Inserati se sprejemajo in vel j A
tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, n n n n ® *i n n n n ^ ii Pri večkratnem tiskanji se cena primerno «manjša,
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija ra Starem trgn h. št. 16

Političen list za slovenski ure IL
Po pošti prejeman velja : y"^
/.a ceio ieto . . 10 gl. —fw. ta pol leta . . n .. 4fl na četrt leta	- n ÖV ',»
V administraciji velja: L a celo leto . . 8 gl. 10 hr." ca pol leta	4 ,, 20 ,,
t» četrt leta .	2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Bregu hišna štev. 190.
Izhaja po trikrat na teden in sicnr v torek . četrtek in soboto.
Sedanji sistem in obrtnija v Avstriji.
Na Dunaji se nekaj snuje, kar je velikanska zaušnica sedanjemu toliko hvalisanemu sistemu. Obrtništvo in rokodelstvo namreč — spoznavši, da se država in sistem ne brigata za-nj in nič ne storita njemu v prid, je stopilo na noge in si hoče samo pomagati, ker je obupalo zarad pomoči od države. Iz tega namena so stopili predstojniki vseh rokodelskih in obrtnijskih združeb skup in se posvetovali, kaj storiti, da se obrtnijstvo reši popolnega propada, se okrepča in zavzame zopet tisto stopinjo v državi, ktera mu gre po stanu in pravici. To mislijo doseči s tem, da se obrtnijstvo in rokodelstvo po vsi Avstriji brez razločka narodnosti združi v euo močno telo ter ravna v vsem složno, ker v edinosti je moč. Iz tega namena je izdalo 120 načelnikov in podnačelnikov dunajskih in 25 načelnikov brn-skih delavskih obrtnijskih združeb skupen oklic do vseh avstrijskih rokodelcev in obrtnikov k skupnemu shodu, na kterem bi se pretresali vrzoki žalostuega stanja obrtnije in iskali pripomočki zboljšanja.
V tem oklicu nahajamo marsiktero ostro a pravično sodbo o sedanjem sistemu. Obrtniki vseh vrst in strok spoznajo, da je sila do vrha prikipela, da obrtnijstvo od države nima pričakovati nobene pomoči, ker sedanji sistem ni še prav nič storil za ta stan. Poslušali so se le glasovi tistih, ki so se na javna mesta vrinili in bi najrajše videli, da bi se zopet vrnila doba sleparstva (švindlna), za tiste pa, ki z delom rede svoje in polnijo davkarske kase, se ni nihče zmenil. Vladajo in vladajo, kakor da bi bilo vse v najboljšem stanu in ne spoznajo tega, da je skrajni čas popustiti dosedanji kolovoz, da zopet ne bo prepozno. In
ravno tega „prepozno" se je bati, ker je dosti izgledov, da je Avstrija že mnogo lepega in potrebnega zamudila. Tedaj bi bilo dalje čakati pomoči od države greh, obrtnijstvo si mora samo pomagati s tem, da si roke poda in si samo snuje boljšo prihodnost. V ta namen se ima sklicati shod rokodelcev in obrtnikov, pri kterem bi se uajprvo pretresale sledeče reči:
1.	Kako je splošno stanje obrtnijstva v Avstriji in kteri so vzroki slabih razmer njegovih. Pri tem bi se vzele v pretres tudi razmere tega stanu po drugih deželah, in to, kar so druge države za-nj storile v postavodajal-stvu in ustavnih naredbah, pa tudi v posebnih določbah, po zavodih, šolah itd.
2.	Ali je z ukazom od 20. decembra 1859 v Avstriji vpeljana obrtnijska svoboda koristna ali ne in kaj je zdaj treba prenarediti ali zboljšati.
3.	Kako naj se obrtnijstvo združi. Tu sem bi spadalo vprašanje o samostojni upravi glede nekterih strogo obrtnijskih zadev, o ustanovi okrajnih in deželnih obrtnijskih svetov in državnega obrt.nijskega sveta in o razmerah obrt-nijskega stanu proti kupčijskim in obrtnijskim zbornicam ter parlamentarnim skupščinam. Podlaga temu vprašanju je misel, da bi imelo obrtnijstvo v prvih svoj lastni oddelek, v zadnje pa bi volilo svoje lastne poslance. Na ta način bi obrtnijski stan branil svoje pravice in varoval blagor svoj nasproti postavodajalstvu in državnemu gospodarstvu, pa tudi nasproti drugim stanom.
4.	Kako bi se bolje skrbelo za rokodelske in obrtnijske učence. Pretresati bi bile razmere med učenci in mojstri, koliko in kje se imajo predrugačiti, zboljšati; posvetovati se o tem, kako skrbeti za poduk in izobraženje učencev po posebnih šolah, kako bi se te na-
pravile, ker država v tem obziru malo ali nič ne stori.
5. Kako naj se vrede razmere med delavci in mojstri, med tistimi, ki delo jemljö in onimi, ki ga dajo. K temu vprašanju bi spadale pogodbe med prvimi in zadnjimi, ustanove blagajnik za bolne in onemogle in mnogo druzega.
Ta vprašanja bi se ne rešila na prvem shodu, ampak izvolili bi se le poročevalci za vsako posebej, ki bi imeli nalogo na podlagi natančnih in marljivih pozvedeb sestaviti svoja poročila iu predložiti jih še le drugemu shodu, ki bi potem o njih sklepal.
Mi smo prepričani, da bi tak shod bil velike važnosti in koristi za vse obrtnijstvo v Avstriji. Obrtniki so obupali nad državo, vla-dano po sedanjem sistemu, in spoznali, da jim ni pomoči, ako si ne pomagajo sami. „Pomagaj si sam, potem ti bo Bog pomagal" — to velja tu bolje nego drugje. Mi imamo še tako dobro-voljne misli o državi, da ta izrek tudi na,-njo obrnemo in obrtnikom kličemo: „Pomagajte si najprej sami, potem vam bo morda pomagala tudi država." Obrtnijstvo je velika moč, izdaten vir za davkarsko kaso, tedaj mu gre tudi v državnem življenji izdatna, vsaj glede njega odločilna beseda. Kmetijstvo in obrtnijstvo sta dva najtrdnejša stebra države; slabo pa za državo samo, ktera po nekakem napačnem sistemu ta stebra vnemar pušča. Če padeta ona, pasti mora tudi država.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. junija.
