Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
POLLOCK l-b-4y 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
EQUALITY
UVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 14, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 243
Novi grobovi
cecelia zupančič
Po dolgotrajni bolezni je sno-či umrla Cecelia Zupančič, rojena Ivančič, po domače Koe-varjeva. Stanovala je na 1218 E. 170 St. Doma je bila iz Družinske vasi, fara Bela cerkev, odkoder je pr/šla v Ameriko pred 36 leti. Bila je članica društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ in podružnice št. 10 SŽZ.
Tukaj zapušča soproga Johna, hčeri Mrs. Cecelia Yurka in Mary, brata Frank Ivančič, sestro Mrs. Mary Klun in dva vnuka, v starem kraju pa brata Andrew. Pogreb se bo vršil pod Vodstvom Zakrajškovega pogrebnega zavoda.
\ *
•joseph gombach
Snoči ob 10.40 uri je po dolgotrajni bolezni umrl Joseph Gom-bach, star 63 let, stanujoč na 22294 Arms Ave. Pred 10 leti ga je zadela srčna kap in od tedaj ni mogel več delati, večina ; časa je bil v postelji ali sedel Da stolu, le redkoma je mogel hoditi. Doma je bil iz vasi Dane, fara Rodik na Primorskem, od-'^oder je prišel v Ameriko leta 1913. Bil je član društva Slovenski dom, št. 6 SDZ, društva Cvetoči Noble, št. 450 SNPJ in društva Najsvetejšega Imena fare Sv. Kristine.
Tukaj zapušča soprogo Mary, dojeno Svetina, doma od istotam ^ot pokojnik, sina Josepha in hčer Mary ter vnukinjo, v stari domovini pa brata Franka in se-~ stro Mrs. Caroline Škebin kot ; tudi več drugih sorodnikov. ' Truplo bo ležalo v pogrebnem Zavodu August F. Svetek, 478 E. 152 St., odkoder se bo pogreb Vršil v četrtek zjutraj pod vodstvom Grdinovega pogrebnega Zavoda v cerkev sv. Kristine in
^ato na pokopališče sv. Pavla.
*
Mary barba
v Women's bolnišnici je umr-^3- po dolgi bolezni. Mrs. Mary fifcrba, rojena Barva, stara 57 let. Stanovala je na 16016 Sa-*^nac Rd. Doma je bila iz vasi ^od Beža, fara Hrušica na Pri-'ttorskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 28 leti. Bila je slanica društva sv. Jožefa, št. lG9 KSKJ in podružnice št. 10
SžZ.
Tukaj zapušča soproga Mi-'^hael, sinova Stanley in Ed-^^rd, hčeri Mrs. Jean Gahagen ^ Punsutawney, Pa., in Zora t^r več sorodnikov. Pogreb se bo Vršil v četrtek zjutraj ob 8.45 iz želetovega pogrebnega Zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije,Vnebovzete ob 9.30 uri in
•^^to na pokopališče Calvary.
*
I^ATHEW j. beck
v nedeljo zjutraj je umrl na ®^ojem domu v Monessen, Pa., ^athew J. Beck, star okrog 55 '®t. Zapušča sestro Mrs. Mary ^amarin na 1371 E. 43 St., v ^levelandu. Truplo bo pripelja-'*0 v Cleveland za pokop. Po-^''eb se bo vršil pod vodstvom ^Ninovega pogrebnega zavoda ^ Sredo popoldne in sicer na po-^opališče Calvary.
GENERALNA SKUPŠČINA Z. N. OMILILA NAPETOST NA SVETU
PARIZ, 13. dec.—Predsednik Generalne skupščine Združenih narodov dr. Herbert Evatt je danes izjavil, da je bila mednarodna napetost radi skupščine, ki se je končala včeraj, nekoliko omiljena.
"Temperatura še vedno ni*---
normalna," je rekel Evatt, "toda mrzlica je popustila."
Predsednik skupščine je izjave podal časnikarjem, ko so se delegati držav članic že razšli.
V Parizu so ostali le delegati enajstih držav, članic Varnostnega sveta, ki bodo začeli raz-motrivati o prošnji Koreje, ki želi postati članica organizacije.
Sovjetska zveza bo sigurno vetirala prošnjo
Ker Sovjetska zveza nasprotuje novi korejski vladi, ki je bila sestavljena na pobudo Američanov v ameriški okupacijski zoni, se pričakuje, da bo vetirala prošnjo Koreje. Varnostni svet, ki se bo sestal v sredo, bo razmotrival tudi o prošnjah za članstvo, ki sta jih predložiH Izrael in Ceylon, kakor tudi o vdoru Indije v princovsko državo Hyderabad.
Evatt je med ostalim rekel, da bi bilo boljše, če bi se Generalna skupščina zopet sestala v New Yorku v aprilu, namesto da se jo odloži do jeseni. Pristavil je, da bi to bila nadaljne zavarovanje proti nesoglasjem med velikimi silami, k i da ustvarja vojno nevarnost.
"Sigurno je, da ljudstva sveta ne želijo vojno in Združeni narodi so kljub vsem omejit-vam^najboljše, čeprav ne edino sredstvo, da se doseže mirovne pogodbe za Nemčijo in Avstrijo," je rekel Evatt.
ROMUNSKA DIPLOMATA NISTA "ZAŽELJIVA"
WASHINGTON, 11. dec. — Zedinjene države so danes zahtevale od romunske vlade, naj odpokliče dva svoja najvišja diplomatska uradnika, ki da nista zaželjiva v Zedinjenih državah.
Akcija ameriške vlade je sledila takoj po akciji Ramunije, ki je zahtevala umik dveh ameriških diplomatov iz Bukarešte, češ, da sta sodelovala pri sabotaži proti sedanji vladi.
"tolovaji oropali trgovca s harmonikami
l^va roparja sta snoči vdrla ^ trgovino s harmonikami, k; jo 5256 Superior Ave. vodi John ^^lar. Zalarju sta najprej vzela p5 in ga zavezanega pustila v 'Gti. Zgoraj pa sta odprla bla l^jno, iz katere sta pobrala ^2,000. Pri delu sta ju prekinili ženi, katerima sta nepovab-Jena gosta odvzela nadaljnih
SENATORJI NAPOVEDUJEJO ZVIŠANJE DAVKOV
WASHINGTON, 11. dec. — Najvažnejši demokratski senatorji so danes napovedali, da bo vlada verjetno prihodnje leto prisiljena, da zviša davke, če se bo želela izogniti deficitu.
Senator Walter F. George je rekel, da bodo davki verjetno zvišani radi vedno večjih izdatkov za zunanjo pomoč in oboroževanje.
Domače vesti
Letna seja
V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši letna seja društva "Waterloo Grove," št. 110 WC v Slovenskem delavskem domu na Watreloo Rd. Članice so proše-^ ne, da se gotovo udeleže, ker se bo volilo odbor za prihodnje leto in ukrepalo o drugih važnih zadevah. Obenem se prosi vse članice, da prinesejo kako majhno darilce v vrednosti 50 centov za izmenjavo pri zabavi po seji.
Direktorij Društvenega doma
Redna seja direktorija Slovenskega djruštvenega doma na Recher Ave. se bo vršila v sredo 15. decembra. Pričetek ob 7. uri. Nadzorni odbor je^prošen, da se snide pri tajniku ob 6.45 uri, da vse pravilno uredi' zaradi plač. Po seji bo nekaj prigrizka kot običajno, in prosi se vse, da ste navzoči ob času. Delničarska seja se bo pa vršila v petek 21. januarja.
Cerkniško jezero št. 59 SDZ
Letna seja društva "Cerkniško jezero," št. 59 SDZ se bo vršila v četrtek 16. decembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 7.30 uri zvečer. Članstvo je vabljeno, da se udeleži v obilnem številu, ker bodo na dnevnem redu volitve in druge važne zadeve.
Važne številke
V slučaju nujnosti je dobro imeti na rokah telefonske številke, ki 'omogočijo dobiti hitro pomoč. Opozarjamo na oglas Mrs. Mary Svetek na drugem mestu današnje izdaje, ki se nanaša na predmet s temi številkami.
Seja direktorija
Nocoj ob osmih se vrši redna seja direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeleže.
Dve letalski nesreči
Bivši Clevelandčan John J. Navratil se je včeraj smrtno ponesrečil, ko je s svojim potniškim letalom treščil na neko farmo med Wellingtonom in Columbusom.
V drugi letalski nesreči pa je bil resno poškodovan Leroy Noble iz Greene Townshipa, ki je z letalom zadel v neko drevo blizu svojega doma.
Farmski odbor
Redna mesečna seja odbora in zastopnikov izletniških prostorov SNPJ se bo vršila v četrtek 16. decembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Seja je važna in prošeni so vsi odborniki in zastopniki, da se je udeleže.
TRGOVINSKI TAJNIK NAPOVEDUJE DEPRESIJO
DETROIT, 11. dec. — Trgovinski tajnik Charles Sawyer je danes na banketu Automobile Manufacturers' Association izjavil, da lahko sedanji inflacijski nagib spravi deželo v "grozno depresijo." Rekel je, daje dežela postavljena na resno preizkušnjo radi velikih izdatkov za vojaške sile in pomoč drugim državam.
"Za sedaj nam grozi naraščajoča inflacija. Pozneje se lahko najdemo soočeni z grozno depresijo," je rekel Saywer.
JAPONSKI FINANČNI MINISTER NADLEGOVAL ČLANICE PARLAMENTA
TOKIO, 14. dec. — Japonski finančni minister Sanroko Izumiyama je danes podal ostavko v vladi, potem ko ga je neka 47 let stara članica parlamenta obtožila, da jo je s silo objel in jo nadlegoval z "nedostojnimi ponudbami."
V parlamentu je prišlo radi tega incidenta do odlaganja seje. Vlada pa je sprejela ostavko finančnega ministra, ki je prišel v zbornico totalno pijan.
O škandalu je v parlamentu poročala članica Mrs. Chiyo Sakakibafa, ki je re-kla^ da so se članice parlamenta pritožile, da jih je finančni minister nadl^^go-val. Ker vročekrvnega ministra ni bilo v zbornici, se je opravičil ministrski predsednik, ki je dejal, da se bo stvar preiskalo. Toda gospa Chiyo je na vsak način hotela vedeti, kje da se minister nahaja. Neki časnikar-skil poročevalec ga je šel iskati in se kratk(| zatem vrnil s poročilom, da ugledni član vlade spi v čakalnici.
