zvokih igranja Tria Novina. na koncu pa še ob petju vokalne skupine. Med koncertom se je izkupiček podelil Urškini družini, ki seje vsem obiskovalcem in nastopajočim toplo zahvalila za pomoč.
Vsi, ki so kakorkoli pomagali, imajo dobro srce, kajti nihče ne ve, kdaj se tudi njemu zgodi nesreča in bo potreben pomoči sočloveka.
Le življenje za drugega je vredno življenja!
_______	Tadtj Klavžar, 6.r. OŠ Koprivnica
Tekmovanje mladih gasilcev
V mesecu zaščite pred požarom je mladina PGD Obrežje in PGD Melika Dolina izvedla sektorsko tekmovanje. Udeleženih je bilo pet tekmovalnih ekip. V kategoriji od 7 do 11 let starosti je zmagala eki-P® pionirk iz Obrežja, Drugo uvrščeni so bili pionirji iz Obrežja. V kategoriji od 12 do 16 let starosti je zmagala ekipa mladincev iz Ve-*'ke Doline, drugi so bili mladinci iz Obrežja, tretje pa mladinke iz Velike Doline.
Prostovoljno gasilstvo ima poleg operativnega delovanja velik kul-
terni in društveni pomen na podeželju. Pri omenjenih prostovoljnih gasilskih društvih nikoli ni bilo bojazni za prihodnjost, saj na mladih svet ostaja!
za mlade gasilce: Žarko Leskovec
malček palček
Projektni dnevi - Naš kraj
V začetku meseca oktobra so potekali na osnovni šoli Globoko na-ravoslovno-tehnični dnevi. Tema seje navezovala na naš kraj Globoko.
Sodelovala je vsa šola. K sodelovanju smo povabili tudi naše starše, babice in dedke, ter razne krajane, katere so obiskali učenci na domu. Vsebina projektnih dni je bila za vsak razred posebej načrtovana, glede na starost in učni načrt. Cilji so bili naslednji:
-	spoznati relief in narediti maketo Globokega,
-	ugotoviti razvoj kmetijstva nekoč in danes,
-	spoznati zgodovino krajev, okolico šole,
-	spoznati način priprave posameznih jedi, oblikovati les v praktičen predmet,
-	proučevati Gabernico skozi KS Globoko.
Ob koncu projektnih dni smo učenci, člani šolskega radia, interv-juvali učence in učitelje, da bi povedali svoje mnenje o naravoslovno-tehničnih dnevih. Ugotovitve so bile naslednje:
- učenci so se pri delu sprostili in se učili na praktičen način. Spoznali so, da je intervjuvanje krajanov zahtevno delo, vendar tudi zanimivo.
Ponosni so bili tudi na svoje izdelke, pokazati so jih želeli svojim staršem in tudi drugim krajanom. Tehnični dnevi so pridobitev 9-let-ne OŠ, na kar so učenci še posebej ponosni. V prihodnje si želijo, da bi v projekt vključili še kakšnega pevca ali športnika. Predlagali so, da bi imeli takšnih dni več na leto.
Intervjuvali smo tudi učitelje. Projektni dnevi so po mnenju učiteljev še posebno zahtevni, ker je bilo potrebno natančno načrtovanje vsebine in dejavnosti. Pozdravili so sodelovanje krajanov, ki so v veliki meri nadomestili primanjkljaj strokovne literature. Pohvalili pa so tudi delo učencev, ki so bili pri praktičnem pouku zelo vestni.
Učenci smo zadnji dan svoje delo opisali na velikih plakatih, obogatili smo jih s fotografijami. Plakate, pripomočke, izdelke in še kaj smo razstavili na šolskih hodnikih. Torej, če želite izvedeti o našem kraju še kaj, se oglasite v osnovni šoli Globoko.
Članice krožka:
Irma Bajerektaruvič, Anita Šepetave, Tina Sevnik in Tamara Lesinšek
Mentorica: Stanka Preskar
Dan šole
Na naši šoli smo imeli Dan šole. Učenci in učitelji smo se za ta dan pripravljali kar precej časa.
Naš razred je pobiral jabolka in jih dal sušit, delali smo marmelado, iz zelenjave smo naredili vegeto. zadnji dan, to se pravi v petek, smo šli v gozd, nabirali gobe vseh vrst, strupene in užitne ter mah, listje in različne veje in vse to razstavili pod vodstvom strokovnjaka - gobatja v slovenski učilnici.
V soboto smo šli v šolo popoldne. Našega praznika seje udeležilo zelo veliko obiskovalcev, med drugim tudi ravnatelj Senovške OŠ ter naš priljubljeni župan g. Franci Bogovič. Ob 16. uri smo imeli kulturni program, ki so ga v pesmi, besedi in plesu pripravili učenci. V razredih so potekale različne delavnice in razstave, ki smo jih poimenovali “Darovi jeseni”. Prikazali smo: razstavo gob, kisanje zelja in repe, izdelovali smo copate iz ličkanja, kuhali žganje, izdelovali ikebane iz suhega in svežega cvetja s pomočjo cvetličarne Kerin, delali domači kis, pekli kostanj, osmarji pa so imeli veliko razstavo slastnega peciva. Imeli smo tudi stojnice, na katerih so učenci prodajali svoje izdelke in sicer: marmelado, medico, brinjevec, suho sadje in vegeto. Obiskovalci so se v šoli zadržali kar precej časa in si ogledali razstavljene stvari. Ko se je znočilo, smo odšli vsi veseli domov. Ostalo je le osamljeno strašilo in strahovi - buče s prižganimi svečami, ki so jih oblikovali šestošolci. Upam, da so se pri nas vsi dobro počutili, odnesli lep vtis in se bodo radi vračali k nam.