Avstrijske dežele.
■ssiu»j: se mnogo govori in piše o shodu našega cesarja z ruskim čarom. Kje in kteri dan se. bosta sošla, pa še ni znano.
Zadnji dnevi v Ogleju.
(Izviren roman iz petega stoletja.)
Spisal Alojzij Lukovič.
(Dalje.)
„Kaj pa je", vpraša Marij naglo v neznanskem strahu. Na obe strani odstopijo vojaci, dopustivši mu svoboden dohod. Kot blisk skoči raz konja, orožje zarožlja na njem.
„Maria purissima 1" vsklikne prepaden, vgledavši smrtno bledi obraz Meuapijev, „za Boga, kdo je to storil? Kaj Menapij, oče mili. slavni junak ..."
Menapij spregleda, tužen smehljaj zaigra mu okoli ustnic. Proži mu onemoglo s krvijo polito desno.
„Menapij, Meuapij, kdo je to storil?"
„Tu, tu", zdihne iz globine, kazaje na puščico, ki še vedno tiči v njegovem telesu. Marij jo prime, da bi jo izdrl, neznane bolečine strese se zgrabi ga poveljnik za roko.
„Ne, ne, ljubi Marij, pusti bodalo, če ga potegneš iz raue, uide mi hipoma življenje.
Oj, le toliko bi še živel, da vidim ljubimce svoje, da jih še enkrat pritisnem na svoje ranjeno srce. Marij, pošlji po Evdoro in svojo soprugo, iu prijateljico Diguo; domu me ne morete prinesti, pošlji tudi po duhovno mi pomoč."
„Smo že to storili, poveljnik", odgovori navzoč dostojnik, „vsak trenutek morajo biti tu".
„Ah, Marij, kaka smrt", de Menapij, „ni mi po volji puščica, rad bi bil končal svoj tek pod mečevo ostrino. A čuj, glej, ne hiti li od tam moja družina?"
In res, izvau sebe leti naprej lahkonoga Evdora, široka obleka vihra okoli nje, za njo sopihate Ilonorija in Digna. Na kolena se zgrudi Evdora tik očeta, poljublja mu roko;. Honorija preplašena, prepadena obstoji, povzdigne obe roki proti nebu, strmo gleda v sinjo višino, niti besedica jej ne uide, okame-njena se zdi, kajti obraz je smrtno bled, debele potne kapljice porose jej čelo: Upodobljena podoba nezmerne bolesti! Ni je hladilne solzice v suhem očesu. Tudi Digna, enako bleda,
sklene roki križem, nemo zre v tla: podoba osupnjenosti iu strahu.
„O Evdora, Honorija, Digna, stopite bliže", prične junak z onemoglim glasom, „Marij, položi mi roko pod glavo. Tako! Sedaj je ložej. Junaci, bojni zvesti tovariši, odstopite malo. Tako!" Duhovnik sam z njim opravlja.
Silna množica žalujočih se je zbrala okoli umirajočega junaka.
„Evo. kako solnce lepo sije. A kako je mrzlo, nič ne greje. Nagnilo se je proti večeru. Tovariši, bojeval sem se, delal sem, kar je bilo mogoče; a no, tek sem dokončal, dolžnost sem spolnil. Bratje, ko umrjem, naj vam na-čeluje Marij. Ne vdajte se sovragu po nobeni ceni. Boj do smrti!"
„Do smrti I" kličejo tovariši.
„Marij", nadaljuje po kratkem prestanku težko se oddihaje, „Marij, glej Evdoro. Želim, da koj, koj po moji smrti se vaju poroka vrši. Naglo pokličite priče in duhovna ter napravite veljavno pismo. To bode za vsak slučaj prav. Mi li obljubita?"
Vojni minister Koller, ki je zdaj na odpustu, je podal cesarju prošnjo za odstop od ministerstva. A cesar te prošnje ni vslišal in Koller ima '23. ali 24-. t. m. zopet nastopiti službo svojo.
Minister Stremayr je pred svojim odhodom na odpust določd temeljua načela za tri postavne načrte, namreč o vravnanji duhovske bire, župnijskih (farnih) obč n in patronatnih razmer. Te postave se bodo «a gotovo predložile prihodnjemu državnemu zboru.
(■ališki ces. namestnik, grof Potočki, biva zdaj na Dunaji. da se zmeni z ministerstvom, kdaj naj bodo nove volitve za deželni zbor. Po njegovih mislih je jesenski čas za volitve najbolj pripraven.
■»aluiatiiiNki deželni namestnik, general Rodič, je zopet vzel oljko v roke iu se podal v južno Dalmacijo k ustajnikom prigovarjat jim, naj se vrnejo domii. S 15. dnem t. m. je imela ustavljena biti podpora, ktero so od avstrijske vlade dobivali. Vkljub temu bo Rodič tudi zdaj z besedo težko kaj opravil.
Hrvaški sabor se bo pričel 3. julija, vladni list že sklicuje poslance za ta dan.
V oxcrski zbornici poslancev je srbski poslanec Miletič stavil sledeči predlog: „Ogerska vlada naj po ministerstvu una-njih zadev pri turški vladi se poteza za to, da se bodo obljubljene reforme izpeljale, posebno pa svobodnejše, samostojnejše razmere vpeljale na polotoku balkanskem, — in za to da se Bosna, Hercegovina, Bulgarija in stara Srbija združijo v eno državo, kakor ste Srbska in Rumunija; vlada naj bi, ako bi Srbska in Črna gora ustajnikom prišli na pomoč, se ne vtikala z orožjem vmes, tudi drugim oblastim prigovarjala vtem smislu, in glede pošiljanja orožja naj bi avstrijska zemlja bila neutralna." Ta predlog, čeravuo nujin in važeu, jia bo prišel v obravnavo še le jeseni, ker bo zbor zdaj za tri mesce prenehal. V preteklem za sedanji je skoval okoli 20 postav, a z njimi ni dosegel nič druzega, nego da bo imel bureuu-kratični ajiarat več opraviti,
Vnanje države.