Članica Mrs. Yamashita
Se poročala, da jo je finanč-li minister objel in ji začel zatrjevati, da "jo ljubi." Ko ga je opozorila, da bi se moral zanimati za finančne zadeve, ji je baje minister odgovoril: "Najprej si ti, potem pa business."
Z ostavko pa s$ speči minister še ni izpo^" vseh težav. Sedaj članice parlamenta vodijo kampanjo, da se ga izobči iz parlamenta in Demokratske stranke.
Truman priporoča, da se zviša plače
WASHINGTON, 13. dec.— Predsednik Truman je danes priporočil kongresu, da se zviša plače članom kabineta od $15,-000 letno na $25,000, kakor tudi povišico plač ostalim visokim vladnim uradnikom.
Svoje priporočilo je Truman predložil potom budžetnega direktorja Jamesa E. Webba, ki je dejal, da morajo uradniki dobiti višje plače, če se jih želi obdržati v vladi in v posameznih uradih. Webb je izjavil, da predsednik priporoča splošno zvišanje plač.
Za podtajnike, pomožne tajnike, načelnike neodvisnih uradov, odborov in komisij je Truman priporočil plače od $17,500 do $22,500 na leto.
Webb pa ni ničesar rekel v zvezi s plačo predsedniku, ki bi menda tudi morala biti zvišana. V kongresu se je že precej govorilo o vprašanju predsednikove plače. Sedaj prejema predsednik $75,000 letno in $30,000 za kritje drugih stroškov v zvezi 2 uradom.
ZBLAZNELI DELAVEC UBIL ŠTIRI TOVARIŠE
ST. PAUL, Minn., 11 dec. — Železniški delavec John Hill je včeraj v napadu blaznosti ustrelil četvorico svojih tovarišev. Po groznem umoru se je Hill za-barikadiral v neki sobi in ko ga je policija hotela izgnati s solznimi bombami je storil samomor.
Če bo Ljudska armada zmagala, bo Kitajska ob pomoč
Komunisti napredujejo; nahajajo se le 50 milj od prestolnice Nanking
ŠANGAJ, 13. dec.—Ameriški direktor Urada za ekonomsko sodelovanje Paul G. Hoffman je danes izjavil, da bo ameriška pomoč Kitajski ustavljena, če bodo komunisti prevzeli oblast v deželi.
Nadaljna pomoč bo, ^ kakor pravi Hc*_"fman, odvisna tudi od tega, če bo sedanja vlada Ciang Kajšeka ustanovila reprezentativno vlado, s katero bi prišla do izraza "volja ljudstva."
Hoffman je rekel, da je prvi cilj ameriške pomoči Kitajski, da se "pomaga ljudstvu" ne pa tistim, ki želijo ljudstvp zasužnjiti. Po njegovem mnenju pa bodo dogodki pokazali, če je mogoče ustanoviti koalicijsko vlado.
Komunisti napredujejo
Kitajski nacionalisti so danes priznali, da bodo novi uspehi Ljudske armade verjetno prisilili nacionaliste, da se umaknejo na reko Yangtze. Komunisti so že prekoračili reko Hwai in napredujejo proti prestolnici Nanking. Zadnja poročila pravijo, da se nahajajo le kakšnih 50 milj severno od Nankinga.
ktočasno dobro obveščeni krogi poročajo, da komunisti počasi, toda sigurno uničujejo zajete nacionalistične armade severno od Nankinga. Pravijo, da so v 17 dnevni borbi uničili polovico od 12. nacionalistične armade, ki je štela 120,000 mož. Ta armada, ki je stisnjena na malem štiri kvadratne milje ob-segajočem prostoru, je obsojena na propast. Nima več ne hrane in ne municije.
Kriza vlade grozi novi vladi Ciang Kajšeka
Na politični fronti pa nacionalistom grozi nova kriza vlade. Novi ministrski predsednik, katerega je imenoval Ciang Kajšek, Sun Fo ni uspel sestaviti vlade. Pričakuje se, da bo vsak čas podal ostavko.
Dejansko so nacionalisti bili brez vlade že od 26. novembra, ko je tedanji ministrski predsednik Wong Wen-hao s člani kabineta resigniral. Sun Fo si je prizadeval, da bi sestavil vlado, toda vsi njegovi napori niso uspeli. Kot pravijo poročila, sami nacionalisti nečejo postati člani njegove "vojne vlade."
(Sun Fo je sin ustanovitelja Kitajske republike in mnogi so smatrali, da bo Ciang Kajšek omilil notranji razkol in "liberaliziral" vlado, če bi ga imenoval za ministrskega predsednika).
V vzhodni Nemčiji bodo baje tudi imeli separatno vlado.
Zapadne sile delujejo za vlado treh zapadnih zon, Sovjeti pa za vzhodno
IDEJE ZA ROPE SO ČRPALI IZ "COMICS"
LA PORTE, Ind., 11. dec. — Policija je danes polovila skupino 5 organiziranih roparjev, ki so črpali ideje za rope iz tako zvanih "comics" — knjižic o kriminalu.
Policija pravi, da so neki Pin-ktrton, njegova mlada žena in neka mladenka, ki je živela z nimi, priznali, da so skupaj s štirimi moškimi iz Michigana izvršili rope, za katere so dobili ideje v "comics" knjižicah.
Rokoborl^a v Areni
Na nocojšnjemu vsporedu ro-koborbe, ki jo poda Jack Ganson v Areni, bosta nastopila kot glavna atrakcija bivši svetovni čampijon John Pesek in Lucky Simunovich. Kot posebna atrakcija pa se bodo štiri spretne ro-koborbke hkrati borile za zma-Igo. To so Helen Hild in Theresa I Theis ter June Byers in Juanita jCoffman. Poleg teh bodo nasto-jpili tudi drugih rokoborci, kar j obeta ljubiteljem ' tega športa ; obilo zabave. Nocojšnja posebnost bo, da bo moški ali ženska, ki kupi eno vstopnico, dobil dru-|go vstopnico za spremljevalko brezplačno (plačati je treba le federalni davek na vstopnico).
Grški partizani vdrli v Karditso
BERLIN, 13. dec.—Obveščeni Nemci so danes izjavili, da bo nemška stranka Socialističnega združenja, v kateri med ostalimi sodeluje tudi nemška Komunistična stranka, ustanovila separatno vlado za vzhodno Nemčijo, ki se nahaja pod okupacijo Sovjetske zveze.
Ta vlada bila odgovor na ak^-;--
cijo zapadnih sil, ki so že naznanile, da se bo ustanovilo nemško vlado za tri zapadne okupacijske zone Nemčije. Nekakšna nemška "ustavodajna skupščina" v mestu Bonu že pripravlja osnutek ustave za zapadno Nemčijo.
Člani stranke Socialističnega združenja so rekli, da bo vlada za vzhodno Nemčijo objavljena istočasno, ko bo proglašena za-padno-nemška država. To bo verjetno v spomladi.
Sovjetska zveza se bo baje umaknila
Govorice tudi krožijo, da bo vlada vzhodne Nemčije podpisala separatno mirovno pogodbo s Sovjetsko zvezo, nakar bi se sovjetske čete umaknile iz Nemčije.
Nova nemška vlada bo verjetno ustanovljena na Ljudskem kongresu. Zapadni opazovalci sodijo, da se že dela v tem smislu. Tako tolmačijo, da je končna delitev Berlina le en kora^
za sestavo nemške vlade, ki bi se nahajala pod vplivom komunistov. Prestolnica bi bila Berlin, možno pa tudi Leipzig.
Ako bi Nemci res ustanovili vzhodno-nemško vlado, ki bi zastopala okrog 20,000,000 prebivalcev in bi sti sovjetske čete umaknile, bi nemški komunisti začeli zahtevati, naj se tudi zapadne sile umakfiejo iz Nemči.
je.
Nemci kradejo zaboje s hrano
BERLIN, 13. dec. — Uradniki so danes priznali, da Nemci zaposleni na letališču zapadnih sil dnevno ukradejo od 3 do 10 odstotkov malih zabojev s hrano, ki so namenjeni za prehrano prebivalstva. Nemci pa se ne ukvarjajo s težkimi vrečami premoga in moke. Ameriški in angleški uradniki pravijo, da je skoro popolnoma nemogoče preprečiti tatvine.
URADNIKI AMBASADE ZAVRGLI TITA
NEW YORK, 13. dec.—Švicarski dnevnik "Tribune," poroča, da je sedem članov jugoslovanske ambasade v Budimpešti podalo ostavko. Uradniki so napadli jugoslovanske komuniste, ki se strinjajo s Titom, čes, da so v inozemstvu ustanovili organizacijo, katere namen je, da širi propagando proti Sovjetski zvezi.
ATENE, 13. dec.—Grški mo-narhisti so danes sporočili, da so ponovno zavzeli mesto Karditso, ki se nahaja 135 milj se-verno-zapadno od Aten.
Baje so monarhisti izgnali iz mesta sile grške Demokratične armade, ki se nahaja pod poveljstvom gen. Mark osa. Te sile, broječe od 2,500 do 3,000 mož, so včeraj nenadoma napadle mesto in s tanki ter oklopnimi avti uničile 600 mož broječo nacionalistično posadko.
Grškim partizanom so pomagali tudi simpati^erji v mestu, ki šteje okrog 50,000 prebivalcev. Pretrgali so vse zveze in minirali vse ceste, ki vodijo v mesto. Oddelki demokratične armade pa so verjetno vdrle v mesto s planine Agrafa.
V proti-napad so monarhisti poslali tankem oklopne avte in letala. Nekatere oddelke so hoteli za pojačanje poslati z vlakom, toda vlak je naletel na mino in
bil popolnoma uničen.
*
Ameriški ambasador o položaju v Grčiji
WASHINGTON, 13. dec. — Ambasador Henry F. Grady je danes izjavil, da obstojajo dobri izgledi, da se bo položaj v Grčiji zboljšal do prihodnje spomladi. Pristavil je, da je vojaški položaj boljši kot pa zgleda. Omenil pa je tudi neuspeh grške monarhistične armade, ki kljub ameriški pomoči in ameriškim svetovalcem ni mogla uničiti partizane (grško Demokratično armado, kakor jo uradno imenujejo partizani).
Grady je prišel v Washington na posvetovanja v zvezi s položajem v Grčiji.