Silva Kužner, 7.r. OŠ Koprivnico
Na plavalnem tečaju
V drugem tednu septembra so učenci tretjih razredov imeli plavalni tečaj v čateških toplicah. Imeli so res lepo vreme. Tudi plavali so veliko, saj ob koncu tečaja niso imeli neplavalcev. Šest učencev je doseglo srebrno priznanje, ostali pa bronasto. Seveda pa je bilo najlepše spuščanje po toboganih, plavanje po reki in na valovih. Vsem tretješolcem je bil plavalni tečaj nepozaben, najraje bi ga še ponovili.
Novinarski krožek OŠ Dobova
šolar šolko
11. Občinski otroški parlament v Krškem
V občinski sejni dvorani je potekal otroški parlament na temo Hočem, torej zmorem”, v organizaciji Zveze prijateljev mladine *yško. Sodelovali so osnovnošolci vseh šol občine Krško, udeležit pa so se ga tudi njihovi men-terji ter povabljeni mladi parlamentarci in njihovi mentorji, goste iz sosednjih občin, ravnatelji Csnovnih šol ter člani ZPM Krško. Mlade parlamentarce in S°ste sta nagovorila župan občine Krško Franci Bogovič in posla-Jtec v Državnem zboru iz občine Krško Branko Janc. Osnovnošolci so temo izbrali na lanskem ttecionalnem otroškem parlamen-tu> kjer so želeli dobiti odgovore ^a aktualna vprašanja v zvezi s težavami mladih, oziroma poiska-
rešitve, povezane z vedno bolj tesnimi izzivi pri ustvarjanju lastne poti v samostojnost. Na začetku zasedanja, ki gaje spretno potoval Uroš Brezovšek, absol-Vent na pedagoški fakulteti, so iz Svojih vrst izvolili delovno predsedstvo, Jernej Hostar, Ina Žabkar, Marjana Klavžar, uradno tezpravo pa je odprl predsednik ^Veze prijateljev mladine Krško °amjan Lah s pozdravom in nagovorom na temo “Otroci in mla-?t imamo težave, kako jih rešujemo?”.
Na začetku so otroci našteli te-
žave s katerimi se srečujejo. Najpogostejše so povezane z odnosi. Ugotovili so, da je pogostokrat s starši, učitelji in tudi med samimi mladimi težko vzpostaviti ustrezno komunikacijo, ki je gotovo ključ do rešitve problemov. Med pomembnejše težave so otroci uvrstili tudi nasilje, tako s strani odraslih, kot tudi med vrstniki in nasilje starejših otrok. Opozorili so, da nasilje ni le to, če te nekdo udari, temveč poznajo tudi psihično nasilje. Spolno nasilje so omenili kot problem,' pred katerim si vse prevečkrat zatiskamo oči, kot da ga sploh ni. Pri fizičnem nasilju so omenjali izsiljevanje, ki je vse pogostejše na naših šolah, z njim pa se srečujejo tudi v popoldanskem času. Pozornost so namenili tudi težavam, povezanim z odraščanjem, predvsem alkoholu, cigaretam in drogi. Dotaknili so se tudi prevelikih pričakovanj, ki jih imajo starši do svojih otrok.
V nadaljevanju zasedanja mladih krških parlamentarcev se je razvila razprava okoli večine naštetih težav in problemov. Mladi poslanci so opisovali, kako rešujejo težave, kje poiščejo rešitve, kdo jim ponudi pomoč. Rdeča nit vseh rešitev je bil pogovor. Mladi se najpogosteje zatekajo k svojim vrstnikom, s katerimi poskušajo
najti rešitve za svoje težave. Na svetovalno službo in na razrednike se obračajo predvsem z večjimi problemi. Povedali so tudi, da se s svojimi problemi pogosteje obračajo na stare starše, predvsem, ker jim bolj zaupajo.
Zaključki in ugotovitve osnovnošolcev, ki so v občinski dvorani v Krškem v svojih razpravah nastopali kot poslanci vseh osnovnošolcev v krški občini, so bili naslednji:
-	večino težav je mogoče rešiti s pogovorom,
-	mladi so premalo seznanjeni, kje lahko dobijo pomoč (npr. TOM telefon 080-1234),
-	starši si morajo vzeti več časa za pogovore z mladimi in skupaj z njimi poiskati rešitve za njihove težave,
-	v preventivno delo z mladimi naj se vključujejo vsi, ki lahko pomagajo (lokalne skupnosti, država, civilna družba - društva, posamezniki - nekdanji odvisniki, itd...).
Mladi krški parlamentarci so odločili, da bo osnovnošolce občine krško na 11. nacionalnem otroškem parlamentu zastopala Barbara Planinc, učenka 8. razreda OŠ Jurija Dalmatina Krško.