■ K ,jugoslovanskega bojišča.
Vodje ustajnikov so sklenili pomiloščenje in pomirje zavreči in dalje se bojevati za vero in svobodo. Turška vlada je tudi svojim namestnikom ukazala, na to, kar se je na podlagi prejšnjih reformnih načrtov vpeljalo; nič več ozira ne jemati. Predsednik reformne komisije v Hercegovini, Vasa-paša, je bil v Dubrovniku
in je nakupil lesa za sozidanje novih bivališč in žita za setev ter zahteval od dalmatinske vlade, naj zdaj pošlje pribegle domu nazaj, ker je za nje zdaj vse priskrbljeno, kar je treba. Avstrijska vlada pa je odbila to zahtevo, rekoč, da ne more izročiti pribeglih negotovi osorb. Prostovoljno pa beguuci ne gredo z Avstrije, ker jih straši to, kar se z onimi godi, ki se vrnejo domu. Turki jih namreč sekajo, obešajo in na kole natikajo. — Po poročilih iz Dubrovnika je med pribeglimi v dubrovniškem okraju nastala kužna vročinska bolezeu vsled lakote, ker jim Avstrija čedalje bolj krči podporo. Turški komisar Vasa-paša pa jim noče pomagati, čeravno je v Gravosi več turških shramb z žito« napolnjenih. Srenje dubrov-niškega okraja se branijo dalje skrbeti za pribegle, Če j'm vlada ue pripomore. Žalostno! Pri vsem tem se število beguncev vedno množi; iz Kniua se namreč poroča, da je tje z novega došlo čez 2000 beguncev in do 3000 jih je iz Bosne še na poti. — General Rodič se je s svojim štabom podal v južno Dalmacijo — menda v tej zadevi.
Med vsem tem orožje ne miruje. V Bolgariji se zbirajo velike čete, a dokler niso vse skup, ne bodo vdarile nad veče turške čete. Zilaj se vadijo v orožji, s kterim so, kakor poročajo vedeži, dokaj dobro preskrbljeni. Manjše in Veče praske pa so skoro vsak dan na vseh krajih. Iz Metkoviča se poroča, da je .Muktar paša v soboto vnovič odrinil z živežem proti Nikšiču. Tudi v Bosni so se Turki in ustajniki zadnje dni na več krajih udarili.
Na potu med Kostajnico in Priedorom stoječo turško stražnico Jelovac so obdale 8. t. in. čete Bajalice in Gnjenadija ter prisilile jo, da se je podala. Turkom (okoli 100) so ustajniki dovolili prost odhod, ko so vse orožje in živež jim prepustili. Ustajniki so vse to pobrali, potem pa stražnico zažgali in razdjuli. Ravno tako se je podala druga stražnica Itrljic kamen, posadko so ustajniki ven spustili. V Bosni so skoro vse čete ustajnikov močne.
]Ya 1'tirškcin moritev še ni konec. Za sultanom Abdul-Azizem, za materjo in sinovi njegovimi sta bila 16. t. m. silovito umorjena še vojni minister Avni-paša in minister vnanjih zadev Rašid-paša, minister mornarstva pa nevarno ranjen. Morilec je neki odstavljen častnik (major) Hassan, ki je pridrl v sobo k Mithad-paši, kjer so se ministri ravno posvetovali. Vzrok umora je, pravijo, ta, da je bil Hassan prej adjutant mladega umorjenega
princa in se hotel maščevati nad vojnim ministrom. Iz tega je lahko sklepati, da v Carigradu moritev še ne bo tako brž konec. Morilca so že. obesili. — Novi ministri so že imenovani in sicer Savfet-paša za ministra unanjih zadev, Abilul-Klierim paša za vojnega ministra, Khalil-Sherif-paša pa za ministra mornarstva. Tako vse ostane pri starem, le Hussein-paše ne bo kmalo kdo nadomestil.
Srbija, po evropskih velikih oblastih pritiskana, je za zdaj, kakor pišejo listi, vojsko preložila, a odložila je ui. Če se vojska vname, bo plača uradnikov za čas njen znižana na GOO gld.; tisti, ki zdaj žo nimajo več ali še toliko ne, bodo ostali pri-starem. (Bi bilo tudi drugje koristneje in vspešneje, nego če se stroški vojske nalože tistim, ki davke plačujejo. Vred.)
■ Nemčije. Preganjani breslavški škof dr. Förster je na avstrijski zemlji, kakor poroča „Germania", binkoštui teden čez 4000 Prusov birmal. Na Pruskem so birmanci odraščeni 1 udje, ki si sami zamorejo zbirati svojo vero, tedaj o kaki sili ali nevednosti glede tega zakramenta ni govorjenja.
l£rl£-i.iskciii so liberalci pri zadnjih volitvah, pri kterih je zmagala katoliška stranka, napravili veliko razsajanje. Po Bru-selju, Antwerpenu in Gentu se je več dni vlačila liberalna druhal po ulicah in razsajala nad katoličani., poškodovala njihove hiše, jim pobijala okna in sploh tako razgrajala, da so morali žandarji in vojaki s silo orožja razganjati razsajalce, kterih so več polovili in ranili.
—	Tako liberalci izobražujejo ljudstvo!
.&u&lcška. Derby je v gosposki zbornici izrekel, da so se Avstrija, Angleška in Francoska v parižki pogodbi od leta 1856 zavezale skupno in vsaka za-se posebej biti porok za ohranenje celote turškega cesarstva. V 2. členu je določeno, da pomeni vsaka prelomba te pogodbe vojsko, nad tistega, kdor bi jo prelomil, bi šle vse diuge moči s Turčijo vred.