Vesti, iz življenja ameriikih Slovencev
PAPEŽ PONOVNO BLAGOSLOVIL FRANCA
VATICAN, 13. dec.—Papež Pij XII. je danes sprejel poverilnice novega španskega ambasadorja v Vatikanu. Ob tej priliki je sv. Oče poslal svoje apostolske blagoslove španskemu ljudstvu in diktatorju Francu.
"Ena od naših večjih tolažb je zavest, da nas v vsakem času podpirajo z ljubeznijo in molitvami naši najbolj ljubljeni si-[novi na celem svetu in med njimi kot prvi špansko ljudstvo."
Pueblo, Colo. — Dne 3. decembra je umrl John Girsich, eden najbolj znanih in popularnih slovenskih pionirjev v teh krajih zapada. Po poklicu je bil trgovec z grocerijo in imel je tudi več farm v okolici Puebla. Star je bil 87 let, doma z Ilove gore pri Dobropolju, v Ameriki 55 let, član KSKJ, Woodmen of the World in trgovske zbornice. Zapušča sina Freda, hčer, poročeno Ursick, nečaka Franka in Josepha Bregarja in nečakinjo Frances Shantala.
Gillespie, 111. — Dne 7. dec. je naglo umrl John Rugelj blagajnik društva št. 465 SNPJ. Zadnjega pol leta je bil bolehen, resno bolan od srede oktobra do konca noveijabra. Na delo se je vrnil 2. dec., zdaj pa ga je zadela kap pri delu v premogovniku. Bil je vsa leta zelo aktiven za društvo in jednoto. Star je bil 58 let, doma od Št. Ruperta, Dolenjko. Tykaj zapušča ženo in dve hčeri — ena poročena, druga je bolničarka.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
14. dccoinbra 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev)--
For Three Months-—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.0t
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)----
For Six Months—(Za šest mesecev) —_
For Three Months—(Za tri mesece) -__
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1.918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ZADRUZNISTVO V JUGOSLOVANSKI CONI TRSTA
CHURCHILL ZAGOVARJA FRANCA
Bivši angleški ministrski predsednik Winston Churchill se je pretekli teden ob priliki parlamentarnih debat o angleški zunanji politiki Anglije, zavzel tudi za šanskega fašističnega diktatorja Franca. V svojem zagovoru je celo omenil "indirektne" usluge, ki da jih je v vojni storil Franco zaveznikom in rekel, da je v Španiji "daleč več svobode pod gen. Francom, kakor pa v kateri koli državi za železno zaveso."
Zagovarjanje fašista Franca spada v splošni načrt za upostavitev novega proti-sovjetskega bloka. Ameriški kon-gresniki so tudi pri "proučevanju" vprašanja o "zajezitvi komunizma," spoznali, da je prav fašistična Španija "strateško važna" in da ji je treba dati ekonomsko in možno tudi vojaško pomoč. Že nekaj časa se v ameriških časopisih piše o tej "strateški važnosti" Španije in soglasno s tem skuša predstaviti fašista Franca v popolnoma drugačni luči, kakor se ga je predstavljalo za časa vojne, ko so se Francove legije borile skupaj z nacisti v Sovjetski zvezi.
Rehabilitacija Franca je dokaz, da najhujši reakcio-narji, diktatorji in fašisti imajo vse predpogoje, da bi bili sprejeti kot zavezniki pri obrambi "zapadne civilizacije." Churchill zagovarja združeno Evropo, obnovo Nemčije, obsoja obravnave proti nacističnim vojnim zločincem, češ da se mora pozabiti na "prepire, strahote in krutosti v preteklosti." Franca bi morali sprejeti v organizacijo Z. N. in se vsi skupaj organizirati za "obrambo Evrope in sveta."
Churchill je danes na splošno znan kot največji hujskač na vojno proti Sovjetski žvezi, čes da bi rnorali z njo! obračunati predno ne bo začela izdelovati atomskih bomb. | Z izjemo v letih vojne, ko je Hitler med ostalim grozil tudi Angliji in njenemu kolonijalnemu imperiju, je Churchill z dosledno vztrajnostjo svaril na "boljševiško nevarnost." Njegovo sovraštvo proti Sovjetski zvezi izvira še iz časa ruske revolucije, ko je leta 1918 svetoval predsedniku Wil-sonu, naj pošlje v Rusijo ameriške čete z namenom, da se uniči novo sovjetsko vlado. Takrat je iz tega sovraštva do Sovjetske zveze in boljševizma hvalil in zagovarjal Mus-solinija in Hitlerja prav kakor danes zagovarja Franca.
2e leta pred izbruhom druge svetovne vojne se je Churchill navduševal za italijanski fašižem. V svojem govoru v Rimu leta 1937 je izjavil, da je "Italiji pokazala način, kako se je treba boriti proti prevratnim silam." Musso-j lini je za njega bil "velik človek" in "pameten vodja." Istega leta je rekel: "Ce bi jaz bil Italijan, bi bil na strani Mussolinija."
Kar se pa tiče Hitlerja, ga je Churchill pohvalil v svojem članku, ki je bil objavljen v ameriški reviji "Colliers," 3. sept. 1938. Soglasno s tem člankom se je "Hitler uprl surovim marksističnim geslom," odigral je zgodovinsko vlogo, kajti "boljševiška mrzlica je grozila, da sej bo razširila čez meje pol-azijatske Rusije." Toda s skrajnim naporom je to mrzlico "poražena Nemčija odvrgla." Hitlerjevo ob^rožeVbnje, ki se je vršilo, pod geslom "topove namesto masla," je Churchill pohvalil s sledečimi besedami: "V petih letih je Hitler zopet postavil Nemčijo na najbolj mogočni položaj v Evropi . . . dočakal bo dan, ko bo vse, kar je še ostalo od Evrope, ležalo pred nogami Nemčije."	j
Ni čudo, da Churchill danes zagovarja obnovo Nem-' čije in se huduje na Francijo, ki se boji, da bi utegnila | Nemčija zopet zavzeti "najbolj mogočni položaj v Evropi." j Ni čudo, da se zavzema za fašista Franca in svari na "bolj- ^ ševiško mrzlico, ki grozi, da se bo razširila čez meje pol-azijatske Rusije." Vojna je končala, iz nje pa je nekdanji: mogočni angleški lev izšel z izpuljenimi kremplji in maja-j očim i se zobmi. Ne toliko radi same vojne kolikor radij povojnih uporov v angleških kolonijah, ko se je tako silo-1 vito začela buditi nacionalna zavest kolonijalnih narodov, j
Churchill še vedno sanja o starih, dobrih časih, ko so diktatorji kot sta bila Hitler in Mussolini, vršili "zgo-j dovinsko vlogo," in branili "zapadno krščansko civiliza-i cijo pred boljševiško nevarnostjo." Takšni diktatorji so mu kaj všeč, pod pogojem, da ne razkačijo britanskega leva in ogrožajo "interese" Anglije. Ce pridejo v Nemčiji,! Italiji ali pa Franciji na oblast novi Hitlerji ali pa Mus-j soliniji, bo seveda v teh deželah "daleč več svobode kot pa| v deželah za železno zaveso." S tem pa bodo tudi ustvar-1 jeni pogoji za končni obračun s Sovjetsko zvezo. Tako vsaj I računa Churchill.	I
Na gospodarski razstavi v Kopru je bil poseben oddelek namenjen zadružništvu. Tu je bil pokazan pomen zadrug za gospodarsko življenje te pokrajine, njihovo dosedanje delo razvoj in naloga za bodočnost. Predvsem kmečke zadruge so doslej opravile veliko delo, saj so odkupile in razpečale na trg na stotine vagonov sadja in zelenjave ter oskrbele kmete s škropili in umetnimi gnojili s semenjem in ostalim. Perspektiva za bodočnost kaže velike naloge pa tudi velike uspehe zadružništva. Ni bil zaman na razstavi napis: ''Zadruga dviga malega proizvajalca, ga osvobaja izkoriščanja ter mu zboljšu-je življenske pogoje." Ves dosedanji razvoj zadrug v tem delu Svobodnega tržaškega ozemlja to potrjuje. Zemlja, ki je bila nekdaj last bogatih posestnikov, je danes solast kmetov zadružnikov. Razstava v Kopru je najbolj zgovorno pokazala razvoj in usjDehe kmetijskih zadrug, saj so vse kmetijske pridelke v oddelku za poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo razstavile kmetijske zadruge. Svoje pridelke je razstavilo 25 kmetijskih zadrug.
Za razvoj zadružništva v tej pokrajini je značilen primer Puč. Puče so hribovska vas s poprej dokaj zaostalim kmetijstvom, starim načinom obdelo-vaiija zemlje in splošno konservativnostjo. Puče so danes ne kaj drugega, kot so bile še pred nekaj leti. "Puče so ustvarile delovno skupnost in izboljšujejo vsak dan življenske pogoje svojih članov," je bilo napisane na razstavi nad grafikonom, ki je kazal razvoj kmečke obdelovalne zadruge v Pučah. Tu so kmetje spoznali prednost skupnega obdelovanja zemlje. Združili so se v zadrugo višjega tipa in so v kratkem času dosegli velike uspehe. Lani, ob ustanovitvi zadruge, so imeli 142 članov (30 družin), danes jih imajo že 240. Lani so imeli goveje živine 25 glav, danes je pa 61 glav; prašičev so imeli lani 60, letos jih imajo že 116 Lani so imeli 6 strojev za obdelovanje zemlje, letos jih imajo 18. Obdelane površine je imela zadruga ob ustanovitvi 60 ha danes je ima 97 ha. Več kot številke povedo sami člani zadruge, ki se pohvalijo in so zadovoljni. Ko sem vprašal enega najstarejših članov zadruge, zakaj je šel v zadrugo, je rekel: "Da bom pi'i skupnem delu manj trpel in da bo skupen uspeh večji. Lani sem šel sam v zadrugo, sinova nista hotela. Nisem ju hotel dolgo prepričevati, naj gresta, ker sem vedel, da bosta kljub trmoglavosti kmalu spoznala prednost zadružnega kmetovanja. Razdelil smo si zemljo in smo šli vsak sebi jaz v zadrugo, ona. dva sta na svojem delala naprej. Danes sta že oba v zadrugi in kmalu bodo vsi, ki še niso. Naši uspehi jih pr epričujejo."
Ko sem vprašal starega kmeta Benčiča: "Ali se kaj kregate v zadrugi?" me je skoraj nejevoljno pogledal in rekel: "Mar smo šli v zadrugo, da bi se kregali? Šli smo zato da drug drugemu ])omagamo, da lažje delamo in si olajšamo življenje."