Sekretarka ZPM Krško Vida Ban
Otroški parlament potekal pod geslom “Hočem, torej zmorem!”
Brežice - V sejni dvorani Mladinskega centra Brežice so se zbrali predstavniki učencev večine osnovnih šol občine Brežice na svojem prvem otroškem parlamentu, ki je potekal v okviru projekta Manifest 2000 in letošnjega mednarodnega leta za kulturo miru in nenasilja. Uvodoma sta zbrane pozdravili Zdenka Močnik iz Društva prijateljev mladine Brežice in podžupanja Milena Jesenko ter mladim parlametarcem zaželeli veliko uspeha pri njihovem nadvse nevsakdanjem delu.
Pod geslom “Hočem, torej zmorem!” so otroški parlamentarni predstavniki spregovorili o vsakodnevnih problemih in težavah, s katerimi se srečujejo v obdobju svojega odraščanja. Čeprav večina razume in se zaveda, da je vse neprijetnosti moč reševati le, če za to obstajata volja in pogum, pa smo iz otroških ust pogostokrat lahko slišali tudi izraze dvoma in nego-
tovosti, saj se v življenju ponavadi izkaže, da vse le ni tako, kot bi si to ponavadi želeli sami. Največ razprav je bilo namenjenih težavam v šoli, v katerih so nekateri očitali učiteljem, da so prestrogi, da od njih zahtevajo preveč, da jih bolj kot znanje, zanima neznanje učencev in podobno. Učenci, po besedah njihovih predstavnikov, v šolah doživljajo strese, velikokrat se znaj-
Otroški parlamentarci med razpravo
dejo v težko premostljivih težavah, ki pa jih ponavadi ne zaupajo ne sošolcem ali učiteljem ne staršem ali prijateljem.	4
Temu gotovo botrujeta nerazumevanje in nezaupanje učencev oziroma otrok, ki sicer vedo, da se je v danih življenjskih situacijah potrebno zanesti najprej nase, toda za reševanje svojih problemov imajo najstniki ponavadi le premalo lastnih izkušenj in tega bi se tudi starejši morali zavedati.
Čeprav so predstavniki učencev večji del razprave namenili šolskemu življenju, pa so se ob koncu dotaknili tudi osrednje teme parlamenta - živimo in delajmo proti nasilju -kjer so se seznanili s šestimi zapovedmi Manifesta 2000 - mir je v naših rokah. Obvezali so se, da bodo v svojem vsakdanjem življenju, v svoji družini, pri delu, v svoji skupnosti, deželi in regiji, spoštovali vsa življenja, zavračali nasilje, delili z drugimi, prisluhnili, da bi razumeli, ohranjali planet in ponovno odkrivali solidarnost. D.K.
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
§gg
... da bi vi laže žagali, pilili, brusili, oblali ...
V Industrijsko-obrtni coni Žadovinek v Krškem smo odprli nov trgovski center Merkur Mojster s specializirano ponudbo za domače in poklicne mojstre.
MERKUR
popust za sanitarno keramiko, armature, pomivalna korita, kadi in grelnike vode od 13.11.


A
H
e ki n
VULKANIZERSTVO - AVTOMARKET
CKŽ 132b, 8270 Krško TbI.:*+386(0)7/490 34 70 \f=ax:**386(0)7/490 34 71 GSM:+*386(0)41/ 697 839
-ugodne cene zimskih avtoplaščev -rezervni deli za vsa vozila
RIAL
V
ca
K VU LK ANIZERJTVO
lUKIŽ
Prešernova 15, 8250 Brežice
tel.: ++386(0)7 499 00 80 ■ **• fax; ++386(0)7 499 00 82
-Prodaja ■	, -Montaža
dvoletna s	„	.	.
garancija - Hi ttl S erVIS
za	1 . %
mehanska
poškodbe	f l	PLUS
30% gum iz zaloge vejdpo v akciji
'■m*1*
>PE$LOV£NSKA VAS +±3S6(0)7 45745 60
?' d.o.o.
>PE:No\oimto ŠmfilsU cest j 11 tel.:
AS TUHTAR s.p.
POOBLAŠČENI SERVISER
Orehovo 89a, 8290 Sevnica
Tel:/fax:07 81 44 346 NMT:050 642 544 GSM:041 642 544 Tel. doma:07 81 44 195

ob glavni cesti 1
, ■" *•	j
Brežice Krško
:
VELIKfl IZBIR#!; kuhinj, spalnic, sedežnih garnitur in ostalega pohištva
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
SavaGlas, 8.11.2000
OBVESTILA UPRAVNE ENOTE BREŽICE
1.	Sprememba zakona o matičnih knjigah
Državni zbor Republike Slovenije je 6.9.2000 sprejel Zakon o dopolnitvi in spremembi zakona o matičnih Knjigah. Objavljen je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, št 84/2000, z dne 22.9.2000 in je začel veljati naslednji dan po objavi.