—	Vendar odhajajo vedno angleške ladije v srednje morje.
Izvirni dopisi.
M k Štajarskc^-a, 14. junija. Za državno subvencijo prositi, je letos lavantinslifr ordinarijat ubogiui duhovnikom dovolil; dotične prošnje pa se imajo poslati ordinarijatu in ne politični gosposki.
Lani naš ordinarijat ni hotel sodelovati j pri razdelitvi Stremajerjevih grošev; ker pa je
„Da, da", vsklikneta ihte se oba
„Prav, pomirjen sem, kajti" — šepeta, Marij ga komaj ume — „zvezda se Ogleju utrinja; bo li še kedaj se vžgala v prejšnjo svetlobo? O krasno mesto, kako me peče, kako me boli tvoja osoda ..."
Obmolkne. Čem dalj časa, teže diha. Usta se mu pregibljejo, rad bi še nekaj povedal. Solnce je zašlo. Grobna tihota vlada, čuje se le ihtenje okoli stoječih; sosebno pak zbada v srce nema žalost čvetorice.
Junak odpre oči. Usta so mu postala že modra:
„Ah Honorija", zdihne, ,,daj mi roko. Vedno si bila zvesta. Evdora, hčerka, ti mi najbolj težiš srce. A kaj, tudi nad teboj čuje bistro okö Onega, ki ohranuje življenje rev nemu črviču."
„Neprenesljivo!" vsklikne z neznansko bolestnim vskrikom trepetajoča sopruga.
„O tiho, tiho! A ne, jokaj se, jokaj, ljuba sopruga; le plakaj, solze bodo odvalile kamen od tvojega srca."
„Ljubljeni moji", nadaljuje junak počasi,! „da, da, le plakajte, solze olajšajo srce. Jazi sem miren, da bi kaj na vesti imel, se ne spominjam. Kako je že rekel Sekund, da pravi veliki apostelj ? Bonum certamen eertavi, cur-sum consumavi, da, dobro sem se bojeval, tek svoj sem dokončal; a kje je venec plačila? O vidim ga, svetli se mi na nebu. Gospod!" — kliče z močnejšim glasom, „dolžnost sem spolni], vendar iz globočine vpijem k tebi, o Gospod, Gospod, usliši moj glas. Naj čujejo tvoja ušesa na glas moje prošnje ... Ah, blizo je angelj smrti. Marij, tu je, tu; no sedaj, sedaj potegni puščico ... Se bojiš ... Čemu?"
„Na jo!" reče ter s krepko roko izpuli strelivo iz prs.
„Marij, Evdora, Ilonorija, Digna objemite me. Tako, pulehrum et decorum pro patria mori! Da se zopet vidimo v — večnosti 1 Z Bogom;"
Nježen smehljaj zaigra okoli ustnic silnega bojnika, oči se zapro, mrzel pot stopi na čelo, strese se in poveljnika desete rimske
provincije, hrabrega branitelja oglejskega mesta, ni več. Silna njegova duša šla je proti raju.
„Z Bogom, z Bogom 1" viče Ilonorija, potok solz polije jej obraz, spusti se v naročje Evdori, Evdora in Marij se objameta, Digna se jih oklene. Kak prizor! Niti eno oko ui suho. Marsikak ostarel, osivel vojnik ni vedel do danes, kaj so solze, a danes si jih otira prvikrat
„Menapij", ojači se s prva Ilouorija, „ti si rekel, da se zopet vidimo v večnosti, zagotavljam te, v kratkem te zopet srečam v srečnem raju. Junaci, k vam se obrnem, posnemajte vzvišenega mrtveca!"
Meči zacvenkajo, meči hrešče, oklepje rožlja. Ta je odgovor Honoriji.
Drugi dan sprejme Nekropolis mirnega vojuika v svoje tiho krilo. Dolgi glasovi daljeČ tje donečih tromb so mu zadnja zora. Svitli, bledi mesec pak obseva vsak večer črno bledo gospo, ki plaka in moli na gomili svojega gospoda.
(Dalje sledi.)
upati, da se bodo dohodki duhovnikov stalno pravilno vredili, kar se dozdaj zarad premnogih opravil še ni moglo zgoditi, ne nasprotuje knezoškofijski urad, ako se duhovniki, kojih dohodki postavne kongrue ne dosežejo, za dr-žavino podporo potegnejo. (Enako se bere o linški in bernski škofiji itd. Vred.)
Od dovoljenih 600 000 gold. pride morda na našo vladikovino 1G.000. Od 400 delalnih duhovnikov bi jih po šematizmu in dosedanji praksi smelo prositi nad 300; pride torej na posameznega samo po 50 gld.
Morebiti bi ne bilo napak, ko bi enkrat n. pr. kolikor mogoče veliko gospodov za te groše prosilo, (?) ne zarad denarja, ampak, da bi se vladi (duhovna gosposka to itak že ve) z argumentom ad hominem pokazalo, da je podpora pol milijona dvakrat in trikrat prc-mala, ako se v istiui revnemu duhovništvu hoče pomagati. Poslanec Greuter je djal pri prvi dotični debati, da dobi posamezen prosilec komaj 10 gld., ako se oglasijo vsi potrebni.
Mimogrede naj opomnim, da so dobile letos štajarske učiteljice za industrijo C8.000 gld. remuneracije; mestuim katehetom se pa ravno kar štriha po 180 do 200 gld.
Domače novice.