Prav v tednu gospodarske razstave v Kopru so v Pučah in sosednji vasi Koštaboni praznovali prvo obletnico vstopa 13 družin iz Koštabone v zadrugo v Pučah. Proslavo so imeli v Ko-štaboni hkrati s kulturno prireditvijo, jjri kateri so sodelovale gledališka skupina, pevski ■
vse Istre prihajajo semkaj na obisk. Tu so bili že iz Babičev iz SegetoV; iz Buj, iz Kroga, celo s Krasa in od drugod.
Lažja obdelava zemlje in večja proizvodnja! To je bila pobuda za ustanovitev zadruge. Zadruga ima dve delovni brigadi, ima svoj delovni plan. Brigadir razporedi delo od jutra do večera. Na trg pošiljajo vino, zelenjavo in sadje. V načrtu imajo prireditev reje prašičev in povečanje molzne živine. V načrtu imajo zgraditev hleva, v katerem bo 200 glav živine. Nasadili bodo 40,000 trsov. Od komisije za agrarno reformo so dobili letos 25 ha zemlje, na kateri bodo posadili trto, pšenico in sadno drevje. Vsako leto bodo posadili 1000 do 3000 češenj. Zgradili bodo zadružno klet za 1000 hI vina.
Zadruga v Pučah je prav te dni začela s setvijo ozimine. To je za vse zadružnike velik dogodek, ker so napravili plan zvišanja setvene površine. Letos so imeli posejanega s pšenico 12 ha in so pridelali 200 stotov, to je fr stotov na ha. Letos pa bodo zvišali površino na 30 ha, ker so dobili na razpolago zapuščeno zemljišče na bivših koprskih solinah. Posejali bodo 22 ha z vrsto "Mentana", ostalih 8 ha pa z domačo belo pšenico. S tem upajo, da bodo dosegli v prihodnjem letu tolikšno proizvodnjo, da bo za vse zadružnike dovolj žita in še za oddajo za nakup raznih potrebščin. Zemljišče na koprskih solinah so že preorali s traktorji.
Svoji zadrugi imajo v Stgetu in Krogu. V Segetu imajo zadružniki skupno živino, v Krogu pa skupen traktor. Vinarske zadruge so v Bujah s 317 člani, v Novem gradu s 45 člani, v Brtonigli z 52 člani in v Da jI i s 37 člani.
I Zadružna poslovna zveza j združuje 75 zadrug s 13,000 člani, 26 poslovalnic pa oskrbuje s hrano 70% prebivalstva v centrih.
Za dvig hektarskega donosa žitaric in povrtnin so zadruge ! dobavile svojim članom 3000 I ton umetnih gnojil, za obrambo ! vinogradov pa f70 ton žvepla - in 300 ton modre galice, Zadru-: ge so pospeševale zvišanje površin za tiste kulture, ki več do-i našajo. Tako so že to jesen po-! sejali z jesensko zelenjavo 315 ha.
1 Na področju živinoreje čaka , zadruge še veliko dela, da bo-! do povečale število mlečne ži-I vine za trikrat, število prašičev ; tudi za trikrat, čebel pa za dvaj-! setkrat. Z uvajanjem traktor-I jev bo odpadlo število vprežne I živine, volov in namesto teh bo-i do redili več molznih krav.
V letošnjem letu so zadruge ! odkupile 1125 vagonov sadja in ! zelenjave in s tem močno raz-: bremenile delo kmeta pri iska-, nju trga.
I Ves ta pregled o delu in razvoju zadružništva v jugoslo-!vanskem pasu Svobodnega tr-' žaškega ozemlja kaže velike uspehe v kratkem času. Za bodoče pa odpira lepo perspektivo pa tudi naloge. Zadruge bodo v bodoče morale nuditi kmetu prav vse, kar potrebuje zase in za obdelavo zemlje. Vse bodo morale načrtno predvidevati in oskrbeti pravočasno blago. S tem bodo razbremenile kmeta pri iskanju trga, olajšale mu bodo delo jn s tem vršile tisto veliko nalogo, ki jim pripada v graditvi te pokrajine, kateri je osvoboditev prinesla tako lepe perspektive splošnega gospodarskega razvoja in napredka.
"Slovenski Poročevalec"
sovi podprla program in delo Fronte. Naravno bi bilo, da bi tudi na občinskih volitvah demokratične sile nastopile s skupno listo. Toda tik pred volitvami so se voditelji goriške Komunistične partije Italije odločili, da gredo na volitve sami, obenem pa so napadli Demokratično fronto Slovencev, češ da je "nacionalistična."
Ako pogledamo na izid tega razkola, opazimo, da je Demokratična fronta Slovencev dobila v mestnem svetu štiri mesta, medtem ko je Komunistična partija Italije dobila samo dva. Tržaški Vidalijev list "II Lavo-ratore" je ob napadu, ki ga je sprožil po volitvah proti Demokratični fronti Slovencev, to dejstvo zamolčal, ker dva tisoč glasov le močno govori, kaj in kako misli slovensko demokratično ljudstvo o kampanji, ki jo že od objave resolucije Inform-biroja izvajajo Vidalijeva skupina v Trstu in tudi goriški voditelji Komunistične partije Italije.
Prav je, da na tem mestu za opredelitev odnosov v Gorici in Trstu citiramo mesta iz razprave Borisa ■ Kraigherja "O neso-glasih ob slovenskem narodnem vprašanju" ("Delo" št. 2), kjer pravi:
". . . . dejstvo, da ima slovensko ljudstvo teh predelov za seboj dolgoletno trdo, nacionalno-
revolucionarno borbo pod vodstvom Komunistišne partije Italije, so bistveno nove postavke v našem nacionalnem upraša-nju, ki jih italijanski komunisti ne znajo ali nočejo upoštevati. Tudi danes se v odnosu do slovenskega nacionalnega vprašanja vrtijo na repu italijanskega imperializma . . ."
Naj na kraju omenimo še nastop reakcionarne skupine Slovencev okrog lista "Demokracija," ki so na volitvah nastopili pod zvenečim naslovom "Slovenske demokratske zveze." Na čelu lista je bil zapisan novinar Kemperle, zagrizen pristaš poli" tičnih kombinacij goriškega nadškofa Margottija. Njega so podpirali tudi pobegli slovenski narodni izdajalci. Ime Kem%)erlG smo slišali ža na sodni razpravi v Ljubljani proti Bitenčevi vo-jhunski skupini, katere organi-i zatorji so bili tudi v vodstvu i "Slovenske demokratske zve-jze."
Z močno agitacijo duhovščine in z gesli, ki se niso bistveno razlikovala o tistih, ki so jih širile šovinistične stranke i" skupine proti Demokratični fronti Slovencev je ta odpadniška skupina zbrala nekaj nad 1,000 glasov, in to predvsem ^ samem mestu (v okoliških vaseh so dobili vsega 172 glasov) in s tem dve mesti v mestnem svetu.
PRIMORSKE VESTI
PO VOLITVAH V GORICI
Volitve v goriški mestni svet, šovinističnih strank je bila ki so bile 31. oktobra, nam ubrana po istih geslih.
Izid volitev je jjokazal, da so reakcionarne stranke in skupine z demokristjani na čelu dobile večino v mestnem svetu. S prepričanjem trdimo, da bi bilo razmerje glasov med reakcionarnimi in demokratičnimi sila-
3svetljujejo nekatera dejstva,
ki jih je vredno posebej pouda-,iti.
Po dolgih letih političnega jrezpravja, fašističnega terorja,
zatiranja najosnovojših človeških pravic, načrtne raznarodo- . , . , , .	,
,	.	mi drugačno, ako bi Demokra-
/alne politike in splosnega pre- ... ° ^
. . . ... . ^ . ticna fronta Slovencev in Ko-raniania so si goriški Slovenci, . ...
.	, munisticna partna Italne nasto-
ci so po krivično potegnjeni me- , .	,
, . . . ,	, pili skupai, ne pa vsaka s svoio
1 tudi po tej vojni ostali pod;^ ,	, , ... .
... . , listo. Slovenci m demokratični Italijo, priborili svoje zastop- ,, ...	.	. ,
^	^ ^ , Italijani so im^sli v času, ko je
iiike v mestnem svetu. Borba . ...	..
, .	; Gorica bila prepuščena Italiji,
proti osmim strankam m skupi- ,
, .	,	, I skupno politično organizacijo
nam, ki so nastopile na volitvah I	, .. ,.. ,	... ..
.. . ^	,Slovansko-italilansko antifasi-
3 svoiimi listami m kandidati, ... ..	....
. , , , ,	J ■	I stično unijo. Slovenci v Italiji
.11 bila lahka, vendar je Demo-1 , , ,	,
, ... . X C.1	T ,. iso vedno zahtevali, da naj delu-
kraticna fronta Slovencev dobi- .	... ,
1 , „ nnrv 1 . -x- • je Slovansko-itahjanska antifa-ta preko 2,000 glasov in stiri za- ..	.. . ... ,
^ ^	...	^ i sisticna unija se dalje v interesu
stopnike v goriškem mestnem ...	.
svetu	učinkovite borbe tamosnjega
demokratičnega ljudstva.
Goriško vodstvo Komunistič-
IV ,ocr> , ,	ne partije Italije ie to zahtevo
Standrez (259 glasov), Pevma
\ • r\ 1	zaradi cesar je bila Slo-
Poudariti moramo, da so se posebno izkazale okoliške vasi'
(^9 glasovi in Oslavje dM j ,^„,ko.italijanska glasov), S cimer je Demokratic-!	^ ;. . .^ .. ^
na unija tudi razbita. Na ta na-
antifašistič-
na fronta Slovencev v teh krajih dobila tudi absolutno večino. Ti glasovi niso samo pripomogli k uspehu Demokratične fronte Slovencev, marveč nam govorijo o zavednosti neposrednega goriškega zaledja, ki je zrasla in se utrdila v dolgoletnem uporu slovenskega življa proti fašizmu in med narodno osvobodilno borbo, v kateri je slovensko ljudstvo na Primorskem dalo velike in pomembne žrtve.
