Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 1 INTERVJU REČICA OB SAVINJI, MOZIRJE, ŠENTJUR BISTRICA OB SOTLI Str. 9 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA PRIL OGA Str. 14 Str. 12-13 Str. 7 Tednik za Savinjsko regijo / št. 4 / Leto 78 / 26. januar 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Str. 22-23 Nina Ermenc Pangerl, predsednica upravnega odbora Celjskega sejma Pomoč prizadetim v požarih Rekreacija za nekaj posameznikov? CELJE Str. 6 SPORED RADIO 1 80: Novo radijsko postajo otvoril Božidar Wolfand Wolf ŠT. 4 26. JANUAR 2023 Can Yaman: Ves denar je namenil nedonošenčkom PET. 27. 1. SOB. 28. 1. NED. 29. 1. PON. 30. 1. TOR. 31. 1. SRE. 1. 2. ČET: 2. 2. Barbara Vidovič »Imam najlepši poklic na svetu.« Kaj je zraslo na pogoriščih nekoč velikih tovarn? Oči Polzelanov so bile konec decembra uprte v tovarniški dimnik, dolga desetletja neformalni simbol tovarne nogavic. Zrušen je bil v dveh dneh. Tako je padel še zadnji ostanek industrijske dediščine, ki je dolga desetletja zaznamovala ne le življenje na Polzeli, temveč tudi v celotni Spodnji Savinjski dolini. Bila je namreč velika zaposlovalka. Takšni so bili v regiji tudi Garant, Tekstil- na tovarna Prebold, šentjurski Alpos, konjiški Konus… Preverili smo, kaj je zraslo na pogoriščih nekoč velikih tovarn, ki so kljub svojemu tragičnemu koncu pustile neizbrisljiv pečat v naši regiji. Številni vlomi strašijo prebivalce Bazna postaja še buri duhove Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 4, 26. januar 2023 AKTUALNO ZADETKI »V zadnjih tednih so mi mnogi rekli, da stopam v velike čevlje. A sem vsem v šali odgovorila, da imam tudi sama velika stopala.« Nina Ermenc Pangerl, predsednica upravnega od- bora Celjskega sejma »Ni lepšega občutka od tega, ko vidiš, da so obča- ni zadovoljni, nekateri se po končani vožnji zahva- lijo s solzami v očeh. To je najlepše plačilo za opra- vljeno delo. Noben denar tega ne more zagotoviti.« Dušan Korošec, prostovo- ljec iz Zreč »Tehnologija napredu- je in oprema nam pri detektivskem delu zelo pomaga. A brez znanja, sposobnosti komunika- cije in tega, da se odpra- viš na teren, ni nobena oprema dovolj.« Dušan Poslek, zasebni detektiv »Otroci so oropani za doživetja, ki so bila prej- šnjim generacijam samou- mevna. Danes se mi zdijo mnogi otroci ukalupljeni, sploh ne morejo živeti v skladu s tistim, kar so.« Melita Bevc, litararna ustvarjalka »Vsak dan ustvarjam. Brez izdelovanja rož si ne znam predstavljati življenja. In tudi ne brez Novega tednika. Komaj čakam četrtek, da izide. Vedno vse preberem.« Marica Lesjak, »krancelj- pinterica« V začetku januarja je prišlo do dogovora med pred- stavniki Sviza in ministrstev za izobraževanje ter jav- no upravo, da bodo od 1. januarja sicer sramotno nizke plače pomočnic in pomočnikov vzgojiteljic in vzgojiteljev višje za tri plačne razrede, še za en plačni razred pa bodo višje od 1. aprila (pri tem gre za zvišanje, ki je bilo usklajeno v dogovoru oktobra lani). Finančno breme tega povišanja bodo nosile občine kot ustanoviteljice vrtcev, ki opozarjajo, da bodo imele pri tem težave in da bodo to breme že februarja morale prenesti na starše otrok v vrtcih, če ne bo država prispevala več. TATJANA CVIRN Dve novosti v programih srednjih šol Več kot 21 tisoč učencev, ki letos končujejo osnovno šolo, bo lahko iz- biralo med več kot 25 tisoč vpisnimi mesti v srednjih šolah v Sloveniji. Razpis je izšel pred dnevi in je obja- vljen na spletni strani ministrstva za šolstvo, znanost in šport. V Celju bosta v novem šolskem letu mladim na voljo dva nova programa. V savinjski regiji je za 2.701 dijaka raz- pisanih 3.324 mest. Mladi se morajo do 3. aprila odločiti, kje želijo nadaljevati šolanje. Letos je devetošolcev več kot v prej- šnjem šolskem letu in tudi število vpi- snih mest je večje. Tako kot lani je naj- več mest na voljo v programih srednjega strokovnega izobraževanja, sledijo pro- grami splošnih in strokovnih gimnazij ter srednjega poklicnega izobraževanja. Dobrodošli novosti za devetošolce v regiji in tudi zunaj nje sta programa, ki ju ponuja Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje. Po letih prizadevanj je šola pridobila dva nova programa, ki ju v regiji še ni bilo. Prvi je program za pridobitev izobrazbe farmacevtskega tehnika, drugi je program biotehniške gimnazije. Prvi bo mladim omogočil zaposlitev v lekarnah, trgovinah s prehrambenimi dodatki ali z zdravstvenimi pripomočki ter v različnih farmacevtskih podjetjih. S končano poklicno maturo bodo lahko nadaljevali šolanje. Program biotehniške gimnazije bo po- seben zaradi predmetov, kot so biotehni- ka, mikrobiologija in drugi naravoslovni predmeti, ki so lahko dobro izhodišče za študijske programe s tega področja. »To ni preprosto področje, a mislim, da so v širši regiji mladi, ki jih to zanima. Tudi učiteljski kader je na voljo in za zdaj večjih težav ne pričakujem,« je de- jal ravnatelj šole Iztok Leskovar. TC Nekatere programe bodo šole tudi letos izvajale v vajeniški obliki, med drugim program za steklarja v Šol- skem centru Rogaška Slatina ter pro- grama strojni mehanik in elektrikar v Šolskem centru Velenje. Finančno breme povišanja plač pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev in vzgojiteljic bodo nosile občine, posledično pa tudi starši otrok. (Foto: Arhiv NT/SHERPA) Breme povišanja na občinah in starših Bo država pokrila dvige plač? Na to so opozorili v Sku- pnosti slovenskih občin, kjer menijo, da je nesprejemlji- vo in nerazumno, da sta se s sindikatom pogovarjali in usklajevali dve ministrstvi, ne pa tudi tisti, ki bodo morali zagotoviti finančna sredstva za višje plače. »Ob pogaja- njih za višino povprečnine smo opozarjali na problem, povezan z zagotavljanjem finančnih sredstev za dvige plač. Masa plač je namreč v občinah zelo različna, viši- na prejetih sredstev v okviru primerne porabe pa obratno sorazmerna. Kljub zadovolj- stvu ob dogovorjeni višini povprečnine (ta se je za leti 2023 in 2024 dvignila na 700 evrov, op. p.) se zaradi veča- nja stroškov na vseh podro- čjih delovanja ta zelo hitro topi.« Kot ugotavljajo v sku- pnosti, bodo imele občine, ki s sistemom primerne porabe na prebivalca prejmejo naj- manj, najvišje stroške zaradi popravkov plač. Pred približno tednom so o tem razpravljali tudi župani mestnih občin, ki so v Zdru- ženju mestnih občin Slovenije (ZMOS). Vlado so pozvali, naj pokrije stroške vseh povišanj plač, ki bodo nastali po 1. januarju, sicer bodo mestne občine zaradi nevzdržnega finančnega stanja poslovanja vrtcev prisiljene dvigniti cene. Strošek dela predstavlja glav- nino cene programov vrtcev. Obseg dodatnih stroškov v posameznih mestnih obči- nah dosega tudi večmilijonske zneske, so opozorili. Stroški vedno večji »V Mestni občini Celje eko- nomskih cen vrtcev še nismo preračunavali. Zaradi medle- tnih sprememb bomo morali čim prej opraviti preračun cen in v jih prvi polovici leta pre- dložiti v obravnavo mestnemu svetu,« so na vprašanji, kako bo sprememba plač vpliva- la na občinske finance in ali bodo breme tega povišanja preložili na starše, odgovorili v MOC. Od zadnjega preračuna cen, ki ga je občina opravila aprila lani, so se stroški dela oktobra lani že povišali za 4,5 odstotka na račun povišanja plač javnih uslužbencev in napredovanj zaposlenih v višji razred in višji naziv. Dodatne stroške bodo prinesli omenjeni dvigi plač pomočnikov vzgojiteljev, ugotavljajo v MOC, ob čemer opozarjajo še na dvig zneska minimalne plače, povišanje zneska za prehrano zapo- slenih, višji zneske za regres za letni dopust, višje premije kolektivnega dodatnega po- kojninskega zavarovanja, viš- ji znesek prevoza na delo … Prav tako so se dvignile cene energentov in živil, ki pred- stavljajo del cene programa v vrtcih, opozarjajo v MOC, iz česar lahko sklepamo, da bodo nujni dvigi ekonomskih cen vrtcev in s tem prispevka staršev. V strukturi prihodkov vrtcev predstavljajo sredstva staršev približno 14 odstotkov, še navajajo v MOC. 2 -1 2 -2 2 -4 1 -5 Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 4, 26. januar 2023 AKTUALNO Na pobudo ZD Velenje je spletni medij Velenjčan.si pretekli teden organiziral okroglo mizo o aktualnih razmerah v lokalnem zdravstvu. Med epidemijo je ravno velenjski zdravstveni dom med prvimi v Slo- veniji vzpostavil spletni portal za komunikacijo z bolniki, kar se je izkazalo kot pozitivno. Razlog za pogovor o aktualnih razmerah je bil, da bi ljudem pojasnili nekatere stvari, da bi razumeli, da boljše zdravstvo »lahko naredimo samo skupaj«, pravi tam- kajšnji direktor mag. Janko Šteharnik. SIMONA ŠOLINIČ Večja vloga lokalnih skupnosti pri reformah? V Žalcu je bila pretekli teden seja predsedstva Skupno- sti občin Slovenije. Županje in župani so potrdili nujnost prenove zdravstvenega sistema, vendar so izpostavili, da se spremembe ne smejo dogajati brez predhodnega usklajevanja načrtovanih posegov z lokalnimi skupnostmi. Te so namreč zavezane zagotoviti dostop do primarnega zdravstva za slehernega prebivalca in prebivalko. Za lažje usklajevanje med ministrstvom in občinami pri načrtova- nju področnih reform bo skupnost ustanovila strokovno skupino na področju zdravstva. Na seji so izpostavili tudi zahtevo za formalno vključitev predstavnikov lokalne sa- mouprave v strateški svet za zdravstvo in medresorsko delovno skupino za zdravstvo. Sporočilo zdravnikov iz Velenja »Ljudje morajo razumeti, kako deluje zdravstveni sistem!« V Velenju ima osebni zdravnik v pov- prečju 2275 glavarinskih količnikov, kar je krepko nad povprečjem, ki je 1895. »Pred štirimi leti smo imeli v zdravstvenem domu 3 ali 5 pedi- atrinj. Danes imamo osem pedia- trov, vendar bolniki še vedno niso zadovoljni. Ljudje morajo razumeti zdravstveni sistem, delamo drug za drugega. Na drugi strani v Sloveniji skoraj petsto tisoč ljudi nima svo- jega zobozdravnika, a se to ne izpo- stavlja tako zelo,« pravi Šteharnik. Iz ZD Velenje je lani odšlo šest zdravnikov, toliko so jih v celem letu tudi na novo zaposlili. Bolniki, čeprav večjih kritik tega zdravstve- nega doma nimajo, so ne- godovali, ker sta v zadnjem času odšla dva zdravnika, a o njunih odhodih naj ne bi bili obveščeni. Kot je dejal mag. Janko Šteharnik, di- rektor doma, je obveščanje bolnikov o odhodu osebne- ga zdravnika naloga Zavoda za zdravstveno zavarova- nje Slovenije. Temu je vsak zdravstveni dom zavezan v nekem roku sporočiti vsako trajno odsotnost zdravnika. Kot dodaja Šteharnik, naj bi bila splošna obveščenost javnosti dobra, saj, kot do- daja, so v zadnjih letih na tem področju storili veliko. To drži, saj je bil velenjski zdravstveni dom eden red- kih, če že ne edini, ki je tudi med epidemijo s tamkajšnjo občino na vsa gospodinjstva naslovil posebne letake s ključnimi informacijami. V teh dneh naj bi na velenjske domove iz vodstva poslali še dodatne informacije o dosto- pu do tamkajšnjih osebnih zdravnikov. Kaj je nujna in kaj dežurna pomoč? Mnogi se razburjajo zara- di težjega dostopa do oseb- nega zdravnika oziroma do dežurne ambulante, zato so na okrogli mizi temu po- svetili kar nekaj časa. »Na primarni ravni so ljudem na voljo osebni zdravnik, nado- mestni zdravnik v primeru odsotnosti prvega in dežurni zdravnik. To je treba ljudem razložiti,« pravi Šteharnik. Velenje med 7. in 19. uro nima dežurne ambulante, ima pa jo med 19. in 7. uro. Nujna medicinska pomoč je na voljo na številki 112. »In tu je sistem padel, kajti ljudje včasih izkoriščajo dostop do zdravnika zaradi nenujnih stanj, kar povzroča kaos in nezadovoljstvo. Vsi se mora- mo držati pravil,« pravi direk- tor ZD Velenje. »Zato je prav, da ljudem ra- zložimo, kaj je nujna medi- cinska pomoč in kaj so nenuj- na stanja,« dodaja asist. dr. Katarina Rednak Paradiž, dr. med., spec. ped., nekda- nja strokovna vodja ZD Vele- nje. »V Velenju je organizira- na 24-urna nujna medicinska pomoč z dvema ekipama, v eni od njiju je zdravnik. Za nujno medicinsko pomoč pokličemo 112. Drugo je de- žurna ambulanta, ki je po- sebna oblika neprekinjenega zdravstvenega varstva. V njej obravnavajo bolnike, ki imajo nenadno nastalo bolezensko stanje ali poškodbo oziroma poslabšano kronično bole- zen. Torej ti bolniki potrebu- jejo strokovno pomoč zaradi stanja, ki jih življenjsko ne ogroža.« Rednak Paradiževa po- jasnjuje, kdaj se obrniti na nujno medicinsko pomoč: »Kadar je ogroženo življenje bolnika. Zdi se mi, da je lju- dem premalo jasno, kaj so nujna, nenujna, akutna in kronična stanja. Kronične bo- lezni so srčno-žilne bolezni, mišična obolenja, nevrološka ali druga obolenja, ki jih ima- jo bolniki že diagnosticirana. Na drugi strani so akutna stanja, ko se naenkrat poja- vijo vročina, prehlad, virusna obolenja. Ogrožujoče stanje za življenje je vročinski krč ali ko oseba težko diha. Ta- krat morajo ljudje poklicati 112, torej nujno medicinsko pomoč. Včasih to starši tež- ko razumejo, ampak če ima otrok tri dni povišano telesno temperaturo, ki težko upa- de, noče piti, je zaspan, je to nujno stanje, ki ni življenj- sko ogrožajoče. Če je otrok dobrovoljen, uživa tekočino in ima povišano temperaturo, to ni nujno stanje. Pomemb- no je, da vemo, ali lahko z obiskom zdravnika počaka- mo, saj to ne bo vplivalo na bolnika.« Mnogi tega ne razumejo, saj je slabo zdravstveno sta- nje za vsakogar nujno. »Na- loga zdravnika na primarni ravni ni samo zdravljenje, ampak tudi preventiva, izo- braževanje bolnikov, staršev. In na tem področju manjka zaposlenih zaradi preobre- menjenosti z delom v am- bulantah. Ko bo sistem, kar verjamem, da bo, zaživel v pravi luči, bo takšnega osve- ščanja več,« dodaja Rednak Paradiževa. Kot še dodaja, so in bodo koncesionarji za javno zdra- vstvo zelo dobrodošli, a pou- darja vlogo občin, ki odločajo o koncesijah. »Ni naloga zdra- vstvenega doma, da podeljuje koncesije, ampak je to naloga občin. Kombinacija koncesi- onarjev in javnega zdravstva dela sistem celosten. Bolniki imajo pri koncesionarjih ena- ke pravice. Edina razlika med zdravnikom v javni mreži in med koncesionarji je v nači- nu upravljanja. Koncesionar dela po pravilih gospodarske službe, material kupuje ce- neje, lahko nagrajuje zapo- slene, kadar pa dela v drugih zavodih, izstavi račun. Vse to ne vpliva na bolnika, ki je enako oskrbljen kot v javni mreži. In več koncesionarjev ne pomeni, da v javnem zdra- vstvenem domu ne bomo več zaposlovali. Si pa želimo, da bi koncesionarji imeli svoje ambulante v zdravstvenih domovih,« dodaja Šteharnik. Spletni obrazec olajšal delo Velenjski zdravstveni dom je bil tudi med prvimi, ki je že med epidemijo vzpostavil spletni portal za komunikaci- jo na daljavo. »Analize so po- kazale, da je bilo novembra lani kar 260 tisoč telefonskih klicev. To je, če preračuna- mo, v osmih delovnih urah posamezne ambulante šest- sto klicev. Ljudje so čakali na linijah, mi pa smo odgo- varjali in se spraševali, kje je čas za bolnike. Zato smo pri- pravili spletno platformo in tako razširili dostop do zdra- vstvenega doma. Zavedamo se, da si vsak bolnik želi, da ima zdravnik zanj čas, da mu stvari razloži, da ga spoštuje in optimalno zdravi. Spletni portal za stik z zdravstvenim domom je bil bistvena prido- bitev. Ker se zavedamo, da di- gitalizacija za vse bolnike ni ravno domača, smo vzposta- vili tudi informacijsko točko, ki deluje od 7 . do 19. ure vsak delovni dan, kjer mlade kole- gice vsem bolnikom pomaga- jo tudi pri izpolnjevanju sple- tnega obrazca,« pravi Rednak Paradiževa. Spletni obrazec je namenjen vpisu glavnih podatkov, na podlagi katerih nato zdravnik pokliče bolni- ka, preveri, kaj se dogaja, in ga naroči na pregled. V ZD Velenje so decembra zapo- slili tudi šest administrator- jev. »Želimo, da bi pomagali ljudem pri izpolnjevanju teh spletnih obrazcev, in izkušnja se je zaenkrat izkazala kot dobra,« pravi Janja Fišter, dr. med., spec. druž. med., vodja splošnih ambulant. »Včasih komentarji zabolijo« Na okrogli mizi so se do- taknili tudi odnosov med zdravniki in bolniki. Ti niso vedno najbolj prijazni, včasih je tudi mnogo jeze. »Včasih so dnevi dolgi, od vsega dela si že utrujen. Težko je, ko pri- deš domov, brati komentarje o zdravnikih, da smo sami zaslužkarji in vzvišeni. To zaboli, ker veš, koliko daješ ljudem. Velikokrat sem v si- tuaciji, ko dam svojega bol- nega otroka v varstvo, čeprav bi morala biti z njim. Nato pridem v službo, se obreme- njujem, zakaj nisem doma. Če ostanem doma, se obremenju- jem, kako bodo moji sodelavci zmogli pomagati vsem bol- nikom, ki čakajo name, jaz pa sem odsotna. Poslanstva zdravnika ne moreš kar pu- stiti na delovnem mestu, ko te ni. Ponoči se velikokrat zbu- jam in razmišljam, ali sem se pri kateri obravnavi pravilno odločila. Teža odgovornosti je zelo velika, hkrati tudi davek na družino. Toda ko veš, da je odnos z bolniki vzpostavljen dobro, ti polepšajo dan, ko se zaveš, da si storil nekaj do- brega in nekomu pomagal,« razloži Fišterjeva. Enako meni Aleksandra Bogdanović, dr. med., spec. ped., vodja šolskih in pred- šolskih ambulant: »Delala sem v različnih državah in različnih zdravstvenih do- movih. Izkušnje so tiste, ki te krepijo, ne glede na to, kako težke so. Temu poklicu se ne glede na vse ne bi nikoli mo- gla odpovedati. Občudujem tako kolege kot bolnike. Na vsako težavo poskušamo gle- dati širše in z vidika rešitve. Osnova je, da v tem procesu vsi začutimo, da smo tu drug za drugega, da si pomagamo in smo iskreni ter odprti.