V Ljubljani, 20. junija. ('Gospod Dežman) je v svojem „turškem
j le dolgočasen, ampal i bilo tam streljišča,
listu" zavekal, ker so ga slovenski listi prijeli zarad njegovega govora pri zadnjem shodu konštitucijskega društva, s kterim je očital narodni večini deželnega zbora kranjskega za-pravljivost, češ, da je narodnim deželnim urad nikom plačo povikšal. (Kakor znano, je me deželnimi uradniki edini gosp. Dežman, kte remu se je plača povikšala. Zato so mu nekteri slovenski listi očitali nehvaležnost do deželnega zbora, kterega na ta način opravlja.) i Gospod Dežman v svojem listu odbija to oči-i
tanje slovenskih listov s tem, da poročilo v' , . »i ,. , , . , ■ i , ,	, ,,! raduie nad mirom
„turškem listu" ni bilo natančno, ampak celo; .. ., t .
napačno. Naj gosp. Dežman rajši prime čevalce svojih listov za ušesa; slovenskih listov poročevalci niso udje konštitucijskega društva, tedaj tudi ne hodijo k njegovim shodom; kar se pri teh govori, morejo zvedeti še le po nemčurskih časnikih. Če pa ti o Dežmanovem govoru lažnjivo poročajo, kaj morejo slovenski listi zato? Tu pač Dežman, če mu je ta reč neprijetna, lahko reče: ,,Bog varuj me prijateljev, sovražnikov se bom že sam branil".
(„Turški list") je jel iz slovenskih listov zbirati njemu posebno mikavne stavke, ktere v nemški besedi potem podaja svojim bralcem ter jih med oklepi beli z maslom svoje lastne modrosti. A ta polivka nas ne mika toliko, ker je znano, da so „tagblattovcev" možgani zelo žoltavi, tedaj ne dajo nič pridnega iz sebe. Le to bi svetovali tem pisačeni, da bi se vsaj toliko slovenskega jezika naučili ali vsaj najeli si kacega zanesljivega prestavljača, da bi potem v prevodu stavki slovenskih listov ne bili na glavo postavljeni, kakor so zdaj skoro vsi. Če tedaj slovenskih listov še ne razumejo ne, ni čuda, da jih potem s tako neumnimi lastnimi opombami sole, kakor n. pr. v sobotnem listu. —
(Sv. IieŠnjcga telesa) procesije so bile v Ljubljani slovesne in pri jako lepem vremenu. Šenklavške so se vdeležili tudi politični in drugi uradi, drugih pa razen meščanov posebno mnogo ljudstva iz predmestij in okolice ljubljanske. Vidi se, da v tem obziru jedro Ljubljane še ni pokaženo, dasiravno liberalizem razsaja.
(Za streljišče) se ima zidati novo poslopje in izbrati nov prostor. Streljanje je jako ro-potna reč, nektere ljudi, posebno ženski spol iu otroke, celo straši, tedaj bi človek mislil, da se za streljišče izbero samotni kraji, kjer pokanje nikomur hudo ne de ali se ga vsak lahko izogiba. Ljubljansko streljišče bilo je do zdaj za Gradom in pok ob nedeljah in praznikih je bil le na poljanskem in nekoliko na šentpeterskem predmestji nadloga bolnim, občutljivim in otrokom, kajti drugi meščani so si izbirali rajši mirnejše kraje za nedeljske in prazniške sprehode. Prav všeč je bila tedaj Ljubljančanom sploh novica, da mislijo zidati za ljubljanske strelce na drugem kraji zunaj mesta novo streljišče. Vsak je mislil, da se bo za to izbral kak samoten prostor, na pr. na „Suhem bajarji" ali na mahu kje. Kako pa smo strmeli, ko smo te dni izvedeli, da se ima za streljišče vzeti prostor pod „Rožnikom", t. j. na najprijetnejšem kraji vse okolice ljubljanske, kamor zahaja ne le ob nedeljah in praznikih, ampak tudi med tednom, velika množica Ljubljančanov! Ali ni to res strmenja vreduo? Ali ni toliko, kakor če bi se streljišče napravilo na velikem trgu? Ljubljanska okolica je na vse druge kraje gola, le pod „Rožnikom" je senca, tam je „Mekka" in „Meddina" Ljubljančanov, posebno otroci vseh stanov se tam razhajajo, pode in prekucujejo; z njimi vred se radujejo tudi stariši in odraščeni. — Kaj pa, ako bi se tam napravilo streljišče? Meščani imajo že sploh rahlejše čut niče in se boje za otroke, dokaz temu to, daje kraj, kjer je zdaj streljišče (za Gradom), zlasti ob nedeljah in praznikih zelo zapuščen, ker je vedni «pok ne
k tudi strašljiv; da bi ue
koliko prijetnih gostilnic
I in sprehajališč bi se pač tam že nahajalo,
| zlasti, ker je popoldne ona stran senčna!
| Hvala novi gozdni postavi in oni za varstvo
jtičev, je „Rožnik" zdaj najprijetnejši, najbolj
obiskovani kraj ljubljanske okolice, človek se
v naravi iu nad veselim
! pet jem tičev, kterih ne sme nihče loviti in poro-i1 ..«,,.	.,
j preganjati. Ce bi pa tam napravilo se strelišče,
potem bi ne le Ljubljančani iu njihovi otroci ogibali se tega kraja, ampak tudi tiči bi se strašili poka in pobegnili iu gozd bi bil jako žalosten, vladala bi neprijetna tihota v njem. ! j Za Ljubljančane bi ne bilo več „Rožnika". — Iu komu na ljubo bi se vse to zgodilo? Nekterim ljudem, ki bi jih lahko na prste naštel, kteri imajo svoje veselje nad tem, da ob ne-deljih in praznikih nekoliko smodnika požgo-Zato se nadejamo, da se bu večina mesta vprla temu, da bi se streljišče napravilo pod „Rožnikom". Zlasti od naših mestnih svetovalcev pričakujemo, da bodo proti temu euergično protestirali, ker je očividno mestu iu okolici ua kvar.
in amerikanski listi se odlikujejo po velikanski svoji obliki, drugi pa bolj po lepem papirji in tisku. Velika je tudi že zbirka rokopisov in lastnih podpisov imenitnih ljudi. Skoro ga ni naroda na svetu, čegar časniki se pri tej razstavi ne bodo videli.
—	Mos kova. Onidan prišel je v dunajsko knjigarno gospod, ter je prašal po zemljo-vidu Ruske. Knjigotržec ga mu prinese. Tujec pogleda, potem pa pravi: „Čudno! pa na tej karti še Moskove ni?" „Moskova, Moskova", mrmra prodajalec, „da, gospod, kaj ue veste, da je Moskova pogorela?"