Dmgo, kar je treba poudariti, je besnost napadov, ki so jih
čin je Slovencem v Italiji ostala samo ena politična organizacija, ki je jamčila za uspešno borbo za njihove narodnostne pravice—Osvobodilna fronta. Toda voditelji goriške Komunistične partije Italije so bili proti imenu Osvobodilna fronta in so zahtevali njegovo spremembo, češ da zveni preveč "iredenti-stično" ... in da bi to lahko izrabila italijanska reakcija. Zato, da se umakne vsak kamen spotike, je bilo ime Osvobodilne : fronte spremenjeno in je sloven
prav pred volitvami sprožile ne-'ska politična organizacija pre-zbor in godba, vse tri ustanov-j katere italijanske stranke proti {vzela ime "Demokratična fronta Ijene iz članov omenjene za-! Slovencem. Posebej je treba' Slovencev v Italiji." Vse to je
družne skupnosti. Nad 2500 lju-; di iz daljne in bližnje okolice se je udeležilo te zadružne manifestacije.
Zadruga v Pučah vzbuja po vsej Istri sloves zgledne, napredne zadrugo. Zadružniki iz
omeniti kandidata demokrščan-ibilo storjeno zavoljo ohranitve ske stranke, ki je dajal številne | enotnosti demokratičnega giba-izjave, kako bo nastopal proti nja v Gorici.
namestitvam slovenskih uradni-1 Demokratična fronta Sloven-kov, proti slovenskim šolarft in cev se je na volitvah v državni proti vsemu, kar je slovenskega.! parlament vključila v enotno Prcdvolivna kampanja ostilih ljudsko fronto in s svojimi gla-
žvižganje proti slovenščini v goriškem občinskem svetu
V	soboto 13. novembra so se zbrali novo izvoljeni člani goriškega občinskega sveta. Ves prostor, ki je bil določen za občinstvo, so zasedli znani goriški italijanski prenapeteži, ki so pričeli žvižgati ju razgrajati, čim je tov. Paglavec spregovoril v slovenščini kot zastopnik Demokratične fronte Slovencev. Novo izvoljeni goriški demo-kristjanski župan dr. Baresi je skušal vplivati z licemerskimi nasveti o "političnem taktu". Zastopnik KPI bi bil Slovencem rad odsvetoval, da bi slovenščina zadonela v goriškem občinskem svetu. Občinski svetovalec tov. Paglavec pa se ni dal motiti niti po hrušču šovinistov, niti po farizejskih frazah, ampak je svoj govor v slovenščini tudi nadaljeval ter končal. Prvi led je častno prebit, še bo zvenela slovenska beseda v goriškem občinskem svetu, kadar koli pojde za obrambo nacionalnih in socialnih pravic slovenskega delovnega ljudstva.
#
Le davčni izterjevalci ne poz-abijo na Slovence
V	Trstu so ustanovili "Mestni odbor za proučevanje in izvedbo Marshallovega načrta". Ko smo izvedeli za imena članov tega odbora, smo se vprašali, kaj imajo iskati v tem odboru predstavniki šovinistične skupine z onega dela Istre, ki je pod jugoslovansko upravo. Značilno je, da nima v tem odboru svojega zastopnika nobena ustanova tržaških Slovencev. Anglo-ameriška uprava je hote prezrla Slovence ne glede na njihov socialni položaj, Slovencem nam ne priznajo nobenih pravic, le davčni izterjevalci ne pozabijo nikdar na nas. Za nas je povsem jasno, Ca so krediti na račun Marshallovega plana namenjeni v prvi vrsti veleindu-striji, ki je v rokah italijanskega kapitala ter italijanske države. Prednost italijanskemu kapitalu je danes očitno izkazana. Dobro vemo iz žalostne, bedne preteklosti, kaj pomeni utrjjevanje italijanskega kapitala na Tržaškem ozemlju. Zopet bo imel tujec polno možnost, da izpodriva Tižačana tudi na naj-
skromnejšcm položaju.
#
Vrnitev premoženja "Tržaškega Lloydu
Ni mogoče razumeti, kaj ima prav za prav opravka italijan-
ski minister s "Tržaškim Lloy dom", ki je vendar tržaški. B'' je tržaški od svoje ustanovitvi pred 102 leti do nasilne Muss«" linijeve podreditve "Tržaškega Lloyda" neki državni italija"' ski družbi. Določila mirovne P"' godbe z Italijo pa velevajo, mora italijanska vlada vrnit' vse premoženje "Tržaškega Lloyda" Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Ne glede na jasn® določbe mirovne pogodbe, s" ugrabili Trstu edino veliko pl«^' no podjetje svetovnega meril® na ta način, da so vse po voji'' nabavljene' ladje registrirali ^ Genovi. Sicer ne obratuje "Ti" žaški Lloyd" na plovnih prog&^ med Trstom in Vzhodom, atH" pak le med italijanskimi prist^' nišči in prekomorskimi držav^' mi. Tržačani terjamo, da izro^' italijanska vlada zavezniški 'V' jaški upravi na Svobodnem ti" žaškem ozemlju vse premož®' nje, ki pripada temu ozemlji po določbah mirovne 2)ogo^^^' Cim bo to izvršeno, si bomo znali pomagati.
Urednikova pošta
Vabilo na letjio sejo
V sredo 15. dectnibra .se I'" vršila letna seja društva terloo Grove" št. 10 W. C. v vadnih prostorih v Slovenske"' delavskem domu na Watei'l"" Rd. Vse članice ste prav prija^' no vabljene, da se udeležite 1®'' ne seje, kpr ob koncu leta je važnih reči za urediti.
Ker imamo vse članice enak" pravice pri društvu, imamo di yse enake dolžnosti, da t^d' pomagamo, če je to potiebn«-
Sklenjeno je bilo na novd'^' berski seji, da bomo imele i^ menjavanje božičnih darilc, t"' rej je vsaka piošena, da pii'"^' se darilce za okrog 5()c vi'ed'^" sti.
Po seji bo tudi ])rjgrizek kar spada zraven.	,
Zakaj bi plačevali kazcU' Rajši se udeležite seje, bo boU še za vas in za vaše društven uradnice. Vns bodo prav gotoV' vesele, če pridete vsaj na sejo, če vam že ni bilo mOo^^r posečati rodnih mesečnih Seja se začne ob 7. uri zveč?'' Za tiste, ki plačujete za cclo to, bo tajnica ])obiiala že ^ 6:30. Tajnica prosi, naj nobe'^,^ ne pozabi prinesti plačilne žice s seboj.
Prijazno vas vabi
U. Branisel, predsedn'"''
14. decembra 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ŽENSKE V ARMADNI SLUŽBI
Zadnja svetovna vojna nam , je prinesla zvezni zakon, kateri dovoljuje stalno žensko službovanje v naših vojnih silah. Tako je obnovljeno rekrutira-nje žensk za vojaško službovanje in poskrbljeno j e tudi za preukrojitev ženskih uniform, katere bodo zdaj bolj moderne oziroma bližje sedanji modi daljših kril.
Službovanje žensk je bilo prvotno odobreno za vojno dobo ter za 6 mesecev po vojni. Ko je bila dobljena zmaga nad Ja^ ponsko je -bilo zaeno ukinjeno , tudi rekrutiranje žensk — pri tem so izključeni oddelki bolničark, kajti, izkazalo se je takoj po vojni, da potrebujejo več ženskih moči po bolnišnicah, ka-, kor tudi v raznih centrih in postojankah armade in mornarice. Prav radi tega dejstva sta armada in mornarica pričeli že v času demobilizacije nuditi ženskam v armadni službi priliko aktivnega službovanja za določeno nadaljno dobo. Obenem je , bila zveznemu kongresu predložena ideja sprejetja zakona, kij bi dovoljeval vojaškim silam de-ž e 1 e rekrutiranje določenega števila žensk. Predloženi so bili hkrati dokazi, ki so pričali, da v modernem vojevanju žen-- ske lahko vrše važna dela in posle v zaledju ali na domači fronti ter s tem razbremenijo moštvo potrebno za aktivno Vojno službo na bojnih frontah, Ha morju, v zraku in drugod. V zadnji svetovni vojni se je namreč izkazalo, da je bilo dve tretjini vojaških poslov za fronto, torej v zaletju — od 628 takih Vojaških mest so z lahkoto zavzemale ženske 406 — v mornarici so mogle ženske izpolniti 450 mest, ki so' drugače zahte-
Redna mesečna seja direkiorija
Slovenskega dr uši. doma
na Rechar Ave.
se vrši
vsako tretjo sredo v mesecu
Vabi se direktorje na polnošlevilno udeležbo.
J. ROTTAR, ta j ni.k
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri
AUGOST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom za Naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
A ŠI ČEVLJI
Bodo zgledali kot novi,
jih oddaste v popravilo zane ^Ijivcmu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank M ar zlikat
1g131 st. clair ave.
vala precejšnje število moštva: Najboljši argument v prid stalne ženske vojaške službe, je bil seveda rekord naših žensk v vojaški službi tekom vojne, ko so bile članice WAC (Women's Army Corps): WAVES (Women Accepted for Voluntary Emergency Service); dalje ženskih marinov, SPARS od Ozrež-ne garde in seveda bolničarske-ga kora armade in mornarice. Vkljub vsem tem dokazom ženske sposobnosti v vojaški službi izven bojevanja, je bilo v kongresu dokaj pomišljanja glede sprejetja zakona rekruti- j dva ranja žensk za vojaško službovanje v mirni dobi. Vojaške bolničarke so že prilično stara
voIjcem. Kongres se je torej končno odločil za sprejetje tozadevnega zakona, ki dovoljuje rekrutiranje žensk za redno vojaško službovanje in za rezerve.
Zakon sprejet v 1. 1947 določa, da so vse članice bolniškega kora žensk v armadi, rezervi in mornarici ter v ženskih oddel-k i h medicinskih specijalistov smatrane za častnice. Dodaten zakon sprejet 1. 1948 določa, da smejo ženske stalno služiti v redni armadni, mornariški in zračni sili (to je za ženske novo področje), kakor tudi pri mari-nih — vključena ni v tem obrežna služba, ker ta v mirni dobi ni del mornarice. Število re-krutk mora biti omejeno na odstotka števila moštva vojaškega oddelka, pri katerem služijo oziroma želijo služiti.
Ženske so podvržene vsem pravilom in regulacijam, ki ve-
Omožene ženske se ne sprejemajo v redno vojaško službovanje. Seveda pa ženska radi možitve ni odpuščena ako že enkrat služi, razen če bi možitev onemogočala vršenje njene službe. Mnogo žensk, ki so v službi sedaj, je doseglo visoke čine radi dolgega službovanja izza časa zadnje vojne.