« Foto: SHERPA »Dogovarjamo se s tremi zdravniki specialisti iz tujine. Dva znata albanski jezik, saj se zavedamo, da imamo v naši občini več teh ob- čanov, ki prav tako potrebujejo pomoč,« pravi direktor ZD Velenje Janko Šteharnik. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 4, 26. januar 2023 GOSPODARSTVO Direktor celjske gospodarske zbornice o pričakovanjih v letu 2023 »Ne bo tako slabo, kot je kazalo v zadnjem lanskem četrtletju« Natančne številke, kako je gospodarstvo na Celj- skem poslovalo lani, ne bodo znane še nekaj mesecev. Bodo takšne ali še boljše kot leta 2021, ko je regija kljub težavam, ki so jih povzročali ukrepi za zajezitev pandemije koronavirusa, povečala prihodke in ustva- rila še več dobička? Direktor regionalne gospodarske zbornice Tomaž Benčina ocenjuje, da so podjetja tudi lani poslovala dobro. Čeprav imajo zdaj podjetja ve- liko težav zaradi izjemno visokih cen energentov, predvideva, da tudi leto 2023 ne bo slabo. JANJA INTIHAR Tomaž Benčina, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje: »Večina podjetij se je lani izvila iz krča in ponovno zaživela, uspešni so bili zlasti izvozniki.« (Foto: SHERPA) »Pravzaprav je za zdaj še težko oceniti, kako je go- spodarstvo na Celjskem po- slovalo lani, na splošno pa je že mogoče reči, da so bili gospodarski kazalci v tem na pol postcovidnem obdobju relativno dobri,« pravi Tomaž Benčina. In dodaja: »Večina podjetij se je izvila iz krča in ponovno zaživela, uspe- šni so bili zlasti izvozniki. V povprečju je gospodarstvo, vsaj v naši regiji, poslovalo dobro, lahko bi celo rekel, da zelo dobro. Dodana vrednost, dobiček in število zaposlenih so zabeležili rast, boljša kot leto prej je bila tudi likvidnost podjetij, zamude pri plačilih so se zmanjšale. Vendar go- vorim o povprečju. Preteklo leto namreč ni bilo enako dobro za vse. So posamezna podjetja in tudi posamezne dejavnosti, ki takšnih rezul- tatov niso dosegli.« Zaradi energetske krize je najbrž zdaj optimizem nekoliko splahnel. Razmere, vendar iz pov- sem drugačnih razlogov kot v letih 2020 in 2021, so spet zelo napete. Ker smo se za- čeli ukvarjati z energenti in energetsko krizo, je leto 2022 nekako že šlo v poza- bo. Strah pred prihodnostjo je zabrisal dosežene uspehe. Cene energentov, ki so vse- kakor špekulativne, so šle v nebo, pričakovanja podjetij, kako jim bo pomagala vlada in s čim, so bila zelo velika. S sprejetjem zakonov oziroma shem državne pomoči so se sicer razmere začele neko- liko umirjati, a so še vedno težke. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Priča- kujem, da se bo marsikaj za vedno spremenilo. Energenti so v evropskem prostoru po- stali tako dragi, da se bo že v bližnji prihodnosti treba za- vestno posloviti od tistih vrst primarne proizvodnje, ki so energetsko zahtevne. To po- meni, da bomo spet postali odvisni od drugih, kar je zelo slabo. Dogajanje v preteklo- sti je pokazalo, da je popol- na odvisnost od daljnih trgov nevarna. Je pa res, da so se podjetja v Evropi začela ozi- rati na bližja tržišča, kar je bil eden od razlogov, da je naše gospodarstvo poslovalo bolje. Je torej negotovost tista, ki bo zaznamovala leto 2023? Velika podjetja, tudi na našem območju, še vedno ne vedo, kaj se bo dogajalo in zgodilo. Res je, da imajo veliki več znanja in izkušenj in lahko z izvajanjem različ- nih ukrepov lažje kljubujejo energetski krizi. Marsikomu je energente uspelo kupiti po ugodnejši ceni, ampak kljub temu večina podjetij posluje v veliki negotovosti. Podražil se je tudi denar. Naj ob tem omenim gradbince, ki jih kriza še čaka, ter reševanje stanovanjske problematike, o čemer veliko govorimo tudi v naši regiji. Mladi so se znašli v slabših razmerah kot pred dvema letoma. Posojila so se podražila, zvišala se je minimalna plača, kar je sicer dobro, vendar mnogi zdaj za- radi bančnih pravil ne bodo kreditno spodobni. Jim bo pomagala država? Ali občina? Ta bi lahko mladim strokov- njakom stanovanje prodala po nabavni ceni, v zameno pa bi morali sprejeti zavezo, da bodo petnajst ali dvajset let ostali v Celju. S tem bi zagoto- vo zajezila odhajanje mladih. Kakšno bo po vašem mne- nju leto 2023? Menim, da ne bo tako sla- bo, kot je kazalo v zadnjem četrtletju leta 2022. Ne bo preprosto, ampak sem opti- mist. Pričakujem, da bodo pogoji gospodarjenja takšni, da jih bodo podjetja še lahko prenesla. Pred dvema letoma so podjetja napovedovala ve- liko naložb. So se njihovi načrti spremenili? V tem trenutku so v vseh podjetjih zelo previdni. Za ti- ste, ki ne poslujejo z lastnim kapitalom, so zaradi razmer na fi nančnem trgu naložbe postale zelo drage. Vse svoje načrte morajo zdaj narediti na novo, ker je matematika postala drugačna. Evribor ra- ste, osnovne obrestne mere rastejo … Podjetja so sicer v zadnjem obdobju izvedla veli- ko naložb, a predvsem zaradi energetske samooskrbe. Res je, da so podjetja imela veliko načrtov, kaj vse bodo gradila in kako bodo posodobila svo- jo proizvodnjo, a so jih zamr- znila. Pred dvema letoma, ko smo regionalne gospodarske zbornice ministrstvu za go- spodarstvo pomagale zbirati podatke o naložbenih načrtih podjetij, smo v naši zbornici uspeli zbrati informacije, da družbe na Celjskem načrtu- jejo za več kot 300 milijonov evrov naložb. Kljub težavam marsikate- ro podjetje ni opustilo svojih naložbenih načrtov. Lani je v regiji zraslo kar nekaj pro- izvodnih hal. Podjetja so gradila, ker je bil denar poceni. Res je tudi, da so bili pred začetkom ukrajinske vojne in izbruhom energetske krize, ki ji je sledi- la, gospodarski kazalci veliko bolj optimistični. Pričakujem, da previdnost pri načrtovanju naložb ne bo trajala dolgo. Je pa res, da bosta morala go- spodarstvo in politika delati z roko v roki. Tako bodo tudi pričakovanja ljudi spet posta- la bolj optimistična. Če pa bo ljudi postalo strah, bo potro- šnja padla. Potrošnja pa je, to vsi vemo, pomembno gibalo gospodarske rasti. Novo življenje za odpadno plastiko Velenjska družba Plastika Skaza z več partner- ji razvija postopek in inovativno tehnologijo za razstavljanje in reciklažo hitrih testov. Surovine, ki bodo nastale pri tem, bodo uporabili za nove izdelke. Poleg velenjske družbe pri projektu sodelujejo še mariborska fakulteta za strojništvo, fakulteta za teh- nologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Zlatarna Celje, mariborski klinični cen- ter in podjetje Surovina. S predlaganimi rešitvami se Plastika Skaza odziva na posledice pandemije koro- navirusa. Številna testiranja ljudi na virus so za seboj pustila ogromne količine odpadkov. Med njimi so tudi hitri testi, ki delujejo na osnovi nanozlata. Zavržene hitre teste zdaj sežigajo ali odlagajo na odlagališčih. Posledice so zastrašujoče. Ob sežigu milijona hitrih testov se zavrže 0,1 grama zlata in 5 tisoč kilogramov plastike v vrednosti 15 tisoč evrov, so sporočili iz podjetja. V Velenju bodo najprej hitre teste zbirali in jih ustrezno sterilizirali. Nato jih bodo zmleli in s postop- ki separacije ločili membrane z nanozlatom od pla- stičnih ohišij. Kot še pravijo v Plastiki Skaza, s takšno rešitvijo spodbujajo koncept krožnega gospodarjenja, saj bodo z nadaljnjimi raziskavami in dejavnostmi pridobili surovine in jih uporabili za nove izdelke iz plastike in zlata. NT Med odličnimi še eno družinsko podjetje s Celjskega Družba EY Slovenija, ki je del vodilne mednarodne korporacije za svetovanje in podporo družinskemu podjetništvu, od leta 2014 popisuje zgodbe družinskih podjetij v Sloveniji. Letos je zgodbam osemdesetih uspešnih podjetij v posebni publikaciji dodala deset novih. Med njimi je tokrat tudi zgodba družinskega podjetja Hermi iz Celja. V EY Slovenija se že vrsto let ukvarjajo z družinskim podjetništvom in kot pravijo, na zemljevid postavljajo dobre zgodbe ter zglede sloven- skih družinskih podjetij. Z vsakoletno predstavitvijo desetih družinskih zgodb že od leta 2014 podpirajo in krepijo družinsko podjetništvo, ki predstavlja kar 83 odstotkov slovenskega gospodarstva. Tako kot vsem dosedanjim zgodbam sta tudi letošnjim desetim, zbra- nim v posebni knjigi, skupna vztrajnost ter prizadevanje za premikanje meja na vseh ravneh gospodarstva. Že trinajst zgodb V osmih letih so se s Celjskega na seznam navdihujočih družinskih podjetjih uvrstili že KLS Ljubno, Vivapen, Čokoladni atelje Dobnik, Kro- noterm, Blaj Fasteners, Petre, Skaza, Tehnos, Frigotransport Pišek&Hsf, Jagros, Skupina Podkrižnik in Uniforest. Na svetovnem srečanju dru- žinskega podjetništva, ki ga vsako leto v Monaku pripravi mednarodna korporacija EY, sta podjetji KLS Ljubno in Vivapen dobili tudi nagrado odličnosti. KLS jo je dobil leta 2017, Vivapen leta 2019. Od letos je na seznamu tudi podjetje Hermi, ki ga je pred malo manj kot štirimi de- setletji ustanovil Herman Rauter. Takrat se je Hermi na domačem trgu ukvarjal z elektromeritvami in s strelovodnimi napeljavami, danes, ko ga vodi Miran Rauter, je mednarodno uveljavljeno podjetje, ki izdeluje strelovodno in prenapetostno zaščito, kabelske police in lestve ter kon- strukcijske sisteme za sončne elektrarne. JI V Plastiki Skaza bodo reciklirali hitre teste. (Foto: Plastika Skaza) Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 4, 26. januar 2023 GOSPODARSTVO Direktor celjske gospodarske zbornice o pričakovanjih v letu 2023 »Ne bo tako slabo, kot je kazalo v zadnjem lanskem četrtletju« Natančne številke, kako je gospodarstvo na Celj- skem poslovalo lani, ne bodo znane še nekaj mesecev. Bodo takšne ali še boljše kot leta 2021, ko je regija kljub težavam, ki so jih povzročali ukrepi za zajezitev pandemije koronavirusa, povečala prihodke in ustva- rila še več dobička? Direktor regionalne gospodarske zbornice Tomaž Benčina ocenjuje, da so podjetja tudi lani poslovala dobro. Čeprav imajo zdaj podjetja ve- liko težav zaradi izjemno visokih cen energentov, predvideva, da tudi leto 2023 ne bo slabo. JANJA INTIHAR Tomaž Benčina, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje: »Večina podjetij se je lani izvila iz krča in ponovno zaživela, uspešni so bili zlasti izvozniki.« (Foto: SHERPA) »Pravzaprav je za zdaj še težko oceniti, kako je go- spodarstvo na Celjskem po- slovalo lani, na splošno pa je že mogoče reči, da so bili gospodarski kazalci v tem na pol postcovidnem obdobju relativno dobri,« pravi Tomaž Benčina. In dodaja: »Večina podjetij se je izvila iz krča in ponovno zaživela, uspe- šni so bili zlasti izvozniki. V povprečju je gospodarstvo, vsaj v naši regiji, poslovalo dobro, lahko bi celo rekel, da zelo dobro. Dodana vrednost, dobiček in število zaposlenih so zabeležili rast, boljša kot leto prej je bila tudi likvidnost podjetij, zamude pri plačilih so se zmanjšale. Vendar go- vorim o povprečju. Preteklo leto namreč ni bilo enako dobro za vse. So posamezna podjetja in tudi posamezne dejavnosti, ki takšnih rezul- tatov niso dosegli.« Zaradi energetske krize je najbrž zdaj optimizem nekoliko splahnel. Razmere, vendar iz pov- sem drugačnih razlogov kot v letih 2020 in 2021, so spet zelo napete. Ker smo se za- čeli ukvarjati z energenti in energetsko krizo, je leto 2022 nekako že šlo v poza- bo. Strah pred prihodnostjo je zabrisal dosežene uspehe. Cene energentov, ki so vse- kakor špekulativne, so šle v nebo, pričakovanja podjetij, kako jim bo pomagala vlada in s čim, so bila zelo velika. S sprejetjem zakonov oziroma shem državne pomoči so se sicer razmere začele neko- liko umirjati, a so še vedno težke. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Priča- kujem, da se bo marsikaj za vedno spremenilo. Energenti so v evropskem prostoru po- stali tako dragi, da se bo že v bližnji prihodnosti treba za- vestno posloviti od tistih vrst primarne proizvodnje, ki so energetsko zahtevne. To po- meni, da bomo spet postali odvisni od drugih, kar je zelo slabo. Dogajanje v preteklo- sti je pokazalo, da je popol- na odvisnost od daljnih trgov nevarna. Je pa res, da so se podjetja v Evropi začela ozi- rati na bližja tržišča, kar je bil eden od razlogov, da je naše gospodarstvo poslovalo bolje. Je torej negotovost tista, ki bo zaznamovala leto 2023? Velika podjetja, tudi na našem območju, še vedno ne vedo, kaj se bo dogajalo in zgodilo. Res je, da imajo veliki več znanja in izkušenj in lahko z izvajanjem različ- nih ukrepov lažje kljubujejo energetski krizi. Marsikomu je energente uspelo kupiti po ugodnejši ceni, ampak kljub temu večina podjetij posluje v veliki negotovosti. Podražil se je tudi denar. Naj ob tem omenim gradbince, ki jih kriza še čaka, ter reševanje stanovanjske problematike, o čemer veliko govorimo tudi v naši regiji. Mladi so se znašli v slabših razmerah kot pred dvema letoma. Posojila so se podražila, zvišala se je minimalna plača, kar je sicer dobro, vendar mnogi zdaj za- radi bančnih pravil ne bodo kreditno spodobni. Jim bo pomagala država? Ali občina? Ta bi lahko mladim strokov- njakom stanovanje prodala po nabavni ceni, v zameno pa bi morali sprejeti zavezo, da bodo petnajst ali dvajset let ostali v Celju. S tem bi zagoto- vo zajezila odhajanje mladih. Kakšno bo po vašem mne- nju leto 2023? Menim, da ne bo tako sla- bo, kot je kazalo v zadnjem četrtletju leta 2022. Ne bo preprosto, ampak sem opti- mist. Pričakujem, da bodo pogoji gospodarjenja takšni, da jih bodo podjetja še lahko prenesla. Pred dvema letoma so podjetja napovedovala ve- liko naložb. So se njihovi načrti spremenili? V tem trenutku so v vseh podjetjih zelo previdni. Za ti- ste, ki ne poslujejo z lastnim kapitalom, so zaradi razmer na fi nančnem trgu naložbe postale zelo drage. Vse svoje načrte morajo zdaj narediti na novo, ker je matematika postala drugačna. Evribor ra- ste, osnovne obrestne mere rastejo … Podjetja so sicer v zadnjem obdobju izvedla veli- ko naložb, a predvsem zaradi energetske samooskrbe. Res je, da so podjetja imela veliko načrtov, kaj vse bodo gradila in kako bodo posodobila svo- jo proizvodnjo, a so jih zamr- znila. Pred dvema letoma, ko smo regionalne gospodarske zbornice ministrstvu za go- spodarstvo pomagale zbirati podatke o naložbenih načrtih podjetij, smo v naši zbornici uspeli zbrati informacije, da družbe na Celjskem načrtu- jejo za več kot 300 milijonov evrov naložb. Kljub težavam marsikate- ro podjetje ni opustilo svojih naložbenih načrtov. Lani je v regiji zraslo kar nekaj pro- izvodnih hal. Podjetja so gradila, ker je bil denar poceni. Res je tudi, da so bili pred začetkom ukrajinske vojne in izbruhom energetske