Spremembe zakona o matičnih knjigah se nanašajo na poseben postopek za ugotovitev in vpis smrti oseb, W so življenje izgubile med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, pa še niso bile vpisane v matično Knjigo umrlih. S to zadnjo novelo zakona se je črtalo določilo, po katerem je bil rok za vložitev predlogov 5 let teko da je od 22.9.2000 zopet mogoče vlagati predloge za ugotovitev in vpis smrti oseb, ki so izgubile življenje med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Predloge lahko občani vložijo na upravni enoti, Kjer je imel umrli zadnje stalno prebivališče, če le-tega ni mogoče ugotoviti, pa na upravni enoti, kjer je vpisan v rojstno knjigo.
Novost je tudi ta, da novela razširja krog upravičenih predlagateljev postopka tudi na društva, ki izkažejo Upravičen interes. Ali ima neko društvo upravičen interes, bo ugotavljala upravna enota v vsakem posameznem pimeru posebej, in to na podlagi namena, zaradi katerega je bilo društvo ustanovljeno, oziroma na podlagi uiljev in nalog, ki jih je društvo opredelilo v svojem temeljnem aktu.
2.	Zamenjava osebnih izkaznic
Približuje se 20. december 2000, to je datum, ko prenehajo veljati osebne izkaznice, izdane na starih obrazcih, torej pred 20.6.1998. Na Upravni enoti Brežice smo ugotovili, da je še vedntf veliko državljanov, ki nimajo nobenega veljavnega identifikacijskega dokumenta (osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja), in tistih, ki imajo samo veljavno staro osebno izkaznico. Iz računalniške evidence je razvidno, da je po stanju na dan 30.9.2000 takih državljanov s stalnim prebivališčem na območju naše upravne enote kar 1.151.
Glede na navedeno in glede na izkušnje ob zamenjavi potnih listin lahko pričakujemo, da se bo število vlog
konca leta in v začetku prihodnjega leta povečalo. Predvidevamo, da bodo imele osebe brez veljavnega identifikacijskega dokumenta težave na bankah, poštah in pri vseh drugih postopkih, kjer je potrebno v postopku dokazati istovetnost, zato pričakujemo naj večji porast števila vlog po 20.12.2000. Ker pa bomo po 1.1.2001 Pričeli tudi z zamenjavo potnih listin, pričakujemo velik porast števila vlog in s tem daljšo čakalno dobo. Da bi se temu izognili, pozivamo vse državljane, ki imajo stalno prebivališče na območju Upravne enote Brežice in st še niso pridobili vsaj enega veljavnega identifikacijskega dokumenta, da to čim prej storijo.
Vse tiste, ki zaradi dolgotrajne bolezni, onemoglosti ali invalidnosti ne morejo priti na upravno enoto, obveščamo, da bomo organizirali sprejem vlog na domu Prijave bomo zbirali na naslovu: Upravna ttttta Brežice, Oddelek za upravne notranje zadeve, Cesta prvih borcev 18,8250 Brežice, in to do konca novembra 2000. Stranke si morajo predhodno same zagotoviti novo fotografijo, o datumu obiska pa jih bomo predhodno obvestili
torkove bodice
Dijakinji Bojana in Lidija sta bodico naslovili na Integral B rebus Brežice. Sprašujeta, zakaj so mesečne vozovnice tako drage, opozarjata, da je linija Brežice-Skopice-Krško ob 14.10 tako polna, da je na avtobusu do 70 ljudi in da ne dobita prostih sedežev, kljub temu da imata mesečno vozovnico. Ravno tako dijaki nimajo popusta pri nakupu vozovnic, če imajo v tekočem mesecu nekru dni prosto.
Odgovarja direktor Integrala Brebus Brežice Jože Baškovič:
“Glede vprašanja v zvezi z zase denostjo avtobusa na omenjeni relaciji, lahko povem, da imamo v času od 13.20do 14.20 ure karnekaj avtobusov na tej relaciji, tako da bi težko sledil navedbi, da so na njej tako velike gneče. Ob 13.20 gre namreč avtobus izpred gimnazije in avtobusne postaje proti Krški vasi in Skopicam, naslednji gre ob 13.30 izpred osnovne šole, ob 13.40 do Krške vasi in ob 14.15 dva avtobusa do Krške vasi in naprej v Novo mesto, drugi pa skozi Skopice. Cena mesečne vozovnice se za dijake oblikuje po sistemu, ki določa, da plača dijak približno polovico ekonomske cene na posamezni relaciji, 30 % popusta odobrava naše podjetje, za 17 % pa uveljavljamo regresiranje Ministrstva za šolstvo. Cena dijaške mesečne vozovnice na relaciji Brežice-Sko-pice je 7.950 SIT, na relaciji Brežice-Krška vas pa 6.890 SIT. Cene so se v zadnjem mesecu res nekoliko povišale, a to zaradi povišanja cen goriva. Mislim, da so te cene vendarle sprejemljive, saj lahko dijaki na določeni relacijah uporabljajo avtobuse neomejeno, ne le ob prihodu in odhodu iz šole. Po naši evidenci praktično na tej relaciji ni stojišč, morda se zgodi samo pri enem od-
hodu, vendar največ pet stojišč. Moram pa poudariti, da so avtobusi registrirani tudi za stojišča. Ceno mesečne vozovnice običajno reduciramo v mesecu decembru zaradi božično-no-voletnih praznikov in februaija zaradi zimskih počitnic. Tako bomo storili tudi letos, tako da bo cena mesečnih vozovnic takrat nekoliko nižja, če pa mesečno pride prost dan ali dva, cene običajno ne reduciran*).”