Common Council
DELO
ustanova, za druge pa je bilo težko odločiti, ker je bilo po-' Ijajo za moštvo, prejemajo isto trebno interesiranim ženskam j plačo in druge koristi, razlika zagotoviti v vojaški službi mir- i je le, da ako so poročene, ne done dobe stalnost službovanja in; be mož in otroci običajne pod-gmotno varnost. Vojne sile za-! pore. razen ako so v resnici od-htevajo inteligentne, iz obraze- j visni od zaslužka službujoče žene in sposobne ženske rekrutke, j ne in matere. Ženske z otroci takim ženskam pa je treba za- j pod 18 let starosti, (14 let za gotoviti bodočnost oziroma nu-! bolničarke in medicinske speci-diti iste prilike v vojaškem služ- i jalistke) ne pridejo v poštev za bovanju kakor moškim prosto- 'aktivno vojaško službovanje.
WAITRESS WANTED!
7:30 — 2 p. m. shift Apply at SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 5214
ŽENSKA IŠČE DELO
apex pralni stroj
v izvrstnem stanju, star komaj leio in pol, se proda po zmerni j lista ceni. Pokličite LI 2756.
za pomivanje posodo ali pomoč v kuhinji za delni čas; popoldne gli menjajoči šift po 12. opoldne. Naslov se naj pusti v uradu tega
RAZNO
DAJTE VAŠE pohištvo nanovo ta-petirat in si prihranite denar. Damo 5-letno jamstvo.—Nelson Upholstering Co.. 1570 E. 66 St., tel.: HE 5651.
Vaše življenje je dragoceno!
CENJENI!
Pomislite kaj bi vi storili v slučaju:
Da bi tat vdrl v vaše stanovanje?
Da bi prišel postopač v vašo klet?
Da bi vas ropar napadel z revolverjem v roki?
Da bi neznanec prežil na vas skozi okno?
Če bi nenadoma izbruhnil ogenj?
Če bi bil vaš otrok nenadoma napaden, ko se vi odstranite? Če bi vaš otrok nagloma zbolel radi krča?
Če bi bil vaš otrok ugrabljen?
TELEFONIČNE ŠTEVILKE POLICIJE, OGNJE-GASCEV IN AMBULANCE BI MORALE BITI VEDNO PRI ROKAH!
V eni kratki sekundi lahko rešite življenje! OBVARUJTE VAŠO HIŠO! ,
V momentu iznenadenosti vam otrpnejo živci—možgani ne delujejo, prsti otrdijo, telefonskih številk se nikakor ne more takoj najti!
Te dni sem razposlala gotove pripomočke, ki jih lahko nataknete na vaš telefon, ter imajo označene številke vaše policije, ognjegascev in ambulance. Tako boste imeli pri rokah ob vsakemu času življenjsko važne telefonske številke. Ti pripomočki se kličejo "dialites," in ko jih potom pošte prejmete, prosim, da jih ne zavržete, pač pa nataknete na telefon po navodilih, ki so priloženi.
Če slučajne ne boste prejeli "dialite" po pošti, zglasite se na mojemu domu ali pokličite in vam ga pošljem brezplačno. Morda bo "ohranil vaše ŽIVLJENJE ali življenje VAŠEGA OTROKA!
PRAV SIGURNO SE POTRUDITE, DA DOBITE "DIALITE" Z VAM VAŽNIMI TELEFONSKIMI ŠTEVILKAMI.
Želeč vsem vesele božične praznike ter sreče polno in zdravo novo leto!
MARY A. SVETEK
SLOVENSKA POGREBNICA
478 E. 152 St.	KEnmore 3177
PRALNE STROJE
vseh izdelkov popravimo točno in zanesljivo. Na lahka odplačila. STANDARD APPLIANCE CO.
3006 Lorain Ave. na vzhodni strani tel.: MI 3595 na zapadni strani tel.: OL 1515
NAPRODAJ
GROCERIJO in MESNICO
se proda. $700 tedenskega prometa. Nobeno primerno ponudbo se ne odkloni. Se mora prodati radi vpoklica k vojakom.
1108 E. 123 St., PO 9108
ŽENSKA DOBI DELO
Mora biti zanesljiva, srednje starosti; ima dober dom, lastno sobo in kopalnico; prosto ima dva dni v tednu. Mora imeti rada otroke.
EV 0782
AVTI NAPRODAJ
1947 G.M.C. TRACTOR
21/2 tone; 2-speed axle s popolno I.C.C. opremo, stranskim tankom in petim kolesom.
CORRIGAN BROS., INC. 18001 Lorain CL 1240
HIŠA NAPRODAJ
COLONIAL HIŠA,
stara 7 let; s kamenitem delom spredaj, se proda. 2 spJrinici, g»r-kota na plin, garaža. Od E. 200 St. Lahko takoj prevzamete. Dajte vašo ponudbo.
DeVANNA REALTY 525 E. 185 SI., KE 2227—KE 8523
MAYFIELD HEIGHTS
Zidana hiša, 1 leto stara; 4V& sobe; ri/2 nads.; z veliko garažo poleg hiše; klet pod vso hišo; forncz na plin, tile kopalnica, gumijasta tile preproga v kuhinji; "knotty pine" dinette; kombinacij ska okna. $13,800.
1682 Longwood Dr., Hlllcrest 721 J
VSE NOVE HIŠE
Zidana hiša,
6" sob, W. 157 St. .JL:_______ $12;800
Zidana hiša,
6 sob, W. 192 St..........._____ 18,500
Zidana hiša,
6 sob, Edgecliffe Rd. ________ 24,500
Lesena hiša,
4 sobe, Parma _________J__________ 11,500
Ranch tipa,
6 sob, Fairvicw ..	21,500
ANDREW MIGALETZ 3926 W. 162 St., OR 8872
hiša na kewanee avsi
od E. 185 St. — za 2 družini; v dobrem stanju. 2 garaži. Zelo ugodna kupčija. Vprašajte pri
EDWARD F. KOVAČ
REALTY 860 EAST 185th ST.
1948 Hudson Commodore '8'
SEDAN S 4 VRATI; POPOLNOMA OPREMLJEN. $2,250. DEVER-HOLLADAY INC. Lincoln-Mercury prodajalci 11034 Clifton Blvd., AC 2342
1947 ponttac
s 4 VRATI, POPODN'OMA OPREMLJEN AVTO. Cena $1,875 LOU MELISKA PONTIAC 6603 Brookpark Rd. ON 5060
Buick 1948 Convertible
Super A-1; prevožen 12,000 milj. Sprejme se najboljšo ponudbo nad $2,600. Pokličite podnevi
RA 3737 — zvečer SH 6455
1948 Ford Dump Truck
drži 2 toni; v izbornem stanju.
Po zmerni ceni. THE BIG 4 AUTO SALES, Inc. WO 8570 2300 Fulton Ave.
LEPA HIŠA
s 51/2 sobami; "tile" kopalnica in kuhinja; preproge, zavese, beneški zastori, kombinacijska vrata in mrežo, forncz na plin, umetno pre-zračenje; kamenito ognjišče v družabni sobi; strop v kleti ometen; velika spalnica; cementiran dovoz, lopo splanirano. Se mora prodati radi bolezni. Takojšnji prevzem.
12818 Granis od Turney Rd.
Montrose 4167 W 6
OGLAŠAJTE V--
"ENAKOPRAVNOSTI'
TRGOVINE NAPRODAJ
A GOOD GOING POULTRY BUSINESS
that has been established for l:i years in Bucyrus, O., includes a very fine brick building, 2 trucks, office equipment; also a very good wholesale and retail trade. Can make very profitable income. Illness compels me to sell at a very moderate price. Willing to trade. Call
WALTER TRISKA
BUCYRUS 5336 , or write 124 WORTH BROADWAY.
BUCYRUS, O.
v i n a r n a
nahajajoča se zapadno od Cleve-landa. Lastnik bo žrtvoval ker ima druga podjetja. 20 akrov in poslopja 10 akrov vinograda, 5 akrov jagod. Popolnoma opremljena bara s kuhinjo in stanovanjem; velika zaloga vina. Vinarna ima prostora za 15,000 galonov vina, poleg vse opreme. Poleg so pikniški prostori, farmsko orodje, itd. So lahko kupi za manj kot inventar stane. Dobič-kanosno podjetje za pravo osebo. Lahko vidite po dogovoru.
federal realty
BO 8807
LA 2882
J & M AUTO BODY
66101/2 PENNSYLVANIA AVE.
prva cesta južno od Wade Park in E. 66 St
AVTNA POPRAVILA—MOTORJE POPRAVIMO IN ZVARIMO RAZNE DELE TER PREBARVAMO.
DAMO BREZPLAČNE PRORAČUNE	•
Tel.: EN 4009
POŠILJANJE MOKE m
PAKETOV Z živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo- moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za ^9
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uraCun,ano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELe MOKE 100 ft. pošljemo za |^|3
v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 13l/z9č.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR."
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 13ih ST.	NEW YORK 11. N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
Formalna otvoritev
TRGOVINE S ČEVLJI
v POPOLNOMA PRENOVLJENIH PROSTORIH - NA 6117 St. Glair Ave.
V sredo 15. decembra
Tu si boste našli vsakovrstno fino obuvalo za slehernega v družini—za moške, fante, žene in dekleta kot tudi za deco. Imeli bomo vedno prvovrstno kakovost in cene bodo zmerne.
SE PRIPOROČAMO ZA OBISK
STAN MAJER SHOE STORE
- SLOVENSKA TRGOVINA
6117 St. Clair Ave.
Tone seliškar:
tržaška cesta
/
ROMAN
(Niidaljcvanjc )
Tiiu; kar lazumeti ni mogel te l>i'cčiuine jasnosti njenih besed. I^uko silno pametna je sedaj po-®tala. Za srce ga je stiskalo, če Jc pomislil, da bo ta pamet vsak strta in da ne bo ničesar več "»talo od vsega tega. Tako je Ptihajal k nji, kadar je le uteg-''il in vsak dan je je bilo manj, ^sak dan so bile večje njene oči, ^'sak dan je govorila tiše.
1'rinesel ji je še enega liščka, tistega, ki ga je imel najrajši in ki jo udomačen letal po sobi, se-^al na mizo, celo na rob krožnika, kadar je jedel in mu je iz ^st zobal hrano, le spat je zle-tel v kletko. Doma si je odtrgo-od ust in ko ga je gospodinja
. I
zasačila, da jc dal v že;* nekaj mesa, ji je j)ovedal žalostno povest o Ivanki.