krize, ki ji je sledi- la, gospodarski kazalci veliko bolj optimistični. Pričakujem, da previdnost pri načrtovanju naložb ne bo trajala dolgo. Je pa res, da bosta morala go- spodarstvo in politika delati z roko v roki. Tako bodo tudi pričakovanja ljudi spet posta- la bolj optimistična. Če pa bo ljudi postalo strah, bo potro- šnja padla. Potrošnja pa je, to vsi vemo, pomembno gibalo gospodarske rasti. Novo življenje za odpadno plastiko Velenjska družba Plastika Skaza z več partner- ji razvija postopek in inovativno tehnologijo za razstavljanje in reciklažo hitrih testov. Surovine, ki bodo nastale pri tem, bodo uporabili za nove izdelke. Poleg velenjske družbe pri projektu sodelujejo še mariborska fakulteta za strojništvo, fakulteta za teh- nologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Zlatarna Celje, mariborski klinični cen- ter in podjetje Surovina. S predlaganimi rešitvami se Plastika Skaza odziva na posledice pandemije koro- navirusa. Številna testiranja ljudi na virus so za seboj pustila ogromne količine odpadkov. Med njimi so tudi hitri testi, ki delujejo na osnovi nanozlata. Zavržene hitre teste zdaj sežigajo ali odlagajo na odlagališčih. Posledice so zastrašujoče. Ob sežigu milijona hitrih testov se zavrže 0,1 grama zlata in 5 tisoč kilogramov plastike v vrednosti 15 tisoč evrov, so sporočili iz podjetja. V Velenju bodo najprej hitre teste zbirali in jih ustrezno sterilizirali. Nato jih bodo zmleli in s postop- ki separacije ločili membrane z nanozlatom od pla- stičnih ohišij. Kot še pravijo v Plastiki Skaza, s takšno rešitvijo spodbujajo koncept krožnega gospodarjenja, saj bodo z nadaljnjimi raziskavami in dejavnostmi pridobili surovine in jih uporabili za nove izdelke iz plastike in zlata. NT Med odličnimi še eno družinsko podjetje s Celjskega Družba EY Slovenija, ki je del vodilne mednarodne korporacije za svetovanje in podporo družinskemu podjetništvu, od leta 2014 popisuje zgodbe družinskih podjetij v Sloveniji. Letos je zgodbam osemdesetih uspešnih podjetij v posebni publikaciji dodala deset novih. Med njimi je tokrat tudi zgodba družinskega podjetja Hermi iz Celja. V EY Slovenija se že vrsto let ukvarjajo z družinskim podjetništvom in kot pravijo, na zemljevid postavljajo dobre zgodbe ter zglede sloven- skih družinskih podjetij. Z vsakoletno predstavitvijo desetih družinskih zgodb že od leta 2014 podpirajo in krepijo družinsko podjetništvo, ki predstavlja kar 83 odstotkov slovenskega gospodarstva. Tako kot vsem dosedanjim zgodbam sta tudi letošnjim desetim, zbra- nim v posebni knjigi, skupna vztrajnost ter prizadevanje za premikanje meja na vseh ravneh gospodarstva. Že trinajst zgodb V osmih letih so se s Celjskega na seznam navdihujočih družinskih podjetjih uvrstili že KLS Ljubno, Vivapen, Čokoladni atelje Dobnik, Kro- noterm, Blaj Fasteners, Petre, Skaza, Tehnos, Frigotransport Pišek&Hsf, Jagros, Skupina Podkrižnik in Uniforest. Na svetovnem srečanju dru- žinskega podjetništva, ki ga vsako leto v Monaku pripravi mednarodna korporacija EY, sta podjetji KLS Ljubno in Vivapen dobili tudi nagrado odličnosti. KLS jo je dobil leta 2017, Vivapen leta 2019. Od letos je na seznamu tudi podjetje Hermi, ki ga je pred malo manj kot štirimi de- setletji ustanovil Herman Rauter. Takrat se je Hermi na domačem trgu ukvarjal z elektromeritvami in s strelovodnimi napeljavami, danes, ko ga vodi Miran Rauter, je mednarodno uveljavljeno podjetje, ki izdeluje strelovodno in prenapetostno zaščito, kabelske police in lestve ter kon- strukcijske sisteme za sončne elektrarne. JI V Plastiki Skaza bodo reciklirali hitre teste. (Foto: Plastika Skaza) Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 4, 26. januar 2023 GOSPODARSTVO Nadomestili bodo četrtino elektrike Uvoz premoga potreben za stabilnost proizvodnje v Tešu Razkladanje uvoženega premoga moti krajane Pesja Potrebe po dodatnih količinah premoga so se pojavile lani poleti, ko je vlada razglasila 1. stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije in zahte- vala, da se povečajo strateške rezerve energentov. V Premogovniku Velenje, Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarni Šoštanj (Teš) so se odločili za uvoz dodatnega premoga, s katerim bi z velenjskim lignitom zagotavljali večjo obratovalno zanesljivost in stabilnost proizvodnje v Tešu. Razkladalno postajo uvoženega premoga so uredili v krajevni skupnosti Pesje, kar tamkajšnjim prebivalcem ne ustreza. Na- povedali so celo državljansko nepokorščino. BARBARA FURMAN Rudarska pravica še za dvajset let Premogovnik Velenje je ministrstvu za infrastrukturo poslal vlogo za podaljšanje veljavnosti rudarske pravice za prihodnjih 20 let. V vlogi je navedel obseg dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje mineralne surovine ter velikost pridobivalnega prostora, ki se ne spreminja. Premogovnik je 20-letno koncesijsko pogodbo, s katero je uredil rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mine- ralne surovine, sklenil z državo januarja 2002. Z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije co- vid-19 je prejšnja vlada omogočila 18-mesečno podaljšanje veljavnosti rudarskih pravic, za katere so se koncesijska razmerja končala v letih 2021 ali 2022. Premogovnik Velenje je zato z državo januarja lani sklenil dodatek h koncesijski pogodbi, s katerim je rudarske pravice podaljšal do 21. julija 2023. Vloga za novo podaljšanje mora biti pri pristojnem ministrstvu vložena najmanj šest mesecev pred potekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena. Kot je znano, je vlada lani sprejela nacionalno strategijo, v kateri je določeno, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala uporabljati premog za proizvodnjo električne energije. edina, ki je omogočala tovr- stne dejavnosti. Območje DIK (drobilnice in klasirnice) je bilo v preteklosti že name- njeno prevozu premoga. »Po- stopki za prestavitev razkla- dalne postaje so se že začeli. Na sestanku s predstavniki Slovenskih železnic smo se zavezali, da bomo to proble- matiko reševali prednostno. Nova lokacija je predvidena Z uvozom premoga so se seznanili predstavniki lokalne iniciative in velenjskega mestnega sveta. (Foto: Alma Glotić) Xellina tovarna porobetona bo s sončno elektrarno nadomestila četrtino potreb po električni energiji. (Foto: arhiv podjetja) Predstavniki vseh treh energetskih družb, Premo- govnika Velenje, HSE in Teša, so aktualne razmere glede uvoza premoga iz tujine v Šaleško dolino predstavili predstavnikom lokalne inici- ative in velenjskim mestnim svetnikom. Med drugim so se sestali s prebivalci krajevne skupnosti Pesje, v kateri je razkladalna postaja za pre- tovarjanje premoga. Kot vse kaže, bo le začasna. Selitev razkladalnice Predsednik Krajevne sku- pnosti Pesje Franc Obu je izrazil razočaranje nad tem, da jih o uvozu premoga nih- če ni uradno obvestil. Zato so od pristojnih zahtevali uved- bo zaščitnih ukrepov, na pri- mer da pokrijejo prostor za razkladanje premoga in po- stavijo protihrupno ograjo, predlagali so tudi prestavi- tev razkladalne postaje na premogovniško deponijo. Če njihovim zahtevam ne bodo ugodili, so prebivalci Pesja napovedali državno nepo- korščino. V Premogovniku Velenje pravijo, da je nejevolja kra- janov odveč, saj nameravajo razkladalno postajo iz Pesja preseliti na industrijsko ob- močje Premogovnika Velenje. Direktor dr. Janez Rošer je pojasnil, da je bila prvotna lo- kacija v Pesju izbrana zato, ker je bila v tistem trenutku na industrijskem območju Premogovnika Velenje, med deponijo premoga in njegovo hčerinsko družbo PLP.« Uvozili 60 tisoč ton premoga Premogovnik Velenje je za potrebe šoštanjske termoe- lektrarne konec lanskega sep- tembra opravil povpraševanje glede možnosti dobave tujih uvoz indonezijskega premo- ga in tako pripeljali približno 60 tisoč ton. Uvoz premoga, ki je potreben za zapolnitev zalog na deponiji Premogov- nika Velenje, naj bi bil preho- dne narave in bo predvidoma trajal dve leti. Indonezijski premog prispe z ladjami v Luko Koper, od koder ga po železnici dosta- vijo v Pesje. Termoelektrarna Šoštanj je prilagojena za ko- riščenje velenjskega lignita, zato je z uvozom nemogoče v celoti nadomestiti pomanj- kanje premoga. Uvoženi pre- mog zgolj dodajajo velenjske- mu lignitu. V Premogovniku Velenje so lani zaradi težav pri odko- pu premoga in pomanjkanja podzemnih prostorov odko- pali 2,36 milijona ton pre- moga, kar je bilo premalo za potrebe Termoelektrarne Šo- štanj. Zato nameravajo letos in prihodnje leto proizvodnjo postopno povečevati. premogov, ki bi jih dodajali velenjskemu lignitu. Do zdaj so podpisali dve pogodbi za Boscarolu priznanje za življenjsko delo Združenje Manager je včeraj zvečer Ivu Boscarolu, nekdanjemu lastniku in direktorju podjetja Pipistrel, podelilo priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Priznanje Artemida sta letos dobili Tanja Blatnik, gene- ralna direktorica romunske družbe Euroins Asigurare, in dr. Babett Stapel, poslovodna direktorica podjetja Fraport Slovenija. pri Združenju Manager, je namenjena gospodarstve- nicam, ki so »prebile stekle- ni strop« in prvič prevzele najvišjo vodstveno mesto v organizaciji. Leta 2020 sta jo prejeli predsednica uprave laške Thermane Mojca Le- skovar in direktorica celjske- ga podjetja Alpeks Nataša Kraškovic. Leta 2007 je na- grado Artemida dobila tudi Tanja Tuš, leto pred tem pa Simona Potočnik, ki je takrat vodila celjski Cetis. JI Združenje Manager pode- ljuje priznanje za življenjsko delo stanovskim kolegom, ki so se s svojimi dosežki in z vplivom zapisali v zgodovino slovenskega menedžmenta. Med dosedanjimi prejemni- ki je tudi pet gospodarstve- nikov s Celjskega. Leta 2018 je priznanje dobil Bogomir Strašek, leta 2010 Niko Kač, leta 2007 Tone Turnšek, leta 2003 Jože Stanič in leta 2001 Marjan Prelec. Nagrada Artemida, ki jo podeljuje sekcija menedžerk Družba Xella je na streho svojega proizvodnega obra- ta v Kisovcu pri Zagorju na- mestila malo več kot 2.500 kvadratnih metrov veliko sončno elektrarno, s katero bo nadomestila četrtino ele- ktrične energije, ki jo pora- bi pri izdelovanju gradbenih elementov in porobetona. Sončna elektrarna je začela obratovati sredi januarja. V podjetju pravijo, da so na področju energetike in krožnega gospodarstva do- slej naredili že veliko. Čeprav za proizvodnjo gradbenega materiala ne porabijo veliko električne energije, saj so se že pred časom odločili za pov- sem naravne energente, kot sta voda in zemeljski plin, so se za gradnjo sončne elektrar- ne odločili zaradi energetsko nepredvidljivih časov. Družba Xella je del medna- rodnega koncerna Xella Inter- national, ki ima po svetu več kot sto tovarn. V Kisovcu beli gradbeni material Ytong, ki je bil pred leti znan pod ime- nom siporex, izdelujejo že od leta 1977. Poleg različnih elementov iz porobetona pro- dajajo tudi silikatne zidake, mineralno toplotno izolacijo in armiranobetonske plošče. V podjetju že ves čas skrbijo, da bi bil vpliv njihove proizvo- dnje na okolje čim manjši. To jim tudi uspeva in leta 2019 so prejeli nagrado za učinkovito izkoriščanje odvečne toplote in ponovno uporabo ter reci- klažo neustreznega porobeto- na. S tem so zmanjšali toplo- tni vpliv na okolje in izboljšali svojo energetsko učinkovitost. JI Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 4, 26. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Tudi letos tekaška proga v mestnem parku Rekreacija za nekaj posameznikov? Lanski januarski prizor iz celjskega mestnega parka Minule dni so novozapadli sneg in dovolj nizke temperature omogočili, da so delavci celjske družbe ZPO pripravili smučišče na Celjski koči, ki ga zaradi obilnih padavin, megle in vetra še niso mogli odpreti v ponedeljek, kot so žele- li, pač pa so ga v torek. Podobni so načrti za tekaško progo v mestnem parku, ki so jo začeli zasneževati konec tedna, potem ko jim je decembra načrte o ureditvi prekrižalo toplo vreme. Nekateri pomisleki o ekonomičnosti ureditve takšne proge za nekaj smučarjev tekačev so se pojavili že minulo sezono, ko je bila prvič na voljo. Zato nas je zanimalo, kakšen je strošek zasneževanja ob vedno dražji energiji in kakšna okoljska soglasja je družba ZPO pridobila za takšen poseg. TATJANA CVIRN Kot so iz ZPO Celje, ki upravlja športno infrastruk- turo v mestu, sporočili de- cembra, so prejeli kulturno- varstveno soglasje območne enote Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) za ureditev tekaške proge. Načrtovali so, da bi najprej pripravili otroško sankališče, ko bi izdelali dovolj snega, bi uredili še progo za smučarski tek. Takrat to ni bilo mogoče, a minuli konec tedna so tudi v parku začeli delati snežni topovi, dokler jih ni ustavil dež. Upajo, da bi lahko progo uredili vsaj do počitnic. Kakšen bo strošek? Okvirne stroške zasne- ževanja, priprave prog in vzdrževanje na sezono je ZPO decembra takole oce- nil: zasneževanje približno petsto metrov proge (lani je bila dolga 400 metrov) naj bi stalo 5.550 evrov, v kar so vključeni stroški elektrike, vode in dela, v dveh mesecih naj bi za urejanje proge in vzdrževanje odšteli 18 tisoč evrov. Da bo strošek glede na višje cene energije višji, je že zdaj jasno, saj zaradi previ- sokih temperatur decembra ni bilo mogoče izdelati vsaj nekaj tehničnega snega, kot so načrtovali v ZPO. Takrat so namreč še imeli ugodnej- šo pogodbo o zakupu elek- trične energije. Kot pravijo v ZPO Celje, izdelujejo tehnični sneg brez kakršnihkoli primesi, kar je bil eden od pogojev pri izdaji soglasja ZVKDS. »Za izdelavo tehničnega snega ni potreb- no okoljevarstveno soglasje. Sneg je sestavljen iz vode, ki se na poti skozi snežni top razdeli na manjše molekule, ki nato v zraku zmrznejo in padejo na tla v obliki snega. Izdelavo snega lahko primer- jamo z zalivanjem površin in za to ni potrebno okoljevar- stveno soglasje,« so zatrdili v ZPO. Prestavljena in daljša A na osnovi omenjenega soglasja ZVKDS je moral ZPO letos vendarle nekoliko spremeniti potek proge, ki se mora izogniti koreninskim sestavom nekaterih vrst dre- ves. Kaj pomeni takšna pro- ga za park in njegovo drevje in ali res nima vpliva na rast, so se očitno vprašali tudi v omenjenem zavodu in ZPO naročili, naj pridobi strokov- no mnenje arborista. Stro- kovnjakinja s tega področja je od februarja do vključno avgusta lani res pregledova- la območje tekaške proge v parku in pripravila strokov- no mnenje. V njem je ugo- tovila, da z vidika izvajanja meritev vlažnosti talne pod- lage ni bilo bistvenih razlik med območji ob tekaški stezi in na nadzornih območjih. Izpostavila je veliko zbitost talne podlage na večjem delu parka in ocenila, da gre za posebno sestavo tal, na ka- tera je vplivalo občasno po- plavljanje Savinje, ki je na- našala nove sloje zemljine, ki je manj propustna in bolj dojemljiva za nastajanje zbi- tosti tal. Foto: Andraž Purg Na Celjski koči bo dnevna smuka na voljo med 9. in 16. uro, nočna pa med 17 . in 20. uro. Otroški poligon bo deloval med 9. in 16. uro. Celodnevna smučarska karta za odrasle stane 20, za otroke 12 evrov, za dijake, študente in upoko- jence 14 evrov. Brezplačno lahko na Celjski koči smučajo upokojenci, ki so starejši od 70 let, osebe z invalidnostjo, otroci s posebnimi potrebami, tudi slepi in slabovidni ter njihovi spremljevalci. Parkirišče ni poligon za objestneže! DOBRNA – Z vandalizmom in objestnim ravnanjem se soočajo tudi na Dobrni. Ob- čina je v minulem letu ob osnovni šoli in kulturnem domu uredila novo parkirišče, s čimer je rešila težave s parkiranjem v tem zdraviliškem kraju. A pogled na parkirišče je bil v minulih dneh žalosten. Neznanci so z avtomobili povzročili pravo razdejanje. Na parkirišču so bile vidne sledi »driftanja« in podobnega neprimernega početja. »Žal ostajamo nemočni ob tovrstnih dejanjih, ko gre za namerno uničevanje skupnih javnih parkirnih površin, namenjenih vsem občanom, zaposlenim in obiskovalcem našega kraja. Zato bodimo pozorni na objestno ravnanje posameznikov okoli sebe, da se ti prizori ne bodo več ponavljali,« pravijo v Občini Dobrna. Občane pozivajo, naj nemudoma po- kličejo na številko 112, če opazijo kakršnokoli škodljivo ravnanje in uničevanje skupnega dobrega. »Kajti le tako nam bo skupaj uspelo ohraniti urejeno Dobrno,« dodajajo. BA Fitnes na prostem privabil zlikovce VOJNIK – Občina je lansko jesen na igrišču v Vojniku s pomočjo evropskih sredstev namestila naprave za fitnes na prostem, s čimer želi občane spodbujati k dejavnemu preživljanju prostega časa. Žal so se nad napravami znesli nepridipravi. Že nekaj dni po namestitvi fitnesa je nekdo uničil tablo z navodili, zdaj je nekdo ukradel še talne plošče, ki zagotavljajo varno uporabo naprav. Župan Branko Petre ne skriva razočaranja: »V občinski upravi si že vrsto let prizadevamo za lepši videz občine in hkrati iščemo načine za sofinanciranje opreme, ki prispeva k dejavnemu preživljanju prostega časa. Žalosti pa nas, da nekaterim posameznikom ni mar za tujo lastnino in uničujejo vse, kar jim pride pod roke.