—	Sreča v n e s r e č i. Po nesreči je vzela žena v usta žgočo kislino, ter se je nevarno oparila. Poklicani zdravnik je rekel, da se sicer ni bati za življenje, da pa najmanj mesec dni žena ue bo mogla govoriti. „O ka-košna sreča!" vskliknil je to čuvši njen lju-beznjivi mož.
—	Modra komisija. V slabo zidani hiši se je bilo v neki sobi bruno, ki je držalo strop, tako ponižalo, da se je posestnik bal, da se ne bi strop podrl, in je zato poklical komisijo. Komisija je prišla, a tako številna, da je bila nevarnost, da se ne bi udrla tla. Posestnik je ta svoj strah izrazil a predsednik je dejal: „Gospod, mi imamo preiskavati strop, drugo nam nič mar!"
—	Žalost. Aron: „Zakaj pa tako jokaš, Šmul?" Šmul: „O vaj! ker je umrl mogočni, bot ;ati Rothschild". Aron: „Kako pa, da ti jokaš? Saj nista bila v sorodstvu". Šmul: „Ravno zato pa jokam".
—	Otroci in norci govore resnico. Gost zahteval je od oštrjeve hčerke, naj mu da vode. „O saj ni potreba", odgovori deklica, „saj so oče ravno sinoči cel škaf vode vlili v sod!"
Hazne reči.
—	Strela udarila je 1. jun. v gospodarsko poslopje Janeza Devčerja na Vajgnu pri Mariboru in vse požgala; 6. junija pa je strela ubila Martina Bevca v Gostinci pri Brežicah in ob enem klet Jakobu Vrečkotu užgala.
—	Uboj. V Oslušovcih pod Ptujem seje Vido Korpar spri z Matijem Kovačičem, ki je prvega s 3 tovariši na travniku napadel in s sekiro ubil.	„Gosp."
—	Občna razstava časopisov in rokopisov slavnih oseb ima biti še letos v Pragi. Za njo prihaja iz vseh krajev obilno zanimivih reči. Zbirka časnikov je dorastla že do števila 7000, posebno avstralski, angleški
Gospodarsko reči.
Banka „Slovenija".
(Konec.)
Kaj je tedaj — z ozirom na naše razmere in sedanji stan banke „Slovenije"— najbolje: doplačati, stopiti se s kako drugo banko, ali pa likvidirati? Pretresajmo nasledke vsakega izmed teh trojnih vrpašanj za delničarje in banko.
Ako bi se doplačalo še 45% t. j. po 90 gld. na delnico, bi banka ne bila le rešena iz sedanjih zadreg, ne bi le svojim dolžnostim popolnoma in lahko zadostila, ampak dobila bi tudi izdaten zaklad in po njem po svetu zaupanje. Bilo bi ji, kakor ladiji, ktera vsled popolne tihote ne more naprej iu se na morji vročine pari, kedar ji izdaten veter pride ua pomoč; zrahljala, vzdignila bi ..se zopet in naglo ter ponosno jadrala dalje. Okrepčala bi se, zdrava bi delala in mnogo pridelala, česar zdaj bolna ne more. Delničarjem bi zopet vzrastla nada, ta dar božji, brez kterega bi življenje bilo žalostno in nič vredno. In če bi se pokazal kak sad, če še tako droben, kako bi ga bili vsi veseli!
Pri tem je le še vprašanja: ali je — če bi se delnice popolnoma doplačale ali pa zopet le nekoliko odstotkov — kaj upanja, da bi to res bila izdatna pomoč, ue pa morda zopet denar tje vržen? Ali z drugimi besedami: Je li sedanje vodstvo v dovolj spretnih rokah, je li kos svojemu poslu, vredno zaupanja, ktero mu izroča gospodarstvo s tolikim premoženjem? Odgovor na to je siten in — težak, zlasti ker se zmožnost in spretnost sodi po vspehih, potem, kar doseže in ne doseže. V tem primer-ljeji pa je srečen vspeh odvisen od toliko
okoliščin, da se po njem nikakor ne da soditi spretnost, zmožnost, marljivost iu delavnost vodstva. Kaj pomaga krčiti stroške, biti varčen in množiti dohodke, če pa en sam teden večih požarov požre tisuče in tisuče, ko se je po varčnem in umnem gospodarstvu prihranilo le nekaj stotakov I Nekoliko že izda previdnost, ako se namreč v zavarovanje, neposrednje in posrednje, ne jemljö očitno nevarne stvari; ali, kakor smo že zadnjič omenili, je tu pravo zadeti težka reč, ker posreduje veliko ljudi, kterih nadzirati nikakor mogoče ni. Vendar naj bi tu vodstvo držalo se pravila ljudskega: „Kar te je speklo, tega ne grabi več". Še pesa ne boš spravil več v tisto hišo, kjer je bil tepen, in otrok se boji ognja, če se je spekel. Bilanca banke „Slovenije" kaže, da se je banka najhuje in največkrat spekla na Češkem in na Ogerskem. In vendar ima še tam zastopstva! Škode po ognji in drugih nesrečah se zavarovalnica popolnoma izogniti ne more, lože pa druge škode in zgube, namreč po zastopnikih in agentih. Iz poročila opravilnega sveta „Slovenije" se razvidi, da ima banka tirjati pri teh čez 70.000 gld. zavarovalnine, ktero so ti gotovo prejeli od zavarovancev, a ne odrajtali banki. Pristavljeno je pa koj, da se bodo ti zneski težko dali iztirjati, in izvedenci v teh rečeh skušeni, trdijo, da ti dolgovi skoro nič vredni niso. To je žalostno, a predrugačiti se ne da več. Kar je, to je! Vendar pameten človek se po nesreči in zgubi izuči. Kar se ne da več popraviti, o tem naj se vendar skrbi, da se več ne zgodi. In v tem utegne banki „Sloveniji" biti izgled banka „Slavija". Ta je že tudi velike svote zgubila po zastopnikih in agentih; zgubljenega denarja ni nazaj dobila, pač pa se zavarovala za naprej proti takim zgubam, ki bi jo utegnile zadeti po lahkomiselnih ali uezvestih agentih in zastopnikih. Ona je vplačevanje zavarovalnine (premij) tako vre-dila, da noben zastopnik, čegar premoženje ni banki porok zoper vsako zgubo, ne more obdržati prejetega denarja dalje ko k večemu pol meseca; če o tem času ne pošlje denarja in ne poravna računa, ali se ne izkaže, da pri zavarovancu zapadlega zneska ni prejel, mora iti brez odloga. Nezanesljivi agenti pa še celo denarja v roke ne dobe, ampak zavarovanec ga ima po poslani mu nakaznici napotiti naravnost do zastopstva ali banke same. Po tem se varuje banka zgube po nezvestih zastopnikih in agentih. Kar je „Slaviji" mogoče, zakaj bi ne bilo tudi „Sloveniji"? Če bi bila ta enako ravnala, gotovo bi ji ne bili zdaj zastopniki in agenti čez 70.000 gld. dolžni.