"Vidiš, kako si nespameten in mi vse to šele sedaj poveš, ko je najbrže prepozno. Po zdravni ka poj dem in vsak dan ji boš nosil juhe, mleka, in kar si poželi tečnega!" je dejala gospodinja.
Seveda je bilo prepozno. Zdravnik je bil star, izkušen človek, mnogo takih mladih ljudi je že videl umirati in je dejal gospodinji :
I "To je bolezen revščine, slabe ■ hrane, zatohlih in ' vlažnih sob in prezgodnjega garanja. Za take siromake ni leka. To je jeti-Ika, kuga siromakov! Čez nekaj
dni bo umrla, tu se ne da več pomagati. Ali ste videli njenega bratca in sestrico ? Čez nekaj let bosta na vrsti!"
"Za božjo voljo, ali se proti temu ne da ničesar ukreniti?" se je zgrozila gospa, "saj to je strašno!"
"Seveda bi se dalo. Sončna in I zračna stanovanja, tečna in obilna hrana, čiste in svetle delav-I nice, manj dela na enega človeka, vsako leto nekaj osvežujo-' čega plačanega dopusta . . . Če pa je bolezen že tu, ne moreš več pomagati. S takimi stvarmi I pa, ki sem vam jih naštel, bi se 'dala preprečiti."
Lišček je letal po sobi, sedal I k nji na posteljo, na njeno gla-|vo in če je imela zaprte oči, jo je toliko časa kljuval v lice, da 'jih je spet odprla in ga ogftvo-jrila. Nekega dne pa jo je zaman obletaval. Bil je silno nemiren. Zunaj je snežilo v debelih kosmih, da ga je neprestano motilo, ker si ptičja glavica ni znala razlagati teh belih metuljev, za-
to je čepel zgoraj na omari, nagnil glavico in prestrašeno zrl v okno.
Ivanka se ni ganila. Oči je imela tesno zaprte. Ko se je lišček spustil k nji na blazino, jo je piknil s kljunčkom v lice, ji skočil na čelo in ji zviška pogledal v oči. Ne, danes jih noče odpreti. Začirikal je najlepše, najmočnejše. Pa jih spet ni odprla. Lišček je nekajkrat nemirno obletel vso sobo, čirikal kar naprej in naprej, a nič se ni zganilo.
Zvečer ga je Tine žalosten odnesel nazaj v svojo kamrico. Ivanka je tiho, tiho odšla, ker se je še s svojo smrtjo bala koga nadlegovati.
Tisto noč je spet bral knjige. Mislil je na vse, kar se mu je do sedaj začrtalo v dušo. Mnogo ni bilo, nekaj pa le- Človek.mora včasih urediti v sebi važne dogodke nekako tako, kakor ure-de gospodinje svoj dom za velike praznike. In mar ne stoji Tine sedaj pred nečim velikim.
največjim? Vsak hip bo postal pomočnik, samostojen človek, nekaj dokončnega. To zares ni majhna stvar! In ko tako postavlja vse to v omarico svojih izkušenj, meče mnoge nevažne stvari proč od sebe, druge pa
skrbno zaklepa, vsako v poseben predal: Šeko, Čuvaja, zajčke in kokoši, ribice in pastirski ogenj ter Franco dene vse v enega, ;Mico, Jožeta in očeta spet zase in potem kar po vrsti: gospodinjo, mojstra, pomočnika, profesorja, Ivanko, Presto in Terezo.
Oh, da, Terezo! Nikoli več ni bil pri nji, pa vendar je ne bo mogel nikoli pozabiti. Dala mu jc trenutek svojega življenja in mu razodela vse sladkosti čutnega življenja, da je bil zdaj dozidan mož in je vedel, kje je meja želja in sanj. Slišal pa je, da je šla z nekim huzarskim podčastnikom na Štajersko in kdo ve, kje sedaj živi in se muči. Morda je celo, našla košček sreče in mirnega življenja. Kdo ve, kdo ve?
I Toda to je nekaj, kar je poleg [njegovega življenja, samo do-jtaknila se ga je, poseglo je vanj j in spet odletelo. Zdaj pa je sam j na vrsti. Jutri prične delati svo-I jo pomočniško preizkušnjo in i mojster mu je prepustil izbiro, I da si sam izvoli izdelek, obliko in način obdelave. Saj je imel v glavi že vse izvršeno, tudi na papir si je narisal vso stvar, v celoti in še vsak posamezen del posebej, točno z merami do poslednje črtice. Mojster je imel navado, morda je izhajala še iz cehovskih časov, da je vse take izdelke hranil v posebni omari.
Bila je že lepa zbirka: ključavnice, svetilke, nagrobniki, razno orodje in okovje, pa čisto i samosvoji domiselni izdelki— umetelna grajska vratca v modelu razne vrste zakovanih in zvarjenih izdelkov, na vsakem izdelku pa ime vajenca in datum pomočniške izkušnje.
"Zdaj se pa izkaži, Tine! Napravi/ kar hočeš, vse imaš na
j razpolago, nič te ne bomo mo-
tili!" mu je dejal mojster.
I Takrat, ko so sestavljali v ' strojnici tobačne tovarne loko-j mobilo, je na vse pretege gledal ; in ogledoval posamezne dele. Po-i srečilo se mu je celo, da je izme-! ril kotel in kurišče do zadnje ce-i vi in ker je strojnik potreboval ! pri sestavljanju ključavničar-jsko pomoč za spajanje in zako-I vanje, mu je moji,ter posodil za I nekaj dni Tineta, ki mu ni mo-1 gel napraviti večjega veselja. Ko Ije čepel v kotlu in otipaval ste-{ne in cevi, si jc vse dobro za-[pomnil; na steni strojnice je bil I podroben načrt lokomobile v ye-I likem merilu, in kadar sta poči-j vala, ga je strojnik učil čitati I in risati take načrte.
I Ali ste naročnik "Enakoprav-I nost ?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"	,
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
14. decembra 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Susliki žvižgajo utrujeno in hripavo. Na požoltelih, ugretih rebrih kotanj d remi jejo svizci. Stepa je topla, a mrtva in vse naokrog je prosojno negibno. Še gomila sinji na robu dogledno-sti pravljično in zabrisano kakor v sanjah . . .
Stepa ljubljena! Gorjupi veter, počivajoč v grivah pleme-njač in žrebcev po tropih. Suhi konjski pretin je od vetra slan in konj vdihava trpkoslani vonj, miga s svilnatimi ustnicami in hrza, ker čuti na njih cik po vetra in soncu. Ljubljena stepa pod nizkim donskim nebom! Vijugavice suhih strug, zapuščenih rokavov, rdečih ilovnatih grap, zamunčena prostra-nost z zaraslimi, gnezdastimi sledovi konjskih kopit, gamile v modrem molčanju, prikrivajo-; če zakopano kozaško slavo . . . Globoko se priklanjam in po si-novsko ti poljubljam opresna tla, donska, s kozaško nepre-minljivo krvjo prepojena ste-
pa.
Majhno, suho kačjo glavo.' Ušesa mehka in gibljiva. Kite na prsih so na vso moč razvite. Noge vitke, krepke, členki brez pogreška, kopita obrušena kakor rečni kremenec. Zadnji konec malce pobit, rep vlaknat. Polnokrven doneč je. Še več: | zelo plemenite krvi je, v njego-i vih žilah in niti kaplje mešanice in rod mu je viden iz vsega. Kličejo ga — Majbruk. ••
Na napajališču je branil svojo mater in se stepel z drugim, močnejšim i n starejšim žreb-cem, ki mu je hudo poškodoval levo sprednjo nogo, čeprav so žrebci na paši zmeraj razkova-ni. Vzpenjala sta se na zadnje noge, grizla drug drugega, bila s prednjimi nogami, cefrala drugi drugemu kožo . . .
Pastirja ni bilo v bližini — spal je v stepi in kazal soncu hrbet in razkoračene noge v prašnih, vročih škornjih. Nasprotnik je podrl Malbruke na tla, ga potem podil daleč, daleč od tropa, ga pustil tam, da mu je odtekala kri, prevzel oba tropa in ju odgnal vzdolž po brežini Močvirne struge.
Ranjenega žrebca so postavi li v konjušnico, živinozdravniški pomočnik mu je zazdravil udarjeno nogo. šesti dan pa je Miš ka Koševoj, ki je prijezdil nadzorniku poročat, priča, kako je Malbruk, ki ga je vodil neustavljivi nagon nadaljevalca rodu, pregriznil povodec, planil iz staje, pograbil ob vojašnici pasoče se spete kobilice, na katerih so sicer jahali čredniki, nadzornik in pomočnik, jih pognal v stepo, spočetkoma v drncu, potlej pa jih začel gristi, ko so zaostajale, in jih priganjati. Pastirji in nadzornik so skočili iz vojašnice in samo še slišali, kako so na kobilicah zvenče pokali ogrenki.
— Spod nog nam jih je potegnil preklicani potegon! . . .
Nadzornik se je pridušil, a gledal za oddaljujočimi se konji z nekim prikritim odobravanjem.
V dveh mesecih pastirskega življenja se je Koševoj pazno privadil življenju konj na paši: priučil in z velikim spoštovanjem se je poglobil v njihovo pamet* i n nečloveško plemenitost. Vpričo njega so se parile plemenk! in to pravično dejanje, opravljeno v prvotnem okolju, je bilo tako naravno smotrno in preprosto, da je nehote prebujalo Koševoju v umu primerjave v slabo ljudem. Ve-
liko pa je bilo v konjskem občevanju tudi človeškega. Miška je na primer opažal, kako si je starajoči se žrebec Bajec, neukrotljivo hudoben in brdavsast do kobilic, izbral neko rdečkasto štiriletno lepotico s široko liso na čelu in iskrimi očmi. Vselej je bil ob njej nemiren in razburljivo buren, vselej jo je ovohaval s posebnim, zadržanim in strastnim prhanjem. Na sta-lu je imel navado položiti svojo zlobno glavo ljubljeni kobilici na križ in tako dolgo podrema-vati. Miška ga je pogledoval od strani in videl, kako žrebcu pod tenko kožo velo migljajo spleti mišic, in zdelo se mu je, da ima Bajec to kobilico rad s starčev-skim brezupom silovito in otožno.