« Zadevo so v občinski upravi prijavili policiji. Če se bodo podobni primeri ponavljali, bodo pri- siljeni prostor varovati tudi s kamerami, pravi župan, ki vseeno verjame, da lahko s prijaznim opozorilom drug drugega naučijo skrbnega ravnanja s skupno lastnino. Občane zato poziva, naj nemudoma obvestijo policijo, če opazijo tovrstna objestna ravnanja in poškodovanje stvari. BA Razrito parkirišče v središču Dobrne. Občani in zaposleni v občinski upravi so nad takšnim ravnanjem neznancev zgroženi. (Foto: Občina Dobrna) Občina Vojnik z novimi naložbami dopolnjuje športno in rekreacijsko ponudbo v kraju. Žal so bile naprave za fitnes, ki so nameščene na igrišču v Vojniku, že dvakrat tarča vandalov. Tokrat je neznanec ukradel del talne podlage. (Foto: Lea Sreš) Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 4, 26. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Tudi letos tekaška proga v mestnem parku Rekreacija za nekaj posameznikov? Lanski januarski prizor iz celjskega mestnega parka Minule dni so novozapadli sneg in dovolj nizke temperature omogočili, da so delavci celjske družbe ZPO pripravili smučišče na Celjski koči, ki ga zaradi obilnih padavin, megle in vetra še niso mogli odpreti v ponedeljek, kot so žele- li, pač pa so ga v torek. Podobni so načrti za tekaško progo v mestnem parku, ki so jo začeli zasneževati konec tedna, potem ko jim je decembra načrte o ureditvi prekrižalo toplo vreme. Nekateri pomisleki o ekonomičnosti ureditve takšne proge za nekaj smučarjev tekačev so se pojavili že minulo sezono, ko je bila prvič na voljo. Zato nas je zanimalo, kakšen je strošek zasneževanja ob vedno dražji energiji in kakšna okoljska soglasja je družba ZPO pridobila za takšen poseg. TATJANA CVIRN Kot so iz ZPO Celje, ki upravlja športno infrastruk- turo v mestu, sporočili de- cembra, so prejeli kulturno- varstveno soglasje območne enote Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) za ureditev tekaške proge. Načrtovali so, da bi najprej pripravili otroško sankališče, ko bi izdelali dovolj snega, bi uredili še progo za smučarski tek. Takrat to ni bilo mogoče, a minuli konec tedna so tudi v parku začeli delati snežni topovi, dokler jih ni ustavil dež. Upajo, da bi lahko progo uredili vsaj do počitnic. Kakšen bo strošek? Okvirne stroške zasne- ževanja, priprave prog in vzdrževanje na sezono je ZPO decembra takole oce- nil: zasneževanje približno petsto metrov proge (lani je bila dolga 400 metrov) naj bi stalo 5.550 evrov, v kar so vključeni stroški elektrike, vode in dela, v dveh mesecih naj bi za urejanje proge in vzdrževanje odšteli 18 tisoč evrov. Da bo strošek glede na višje cene energije višji, je že zdaj jasno, saj zaradi previ- sokih temperatur decembra ni bilo mogoče izdelati vsaj nekaj tehničnega snega, kot so načrtovali v ZPO. Takrat so namreč še imeli ugodnej- šo pogodbo o zakupu elek- trične energije. Kot pravijo v ZPO Celje, izdelujejo tehnični sneg brez kakršnihkoli primesi, kar je bil eden od pogojev pri izdaji soglasja ZVKDS. »Za izdelavo tehničnega snega ni potreb- no okoljevarstveno soglasje. Sneg je sestavljen iz vode, ki se na poti skozi snežni top razdeli na manjše molekule, ki nato v zraku zmrznejo in padejo na tla v obliki snega. Izdelavo snega lahko primer- jamo z zalivanjem površin in za to ni potrebno okoljevar- stveno soglasje,« so zatrdili v ZPO. Prestavljena in daljša A na osnovi omenjenega soglasja ZVKDS je moral ZPO letos vendarle nekoliko spremeniti potek proge, ki se mora izogniti koreninskim sestavom nekaterih vrst dre- ves. Kaj pomeni takšna pro- ga za park in njegovo drevje in ali res nima vpliva na rast, so se očitno vprašali tudi v omenjenem zavodu in ZPO naročili, naj pridobi strokov- no mnenje arborista. Stro- kovnjakinja s tega področja je od februarja do vključno avgusta lani res pregledova- la območje tekaške proge v parku in pripravila strokov- no mnenje. V njem je ugo- tovila, da z vidika izvajanja meritev vlažnosti talne pod- lage ni bilo bistvenih razlik med območji ob tekaški stezi in na nadzornih območjih. Izpostavila je veliko zbitost talne podlage na večjem delu parka in ocenila, da gre za posebno sestavo tal, na ka- tera je vplivalo občasno po- plavljanje Savinje, ki je na- našala nove sloje zemljine, ki je manj propustna in bolj dojemljiva za nastajanje zbi- tosti tal. Foto: Andraž Purg Na Celjski koči bo dnevna smuka na voljo med 9. in 16. uro, nočna pa med 17 . in 20. uro. Otroški poligon bo deloval med 9. in 16. uro. Celodnevna smučarska karta za odrasle stane 20, za otroke 12 evrov, za dijake, študente in upoko- jence 14 evrov. Brezplačno lahko na Celjski koči smučajo upokojenci, ki so starejši od 70 let, osebe z invalidnostjo, otroci s posebnimi potrebami, tudi slepi in slabovidni ter njihovi spremljevalci. Parkirišče ni poligon za objestneže! DOBRNA – Z vandalizmom in objestnim ravnanjem se soočajo tudi na Dobrni. Ob- čina je v minulem letu ob osnovni šoli in kulturnem domu uredila novo parkirišče, s čimer je rešila težave s parkiranjem v tem zdraviliškem kraju. A pogled na parkirišče je bil v minulih dneh žalosten. Neznanci so z avtomobili povzročili pravo razdejanje. Na parkirišču so bile vidne sledi »driftanja« in podobnega neprimernega početja. »Žal ostajamo nemočni ob tovrstnih dejanjih, ko gre za namerno uničevanje skupnih javnih parkirnih površin, namenjenih vsem občanom, zaposlenim in obiskovalcem našega kraja. Zato bodimo pozorni na objestno ravnanje posameznikov okoli sebe, da se ti prizori ne bodo več ponavljali,« pravijo v Občini Dobrna. Občane pozivajo, naj nemudoma po- kličejo na številko 112, če opazijo kakršnokoli škodljivo ravnanje in uničevanje skupnega dobrega. »Kajti le tako nam bo skupaj uspelo ohraniti urejeno Dobrno,« dodajajo. BA Fitnes na prostem privabil zlikovce VOJNIK – Občina je lansko jesen na igrišču v Vojniku s pomočjo evropskih sredstev namestila naprave za fitnes na prostem, s čimer želi občane spodbujati k dejavnemu preživljanju prostega časa. Žal so se nad napravami znesli nepridipravi. Že nekaj dni po namestitvi fitnesa je nekdo uničil tablo z navodili, zdaj je nekdo ukradel še talne plošče, ki zagotavljajo varno uporabo naprav. Župan Branko Petre ne skriva razočaranja: »V občinski upravi si že vrsto let prizadevamo za lepši videz občine in hkrati iščemo načine za sofinanciranje opreme, ki prispeva k dejavnemu preživljanju prostega časa. Žalosti pa nas, da nekaterim posameznikom ni mar za tujo lastnino in uničujejo vse, kar jim pride pod roke.« Zadevo so v občinski upravi prijavili policiji. Če se bodo podobni primeri ponavljali, bodo pri- siljeni prostor varovati tudi s kamerami, pravi župan, ki vseeno verjame, da lahko s prijaznim opozorilom drug drugega naučijo skrbnega ravnanja s skupno lastnino. Občane zato poziva, naj nemudoma obvestijo policijo, če opazijo tovrstna objestna ravnanja in poškodovanje stvari. BA Razrito parkirišče v središču Dobrne. Občani in zaposleni v občinski upravi so nad takšnim ravnanjem neznancev zgroženi. (Foto: Občina Dobrna) Občina Vojnik z novimi naložbami dopolnjuje športno in rekreacijsko ponudbo v kraju. Žal so bile naprave za fitnes, ki so nameščene na igrišču v Vojniku, že dvakrat tarča vandalov. Tokrat je neznanec ukradel del talne podlage. (Foto: Lea Sreš) Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 4, 26. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Ostala brez strehe nad glavo Dvorana je pokala po šivih CELJE – Minulo soboto je bil v Krajevni skupnosti Aljažev hrib koncert Zapojmo skupaj v leto 2023 z ljudskimi napevi, ki ga je organiziralo društvo harmonikarjev ba- sistov, kitaristov Pri harmoniki. Koncert je imel tudi dobrodelno noto, saj so obiskovalci in nastopajoči zbirali denar za deklico Lano Smukavec iz Celja za terapije, ki jih potre- buje. Koncert v dvorani krajevne skupnosti je doživel velik odziv, zbranih je bilo skoraj tisoč evrov. Osrednji nastopajoči so bili godci Novi ve- seli jahači in pevca Marjana in Frenk Gregl, obiskovalce so razveselili tudi pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Celje, Harmonikarski orkester Stanka Mikole, Me- šani pevski zbor Jesen Laško in Duo Simi. Na koncertu so se zavrteli tudi člani Folklorne skupine upokojencev Mestne četrti Slavka Šlandra Celje. Kot so nam dejali nastopajoči, so bili vsake donacije izredno veseli, predvsem tega, da so lahko pomagali deklici. O petletni Lani smo v Novem tedniku pisali lani. Deklica ima zaradi kromosomske napake več zdra- vstvenih težav. Pomagajo ji posebne fi ziote- rapije, vendar jih zdravstvena zavarovalnica omogoča premalo, dodatne so samoplačniške. Z leti Lana poleg terapij potrebuje tudi sodob- ne medicinske pripomočke, ki bi ji olajšali vsak dan. SŠol Regijski prvaki iz OŠ Frana Kranjca CELJE – Ekokviz je že 22 let tekmovanje osnovnošolcev v ekoznanju. Na regijskem tekmovanju je zmagala ekipa učencev Osnovne šole Frana Kranjca iz Celja. 7 . mar- ca se bo udeležila državnega tekmovanja. Letos je na Ekokvizu, ki ga pripravlja Eko- šola, v tričlanskih ekipah tekmovalo 2.376 učencev šestih, sedmih in osmih razredov iz 128 slovenskih osnovnih šol. V celjski re- giji je sodelovalo 97 tričlanskih ekip iz 16 osnovnih šol. Zmagovalna ekipa je morala pokazati znanje s področja odpadkov in recikliranja elektronskih naprav, trajnostnega razvoja, varstva okolja in onesnaževalcev, ogljičnega odtisa in zelene energije. Dosegla je 28 od 30 možnih točk. Sledili so ji učenci iz Osnovne šole Ljubečna in iz I. OŠ Celje. Letošnji Eko- kviz je bil kar zahteven, saj je le ena ekipa pravilno odgovorila na vseh 30 zastavljenih vprašanj. TC Denar za prizadeto v požaru zbira Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur. Davčna številka: 801 99 500 TRR: SI56 0400 1004 8576 037 SKLIC: 00 10 - 2023 NAMEN – pomoč Olgi Rihtar Kdor bi želel pomagati z gradbenim materialom, se lahko obrne na Martina Lubeja na telefonsko številko 041 551 629. Žalosten pogled na pogorelo streho in uničeno podstrešje ŠENTJUR – Občinska zve- za prijateljev mladine Šen- tjur zbira denar za popravilo strehe hiše, v kateri živi upo- kojenka Olga Rihtar iz Raz- borja pri Dramljah. Streha in celotno podstrešje sta bila povsem uničena v požaru, ki je izbruhnil v noči s 16. na 17 . januar. Nastala je ogromna škoda, ki se zaradi zadnjih padavin, tako snega kot dež- ja, vsak dan še povečuje. Policija je tujo krivdo iz- ključila, vzrok požara je bilo pregretje dimniške tuljave. Sorodnik Olge Rihtar Martin Lubej je pojasnil, da znaša ocenjena škoda krepko več kot sto tisoč evrov. Dodal je, da hiša ni bila zavarovana za primer požara, zato se je nje- gova teta, ki nima privarčeva- nega denarja, znašla v veliki stiski. Sorodniki in prijatelji so ji priskočili na pomoč z zbiranjem denarja in potreb- nega gradbenega materiala, med drugim lesa, da bi ji s skupnimi močmi pomagali narediti novo streho nad gla- vo. Lubej je povedal, da je po požaru velika škoda nastala še zaradi gašenja, svoje so prispevale obilne padavine. Gasilci so ostrešje sicer pre- krili s folijo, ki jo veter umika. »Voda pronica vse do pritličja, električne napeljave so moč- no poškodovane. V hiši se je pokvarilo gretje. Mojstri so zasilno vzpostavili ogrevanje v pritličju, da so prostori vsaj malo ogrevani in da bi bilo tako preprečeno nadaljnje propadanje sten in stropa.« Prizadeta v požaru je prvi dve noči po tem dogodku prespala pri hčeri. Nato se je vrnila na svoj dom, kjer so ji za bivanje po besedah Lubeja zasilno uredili pritličje. TS, foto: ML Foto: SŠol Kako malo je treba, da se življenje postavi na glavo, so lani spoznali lastniki dru- žinskega Mizarstva Potočnik iz Poljan v občini Rečica ob Savinji. Požar jim je v nekaj urah uničil velik del gospodarskega poslopja, v katerega je družina vlagala približno 30 let. A v nesreči ni ostala sama. Na pomoč ji je priskočila vsa Zgornja Savinjska dolina. Kulturno društvo Rečica ob Savinji je organiziralo dobrodelni koncert, na katerem so s pomočjo sponzorjev in prostovoljnih prispevkov zbrali 16 tisoč evrov. ŠPELA OŽIR REČICA OB SAVINJI, MOZIRJE – Skupaj smo močnejši Pomoč mizarstvu, prizadetemu v požaru Rdeči križ Slovenije – Ob- močno združenje Zgornje Savinjske doline je odprl poseben transakcijski račun za zbiranje prispev- kov za pomoč Mizarstvu Potočnik. Račun bo odprt do konca februarja. Podatki za nakazilo: RKS OZ Zgornje Savinjske doline Šmihelska 2, Mozirje DŠ: 31441939 TRR: Si56 6100 0001 5529 853 Sklic: 00 24503 Namen: za Mizarstvo Potočnik – požar Ogenj, ki se je sredi novem- bra vnel v mizarski delavnici, v kateri je bilo veliko suhega lesa, je zajel več hal in uničil pet tisoč kvadratnih metrov površin. Požar je gasilo kar 90 gasilcev iz desetih okoliških gasilskih društev – Rečica ob Savinji, Grušovlje, Pobrežje ob Savinji, Nazarje, Mozirje, Ljubno ob Savinji, Radmirje, Šmartno ob Dreti, Bočna in Gorica ob Dreti. Kljub trudu gasilcev so bili zgradba, stroji in proizvodi v celoti uničeni, zaradi česar je bilo družini Potočnik onemo- gočeno nadaljnje delo. Neka- teri delavci so se prezaposlili, spet drugi so ostali v mizar- stvu in pomagali pri obnovi. Potočnikovi so se naenkrat znašli pred velikim organiza- cijskim zalogajem. Ob gradnji in prenovi so namreč morali zagotoviti nemoteno proizvo- dnjo ter fi nančna sredstva za saniranje in plače. Veliko na- ročil jim je uspelo preusmeriti k drugim podjetjem. ob Savinji. Na koncertu je sim- bolični ček v vrednosti 9.710 evrov, kolikor se je zbralo do koncerta, prevzel Jan Potočnik, ki se je obenem zahvalil za vsa prizadevanja tako gasilcev kot drugih Zgornjesavinjčanov, ki so na kakršenkoli način prispe- vali za gradnjo novih objektov in zagon podjetja. Množica nastopajočih Na dobrodelnem koncertu v Mozirju so nastopili osnov- nošolski pevski zbori rečiške osnovne šole, Suška banda, Smooth band, Zmaji, Harmo- nikarski orkester Primoža Zvi- ra, ansambla Golte in Prebrisa- ni muzikanti, Up N' Downs in Kačji pastirji. Zapeli so še Irena Vrčkovnik, Saša Zamernik, Ok- tet Žetev ter Rečiški pobi. Za smeh sta poskrbela stand up komika Gašper Bergant in De- jan Ikovic – Bushi. Dobrodelni akciji so se pridružili tudi čla- ni Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Gal. Simbolični ček je na koncertu prevzel Jan Potočnik in se vsem zahvalil za veliko pomoč. (Foto: KD Rečica ob Savinji) Požar je sredi novembra zajel mizarsko delavnico Potočnik v Poljanah v občini Rečica ob Savi- nji. Povsem je uničil dobršen del infrastrukture in strojev. (Foto: PGD Mozirje) Dobrodelni koncert Zgornja Savinjska dolina ni sedela križem rok in je takoj priskočila na pomoč znanemu mizarstvu. Ena zadnjih dejav- nosti je dobrodelni koncert v organizaciji Kulturnega društva Rečica ob Savinji. »Skupaj smo pričakali čudovito noč in po- kazali, da žarek upanja vedno obstaja. V okviru dogodka nam je s sponzorji in prostovoljnimi prispevki uspelo zbrati 16 tisoč evrov. Še vedno lahko pomaga- te z nakazilom na transakcijski račun, kjer bodo vsa sredstva namenjena za pomoč mizar- stvu Potočnik,« so se odzvali v Kulturnem društvu Rečica Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 4, 26. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Najbrž ni prebivalca Šmartnega ob Paki, ki ne bi po- znal Roberta Crnjaca, dobrodušnega in vsestransko de- javnega občana, ki je ob lanskem občinskem prazniku prejel najvišje občinsko priznanje. Čeprav mu kandi- datura za župana ni uspela, si bo, kot pravi, še naprej prizadeval za čim bolj uspešen razvoj lokalne skupnosti. TATJANA PODGORŠEK Vagon odstranili, transformatorja še ne ZIDANI MOST – Z železniške proge so konec minulega tedna odstranili dele tovornega vagona, s katerega se je v noči na 7. januar prevrnila trans- formatorska postaja. Konec tega tedna bodo predvidoma začeli dvigovati še več sto ton težko transformatorsko postajo. Gre za eno večjih tovrstnih nesreč na Celjskem, zato tudi odstra- njevanje prevrnjene vlakovne kom- pozicije predstavlja enega večjih za- logajev. Poseg je zahteven predvsem zaradi reke in električnih napeljav ter tudi zaradi drugih tirov na železnici. Kot je pojasnil direktor družbe SŽ- Infrastruktura Matjaž Kranjc, so dele poškodovanega vagona dvignili z av- tomobilskima dvigaloma. Dvigovanje vagona so opravili med prihodi vlakov, zato so v potniškem prometu nastajale krajše zamude. Za dvig transformator- ja, ki je z oklepom težak 380 ton, je bilo treba opraviti še nekaj pripravljal- nih del. V ta namen je 25 vlačilcev iz Avstrije pripeljalo tisočtonsko dvigalo. Transformator bodo v naslednjih dneh naložili na nov vagon in ga odpeljali nazaj v tovarno. Če bo dvig transfor- matorja uspešen, Kranjc normalizacijo prometa na železniški postaji v Zida- nem Mostu pričakuje v prvem tednu februarja. Izjemno zahtevno delo so po nesreči opravili tudi gasilci PGD Laško s svojimi poklicnimi kolegi iz Celja. Z vrvno teh- niko so z brežine rešili poškodovanca, pregledali vagon, predvsem rezervoar- je za pogonsko gorivo in akumulatorje. Poleg tega so pregledali tudi celotno vo- dno površino Save vse do Radeč, da bi preverili, ali je prišlo do večjega razliva naftnih derivatov. Po nesreči so morali na kraj še večkrat. Prevrnjeni vagon je namreč predstavljal nevarnost iztekanja iz rezervoarjev, saj je bila vlakovna kom- pozicija zelo poškodovana. Do nesreče je, kot kaže, prišlo, ko se je za transformatorsko postajo prilago- jen vagon začel premikati, pravi Matjaž Kranjc. Ob tem se je huje poškodoval državljan Češke. Škoda je nastala na vo- zni mreži, signalnovarnostnih napravah in ograji. Na vozni mreži škoda po prvih ocenah znaša od 200 tisoč in do 250 ti- soč evrov, a naj bi bila končna ocena precej višja. Tovor je bil zavarovan, zato Kranjc pričakuje, da bo škodo poravnala zavarovalnica. BA, STA Foto: bralec NT Z novim letom dobili še podžupana VOJNIK – Župan Bran- ko Petre, ki občino vodi že tretji mandat, je ime- noval podžupana, ki mu bo v tem mandatu poma- gal pri njegovem delu. To je 1. januarja postal 32-le- tni Damjan Muzel iz vrst Slovenske demokratske stranke (SDS). Podžupan bo opravljal naloge s področja proble- matike mladih, športa, spodbujanja delovanja in razvoja društev ter proto- kolarnih zadev. Župana bo nadomeščal v primeru njegove odsotnosti ali za- držanosti. »Svoje delo bom opra- vljal resno, zavzeto, s polno mladostniške energije ter stro- kovno v dobro celotne občine Vojnik,« je ob imenovanju na družbenem omrežju zapisal Damjan Muzel. Dodal je, da je ponosen, da je župan podžupansko mesto zaupal ravno njemu. Občankam in občanom je obljubil, da bo naslednja štiri leta prisoten med njimi in da bo prisluhnil njihovim težavam. Čeprav vseh problemov ni mogoče rešiti, jim bo vedno poskušal pomagati, je dejal. Frankolovčan Damjan Muzel je bil član vojniškega ob- činskega sveta že v prejšnjem mandatu. Na državnozbor- skih volitvah v minulem letu je kandidiral za poslanca, lani je bil izvoljen za predsednika OO SDS Vojnik za na- slednja štiri leta. V preteklosti je bil tudi član izvršilnega odbora SDM na ravni države. V začetku decembra lani je bil izvoljen tudi za predsednika Krajevne skupnosti (KS) Frankolovo, a se je ob imenovanju za vojniškega podžupana predsedniški vlogi v KS zaradi nezdružljivosti funkcij odpovedal, prav tako je odstopil kot član sveta KS Frankolovo. Slednji bo zdaj deloval z enim članom manj, bodo pa morali frankolovski svetniki izvoliti novega pred- sednika krajevne skupnosti. BA ŠMARTNO OB PAKI - Prejemnik najvišjega priznanja Železničar s srcem in z dušo Robi Crnjac pravi, da sta pri vsaki stvari pomembni pod- pora okolice in prijateljev ter vztrajnost. »Če bi potegnil črto pod lan- skim letom, bi rekel, da se je leto izšlo dobro, celo nad pri- čakovanji. Poleg dveh študentk in sina srednješolca se v druži- ni vedno kaj dogaja, a tudi oko- lica doma me zaposluje celo leto,« je začel pogovor Robert Crnjac, prejemnik plakete Ob- čine Šmartno ob Paki, najvišje- ga občinskega priznanja. »Leto 2022 je bilo tudi leto izzivov. Mednje zagotovo sodi odloči- tev za kandidaturo za župana in občinskega svetnika.« Obnova odra Jaka, kot ga kličejo prijatelji, je pojasnjeval dogodke, ki so najbolj zaznamovali njegovo leto 2022. Za prejemnika ob- činske plakete so ga predlaga- li prijatelji, ki so kot osrednji razlog zanjo navedli njegov trud pri obnovi odra v šmar- škem domu kulture. Obnova je bila nujna, dela je bilo veli- ko, a so ga s pomočjo članov šmarškega kulturnega društva in lokalne skupnosti zmogli odlično opraviti. Danes je, kot pravi, na njem prijetno nastopiti. Je zanj občinsko priznanje nagrada ali obveza? »Je nagra- da in obveza. Zadovoljstvo je, ko vidiš, da vse, kar delaš, lju- dje opazijo in tudi cenijo. Sam vsega pač ne zmoreš. Pri vseh prizadevanjih sta pomembna podpora kolegov in vztrajanje, potem rezultati ne morejo izo- stati. V zvezi z domom kulture nas čaka še nekaj izzivov. Eden najbolj pomembnih je, kako privabiti vanj čim več obisko- valcev. Ampak vse ob svojem času.« Dejaven v društvih Robert Crnjac je bil več kot dvajset let dejaven v šmarškem prostovoljnem gasilskem dru- štvu, sedem let je bil njegov predsednik. Sledi njegovega dela je mogoče opaziti tudi pri šmarškem nogometnem društvu in v športno-rekrea- cijskem društvu Gavce – Veliki Vrh. Občina Šmartno ob Paki je prepoznavna po pestri dru- štveni dejavnosti. »Dobro je, da imamo v občini kar nekaj društev, vendar opažam, da se v njih srečujemo bolj ali manj isti ljudje. Moti me slaba ko- munikacija med društvi. Če bi bilo drugače, se ne bi zgodili dve prireditvi na isti dan in celo ob istem času. Z malo več do- govarjanja bi bilo na dogodkih in prireditvah v naši občini več gledalcev, a tudi vzdušje bi bilo zagotovo bolj prijetno,« je pre- pričan. Ni postal župan Na lanskih novembrskih lo- kalnih volitvah se je v občini Šmartno ob Paki potegoval za funkcijo župana. Pravi, da je bila to zanj edinstvena in ne- ponovljiva izkušnja, ki je ne bo pozabil. »H kandidaturi so me spodbudili prijatelji iz stranke Socialnih demokratov. Župan sicer nisem postal, vendar nad rezultati volitev nisem bil razo- čaran. V predvolilni kampanji sem užival, saj sem se srečeval s številnimi občani. Pogovarjali smo se o tem in onem, se sme- jali in zabavali.« Pravi, da je zadovoljen z razvojem lokalne skupnosti. Glede na to, da je bil že dva mandata občinski svetnik, se zaveda, da v občinski blagaj- ni nikoli ni dovolj denarja za vse potrebe in želje. »Šmartno ob Paki je majhna občina in temu primerne so tudi njene finančne zmogljivosti. Drugi so nam vsilili, da imamo svojo občino. Zelo težko je nado- mestiti razvojni primanjkljaj, ki smo ga bili v Šmartnem ob Paki deležni pred tem s tako skromnim občinskim proraču- nom. A korak za korakom je mogoče doseči marsikaj. Teba je biti vztrajen, odgovoren in delaven.« Železničar z dušo Robert je po poklicu železni- čar. Tisti, ki ga dobro poznajo, pravijo, da to delo opravlja pre- dano, s srcem in z dušo. »To, kar pravijo, je še kako res. Pre- pričan sem, da bom v tej službi dočakal upokojitev. Železničar je bil moj oče, zato lahko re- čem, da mi je bila ljubezen do železničarskega poklica po- ložena v zibelko. Izšolal sem se za vlakovnega odpravnika, delo železničarja pa opra- vljam na postajah od Velenja do Žalca, trenutno službujem v Šentjurju pri Celju. Včasih je poklic železničarja veljal za manjvrednega, a časi se spreminjajo. Vsak poklic ima svoje prednosti in slabosti. Če je slabost mojega poklica, da moram delati tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, se pa vsaj v denarnici pozna.« Robertovi prijatelji in znan- ci pravijo tudi, da je v njegovi družbi vedno prijetno, saj iz- žareva pozitivno energijo. S pripovedovanjem šal mu uspe narisati nasmehe tudi na naj- bolj »kislem« obrazu. Najraje se šali na svoj račun. Iz vsake negativne stvari poskuša izvle- či kaj pozitivnega. Želje V novo leto ni vstopil s veli- kopoteznimi željami in načrti. »Sreča zna biti opoteča, brez zdravja pa tudi te ni,« poudarja in dodaja, da bi bil vesel, če bi bili hčerki uspešni pri študiju, sin srednješolec pa pri izbiri nadaljnje življenjske poti.« Čeprav ni postal župan, Ro- bert še pravi, da si bo prizade- val uresničiti obljube, ki jih je dajal med volilno kampanjo. »Glede na to, da se bo začela gradnja hitre ceste oziroma tre- tje razvojne osi, bom poskušal narediti vse, da bomo imeli vsi, ki bomo morali živeti ob njej, nekaj od tega. Ne le hrupa in izpušnih plinov,« je sklenil po- govor. Foto: TP Konec tega tedna bodo v Zidanem Mostu predvidoma začeli dvigovati še transformatorsko postajo, ki je zdrsnila z vagona. Novi vojniški podžupan je Damjan Muzel. Že vrsto let je tudi prosto- voljni gasilec. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 4, 26. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Da je prestavitev bazne postaje na novo mesto v gozdu, približno 60 metrov od stavbe šole in vrtca, sprejemljiva za okolje, saj glede na izdelano oceno ne bo presegla mejnih vrednosti uredbe glede ele- ktromagnetnega sevanja (EMS), so na ponedeljkovi predstavitvi v bistriškem kulturnem domu pojasni- li predstavniki Telekoma Slovenije. Predstavnikov Civilne iniciative Šempetranov njihova razlaga ni pomirila. Opozarjajo, da je zakonodaja, ki določa dovoljene mejne vrednosti sevanja, zastarela in da hkrati ni zagotovilo, da bazna postaja ne bo vplivala na zdravje otrok in drugih občanov. TINA STRMČNIK BISTRICA OB SOTLI – Svoja mnenja soočili Telekom Slovenije, civilna iniciativa, župan in občani Ostali so vsak na svojem bregu Brezplačen prevoz za starejše ROGAŠKA SLATINA – Občina starejšim po novem omogoča brezplačen prevoz z miniavtobusom. Miniavtobus s 16 sedeži vozi vsako sredo dopoldne. Or- ganizirane so tri avtobusne linije, ki peljejo skozi naselja vseh treh krajevnih skupnosti in vodijo v središče Rogaške Slatine. Občani lahko vstopajo oziroma izstopajo na 51 postajališčih, ki so navedena v voznem redu. Po prihodu v mesto je za opravke na voljo približno ura in pol. Osvežen seznam postajališč z voznim redom je objavljen na sple- tni strani občine in na tablah ob avtobusnih postajališčih. Občina mobilnost starejših spodbuja tudi z možnostjo iz- posoje koles in e-koles, prizadeva si še, da bi na območju kmalu zaživela mreža Prostofer. TS Za razbremenitev Olimja PODČETRTEK – Olimje je kot zelo priljubljena turi- stična točka zelo prometno obremenjeno, težave so tudi zaradi pomanjkanja parkirnih mest. Zato je občina z iz- branim izvajalcem podpisala pogodbo o gradnji novega parkirišča nasproti pokopališča. Župan Peter Misja je povedal, da so v občini iskali pri- merne rešitve za predvideno parkirišče, upoštevali so tudi mnenja pristojnih soglasodajalcev. Občina je za parkirišče nasproti pokopališča, kjer bo možno parkirati 70 osebnih vozil in tri avtobuse, že dobila gradbeno dovoljenje. Na razpisu za izvajalca del je kot najbolj primerno izbrala pod- jetje Kladnik. Parkirišča bodo po besedah Misje namenjena tako domačinom kot gostom, naložba je vredna približno sto tisoč evrov. TS Zaposleni v Telekomu so ponovili, da so se pri obvešča- nju o izbiri mesta postavitve držali črke zakona, saj so na izbranem mestu, kamor že- lijo prestaviti bazno postajo, obesili obvestilo. Svojo zave- zo o sodelovanju z lokalno skupnostjo so izpolnili tako, da so o prestavitvi obvestili občino. Razložili so, da so za vsako spremembo storitev na baznih postajah dolžni pri pooblaščenem izvajalcu naročiti meritve. Slednje po besedah strokovnega sode- lavca za EMS Tadeja Pogač- nika kažejo, da mejne vre- dnosti EMS bazne postaje na gasilskem domu na nobenem merilnem mestu niso prese- žene. Ocena sprejemljivosti postavitve bazne postaje na novo mesto prav tako ni po- kazala preseženih mejnih vrednosti EMS. Civilne iniciative predstavi- tev Telekoma ni pomirila, je povedal predstavnik Antoni- jo Andrej Černelč. To tele- komunikacijsko podjetje se po besedah Černelča sklicuje na 26 let star zakon. »Takrat je bila mobilna tehnologija v povojih. Države, kot so Švica, Avstrija in Nemčija, so meje še sprejemljivega sevanja do danes postavile v povprečju 25-krat strožje, kot to velja pri nas.« Prepričan je, da Te- lekom ne upošteva kodeksov in Arhuške konvencije, kate- re podpisnica je naša država. Konvencija predvideva upo- rabo previdnostnega načela kot enega od temeljev zaščite na področju okoljske in zdra- vstvene politike. O razdaljah vsak po svoje Civilna iniciativa je na pred- stavitvi spet opozorila, da je novo mesto za predvideno postavitev bazne postaje res bolj oddaljeno od trenutne- Tako razdalje med novim mestom bazne postaje in okoliškimi stavbami pojasnjujejo na Telekomu. Antonijo Andrej Černelč: »Po 26 letih se šele pogovarjamo o tem, da je trenutno mesto bazne postaje premalo oddaljeno od šole in vrtca. Strah me je, da se bo v prihodnje tako izkazalo še za novo predvideno mesto postaje. Tudi o škodljivosti azbesta, neosvinčenega bencina in še česa smo izvedeli šele čez leta. Sem oče štirih otrok in prav za otroke se zavzemam.« Predstavnik Civilne iniciative Šem- petranov Antonijo Andrej Černelč Občani, ki jih močno sneženje ni odvrnilo od tega, da ne bi prisluhni- li predstavitvi projekta prestavitve bazne postaje. Od leve: bistriški župan Franjo Debelak ter predstavniki Tele- koma Slovenije Marko Vintar, Tadej Pogačnik in Luka Oblak. ga mesta, a se bo z gradnjo prizidkov telovadnice in vrtca razdalja zmanjšala. V Teleko- mu pravijo, da je obstoječa bazna postaja od najbližje točke osnovne šole oddalje- na 28 metrov, po prestavitvi na novo mesto se bo razdalja do najbližje točke osnovne šole povečala na 60 metrov. »Ob tem je treba poleg vodo- ravnih odmikov upoštevati še navpični odklon, saj bodo antene na novi bazni postaji 29 metrov višje od obstoje- čih, kar oddaljenost anten od stavbe šole še dodatno poveča. Podrobnosti projek- ta novega prizidka k šoli sicer ne poznamo, vendar je iz ob- stoječega stanja razvidno, da bo prestavljena bazna postaja tudi v primeru, če se prizidek šole povsem približa mejam zemljišča, bistveno bolj odda- ljena od šole, kot je obstoječa. To še posebej velja za ante- ne na stolpu. Enako velja za vrtec.