• >„ s.
Tanja iz okolice Pišec opozarja, da na mejnem prehodu Slovenska vas policisti le redko urejajo promet in zato prihaja do zamaškov oziroma morajo zaposleni iz kompleksov v Slovenski vasi pri prehodu čakati tudi do 20 minut, da lahko presekajo kolono in nadaljujejo pot proti Brežicam.
Odgovarja načelnik Operativno-komunikacijskega centra PU Krško Štefan Hren:
“S problemom zastoja v prometu, ki se pogosto pojavlja v križišču ob mejnem prehodu Slovenska vas, smo seznanjeni. Zastoji nastajajo zaradi povečanega prometa vozil, ki čakajo na izstop iz Republike Slovenije in neustrezne in premalo prepustne cestne površine križišča. Že v začetku letošnjega leta je bil na sestanku predstavnikov Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem, Občine Brežice in družbe za državne ceste, na katerem je sodeloval tudi predstavnik policije, sklenjen dogovor o ustrezni ureditvi vozišča, tako da bi lokalnemu prebivalstvu zagotovili čim manj težav pri vključevanju v promet. Do katere mere je ta dogovor izpolnjen, nam v tem trenutku ni znano. Policisti pa urejamo promet na tem delu le ob večjih zastojih, in to takrat, ko nam to dopuščajo kadrovske možnosti.”
S ANAGLA S - časopis za širšo posavsko deželo
TVg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 0608 601 264, 601 250 Fax.: 0608 601 253
Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SANAGLAS
Ime in priimek.
Naziv delovne organizacije ali podjetja -
I Kraj _ | Ulica_
Datum
_ poštna št. _
.telefon___
podpis____
| število izvodov___________________________________________
. Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod.

GOSTILNA-PENSION LES |
Rimska cesta 31, Čatež ob Savi
-poslovna kosila -svečane večerje
-degustacije vina v lastni vinski kleti
-prenočišča
-prenočišča z zajtrkom
-polpension
-polnipension
Sodobno opremljene sobe, možen sprejem zaključenih družb 20 do 50 oseb z prenočevanji ali kombi prevozom.
odprto vsak da n 'I'el.:++386(n)7/4‘>6l 10.) , ,,	49 64 710
do — Ul c Kax:++386(0)7/49 62 997
m
		It
		
		
mali oglasi
V	najem oddam poslovni prostor v centru Brežic, v izmeri 60 kvadratnih metrov. Pokličite 62-923.
Kupim enosobno oziroma manjše stanovanje v Brežicah. Pokličite 041-77-26-75.
Prodam trosobno stanovanje v Brežicah ali ga zamenjam za manjše. Pokličite na številko 49-56-583 ali 041-690-319.
Kupim hišo ali parcelo v okolici Krškega ali Brežic. Pokličite na številko49-21-323ali041-513-886.
V	Brežicah, v Trnju prodam nizko atrijsko hišo v izmeri 170 kvadratnih metrov, zgrajeno do 3. faze. Cena 8 milijonov SIT. Pokličite 62-727.
Po ugodni ceni prodam rabljen kavč, tridelno visoko omaro, omaro predalnik ter dve termoakumulacijski peči. Pokličite na številko 64-350.
Ugodno oddam v najem približno 8 arov vrta za novo Ekonomsko šolo v Brežicah, možna je bio pridelava Pokličite 64-350.
■ .v .
Kupim večjo količino balira-nega sena Pokličite 49-65-220.
/
Resen mlad par vzame v najem enosobno ali dvosobno stanovanje v Brežicah, Krškem ali okolici. Pokličite 031-542-531.
Oddamo več poslovnih prostorov - pisarn v centru Brežic, na Cesti prvih borcev 11. Pokličite 66-551.
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
špranje in okenca posavcev
SmGlas, 8.11.200
I
Dr. Igor Koršič se je rodil mrzlega januaija 1947 doma, v “vili”, sedanjemu lovskemu domu v Arnovih selih, pregnanemu Primorcu in domačinki z Zdol. Spominja se soseda, ki seje, prizadet od vojnih strahot, ustrelil pred “vilo”. Po zaslugi “odličnega” učitelja Martina Zupančiča v Osnovni šoli Artiče, “vsi tamkajšnji učitelji so bili taki”, se je v foto-krožku prvič srečal s filmskim trakom. Potem je odšel na Srednjo kemijsko šolo v Ljubljano, jo kljub manjšim “političnim” pretresom zaključil in šel za poletnim zaslužkom na Švedsko.
“Pomival sem posodo, potem sem delal v pekami. Po koncu poletja sem ostal in se zaposlil kot tehnik na nekem inštitutu. Vpisal sem sociologijo, bolj iz radovednosti kot zares”, se spominja Igor. “Presaditev” na Švedsko mu. je ugajala in je šel še v Pariz. 1968 so bili tam študentski nemiri, “zanimivi”, vendar so Sorbono zaprli. Vrnil se je na Švedsko in doštudiral zgodovino in teorijo filma.