Koševoj je služil, kakor je treba. Očividno je glas o njegovi vnemi prišel samemu okrajnemu atamanu na uho in prve dni avgusta je dobil nadzornik povelje, naj odpošlje Koševoja okrajni upravi na voljo.
Koševoj se je pripravil, ka-
kor bi trenil, oddal državno opremo in še isti večer odjahal proti domu. Svojo kobilico je nenehoma spodbajal. Ob sončnem zahodu je dospel že do Kargina in tamkaj je na klancu dobitel voz, ki je peljal proti Vešenski.
Voznik Ukrajinec je poganjal par sitih konj. Zadaj je na vozu na vzmeti na pol ležal zastaven širokopleč možak v suknjiču mestnega kroja in v sivem kloboku, potisnjenem na zatil-nik. Miška je nekaj časa jezdil zadaj in pogledoval na pobita ramena človeka v klobuku, ki so se stresala pod sunki, na belo prašno pasico ovratnika. Potniku je ob nogah ležala rumena potna vreča in kovčeg, pokrit z zvitim površnikom. Miška je ostro dražil v nos neznani duh po smotki. "Kak častnik se pelje v trg," — je pomislil Miška in pognal kobilo vštric voza. Po štreni se je ozrl pod krajev-ce klobuku, na pol odprl usta in začutil, kako mu od strahu in silnega začudenja po hrbtu mrgolijo mravljinci: Stepan Asta-hov je na pol ležal na vozičku, nestrpno žulil črni ogorek cigare in pripiral bistre, jasne oči. Miška sam sebi ni verjel, zato je s e enkrat pogledal znani, čudno spremenjeni obraz sova-ščana in se do kraja prepričal, da peresa premetavajo resnično živega Stepana; oznojil se je od razburjenosti in zakašljal:
— Oprostite, gospod, kaj niste Astahov?
Mož na vozičku je z gibom glave potisnil klobuk na čelo;
zasukal se je in dvignil pogled v Miška.
—	Da, Astahov. Kaj pa je? Menda niste . . . čakaj, saj si vendar ti — Koševoj? — Dvignil se je, se zarezal izpod pristriženih kostanjevih brčic samo z zamolklimi ustnicami, ohranil v očeh, v vsem postaranem obrazu nedostopno roba-tost in raztreseno in zveseljeno stegnil roko. — Koševoj? Mi-hail? Poglej, kako se najdeva! . . . Me zelo veseli . . ,
—	Kako? Kako pa to? Miška je spustil vajeti in čudoma razširil roke. — Pravili so da so te ubili. Gledam: Astahov ...
Mišku je zacvetel smeh na obrazu, pomencal je, se prese del v sedlu, a Stepanova zunanjost in njegova popolnoma tuja izgovarjava sta ga zmedla; spremenil je nagovor, ga potem v pogovoru ves čas vikal . in uporno čutil neko nevidno mejo, ki ju je ločila.
Med njima se je razpletel pogovor. Konji so šli korakoma Na zahodu je čez in čez gorela zarja, po nebu so šli v noč azur ni oblački. Ob cesti je v gošči prosa preglušljivo na ves glas prepelikala prepelica, prašna ti šina je legala na stepo, ki je proti večeru zgubila dnevno vr ven je in hrup. Kjer se cepita ču-karinska in kružilinska cesta so se črtali na ozadju bezgove-ga neba lahni obrisi znamenja: nad njim je poševno padala ko-pičasta grmada opekastorjavih gručastih oblakov.
, — Od kod ste se pa vzeli. Ste.
1883
Lesai
1948
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt posegla v našo družino in nam odvzela našega nadvse Ij ubij nega soproga, dobrega očeta in brata
Frank Lesar
Blagopokojnik je'preminil nagloma. zadet od srčne kapi 13. novembra 1948. K večnemu počitku smo ga položili 16. novembra in Želetovega pogrebnega zavoda in v naročje matere zemlje na pokopališče Highland Park.
Pokojni je bil star 65 let, doma iz Kota pri Novi Štifti, fara Ribnica, odkoder je prišel v Ameriko pred 37 leti. Bil je član društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ.
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem onim. ki so položili krasno cvetje in vence h krsti blagopokojnika, kar nam je bilo v veliko tolažbo v dneh naše žalosti.
Prisrčna hvala vsem onim, ki so darovali v gotovini za dobre namene.
Hvala lepa vsem onim, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru. vsem onim. ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, in vsem onim. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Našo zahvalo izrekamo pogrebcem od društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ. ki BO nosili krsto.
Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vso postrežbo in pomoč v dneh naše britkosti ter za izvrstno urejen pogreb.
Posebno zahvalo izrekamo družinam Strazisar. Lesar in Zdesar za prvo pomoč in tolažbo v britki žalosti.
Bodi vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in nam bili v pomoč na en ali drugi način ob času izgube dragega pokojnika, izrečena naša iskrena zahvala.
Predragi soprog, oče in brati Tako naglo si se moral ločiti od svojih dragih. Tuga in žalost se je vselila v naša srca, vsaj smo Te vsi ljubili. Zdaj počivaš v grobu hladnemu, kjer ni ne trpljenja ne muk, a spomin na Tvoje blago srce bd živelo med nami, dokler tudi mi ne pridemo za teboj.
Počivaj v miru—snivaj sladko!
Žalujoči ostali:
AGNES, soproga FRANK in JOSEPH, sinova MARY, hčerka MARTIN in LOUIS, brata ter več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 14. decembra 1948.
pan Andrejič ? — je radostno pozvedoval Miška.
—	Iz Nemčije. Vidiš, proti i domu jo maham.	'
—	Pa kako so naši kozaki! pravili: Nu, vpričo nas so ubili, Stepana ?	,	\
Stepan je odgovarjal umerje-j no, odrezano, kakor da so mu. vprašanja nadležna:	i
—	Dve rani sem dobil, kozaki pa . . . Kaj kozaki? Popustili so me . . . Prišel sem v ujetništvo . . . Nemci so me pozdravili, me poslali na delo . . .
—	Pisma ni bilo menda nobenega od vas . . .
—	Komu pa naj bi bil pisal? Stepan je odvrgel čik in takoj prižgal drugo cigaro.
—	Kaj pa žena? Saj vaša žena je živa in zdrava.
—	Ko vendar nisem živel z njo — menda je to znano.
Stepanov glas je bil suh, niti trohica topline se ni vkradla vanj. Spomin na ženo ga ni vznemiril.
—	Kaj pa, ali se vam ni tožilo v tuji deželi?. — je željno pobaral Miška in se skoraj ulegel s prsmi na ločen.
—	Spočetka se mi je, potlej sem se privadil. Dobro sem živel. — Pomolčal je, nato pa dodal: — Hotel sem sploh ostati v Nemčiji, prevzeti državljanstvo. Pa me je le potegnilo do-
mov — popustil sem vse in kre-1 nil na pot.
Stepan je prvikrat omehčal | zaprte ostrine v očesnih kotič-; kih in se nasmehnil.	j
—	Tule pri nas pa, kaj vidite,; kakšen direndaj je? . . . Med i seboj se dajemo.
—	Da-a-a-a . . . slišal sem. j
—	Kod ste pa prišli?
—	Iz Francije, s parnikom izl Marseilla — to ti je mesto — do 1 Novorosijska.	|
—	Še vas bodo vpoklicali? j
—	Prejkone . . . Kaj je novega v vasi?
—	Kako naj v dušku vse raz-povem? Čuda novic je.
—	Moja hiša je cela?
—	Veter jo ziblje . . .
—	In sosedi? So Melehovlji otroci živi?
—	Živi.
—	Imate kak glas o moji nekdanji ženi?
—	Ondi je, v Jagodnjem.
—	Pa Grigorij . . . živi z njo?
—	Ne, z zakonsko. Z vašo Aksinjo sta se ločila . . .
—	Poglej no.. . Nisem vedel
(Dalje prihodnjič)
POŠTENA IN MIRNA
slovenska dvojica z enim otrokom želi dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami. Dobri plačniki. Pokličite KE 6495
ARY A. S VETE K
LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 ST. — KE 3177
Ambulančni voz na razpolago podnevi in ponoči—Notarska posluga
VSAKOVRSTNO ŽIVO ALI OČIŠČENO PERUTNINO DOBITE PO ZMERNI CENI PRI
FARMERS POULTRY MARKET
4303 SUPERIOR AVE.
2a praznike bomo imeli posebno veliko zalogo ler priporočamo gospodinjajm, da si jo pridejo izbrali zgodaj.
BB
FOl/(SSAy PV£
OUR kVHmN&
MAY HAi/£ £OOD RATIONING AGAIN
*/VIOM CAN BAKE PIES AND CAKES fOR WEEKS AHEAD
iVE tVON'T,WORRY ..AND m'U ABOUT RATION/AIG SAVE MONEY
Ey£RY WEEK
...za VSO družino
DESNO - VELIKOST 12 KUBIČNIH ČEVLJEV
samo
$87.24
takoj
Naj prihranki na jedilih plačajo ostalo vsoto.
SPODAJ . VELIKOST 4Vi KUB. ČEVLJEV
Samo
$51.84
takoj
Naj prihranki na jedilih plačajo ostalo vsoto.
WHITIE
PRAVI;
%
a:
ZA DODATNE PRIHRANKE -IZBERITE
Ko odločate o Whiiing-u, je važno vprašanje: Kako dolgo zmorete dodatnih stroškov življenja brez y^njega?
ZNAMENITO IME "FREEZERJA" ZA JEDILA
Dolga leta v bodoče, vam bo vaš Whiting Freezer za jedila pomenil boljše življenje—po nižjih stroških. Vi lahko kupite v večji količini ko so cene najnižje. Jedila, ki preostanejo, lepo spravite v zavitke in zmrznete, da se no pokvarijo. Vam ne bo treba skrbeti radi racije. Mi smo preizkusili že marsikateri •freezer"—in naša izbera je—Whiting. Vam nudi dvojno prednost q>bširne preizkušnje in preciznega izdelovanja, poleg ekspertnega inženirstva nizke temperature. Samo s prihranki na jedilih, se Whiting prave velikosti za vašo družino, sam izplača. Naj se za božič priseli k vam Whiting—pripomoček, ki vam bo prihranil denar in nudil boljšo hrano ob vsakem času.
. ODDAJTE VAŠE BOŽIČNO NAROČILO SEDAJ!
Home Equipment Sales Co.
712 EAST 152nd ST. MU 4111