« Pogačnik je dodal, da bo sevanje manjše tudi zato, ker je novo mesto za bazno postajo predvideno na 15 me- tov višji nadmorski višini kot doslej. Signal potreben za delo in šolo Predstavitve so se udeležili še občani, ki so opozorili, da dober signal potrebujejo za nemoteno poslovanje svojih podjetij. »Nihče od nas si ne želi sevanja, želimo pa de- lujoče omrežje. Poslujemo s tujino in zdaj imamo pri ko- munikaciji s strankami števil- ne težave,« je dejala občanka. Druga je dodala, da slab signal otrokom otežuje opravljanje šolskih obveznosti. Nekdanji ravnatelj bistriške šole Jože Uršič je poudaril, da domačini potrebujejo dober signal tudi zato, da lahko med drugim po- kličejo v zdravstveni dom. Ob tem ga je zanimalo, ali nove postaje Telekom res ne more postaviti še dlje od šole. Pred- stavnik omenjenega podjetja Marko Vintar, ki je zadolžen za načrtovanje omrežij, je po- jasnil, da bi zaradi dodatnega oddaljevanja postaje v gozd v nekaterih naseljih imeli slabši signal mobilnega omrežja. Bistriški župan Franjo De- belak verjame, da je novo predvideno mesto najbolj opti- malno ter da bosta šola in vrtec »na varni strani« glede sevanja. Povsem idealno mesto, ki bi ustrezalo vsem občanom, je po njegovem prepričanju nemo- goče najti. Če bo za prestavitev bazne postaje izdano gradbe- no dovoljenje, bo signal omo- gočen tudi v krajih Kunšperk in Čehovec, je še dodal. Foto: Andraž Purg DELUJOČA BAZNA POSTAJA BISTRICA OB SOTLI 1 DROG NA GASILSKEM DOMU 14 m OD TAL, n.m.v. 225 m NOVA BAZNA POSTAJA BISTRICA OB SOTLI 2 33-m STOLP , n.m.v. 240 m 60 m 36 m 68 m 45 m 42 m 28 m Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 4, 26. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Najbrž ni prebivalca Šmartnega ob Paki, ki ne bi po- znal Roberta Crnjaca, dobrodušnega in vsestransko de- javnega občana, ki je ob lanskem občinskem prazniku prejel najvišje občinsko priznanje. Čeprav mu kandi- datura za župana ni uspela, si bo, kot pravi, še naprej prizadeval za čim bolj uspešen razvoj lokalne skupnosti. TATJANA PODGORŠEK Vagon odstranili, transformatorja še ne ZIDANI MOST – Z železniške proge so konec minulega tedna odstranili dele tovornega vagona, s katerega se je v noči na 7. januar prevrnila trans- formatorska postaja. Konec tega tedna bodo predvidoma začeli dvigovati še več sto ton težko transformatorsko postajo. Gre za eno večjih tovrstnih nesreč na Celjskem, zato tudi odstra- njevanje prevrnjene vlakovne kom- pozicije predstavlja enega večjih za- logajev. Poseg je zahteven predvsem zaradi reke in električnih napeljav ter tudi zaradi drugih tirov na železnici. Kot je pojasnil direktor družbe SŽ- Infrastruktura Matjaž Kranjc, so dele poškodovanega vagona dvignili z av- tomobilskima dvigaloma. Dvigovanje vagona so opravili med prihodi vlakov, zato so v potniškem prometu nastajale krajše zamude. Za dvig transformator- ja, ki je z oklepom težak 380 ton, je bilo treba opraviti še nekaj pripravljal- nih del. V ta namen je 25 vlačilcev iz Avstrije pripeljalo tisočtonsko dvigalo. Transformator bodo v naslednjih dneh naložili na nov vagon in ga odpeljali nazaj v tovarno. Če bo dvig transfor- matorja uspešen, Kranjc normalizacijo prometa na železniški postaji v Zida- nem Mostu pričakuje v prvem tednu februarja. Izjemno zahtevno delo so po nesreči opravili tudi gasilci PGD Laško s svojimi poklicnimi kolegi iz Celja. Z vrvno teh- niko so z brežine rešili poškodovanca, pregledali vagon, predvsem rezervoar- je za pogonsko gorivo in akumulatorje. Poleg tega so pregledali tudi celotno vo- dno površino Save vse do Radeč, da bi preverili, ali je prišlo do večjega razliva naftnih derivatov. Po nesreči so morali na kraj še večkrat. Prevrnjeni vagon je namreč predstavljal nevarnost iztekanja iz rezervoarjev, saj je bila vlakovna kom- pozicija zelo poškodovana. Do nesreče je, kot kaže, prišlo, ko se je za transformatorsko postajo prilago- jen vagon začel premikati, pravi Matjaž Kranjc. Ob tem se je huje poškodoval državljan Češke. Škoda je nastala na vo- zni mreži, signalnovarnostnih napravah in ograji. Na vozni mreži škoda po prvih ocenah znaša od 200 tisoč in do 250 ti- soč evrov, a naj bi bila končna ocena precej višja. Tovor je bil zavarovan, zato Kranjc pričakuje, da bo škodo poravnala zavarovalnica. BA, STA Foto: bralec NT Z novim letom dobili še podžupana VOJNIK – Župan Bran- ko Petre, ki občino vodi že tretji mandat, je ime- noval podžupana, ki mu bo v tem mandatu poma- gal pri njegovem delu. To je 1. januarja postal 32-le- tni Damjan Muzel iz vrst Slovenske demokratske stranke (SDS). Podžupan bo opravljal naloge s področja proble- matike mladih, športa, spodbujanja delovanja in razvoja društev ter proto- kolarnih zadev. Župana bo nadomeščal v primeru njegove odsotnosti ali za- držanosti. »Svoje delo bom opra- vljal resno, zavzeto, s polno mladostniške energije ter stro- kovno v dobro celotne občine Vojnik,« je ob imenovanju na družbenem omrežju zapisal Damjan Muzel. Dodal je, da je ponosen, da je župan podžupansko mesto zaupal ravno njemu. Občankam in občanom je obljubil, da bo naslednja štiri leta prisoten med njimi in da bo prisluhnil njihovim težavam. Čeprav vseh problemov ni mogoče rešiti, jim bo vedno poskušal pomagati, je dejal. Frankolovčan Damjan Muzel je bil član vojniškega ob- činskega sveta že v prejšnjem mandatu. Na državnozbor- skih volitvah v minulem letu je kandidiral za poslanca, lani je bil izvoljen za predsednika OO SDS Vojnik za na- slednja štiri leta. V preteklosti je bil tudi član izvršilnega odbora SDM na ravni države. V začetku decembra lani je bil izvoljen tudi za predsednika Krajevne skupnosti (KS) Frankolovo, a se je ob imenovanju za vojniškega podžupana predsedniški vlogi v KS zaradi nezdružljivosti funkcij odpovedal, prav tako je odstopil kot član sveta KS Frankolovo. Slednji bo zdaj deloval z enim članom manj, bodo pa morali frankolovski svetniki izvoliti novega pred- sednika krajevne skupnosti. BA ŠMARTNO OB PAKI - Prejemnik najvišjega priznanja Železničar s srcem in z dušo Robi Crnjac pravi, da sta pri vsaki stvari pomembni pod- pora okolice in prijateljev ter vztrajnost. »Če bi potegnil črto pod lan- skim letom, bi rekel, da se je leto izšlo dobro, celo nad pri- čakovanji. Poleg dveh študentk in sina srednješolca se v druži- ni vedno kaj dogaja, a tudi oko- lica doma me zaposluje celo leto,« je začel pogovor Robert Crnjac, prejemnik plakete Ob- čine Šmartno ob Paki, najvišje- ga občinskega priznanja. »Leto 2022 je bilo tudi leto izzivov. Mednje zagotovo sodi odloči- tev za kandidaturo za župana in občinskega svetnika.« Obnova odra Jaka, kot ga kličejo prijatelji, je pojasnjeval dogodke, ki so najbolj zaznamovali njegovo leto 2022. Za prejemnika ob- činske plakete so ga predlaga- li prijatelji, ki so kot osrednji razlog zanjo navedli njegov trud pri obnovi odra v šmar- škem domu kulture. Obnova je bila nujna, dela je bilo veli- ko, a so ga s pomočjo članov šmarškega kulturnega društva in lokalne skupnosti zmogli odlično opraviti. Danes je, kot pravi, na njem prijetno nastopiti. Je zanj občinsko priznanje nagrada ali obveza? »Je nagra- da in obveza. Zadovoljstvo je, ko vidiš, da vse, kar delaš, lju- dje opazijo in tudi cenijo. Sam vsega pač ne zmoreš. Pri vseh prizadevanjih sta pomembna podpora kolegov in vztrajanje, potem rezultati ne morejo izo- stati. V zvezi z domom kulture nas čaka še nekaj izzivov. Eden najbolj pomembnih je, kako privabiti vanj čim več obisko- valcev. Ampak vse ob svojem času.« Dejaven v društvih Robert Crnjac je bil več kot dvajset let dejaven v šmarškem prostovoljnem gasilskem dru- štvu, sedem let je bil njegov predsednik. Sledi njegovega dela je mogoče opaziti tudi pri šmarškem nogometnem društvu in v športno-rekrea- cijskem društvu Gavce – Veliki Vrh. Občina Šmartno ob Paki je prepoznavna po pestri dru- štveni dejavnosti. »Dobro je, da imamo v občini kar nekaj društev, vendar opažam, da se v njih srečujemo bolj ali manj isti ljudje. Moti me slaba ko- munikacija med društvi. Če bi bilo drugače, se ne bi zgodili dve prireditvi na isti dan in celo ob istem času. Z malo več do- govarjanja bi bilo na dogodkih in prireditvah v naši občini več gledalcev, a tudi vzdušje bi bilo zagotovo bolj prijetno,« je pre- pričan. Ni postal župan Na lanskih novembrskih lo- kalnih volitvah se je v občini Šmartno ob Paki potegoval za funkcijo župana. Pravi, da je bila to zanj edinstvena in ne- ponovljiva izkušnja, ki je ne bo pozabil. »H kandidaturi so me spodbudili prijatelji iz stranke Socialnih demokratov. Župan sicer nisem postal, vendar nad rezultati volitev nisem bil razo- čaran. V predvolilni kampanji sem užival, saj sem se srečeval s številnimi občani. Pogovarjali smo se o tem in onem, se sme- jali in zabavali.« Pravi, da je zadovoljen z razvojem lokalne skupnosti. Glede na to, da je bil že dva mandata občinski svetnik, se zaveda, da v občinski blagaj- ni nikoli ni dovolj denarja za vse potrebe in želje. »Šmartno ob Paki je majhna občina in temu primerne so tudi njene finančne zmogljivosti. Drugi so nam vsilili, da imamo svojo občino. Zelo težko je nado- mestiti razvojni primanjkljaj, ki smo ga bili v Šmartnem ob Paki deležni pred tem s tako skromnim občinskim proraču- nom. A korak za korakom je mogoče doseči marsikaj. Teba je biti vztrajen, odgovoren in delaven.« Železničar z dušo Robert je po poklicu železni- čar. Tisti, ki ga dobro poznajo, pravijo, da to delo opravlja pre- dano, s srcem in z dušo. »To, kar pravijo, je še kako res. Pre- pričan sem, da bom v tej službi dočakal upokojitev. Železničar je bil moj oče, zato lahko re- čem, da mi je bila ljubezen do železničarskega poklica po- ložena v zibelko. Izšolal sem se za vlakovnega odpravnika, delo železničarja pa opra- vljam na postajah od Velenja do Žalca, trenutno službujem v Šentjurju pri Celju. Včasih je poklic železničarja veljal za manjvrednega, a časi se spreminjajo. Vsak poklic ima svoje prednosti in slabosti. Če je slabost mojega poklica, da moram delati tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, se pa vsaj v denarnici pozna.« Robertovi prijatelji in znan- ci pravijo tudi, da je v njegovi družbi vedno prijetno, saj iz- žareva pozitivno energijo. S pripovedovanjem šal mu uspe narisati nasmehe tudi na naj- bolj »kislem« obrazu. Najraje se šali na svoj račun. Iz vsake negativne stvari poskuša izvle- či kaj pozitivnega. Želje V novo leto ni vstopil s veli- kopoteznimi željami in načrti. »Sreča zna biti opoteča, brez zdravja pa tudi te ni,« poudarja in dodaja, da bi bil vesel, če bi bili hčerki uspešni pri študiju, sin srednješolec pa pri izbiri nadaljnje življenjske poti.« Čeprav ni postal župan, Ro- bert še pravi, da si bo prizade- val uresničiti obljube, ki jih je dajal med volilno kampanjo. »Glede na to, da se bo začela gradnja hitre ceste oziroma tre- tje razvojne osi, bom poskušal narediti vse, da bomo imeli vsi, ki bomo morali živeti ob njej, nekaj od tega. Ne le hrupa in izpušnih plinov,« je sklenil po- govor. Foto: TP Konec tega tedna bodo v Zidanem Mostu predvidoma začeli dvigovati še transformatorsko postajo, ki je zdrsnila z vagona. Novi vojniški podžupan je Damjan Muzel. Že vrsto let je tudi prosto- voljni gasilec. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 4, 26. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Da je prestavitev bazne postaje na novo mesto v gozdu, približno 60 metrov od stavbe šole in vrtca, sprejemljiva za okolje, saj glede na izdelano oceno ne bo presegla mejnih vrednosti uredbe glede ele- ktromagnetnega sevanja (EMS), so na ponedeljkovi predstavitvi v bistriškem kulturnem domu pojasni- li predstavniki Telekoma Slovenije. Predstavnikov Civilne iniciative Šempetranov njihova razlaga ni pomirila. Opozarjajo, da je zakonodaja, ki določa dovoljene mejne vrednosti sevanja, zastarela in da hkrati ni zagotovilo, da bazna postaja ne bo vplivala na zdravje otrok in drugih občanov. TINA STRMČNIK BISTRICA OB SOTLI – Svoja mnenja soočili Telekom Slovenije, civilna iniciativa, župan in občani Ostali so vsak na svojem bregu Brezplačen prevoz za starejše ROGAŠKA SLATINA – Občina starejšim po novem omogoča brezplačen prevoz z miniavtobusom. Miniavtobus s 16 sedeži vozi vsako sredo dopoldne. Or- ganizirane so tri avtobusne linije, ki peljejo skozi naselja vseh treh krajevnih skupnosti in vodijo v središče Rogaške Slatine. Občani lahko vstopajo oziroma izstopajo na 51 postajališčih, ki so navedena v voznem redu. Po prihodu v mesto je za opravke na voljo približno ura in pol. Osvežen seznam postajališč z voznim redom je objavljen na sple- tni strani občine in na tablah ob avtobusnih postajališčih. Občina mobilnost starejših spodbuja tudi z možnostjo iz- posoje koles in e-koles, prizadeva si še, da bi na območju kmalu zaživela mreža Prostofer. TS Za razbremenitev Olimja PODČETRTEK – Olimje je kot zelo priljubljena turi- stična točka zelo prometno obremenjeno, težave so tudi zaradi pomanjkanja parkirnih mest. Zato je občina z iz- branim izvajalcem podpisala pogodbo o gradnji novega parkirišča nasproti pokopališča. Župan Peter Misja je povedal, da so v občini iskali pri- merne rešitve za predvideno parkirišče, upoštevali so tudi mnenja pristojnih soglasodajalcev. Občina je za parkirišče nasproti pokopališča, kjer bo možno parkirati 70 osebnih vozil in tri avtobuse, že dobila gradbeno dovoljenje. Na razpisu za izvajalca del je kot najbolj primerno izbrala pod- jetje Kladnik. Parkirišča bodo po besedah Misje namenjena tako domačinom kot gostom, naložba je vredna približno sto tisoč evrov. TS Zaposleni v Telekomu so ponovili, da so se pri obvešča- nju o izbiri mesta postavitve držali črke zakona, saj so na izbranem mestu, kamor že- lijo prestaviti bazno postajo, obesili obvestilo. Svojo zave- zo o sodelovanju z lokalno skupnostjo so izpolnili tako, da so o prestavitvi obvestili občino. Razložili so, da so za vsako spremembo storitev na baznih postajah dolžni pri pooblaščenem izvajalcu naročiti meritve. Slednje po besedah strokovnega sode- lavca za EMS Tadeja Pogač- nika kažejo, da mejne vre- dnosti EMS bazne postaje na gasilskem domu na nobenem merilnem mestu niso prese- žene. Ocena sprejemljivosti postavitve bazne postaje na novo mesto prav tako ni po- kazala preseženih mejnih vrednosti EMS. Civilne iniciative predstavi- tev Telekoma ni pomirila, je povedal predstavnik Antoni- jo Andrej Černelč. To tele- komunikacijsko podjetje se po besedah Černelča sklicuje na 26 let star zakon. »Takrat je bila mobilna tehnologija v povojih. Države, kot so Švica, Avstrija in Nemčija, so meje še sprejemljivega sevanja do danes postavile v povprečju 25-krat strožje, kot to velja pri nas.« Prepričan je, da Te- lekom ne upošteva kodeksov in Arhuške konvencije, kate- re podpisnica je naša država. Konvencija predvideva upo- rabo previdnostnega načela kot enega od temeljev zaščite na področju okoljske in zdra- vstvene politike. O razdaljah vsak po svoje Civilna iniciativa je na pred- stavitvi spet opozorila, da je novo mesto za predvideno postavitev bazne postaje res bolj oddaljeno od trenutne- Tako razdalje med novim mestom bazne postaje in okoliškimi stavbami pojasnjujejo na Telekomu. Antonijo Andrej Černelč: »Po 26 letih se šele pogovarjamo o tem, da je trenutno mesto bazne postaje premalo oddaljeno od šole in vrtca. Strah me je, da se bo v prihodnje tako izkazalo še za novo predvideno mesto postaje. Tudi o škodljivosti azbesta, neosvinčenega bencina in še česa smo izvedeli šele čez leta. Sem oče štirih otrok in prav za otroke se zavzemam.« Predstavnik Civilne iniciative Šem- petranov Antonijo Andrej Černelč Občani, ki jih močno sneženje ni odvrnilo od tega, da ne bi prisluhni- li predstavitvi projekta prestavitve bazne postaje. Od leve: bistriški župan Franjo Debelak ter predstavniki Tele- koma Slovenije Marko Vintar, Tadej Pogačnik in Luka Oblak. ga mesta, a se bo z gradnjo prizidkov telovadnice in vrtca razdalja zmanjšala. V Teleko- mu pravijo, da je obstoječa bazna postaja od najbližje točke osnovne šole oddalje- na 28 metrov, po prestavitvi na novo mesto se bo razdalja do najbližje točke osnovne šole povečala na 60 metrov. »Ob tem je treba poleg vodo- ravnih odmikov upoštevati še navpični odklon, saj bodo antene na novi bazni postaji 29 metrov višje od obstoje- čih, kar oddaljenost anten od stavbe šole še dodatno poveča. Podrobnosti projek- ta novega prizidka k šoli sicer ne poznamo, vendar je iz ob- stoječega stanja razvidno, da bo prestavljena bazna postaja tudi v primeru, če se prizidek šole povsem približa mejam zemljišča, bistveno bolj odda- ljena od šole, kot je obstoječa. To še posebej velja za ante- ne na stolpu. Enako velja za vrtec.