“Leta 1975 sem prišel k vojakom
Pripravila:
Boštjan Colarič in L P.
Svetovljan iz Arnovih sel
in bi ostal, če me ne bi “proti-obveš-čevalna” grobo zastraševala, grozila tudi s smrtjo. Malokdo prizna, daje take stvari doživljal, medtem ko mnogi
. vztrajajo, da je bilo prej vse v redu?! , Ko sem se rešil “obveščevalcev”, sem se ponovno zatekel na Švedsko, začel predavati na Univerzi v Stockholmu in postal oče Andrejke. Andreja bo prav v teh dneh stara 22 let in v Ljubljani študira slovenščino kot drugi jezik”,
razlaga, vidno zadovoljen nad takim potekom dogodkov.
Vedel je, da se bo nekega dne vrnil. 1981 je res začel predavati zgodovino in teorijo filma na AGRFT v Ljubljani. S Švedsko stikov ni pretrgal, nadaljeval je s tam začetim doktoratom, hodil tja predavat in se zaobljubil, da bo, ko bo doktoriral, šel peš iz Ljubljane domov v Arnova sela. Spomladi leta ’88 je šel, hodil je tri dni, lepo počasi, ob Krki, se nekajkrat napil šmarnice z gostoljubnimi Dolenjci, užival v naravi in na koncu le podlegel žuljem. Spoznal je igralko Drago Potočnjak, ustvarila sta družino, v kateri je tudi sin - danes dvanajstletni Matevž.
Igor še vedno potuje kot predavatelj po filmskih šolah v Skandinaviji, Južni in Severni Ameriki in drugod, sodeluje v mednarodnih organizacijah filmskih šol, pri filmskih festivalih itd. ‘Tujina me rešuje,” pravi, “ saj postajam nergač. Težko prenašam odsotnost politične volje in neučinkovitost visoke politike, ki kroji usodo domači kinematografiji in kulturi nasploh. Zaradi teh
reportaža iz Sarajeva
“NAJ RASTE MIR”
ljudi bomo postali narod (pod) alpskih zagovednežev. Kaj bo mislila in sanjala generacija, ki “konzumira” same reklame in ameriške neumnosti?! Tli pa manjka “računalniškega spomina” za montažo, filmska šola ima en oddelek, evropski in naš film ima 2% tržišča, televizije tekmujejo z “milijonarji”. .. Cankaijev Jezus še kar joka nad nami, večnimi zamudniki. V glavah se od Cankarjevih časov ni še nič premaknilo.”
Igor Koršič poleg profesure rad igra v filmih (igral bo v Varuhu meje), vodi mednarodni raziskovalni projekt o filmskih šolah, piše filme in o filmu, zdi se mu, da žal večidel žolčne pamflete, poleg strokovne literature prevaja Strindberga ki ga nočejo, češ, daje iz mode, napisal je igro Modri Angel, pripravlja knjige o filmu... Rad se napoti proti Primorski, tam čuti korenine, pa seveda domov v Arnova sela kjer živita mama in brat z družino. Po skrivnih poteh iz svojega otroštva se redno odpravi po gobe; ter rad obišče stare znance in prijatelje. J.K.
Kaj pričakovati, ko se bližaš nekdanji jugoslovanski republiki, ki je zato, ker je bila (in še vedno je) kombinacija muslimanske, katoliške in pravoslavne kulture, plačala naj višjo ceno, ko so nekateri posamezniki s svojimi nacionalističnimi računicami “preračunali”, da takšna kombinacija pravzaprav ni mogoča? Občutki so bili mešani. Prevladovalo je skrito vznemirjenje, ki je obvladalo tisto malenkost nepojasnjenega strahu. Minilo je pet let...
Ostankov vojne se ni rešila tudi sosednja Hrvaška. Na poti proti Sarajevu smo naleteli na še vedno porušen Benkovac in njegovo okolico.
Pot do Sarajeva je bila dolga, a polna pričakovanj in presenečenj. Ne bi se spodobilo, če si ne bi že ob prvem postanku privoščili ta pravih “čevapov”, pri čemer so nam prijazno postregli s slovenskim pivom in prav tako slovenskim sokom. Originalnosti sicer nismo preveijali, vendar nas je Slovenija še kar nekako spremljala.
Naj raste mir
A gnalo nas je v prestolnico. Hoteli smo jo videti še tisti dan. In uspelo nam je. Pozdravila nas je z ogromnim plakatom, na katerem sta roki držali malo bilko, pod njo pd napis Neka mir raste. Prvi opomin, da se bližamo mestu, kjer so se vrednote spremenile in dale življenju drugačen smisel. In še spomin, da so bile tu nekoč olimpijske igre. Če ste pozorni, boste ob prihodu v Sarajevo opazili zbledel jumbo plakat (takrat, leta 84 mu še najbrž niso rekli jumbo), s katerega vas pozdravlja Vučko (maskota olimpiade), kar nam je vzbudilo spomin na Jureta Franka, ki nam je takrat prismučal prvo olimpijsko medaljo.
■V.