Toda to so le migljeji za vodstvo — njemu gotovo ne novi — za slučaj, če bi se doplačalo, kajti če se doplačanje ne dovoli, potem tako banko neha.
Vrnimo se nazaj k doplačanju. Če bi pre-gledovalni odsek, natančno pregledavši in spo-znavši pravo stanje banke, stavil nasvet, naj se doplača kolikor toliko odstotkov ali tudi vse, in če bi občui zbor, stoječ pred napeto puško in spoznavši, da je bolje doplačati, sklenil doplačilo, — kaj potem? Po sklepu občnega zbora mora se ravnati opravilni svet, ta bo i z tirjal doplačilo, dobro vedoč, da jih veliko, ki bi bili v stanu še doplačati, tega ne bode hotelo, če ne bodo primorani. Iztirjati bo pa moral, ker mu je postava in ministerstvo za
petami. Kdor ni v stanu doplačati---no,
„kjer nič ni, tam celo cesar pravico zgubi", pravi nemški pregovor. Če bo na ta način opravilni svet spravil zadostno svoto skup, ali ne, to je vprašanje. Vendar, če se mu to posreči, potem vstane delničarjem, če ne že de-
nar, vsaj upanje, da bo bolje; morda nam bo sreča milejša, in če ne, morda se vsa kupčija potem bolje proda, nego bi bilo to zdaj mogoče, morda delničarji še nekaj odstotkov nazaj dobč. če je kako posestvo v dobrem stanu, poslopja lepa, se bolje proda, nego če so okna pobita, streha razpršena in zidovje umazano.
„Tedaj naj se banka stopi s kako drugo", bo marsikdo rekel." Da, ako bi to le tako lahko šlo! Ali če se kaka pogodba sklene, je treba najmanj dveh strank. Banka „Slovenija" bi bila ena, kje pa je druga? Pač se ne manjka zavarovalnic, ki bi od „Slovenije" kaj rade prevzele zavarovance in mesto nje potem vlekle od njih zavarovalnino. Težko pa bi se ktera našla, ki bi vzela na-se tudi to, kar je banka zdaj dolžna, kar bi morala še v tekočem letu novih škod plačati — sploh banka, ki bi prevzela „Slovenijo", kakor je „in Bausch und Bogen" in za vse to skup morda še kaj dala. Saj je znano, da se blago, ki se ponuja, težko speča in nikdar ne za toliko, kar je vredno. Vrednost pa ima banka „Slovenija" kakor vsaka banka, ki je že osnovana. Veliko je vredna koncesija (patent), ker se koncesije zdaj nič več ne dajo; ona ima namreč pravico zavarovati po vsih avstrijskih, še celo translitavskih deželah, in napravljati tudi „eskomptne banke", kar je za družbe, ki imajo veliko denarja, veliko vredno. Dalje je osnovana, ima zveze napeljane, agencije in zastopništva ustanovljena, kar jo je stalo okoli 45.000 gl., to je tudi neke relativne vrednosti. Vrh tega je že za 6 */„ milijona zavarovanega kapitala, ki bi po večem tisti družbi zavarovan ostal, ktera bi „Slovenijo" prevzela: to je vsaj toliko vredno, kolikor bi znašala provizija, ako bi se imel ta znesek še le z novega zavarovati. Da bi bila banka v dobrem denarnem stanu, ni dvombe o tem, da bi se kmalu našla druga, ki bi se ž njo prav rada stopila, že zavoljo tu omenjenih pravic in osnove. To bi se utegnilo najbolje po doplačilu doseči.
Vsa ta vrednost pa pade v nič, če bi morala banka likvidirati, kajti potem bi vse prišlo sodniji v roke iu ta bi cenila le take reči, ki iinajo same na sebi — brez ozira na okoliščine — denarno vrednost. Vrh tega bi likvidacija ue bila dognana v par mescih, ampak likvidarna komisija bi na stroške delničarjev izvrševala jo morda več let — in ta komisija bila bi draga. Konec bi bil ta, da bi delničarji najbrže bili sodnijsko primorani plačati dolgove banke, in tako bi skoro gotovo potem morali doplačati vse do 200 gld. na delnico, a zato ne bi dobili nič, prav nič. Banke bi ne bilo več, delničar pa bi zgubil vseh 200 gld.
„Na ta način je pa najbolje, če delnice proč vržem", bo morda kdo rekel. Le počasi! Delnico proč vreči ti ue pomaga nič, saj je tvoje ime v bankinih knjigah zapisano. Tudi če si jo komu dal ali prodal in ne veš več, kje je, te bo v slučaji likvidiranja sodnija že našla in plačal boš, če le še kaj imaš. Ce nič nimaš — se ve — potem ti ne bodo mogli nič vzeti. Delnica je namreč pismo, s kterim je tisti, ki ga vzame na svoje ime, porok za toliko, za kolikor se d e 1 n i c a g 1 a s i - t u z a 200 gld., ktere, če je treba, mora plačati ravno tako, kakor vsak drug dolg, če tudi prvič d;i le 40°/0 „na račun".