« Pogačnik je dodal, da bo sevanje manjše tudi zato, ker je novo mesto za bazno postajo predvideno na 15 me- tov višji nadmorski višini kot doslej. Signal potreben za delo in šolo Predstavitve so se udeležili še občani, ki so opozorili, da dober signal potrebujejo za nemoteno poslovanje svojih podjetij. »Nihče od nas si ne želi sevanja, želimo pa de- lujoče omrežje. Poslujemo s tujino in zdaj imamo pri ko- munikaciji s strankami števil- ne težave,« je dejala občanka. Druga je dodala, da slab signal otrokom otežuje opravljanje šolskih obveznosti. Nekdanji ravnatelj bistriške šole Jože Uršič je poudaril, da domačini potrebujejo dober signal tudi zato, da lahko med drugim po- kličejo v zdravstveni dom. Ob tem ga je zanimalo, ali nove postaje Telekom res ne more postaviti še dlje od šole. Pred- stavnik omenjenega podjetja Marko Vintar, ki je zadolžen za načrtovanje omrežij, je po- jasnil, da bi zaradi dodatnega oddaljevanja postaje v gozd v nekaterih naseljih imeli slabši signal mobilnega omrežja. Bistriški župan Franjo De- belak verjame, da je novo predvideno mesto najbolj opti- malno ter da bosta šola in vrtec »na varni strani« glede sevanja. Povsem idealno mesto, ki bi ustrezalo vsem občanom, je po njegovem prepričanju nemo- goče najti. Če bo za prestavitev bazne postaje izdano gradbe- no dovoljenje, bo signal omo- gočen tudi v krajih Kunšperk in Čehovec, je še dodal. Foto: Andraž Purg DELUJOČA BAZNA POSTAJA BISTRICA OB SOTLI 1 DROG NA GASILSKEM DOMU 14 m OD TAL, n.m.v. 225 m NOVA BAZNA POSTAJA BISTRICA OB SOTLI 2 33-m STOLP , n.m.v. 240 m 60 m 36 m 68 m 45 m 42 m 28 m Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 4, 26. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV SLOVENSKE KONJICE – Vse pripravljeno za gradnjo težko pričakovane obvoznice Mesto bo razbremenjeno prometa Kakšna bo usoda konjiškega kamnoloma? SLOVENSKE KONJICE – V Civilni iniciativi za zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro nasprotujejo podaljšanju koncesije podjetju Kongrad, ki jo je pred 15 leti pridobilo na osnovi zaveze, da bo kamnolom do letos saniralo in zaprlo, a se to ni zgodilo. Stanovalci v bližini kamnolo- ma opozarjajo na številne negativne vplive na okolje in poškodbe na stanovanjskih hišah. Pristojni inšpektorat je celo ugotovil, da Kongrad pri izkoriščanju mineralne surovine posega tudi na zemljišče, za katero ni pridobil rudarske pravice. V konjiškem gradbenem podjetju Kongrad zadeve ne želijo javno komentirati, a so toliko bolj zgovorni predstav- niki Civilne iniciative za zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro. Kot je povedal vodja iniciative Tadej Slapnik, so na Inšpektorat za energetiko in rudarstvo podali zahtevo za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem rudarjenja v kamno- lomu pod Konjiško goro. Nezakonito! Predstavniki inšpektorata so po ogledu razmer v ka- mnolomu ugotovili nezakonito delovanje, saj je podjetje Kongrad na dan ogleda kamnoloma izkoriščanje mine- ralne surovine izvajalo na zemljišču, na katerem družba nima podeljene rudarske pravice. »Iz uradnih evidenc je razvidno, da za dela na zemljišču s parcelno. št. 741/19 v krajevni skupnosti Slovenije Konjice ni bila podeljena rudarska pravica oziroma koncesija za izkoriščanje mine- ralne surovine. Na tem zemljišču izvajajo rudarska dela nezakonito,« je navedla inšpektorica Suzana Macolič. Kot pravi Slapnik, je inšpektorat potrdil njihove domne- ve, da podjetje Kongrad v kamnolomu pridobiva kamnino že zunaj dovoljenega območja. Zato so pristojno ministr- stvo pozvali, naj podjetju Kongrad ne podaljša koncesije in prav tako tudi ne izda nove. Pogojno soglasje Ob tem v civilni iniciativi prav tako ne skrivajo ogorče- nja, da je konjiški župan Darko Ratajc preslišal njihove argumente in podjetju Kongrad izdal soglasje za pridobitev pravice izvajanja rudarskih del na štirih parcelah, ki so v lasti občine, za obdobje petih let. Navajajo tudi, da bo Kon- grad zdaj lahko pridobil soglasje za podaljšanje koncesije brez soglasja krajevne skupnosti in občinskega sveta. V konjiški občinski upravi pojasnjujejo, da v skladu s spreje- timi dokumenti končni cilj občine predstavljata sanacija in zaprtje kamnoloma. Soglasje za uporabo zemljišč, ki ga je izdal župan, je pogojno in velja le, če bo podjetje Kongrad pridobilo vsa potrebna soglasja nosilcev ob upoštevanju področne zakonodaje. BF Številni prebivalci konjiške občine so podpisali iniciativo za zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Oliverja je spet poklicala cesta Konjičan Oliver Tič (Oli Walker), ki se je lani pole- ti vrnil z več kot triletnega pešačenja iz Južne Ameri- ke do Aljaske, se bo oktobra spet podal na pot. Pravi, da pogreša doživetja na cesti. Tokrat namerava v dveh do treh letih prehoditi 24 ti- soč kilometrov po najdaljši cesti na svetu. Družbo mu bo tudi tokrat delala psička Carlitos. Oliver pravi, da ga nemirni in pustolovski duh ponovno vabi dogodivščinam napro- ti. »Imam službo in urejeno življenje, a nisem tako sre- čen, kot sem bil takrat, ko sva s Carlitos pešačila z juga Argentine do Aljaske in se prepuščala raznovrstnim do- živetjem na poti, med kateri- mi so prevladovala prijetna. Pogrešam raziskovanje in spontanost, to me osrečuje.« Zakaj ne v Avstralijo? Zato je že konec lanske- ga leta začel načrtovati na- slednji pohodniški podvig. Najprej je želel v Avstralijo, a si je hitro premislil, saj bi ga viza časovno omejevala. »Pešačenje ni užitek, če si v časovni stiski in moraš vsak dan opraviti neko število ki- lometrov, da lahko do izteka vize prideš na cilj in zapu- stiš državo. Na poti želim biti sproščen in želim uživati. Zato sem zamisel o Avstraliji opustil,« je povedal in dodal, da se bo 5. oktobra ponovno podal čez Atlantik, letalsko karto je že kupil. Pešačil bo po najdaljši cesti na svetu, z juga Argentine do severa Aljaske. Približno 24 tisoč kilometrov namerava pre- pešačiti v dveh do treh letih. »Na pot se bom odpravil ok- tobra. Ta mesec sem izbral. ker so oktobra in novembra najboljši vremenski pogoji za pešačenje po Argentini. In do takrat nameravam tudi prihraniti vsaj nekaj denarja za pot.« Oliver ocenjuje, da ga bo tokratna popotniška dogodivščina stala približno 10 tisoč evrov. Glede na to, da so mu pri prejšnjem podvigu z donacija- mi pomagali številni posame- zniki in nekatera podjetja, bo dobrosrčen Konjičan finančne pomoči zagotovo deležen tudi tokrat. Spomnimo, da je ob lanski vrnitvi v sodelovanju z Lions klubom Konjice or- ganiziral dobrodelno dražbo košarkarskega dresa s podpi- som Luke Dončića. Oliver ne bo nikoli pozabil prisrčnega srečanja s košarkarskim ge- nijem v Dallasu. Na dražbi dresa so zbrali 20 tisoč evrov. Denar so namenili za plačilo organizirane športne vadbe nadarjenih mladih športnikov s širšega Konjiškega. BF Oliver s psičko Carlitos ob lanski vrnitvi v domače Slovenske Konjice. (Foto: SHERPA) Po letih prizadevanj naj bi se gradnja obvoznice Slovenske Konjice–Oplotnica kmalu začela, končala naj bi se konec tega leta. Konjiška občina je zagotovila potrebna zemljišča, država pa bo za ureditev 600 metrov dolge obvozne ceste prispevala približno 2,5 milijona evrov. Če bo vreme dopuščalo, bodo delovni stroji zabrneli v naslednjih dneh. BARBARA FURMAN Tako v konjiški kot tudi v oplotniški občini so postop- ke za gradnjo obvoznice Slovenske Konjice–Oplotni- ca začeli že pred več leti. Priprava projektov, pridobi- vanje zemljišč in zagotavlja- nje finančnih virov so terjali več časa, kot so predvidevali. Potrpežljivo čakanje na odo- britev finančnih sredstev se je obrestovalo, saj naj bi se gradbena dela začela še ta mesec, promet po novi ob- voznici naj bi stekel konec tega leta. Evropski denar Gradnjo obvoznice financi- ra direkcija za infrastruktu- ro, ki je v ta namen pridobi- la tudi denar iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vrednost naložbe je ocenje- na na 2,5 milijona evrov. Ob 600 metrov dolgi obvoznici razbremenili prometa, prav tako bo obvoznica pripomo- gla k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje, predvsem pa k izboljšanju prometne varnosti vseh udeležencev v prometu. Nova cesta bo prav tako prispevala k odpravi ne- ustreznih prometnih razmer z vidika lokalnega prometa, dnevnih migrantov in tranzi- tnega omrežja. Obenem bo omogočila boljšo navezavo na vseevropsko prometno omrežje.« Med gradnjo obvoznice do večjih zastojev v prometu naj ne bi prihajalo. V direkciji za infrastrukturo pripravljajo elaborat delne zapore cesti- šča, ki bo osnova za pridobi- tev dovoljenja za postavitev gradbiščnih znakov in mo- rebitne delne zapore cesti- šča. Na območju krožišča na prometno zelo obremenjeni regionalki Slovenske Konjice– Slovenska Bistrica po mnenju nadzornega inženirja v pod- jetju Tegar promet ne bo ovi- ran, postavljena bo le začasna prometna signalizacija, saj bodo za gradbišče uporabili zaprt cestni krak proti proti Oplotnici. Če bo vreme dopuščalo, se bo gradnja obvoznice začela v naslednjih dneh. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Po besedah konjiškega župana Darka Ratajca bo z obvoznico me- sto razbremenjeno prometa. (Foto: Andraž Purg) bodo zgradili obojestranske površine za pešce in kolesar- je, med spremljajoče ureditve pa sodijo rušenje objekta, prestavitev plinovoda, ure- ditev meteorne kanalizacije, elektrovodov, plinovoda, pre- stavitev in zaščita elektrovo- dov, izvedba cestne razsve- tljave in nizkonapetostnega priključka. Zagotovili bodo tudi protihrupne ukrepe in krajinsko ureditev območja ob obvoznici. Obvozno cesto bo gradilo podjetje Tegar iz Velike Pire- šice, kjer pravijo, da bodo pri- pravljalna dela – zakoličba, ograditev in priprava gradbi- šča ter postavitev gradbišč- nih tabel – stekla v teh dneh. Medtem natančnejši časovni načrt poteka gradbenih del še pripravljajo. Boljša prometna varnost Konjiški župan Darko Ra- tajc je zadovoljen, da je vse pripravljeno za začetek gra- dnje. »Z obvoznico bomo mesto Slovenske Konjice Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 4, 26. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV SLOVENSKE KONJICE – Vse pripravljeno za gradnjo težko pričakovane obvoznice Mesto bo razbremenjeno prometa Kakšna bo usoda konjiškega kamnoloma? SLOVENSKE KONJICE – V Civilni iniciativi za zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro nasprotujejo podaljšanju koncesije podjetju Kongrad, ki jo je pred 15 leti pridobilo na osnovi zaveze, da bo kamnolom do letos saniralo in zaprlo, a se to ni zgodilo. Stanovalci v bližini kamnolo- ma opozarjajo na številne negativne vplive na okolje in poškodbe na stanovanjskih hišah. Pristojni inšpektorat je celo ugotovil, da Kongrad pri izkoriščanju mineralne surovine posega tudi na zemljišče, za katero ni pridobil rudarske pravice. V konjiškem gradbenem podjetju Kongrad zadeve ne želijo javno komentirati, a so toliko bolj zgovorni predstav- niki Civilne iniciative za zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro. Kot je povedal vodja iniciative Tadej Slapnik, so na Inšpektorat za energetiko in rudarstvo podali zahtevo za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem rudarjenja v kamno- lomu pod Konjiško goro. Nezakonito! Predstavniki inšpektorata so po ogledu razmer v ka- mnolomu ugotovili nezakonito delovanje, saj je podjetje Kongrad na dan ogleda kamnoloma izkoriščanje mine- ralne surovine izvajalo na zemljišču, na katerem družba nima podeljene rudarske pravice. »Iz uradnih evidenc je razvidno, da za dela na zemljišču s parcelno. št. 741/19 v krajevni skupnosti Slovenije Konjice ni bila podeljena rudarska pravica oziroma koncesija za izkoriščanje mine- ralne surovine. Na tem zemljišču izvajajo rudarska dela nezakonito,« je navedla inšpektorica Suzana Macolič. Kot pravi Slapnik, je inšpektorat potrdil njihove domne- ve, da podjetje Kongrad v kamnolomu pridobiva kamnino že zunaj dovoljenega območja. Zato so pristojno ministr- stvo pozvali, naj podjetju Kongrad ne podaljša koncesije in prav tako tudi ne izda nove. Pogojno soglasje Ob tem v civilni iniciativi prav tako ne skrivajo ogorče- nja, da je konjiški župan Darko Ratajc preslišal njihove argumente in podjetju Kongrad izdal soglasje za pridobitev pravice izvajanja rudarskih del na štirih parcelah, ki so v lasti občine, za obdobje petih let. Navajajo tudi, da bo Kon- grad zdaj lahko pridobil soglasje za podaljšanje koncesije brez soglasja krajevne skupnosti in občinskega sveta. V konjiški občinski upravi pojasnjujejo, da v skladu s spreje- timi dokumenti končni cilj občine predstavljata sanacija in zaprtje kamnoloma. Soglasje za uporabo zemljišč, ki ga je izdal župan, je pogojno in velja le, če bo podjetje Kongrad pridobilo vsa potrebna soglasja nosilcev ob upoštevanju področne zakonodaje. BF Številni prebivalci konjiške občine so podpisali iniciativo za zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Oliverja je spet poklicala cesta Konjičan Oliver Tič (Oli Walker), ki se je lani pole- ti vrnil z več kot triletnega pešačenja iz Južne Ameri- ke do Aljaske, se bo oktobra spet podal na pot. Pravi, da pogreša doživetja na cesti. Tokrat namerava v dveh do treh letih prehoditi 24 ti- soč kilometrov po najdaljši cesti na svetu. Družbo mu bo tudi tokrat delala psička Carlitos. Oliver pravi, da ga nemirni in pustolovski duh ponovno vabi dogodivščinam napro- ti. »Imam službo in urejeno življenje, a nisem tako sre- čen, kot sem bil takrat, ko sva s Carlitos pešačila z juga Argentine do Aljaske in se prepuščala raznovrstnim do- živetjem na poti, med kateri- mi so prevladovala prijetna. Pogrešam raziskovanje in spontanost, to me osrečuje.« Zakaj ne v Avstralijo? Zato je že konec lanske- ga leta začel načrtovati na- slednji pohodniški podvig. Najprej je želel v Avstralijo, a si je hitro premislil, saj bi ga viza časovno omejevala. »Pešačenje ni užitek, če si v časovni stiski in moraš vsak dan opraviti neko število ki- lometrov, da lahko do izteka vize prideš na cilj in zapu- stiš državo. Na poti želim biti sproščen in želim uživati. Zato sem zamisel o Avstraliji opustil,« je povedal in dodal, da se bo 5. oktobra ponovno podal čez Atlantik, letalsko karto je že kupil. Pešačil bo po najdaljši cesti na svetu, z juga Argentine do severa Aljaske. Približno 24 tisoč kilometrov namerava pre- pešačiti v dveh do treh letih. »Na pot se bom odpravil ok- tobra. Ta mesec sem izbral. ker so oktobra in novembra najboljši vremenski pogoji za pešačenje po Argentini. In do takrat nameravam tudi prihraniti vsaj nekaj denarja za pot.« Oliver ocenjuje, da ga bo tokratna popotniška dogodivščina stala približno 10 tisoč evrov. Glede na to, da so mu pri prejšnjem podvigu z donacija- mi pomagali številni posame- zniki in nekatera podjetja, bo dobrosrčen Konjičan finančne pomoči zagotovo deležen tudi tokrat. Spomnimo, da je ob lanski vrnitvi v sodelovanju z Lions klubom Konjice or- ganiziral dobrodelno dražbo košarkarskega dresa s podpi- som Luke Dončića. Oliver ne bo nikoli pozabil prisrčnega srečanja s košarkarskim ge- nijem v Dallasu. Na dražbi dresa so zbrali 20 tisoč evrov. Denar so namenili za plačilo organizirane športne vadbe nadarjenih mladih športnikov s širšega Konjiškega. BF Oliver s psičko Carlitos ob lanski vrnitvi v domače Slovenske Konjice. (Foto: SHERPA) Po letih prizadevanj naj bi se gradnja obvoznice Slovenske Konjice–Oplotnica kmalu začela, končala naj bi se konec tega leta. Konjiška občina je zagotovila potrebna zemljišča, država pa bo za ureditev 600 metrov dolge obvozne ceste prispevala približno 2,5 milijona evrov. Če bo vreme dopuščalo, bodo delovni stroji zabrneli v naslednjih dneh. BARBARA FURMAN Tako v konjiški kot tudi v oplotniški občini so postop- ke za gradnjo obvoznice Slovenske Konjice–Oplotni- ca začeli že pred več leti. Priprava projektov, pridobi- vanje zemljišč in zagotavlja- nje finančnih virov so terjali več časa, kot so predvidevali. Potrpežljivo čakanje na odo- britev finančnih sredstev se je obrestovalo, saj naj bi se gradbena dela začela še ta mesec, promet po novi ob- voznici naj bi stekel konec tega leta. Evropski denar Gradnjo obvoznice financi- ra direkcija za infrastruktu- ro, ki je v ta namen pridobi- la tudi denar iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vrednost naložbe je ocenje- na na 2,5 milijona evrov. Ob 600 metrov dolgi obvoznici razbremenili prometa, prav tako bo obvoznica pripomo- gla k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje, predvsem pa k izboljšanju prometne varnosti vseh udeležencev v prometu. Nova cesta bo prav tako prispevala k odpravi ne- ustreznih prometnih razmer z vidika lokalnega prometa, dnevnih migrantov in tranzi- tnega omrežja. Obenem bo omogočila boljšo navezavo na vseevropsko prometno omrežje.