Avtopark
Bilo je pozno popoldne, mesto pa živo in dinamično, ljudje so hiteli sem in tja, cesta polna avtomobilov nemških izdelovalcev. Največ je gol-fov (tovarna TAS in povojni brezcarinski uvoz), kakšnih avtomobilov z daljnega vzhoda skoraj da ni opazi-
ti. Pri njih še vedno velja tisto “Neme je Neme”. In da ne boste godrnjali, češ kako je pri nas drag bencin. Neosvinčeni eurosuper 95 je pri njih 1,6 DEM. In ko smo že pri markah. KM oz. konvertibilna marka je uradna valuta v BiH. Lahko plačujete tudi z navadnimi (nemškimi) markami, razen v javnih ustanovah (pošta, banka ipd.). Samo Sarajevo je, vsaj za šofeija, dokaj enostavno. Nahaja se v nekakšni kotlini, po sredini teče Miljacka in če hočete priti do centra, je vse, kar vam je storiti, da vozite naravnost.
Prvi stik z domačini
Že prvi stik z ljudmi v Sarajevu nam je veliko obetal. Zgodil se je namreč na recepciji nekega hotela, kjer smo iskali prenočišče. Žal so hoteli v Sarajevu precej dragi. Prenočišče z zajtrkom za dve osebi nam bi iz denarnice pobral 175 DEM in ta hotel naj bi bil še celo med cenejšimi. Zato smo zaenkrat le zaprosili za telefon, da smo poklicali prijatelje - Sarajevčane, da bi nam morda oni našli cenejšo streho nad glavo s posteljo, mogoče kakšno privatno. Med čakanjem na recepciji smo se s šefico pred kratkim zgrajenega hotela zapletli v prijeten pogovor. In ker smo si Slovenci in “Bosanci” očitno še vedno v dobrih odnosih, nam je pokazala malce manjšo sobo, ki bi jo lahko dobili za 125 DEM. Še vedno ne malo, ampak glede na to, da v hotelu spijo le ambasadorji in podobnega tipa ljudje, ne pa turi-
sti s katrco, se nam je zdelo še kar ugodno, a šobili prijatelji uspešnejši.
Prijatelji
Pravzaprav sta Silva in Veljko starša naših prijeteljev, ki smo jih spoznali kot begunce v Opatiji, se z njimi v težkih časih neobremenjeno zabavali, kar jim je, kot je povedal Veljko, veliko pomenilo in pomagalo. Otroci zdaj živijo v Kanadi, starši pa vztrajajo v Sarajevu. Silva je predsednica društva proti mučenju živali (pred vojno je bila priznana otroška modna oblikovalka), Veljko pa dela pri IMICU-Mednarodnemu multi-religijskemu in notranje-kul turnemu centru, ki se zavzema za družbo različnih religij, kultur in narodnostnih pripadnosti v Bosni in Hercegovini. Pri njih, žal, nismo mogli spati, ker živijo s tremi psi. Lahko bi sicer spali v sobi, kjer bi nas tu in tam kakšen pes polizal po obrazu, zato so nam našli boljšo varianto.
O vojni
Vrata nam je z veseljem odprla Branka, ki je v Sarajevu preživela ves čas vojne. Čeprav so se ji v stanovanje naenkrat naselili nenapovedani tujci, nam niti v enem trenutku ni dajala občutka, da smo nezaželeni. Končala je akademijo za umetnost, pred vojno je imela svoj atelje, v katerem je slikala, vendar je kasneje zgorel. “V Sarajevu sem ostala zaradi bolnega očeta. Nisem
Zgradba Oslobodenja (časopisna hiša), ki ste jo najbrž velikokrat videli na televizijskih ekranih. Morda pa niste vedeli, da je časopis ves čas vojne izhajal, saj so vztrajni novinarji delali v kletnih prostorih porušene Zgradbe, kar počno še danes.
ga mogla pustiti samega. Če ne bi bilo njega, bi takoj zapustila Sarajevo, če bi le mogla”, pravi Branka in nadaljuje: “Najhujše je bilo leto 92, ko ni bilo nobene pomoči. Ko so se začeli topniški napadi, smo najprej bežali v klet, potem smo se skrivali v kopalnici. 'Na koncu sva se z očetom temu smejala. Vedeli smo, da nosilne stene granata ne zruši, zato smo se zadrževali za njo. Granate niso bile najhujše. Ko je letela gra-
po vojni so v Sarajevu zgradili ogromno in drago džamijo, kjer je zdaj največje evropsko islamsko središče.
Kar 80 milijonov je menda stala oprema za CT v brežiški porodnišnici! A kaj pomaga, če daš denar za najsodobnejšo računalniško opremo, ko pa menda ni korenjaka v beli halji, ki bi le-to zdaj znal spraviti v zagon.
Neverjeten rekordni znesek - več kot 150 milijonov SIT je pritegnil na sto tisoče slovenskih državljank in državljanov, da so skrbno, potrpežljivo in nadvse ubogljivo v vrstah pred loterijskimi kioski vztrajali ure in ure. Posnetek kaže hazarderje iz Krškega, ki so imeli še to nesrečo, da jih je, čakajoč v vrsti, od časa do časa neusmiljeno pral dež. Koliko je bilo vsega vplačanega denarja, še Bog ne ve, v Krškem je šlo menda za silne milijone. Kaj bo šele, če tudi tokrat ne bo glavnega dobitka (do zaključka redakcije ti podatki še niso bili znani - opomba avtorja). Gotovo bo poleg dežnikov in pelerin potrebno sabo vzeti tudi spalne vreče.