„Ilaha!" slišim druzega se smejati, „to je dobro, da jaz že prvikrat nisem doplačal in je moja delnica prišla ob veljavo. Tako sem zgubil le 80 — oziroma 68 gld." — Ne veseli se, prijatelj! S tem, da prvič nisi doplačal in je bila delnica tvoja za neveljavno razglašena, res nimaš nič več pravice do banke, pač pa
dolžnost plačati še 120 gld. (ker jih 30 nisi plačal), tedaj več, nego .drugi, kterih delnice še veljajo. To je — se ve da — le, ako bi banka likvidirala.
Iz tega je razvidno, da bi bilo najslabše med vsemi tremi pogoji za delničarje in banko lik vidi ran je. To bi bila res prava nesreča za vse slovenske dežele, liubilo bi se povsod, kjer bi ljudje ne hoteli ali ne mogli plačati, in koliko bi že znesli sodnijski stroški, koleki itd.! Vrh tega bi ne bilo nobenega upanja več, nazaj dobiti denar, če tudi le nekoliko. — —
To damo za zdaj premišljevati vsem delničarjem, ker nočemo pregledovalnemu odboru s kakim nasvetom na pot priti. Menimo in upamo, da uismo skalam govorili. Če je tudi reč žalostna in obupna, mora se vendar pre-vdarjati s hladno krvijo, mirnim duhom, kajti najnespametnejši je tisti, ki v stiski in nesreči vzame nož in si ga zabode v srce.
In to bi delničarji banke „Slovenije" storili, ako bi v prenagljenosti sklenili — likvidacijo.
Umrli so:
Od 16. —10. junija. Gabrijela Lenasi, davk. adj. otrok, 3 m., za božjastjo. Marko Mugner, hlapec, 37 1., za pljučno sušico. Valentin Primožič, delavec, 21 1., za spridenjem krvi. Jože Ožabnik, sodn. uradnika otrok, 4 m., za vodeno glavo. Rudolf Palmgrcn, ključar, 24 1., za mrzlico. Marija Šanker, kuharica, 68 l.; za oslabljenjem.
Eksekutivne dražbe.
23.	junija. 3. Jak. Gašperlin-ovo (3880 gl.) v Kamniku. — 3. Jurij Copič-evo iz Zagorja (1350 gl.). — 3. Fridr. Žnideršič-evo (4300 gl.), obe v Bistrici. — 3. Fr. iu Jak. Santelj-evo iz Belskega. — 3. Mete Možina-ve iz Koč (2540 gl.), obe v Postojni. — 3. Jeronim Türk ovo iz Lož (2400 gl.). — 3. Jan. Premern-ovo iz Porečja (3050 gl.), obe v Ipavi. — 3. Jan. Rozina-vo iz Sevnega (670 gl.). — 3. Tone Odlazek-ovo iz Zagozda (828 gl.). — 3. Jan. Ulčar-jevo iz Vel. Trebeljevega (2334 gl.), vse v Litiji. — 2. Marije in Jože Dovgan-ovo iz Stare Sušice (7000 gl.) v Postojni. — 2. Leop. Maci jevo na Brdu. — J. Jan. Hočevar jevo iz Curil (1485 gl.) v Metliki.
24.	junija. 3. Gašper Plcš-evih dedičev iz Rateč (1530 gl.) v Kranjski gori. — 3. Tone Petelin ovo iz Poljan (2200 gl.), v Ribnici. — 3. Tine Kikelj-evo iz Zapotoka (2931 gl.). — 3. Matija Zakrajšek-ovo iz Suše (1488 gl.). — 3. Jern. Novak ovo iz Brezovice (2321 gl.). — 3. Franc Strežek-ovo iz Malega vrha (2655 gl.).
—	3. Marije Ramovš-eve iz Broda (2000 gl.).
—	3. Marije Žitnik-ove iz Vina (1598 gl.), vse v Ljubljani. — 3. Jan. Obrstar-jevo iz Rakitnice (1201 gl.) v Ribnici^
Stajarske.
24. junija. Juri Pueonja v Stročjivesi 4225 gl. Martin Pozeb 772 gl. v Konjicah, in Helena Inkret v Ljubnem 2150 gl.
Prihajajoči in odhajajoči zeleznični vlaki v Ljubljani.
Južna železnica.
Iz Dunaja poštni vlak ob 3. uri 4 min. popoldne.
„ ,,	bizovlak ,,	6.	„	8	„	zvečer.
,, ,,	hitripošt. vi. „	2.	„	48	„	ponoči.
„ „	zmešani vlak „	9.	„	17	,,	zvočer.
Iz Trsta brzoviak	10.	„	al	,,	zjutraj.
„ „	poštni vlak	12.	„	57	„	opoldne.
„ „	hitri poštni vlak	3.	„	43	„	ponoči.
,, .,	zmešani vlak	4.	„	45	„	zjutraj.
(Brzovlaki stoje po 4 min.,	navadni	vlaki po 10 min
zmešani po pol ure.)
Iltidolfovn (gorenjska) železnic».
Odhajajo ua dan po 3 vlaki; pri i ob 3. uri 55 min. ponoči' drugi „ 10. ,, 40 „ dopoldne-tretji „ 7. „ 35 „ popoldne. Prihajajo pa trije: ob 2 uri35min. ponočiodsv. Valentina.
„ 7. „45 „ zjutraj „ „ „ „ 6. ,. — ,. zvečer od Lesec.
Teleicrnllčne denarne cene 1!) juuija. Papirna renta 67 05 — Srebrna rent» 70'40 — 18601etuo državno posojilo 110'80 — Banking akcije 862 — Kreditni akcije 151 •— — London 120-75 —- Sr«bro 102 80 — Ces. kr. cekini 5'79 — 20frankov 9 61.