Da ne bo kdo mislil, daje zgornja fotografija naročena Mercatorjeva reklama. Ni! Je pa gotovo lepo, če te reklamirajo, ker te pač morajo. Merkator v Krškem ima to srečo, da je resnično dober sosed in da je prisoten skoraj povsod. Tudi v neposredni bližini loterije bdi nad nesrečnimi in zapravljivimi državljani, ki si hočejo srečo, moč, veljavo in še kaj drugega kupiti z denarjem. Nekaterim morda to tudi uspe, večini pa ... nikoli.
• #
Med nedavno podelitvijo certifikutov kakovosti podjetju Numip iz Krškega je predstavnik certifikacijske ustanove nekako takole nagovoril prisotne: “Spoštovani direktor, spoštovani predsednik GZS, spoštovani župani in prisotni poslanci, ... verificirani in I neverificirani, ...” in s pogledom poiskal sevniškega župana Kris- I tijana Janca, ki ga je seveda pozdravil že kot župana, in se nato I spomnil smole, ki je Janca doletela kot kandidata za poslanca. V zadnjih urah je menda izpadel za nekaj pičlih glasov.
Pa so Se takoj našli nekateri zlobni jeziki in natolcevali, da je bilo kaj takšnega tudi pričakovati, saj naj ne,bi bilo vse čisto in pošteno pred dvema letoma, ko sta se v finalu za župana udarila z Brankom Kelemino. Takrat je županski stolček za nekaj pičlih gla-sov pripadel Jancu, letos pa se mu je poslanski izmaknil. Ali je omikano sedeti pri dveh “polnih koritih”, je veliko vprašanje, županovanje pa je najbrž preresna zadeva, da bi jo mešali še s poslansko funkcijo. Toda, kdo ve?
nata, si približno vedel, kam bo padla. Točno sem vedela, katera granata leti, 80 ali 100 milimetrska. Najhujši so bili “snajperisti”, ki so včasih v napol porušenem stanovanju streljali nate, kot da bi lovili zajca. Elektrike in vode ni bilo. Na Baščar-šiji sem videla štedilnik na drva, vendar nisem vedela, kako ga bom pripeljala. Po štirinajstih dneh truda sem našla taksista, ki mi gaje pripeljal. Plačala sem mu s tremi konzervami rib,” nadaljuje Branka z neverjetnim optimizmom na obrazu, govori brez patetike, čeprav ima zanjo življenje najbrž drugačno vrednost. “Štedilnik je bilo treba zakuriti. Drv ni bilo. En sam paket drv je stal 35 DEM. Najprej sem prodala avto za 400 DEM, ker je bil neuporaben, saj ni bilo nafte in s tem sem lahko kupila nekaj drv. Če si hotel preživeti, je bilo potrebno delati, tu in tam sem si našla priložnostno delo pri kakšni humanitarni organizaciji. Potrebno je bilo hoditi po vodo pod nek hrib, ne tako blizu, in tako nisi nikoli vedel, ali te bo ostrostrelec dobil ali ne. Kasneje, od leta 93, je bilo bolje, dobivali smo humanitarne pakete. Včasih smo šli celo na kakšen koncert (seveda mimo ostrostrelcev). Najbolj so me razjezili kakšni fotore-porteiji, ki so prišli v Sarajevo le za tri, štiri dni, da so naredili dober posnetek. Čakali so nas s pripravljeni-
mi aparati in “fleši”, ko smo zapuščali koncert, da bo koga zadel “sna} per” in’da bo dobil svoj posnetek-' Branka se ustavi, ne nadaljuje. Mi pa vrtamo vanjo, po njenem žalostnem spominu, zanima nas pač, kak<> je bilo. Vendarle nadaljuje, pa ne po^ prisilo. “Med vojno sem izgubil* šest zob, ker nisem dobila dovolj kalcija. Nekega popoldneva sem izvedela, da je prišla humanitarna pv šiljka. Treba se je bilo hitro odpraviti. Čez križišče, ki so ga “pokrivali” ostrostrelci, sem šla nekoliko bolj počasi. Nenadoma sem zagledal* človeka, ki leži v mlaki krvi. Maloprej gaje zadel ostrostrelec. Pognala sem se v tek. Prvi metek mi je letel mimo nosu, še eden je bil zel0 blizu, a mi je uspelo'. Toda treba 'f bilo priti še nazaj in to s precej težkim paketom. Bilo je že temno, V sem ga uspela nekako prinesti domov. Z očetom sva se v temi odločil* (elektrike ni bilo), da bova malce po večerjala. Odprla sva konzervo if jedla. Nisva vedela, kaj je bilo. Zj* traj, ko seje zdanilo, sva videla, k*J sva jedla. Bila je navadna skuta. VeO dar minilo je že toliko časa, odkar sv* jo nazadnje jedla, da sva pozabil* kakšen okus ima”, zaključi Branilki trenutno dela pri Svetovni bani* kar je daleč, daleč od slikarstva
Nadaljevanje prihodnji