« Med gradnjo obvoznice do večjih zastojev v prometu naj ne bi prihajalo. V direkciji za infrastrukturo pripravljajo elaborat delne zapore cesti- šča, ki bo osnova za pridobi- tev dovoljenja za postavitev gradbiščnih znakov in mo- rebitne delne zapore cesti- šča. Na območju krožišča na prometno zelo obremenjeni regionalki Slovenske Konjice– Slovenska Bistrica po mnenju nadzornega inženirja v pod- jetju Tegar promet ne bo ovi- ran, postavljena bo le začasna prometna signalizacija, saj bodo za gradbišče uporabili zaprt cestni krak proti proti Oplotnici. Če bo vreme dopuščalo, se bo gradnja obvoznice začela v naslednjih dneh. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Po besedah konjiškega župana Darka Ratajca bo z obvoznico me- sto razbremenjeno prometa. (Foto: Andraž Purg) bodo zgradili obojestranske površine za pešce in kolesar- je, med spremljajoče ureditve pa sodijo rušenje objekta, prestavitev plinovoda, ure- ditev meteorne kanalizacije, elektrovodov, plinovoda, pre- stavitev in zaščita elektrovo- dov, izvedba cestne razsve- tljave in nizkonapetostnega priključka. Zagotovili bodo tudi protihrupne ukrepe in krajinsko ureditev območja ob obvoznici. Obvozno cesto bo gradilo podjetje Tegar iz Velike Pire- šice, kjer pravijo, da bodo pri- pravljalna dela – zakoličba, ograditev in priprava gradbi- šča ter postavitev gradbišč- nih tabel – stekla v teh dneh. Medtem natančnejši časovni načrt poteka gradbenih del še pripravljajo. Boljša prometna varnost Konjiški župan Darko Ra- tajc je zadovoljen, da je vse pripravljeno za začetek gra- dnje. »Z obvoznico bomo mesto Slovenske Konjice Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 4, 26. januar 2023 KULTURA Alpinistični par in knjiga Let plašnega krokarja Petnajst skupnih osemtisočakov Med preteklimi in novejšimi deli V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 4. marca na ogled razstava V kro- gu. Njen avtor je fotograf in izredni profe- sor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Peter Koštrun iz Brnice pri Žalcu. Kot fotograf in umetnik se na različnih po- dročjih vizualne umetnosti in kulture udej- stvuje od leta 1998. V obdobju 1998–2001 je deloval kot uradni fotograf urada pred- sednika in vlade, leta 2007 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikova- nje v Ljubljani. Od leta 2003 redno razsta- vlja v domačem in mednarodnem prostoru. Trenutno deluje na področju fotografi je kot izredni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter kot neodvisni ustvarjalec. Po besedah kustosa Miha Colnerja tokra- tna razstava predstavlja številne elemente preteklih del, hkrati jih idejno povezuje z nekaterimi novejšimi materiali, ki so nasta- jali v preteklih petih letih. »Tudi tokrat se je umetnik zavestno odvrnil od ustvarjanja zaključenih serij ali projektov in je namesto tega razstavo ponovno uporabil kot izrazni medij, v katerega lahko poljubno vključuje različne elemente. To so novejše in starej- še fotografi je, in sicer kot izbrani najdeni objekti, ki odražajo njegovo strast do zbira- nja in hranjenja na videz povsem običajnih in neuporabnih reči.« Odprtje razstave je popestril kitarist Ma- tjaž Kreča, ki je glasbeno pot začel v Glas- beni šoli Rista Savina Žalec, nadaljeval na umetniški gimnaziji v Celju, nato je študiral kitaro v Ljubljani in Zürichu, kjer je tudi magistriral. Osvojil je nekaj nagrad na doma- čih in mednarodnih tekmovanjih, igra tudi v različnih komornih zasedbah. Zdaj poučuje kitaro v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec. ŠO V knjižnici o dveh pomembnih ljudeh Do konca meseca je v Osrednji knjižnici Celje še na ogled razstava o Francu Goričanu, sadjarskem in vinogradniškem strokovnjaku iz Višnje vasi pri Vojniku. Njegove spomine z naslovom Življenjska pot malega človeka, ki jih je lani izdala knjižnica v sodelovanju z Občino Vojnik, so predstavili v ponedeljek. V soboto so se v knjižnici v sodelovanju s Slovenskim društvom za logoterapijo Logos, z Zavodom Žički tabor za duhovno rast in družino Pahljina spomnili dr. Cvijete Pahljina, zdravnice, psihiatrinje, psihoterapevtke, logoterapevtke …, ki je na različne načine poma- gala ljudem v duševni stiski. Med drugim je bila ustanoviteljica SOS-telefona Sopotnik. Ob 80-letnici njenega rojstva so odprli razstavo, ki jo je pripravil Mirko Nidorfer, predavanje Logoterapija in knjiga pa je pripravil izr. prof. dr. Jože Ramovš. Razstava bo na ogled do 18. marca, ko bo v Celju osmi mednarodni logoterapevtski simpozij. TC Avtor razstave Peter Koštrun (desno) v družbi kustosa Miha Colnerja (Foto: TT) Del občinstva med pogovorom. Vodil ga je dr. Jernej Kusterle, Nivesin tolmač je bil prevajalec knjige dr. Igor Škamperle. Nives Meroi in Roman Benet s knjigo Let plašnega krokarja Gora, visokih več kot osem tisoč metrov, je sicer le 14, a Italijanka Nives Meroi in njen mož, zamejski Slovenec Roman Benet, poleg preplezanih štirinajstih zraven štejeta še Romanovo bolezen. Lani je Nives izdala knjigo z naslovom Let plašnega krokarja, ki govori o njunem vzponu na zadnji osemtisočak, na Anapurno. Prejšnjo sredo sta v Celju v Domu svetega Jožefa na Mohorskem večeru predstavila knjigo. JANŽE FRIC Pogovor je presegel ome- jitve knjige, dotaknila sta se tudi tem, ki niso strogo pove- zane z njuno odpravo na Ana- purno. »Na višinah se z za- koncem navadno prepiramo iz istih razlogov kot doma, a je pomembno, da se znamo v gorah pametno prepirati,« je o življenju na visokih nad- morskih višinah povedala Ni- ves. Roman je dodal: »Vedno rad povem, da se ona prepira, ne jaz.« Sicer pa je v gorah ve- dno Roman tisti, ki vodi, hodi spredaj. Če na razpotju pride do nesoglasja med zakonce- ma, Roman dilemo preprosto reši tako, da gre po poti, ki si jo je zamislil, Nives pa mu sledi. Čeprav je priznal, da se ne odloči vedno prav. Anapurna in vzpon iz nekdanjih časov To je podnaslov knjige, ki hkrati predstavlja njuno fi lo- zofi jo. Nekdanji časi se na- našajo na obliko alpinizma, s katerim se ukvarjata tudi sama. To je gorništvo brez uporabe kisika, šerp, helikop- terjev in podobnega, kot od- govor na vedno bolj masovni turistični alpinizem. Čeprav sta bila ravno pri tem vzponu na Anapurno tudi sama pri- morana uporabiti helikopter. »Na poti do baznega tabora je bilo preprosto preveč sne- ga, a kljub vsemu ta vožnja s helikopterjem predstavlja madež na najini odpravi,« je let s helikopterjem pojasnila Nives. Da sta osvojila vse vrhove, sta potrebovala dvajset let, pri čemer odprav nista pre- tirano načrtovala. Prilagajala sta jih svojim zmožnostim, tudi fi nančnim. Odprave po- leg opreme, letalske karte in podobnega zahtevajo tudi na- kup dovolilnice za dostop na goro. »Plačati je treba za vi- šine nad 6500 metrov, a tudi za vstop v parke in rezervate. Vsako leto si namislijo nekaj novega,« je malo v šali pove- dal Roman. Za prihodnost Nives in Ro- man še načrtujeta odprave, čeprav ne nujno na osemtiso- čake: »Te odprave so postale drage, tudi zaradi vedno bolj masovnega turizma.« Foto: SHERPA C M Y CM MY CY CMY K Novi_tednik_22.1.2022.pdf 1 22. 01. 2023 14:42:18 Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 4, 26. januar 2023 NAŠA TEMA Industrijska območja nekoč in danes Kaj je zraslo na pogoriščih nekoč velikih tovarn? Oči Polzelanov so bile konec decembra uprte v tovarniški dimnik, dolga de- setletja neformalni simbol tovarne nogavic. Dan pred božičem je začel padati. Zrušen je bil v dveh dneh. Na družabnih omrežjih je bilo mogoče brati, da je tako padel še zadnji ostanek industrijske dediščine, ki je dolga desetletja zazna- movala ne le življenje na Polzeli, temveč tudi v celotni Spodnji Savinjski dolini. Bila je namreč velika zaposlovalka. Takšni so bili v regiji tudi Garant, Tekstilna tovarna Prebold, šentjurski Alpos, konjiški Konus … Preverili smo, kaj je zraslo na pogoriščih nekoč velikih tovarn, ki so kljub svojemu tragičnemu koncu pustile neizbrisljiv pečat v naši regiji. ŠPELA OŽIR, TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN, JANJA INTIHAR Lastovka še gnezdi na Polzeli Tovarna nogavic je bila nekoč sinonim za kakovostne nogavice. Na bleščeče industrijsko obdobje na tem obmo- čju danes spominja zgolj še njen simbol – lastovka. Občina Polzela je namreč tamkajšnje poslopje poimenovala Po- slovna cona Lastovka. Po vzoru bližnjega Garanta jo želi preurediti v sodobno poslovno cono. A s tem se morajo strinjati tudi novi lastniki. »Če se ne bomo mogli dogovoriti, občina pri urejanju okolice Poslovne cone Lastovka na žalost ne bo sodelovala. Lastniki bodo nato to počeli sami,« pravi Jože Kužnik. Garant postal sodobna poslovna cona Po ustavitvi proizvodnje v Garantu je imelo tamkajšnje industrijsko poslopje tako žalosten videz, kot je bil konec proizvodnje v nekoč daleč naokrog znani tovarni pohištva. Tako zgradbe kot komunalna in prometna infrastruktura so klicale po obnovi. Stečajni postopek je spremljalo kar nekaj zapletov. Najprej je trajalo več let, da se je za nakup nepremičnin sploh začel kdo zanimati. Poslovna cona Garant ima od lani sodobno preobleko. V njej so našla prostor podjetja iz bližnjega okolja. (Foto: Andraž Purg) nekoč velikih tovarn? Poslovna cona Lastovka, ki zajema nekdanji kompleks polzelske tovarne nogavic, je bolj ali manj polna. Manjka samo še posodobljena komunalna in prometna infrastruktura. (Foto: Andraž Purg) Največji lastnik Emilijan Kapus, ki je preko podjetja Sam Invest postal lastnik nekdanjega tovarniškega kompleksa poleti 2021 in zdaj prostore oddaja v na- jem, je glede trenutne vsebi- ne in načrtov zelo skrivno- sten. Našim vprašanjem na to temo se vedno znova iz- ogiba. Velik del imata v lasti tudi domači podjetnik Jure Ocepek in njegovo podjetje Halomojstri, ki se ukvarja z gradbeništvom. Lep čas je v poslovni coni podjetje Proan, ki se ukvarja s pro- izvodnjo športne prehrane, brezalkoholnih napitkov in alkoholnih pijač. Dejavnosti podjetnikov, ki so kot naje- mniki še našli svoj prostor na tem območju, so zelo različne – od prodajnih, pro- izvodnih in skladiščnih do gostinskih in celo umetni- ških. V njem imajo prostore Kronoterm, Kreativna Fabri- ka, Pohištvo takoj, fotograf- ski studio Nasprot sonca in številni drugi. Bodo našli skupni jezik? Občina Polzela si po bese- dah župana Jožeta Kužnika prizadeva nekdanji tovarniški kompleks in njegovo bližnjo okolico komunalno in pro- metno posodobiti. A za to mora pridobiti tudi soglasja lastnikov in se dogovoriti s stečajnim upraviteljem, saj je nekaj cest še vedno v stečajni masi. V nasprotnem primeru bo videz cone odvisen od la- stnikov. »Občina se dogovar- ja o odkupu teh zemljišč in pripravlja občinski podrobni prostorski načrt za to obmo- čje, na podlagi katerega bo lahko po enakem vzoru, kot je Garant, tudi na tem obmo- čju posodobila cono. Prizade- vamo si, da bi občina postala lastnica osnovne infrastruk- ture,« pravi Kužnik, ki upa, da bodo lahko z lastniki našli skupni jezik. »Če se ne bomo mogli dogovoriti, občina pri urejanju okolice ne bo sode- lovala. Lastniki bodo nato to počeli sami.« Stečaj še ni končan Tovarna nogavic je šla v stečaj konec leta 2016, ste- čajni upravitelj Zlatko Hoh- njec je potem še leto in pol ohranjal proizvodnjo, kar je redkost v stečajnih postop- kih. Čeprav je bilo poslo- vanje uspešno, je tovarno moral zapreti. Ponudbe za nakup kompleksa je prvič zbiral že kmalu po stečaju. Takrat je za celotno premo- ženje pričakoval najmanj 2,8 milijona evrov, kolikor znaša tržna vrednost samo za ne- premičnine. Ker kupcev ni bilo na prvi in tudi na vseh naslednjih dražbah, čeprav je bilo zanimanje za nekoč veliko in uspešno tovarno kar precejšnje, je do zadnje dražbe cena padla za sko- raj milijon evrov. Velik del tovarniškega kompleksa je kupilo širši javnosti neznano podjetje Sem Invest s sede- žem v Ločici ob Savinji. Stečaj še ni končan. Hoh- njec mora prodati še nekaj premoženja, med katerim je tudi zemljišče v neposre- dni bližini okrog stanovanj- skih zgradb ob tovarni. Gre za precej perečo zadevo, saj več lastnikov tamkajšnjih sta- novanjskih zgradb uporablja zemljišče. Občina Polzela se je poso- dobitve javnih površin, katerih lastnica je, lotila pred štirimi leti. Šlo je zagotovo za enega njenih največjih projektov v zadnjem času. Uskladiti je mo- rala prostorske akte, pripraviti projektno dokumentacijo za ureditev komunalne opreme, izbrati izvajalca … »Poslovna cona, v kateri so podjetja Matis, Blaj, Edit, Avtovleka Muhovic, polzelski karate klub …, ima takšno podobo, kot se spodo- bi za tovrstna obrtno-poslovna območja. Gre namreč za obmo- čje nekdanje tovarne Garant, kjer ni bilo prave komunalne in prometne opreme, zato smo jo morali zgraditi in s tem za- gotoviti nadaljnji razvoj cone. Uredili smo vodovod, kanaliza- cijo, dostopno cesto, javno raz- svetljavo,« je pojasnil polzelski župan Jože Kužnik. Naložba je stala skoraj 1,5 milijona evrov, pri čemer nam je z izdatnimi sredstvi pomagalo ministrstvo za gospodarstvo. Kupci podjetja iz lokalnega okolja Stečajni postopek Tovarne pohištva Garant se je začel av- gusta 2012. Že nekaj časa pred tem je 117 delavcev preživljalo pravo agonijo. Pet mesecev so bili brez dela in plač, stečaj bi že zdavnaj predlagali sami, a niso mogli zbrati denarja za plačilo taks. Stečaj je šest let vodil Tomaž Kos, ki so ga mar- ca 2018 aretirali zaradi zlorabe položaja in jemanja podkupni- ne v enem od drugih stečajnih postopkov. Sodišče je za novo stečajno upraviteljico imeno- valo Mileno Sisinger, ki ji je v razmeroma kratkem času uspelo prodati preostalo pre- moženje podjetja. Kos je skoraj šest hektarjev velik tovarniški kompleks najprej prodajal kot celoto. Šele po štirih letih in mnogih neuspelih dražbah se je odločil za prodajo po delih in ga razdelil na šest posameznih enot. Do leta 2019 so novega lastnika dobile vse nepremič- nine, ki so sicer v času stečaja imele najemnike, kupci so bila večinama podjetja iz lokalnega okolja. Celjsko sodišče je kon- čalo stečaj Tovarne pohištva Garant aprila 2020. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 4, 26. januar 2023 NAŠA TEMA Z nekoč velikimi tovarnami je danes povezanih nešteto nostalgičnih spomi- nov nekdanjih zaposlenih, kako so se družili na sindikalnih izletih, letovali v tovarniških hiškah ob morju in z delom ustvarjali uspešno zgodbo podjetij. T ega danes v takšni množični obliki v večini primerov ni več. Tako kot na večini območij ni več dejavnosti, ki so nekoč zaznamovale ritem v krajih. T am, kjer so se stečaji začeli že v 90. letih, so marsikje zaposleni ohranili proizvodnjo in s tem nadaljevali dejavnost. Kjer so stečaji bili kasneje, je bilo takšno ali drugačno »lastninjenje« že nemogoče in so zato zdaj v conah povsem drugačne vsebine. V Preboldu so imeli srečo, da jim je tako hitro uspelo najti tako velika vlagatelja. V Odelu je danes celo zaposlenih več ljudi kot v najboljših časih v tekstilni tovarni. V Šentjurju se mnogi domačini sprašujejo, ali bi bilo ob drugačnem vodenju podjetje Alpos uspešno še danes. Družbi, ki sta nastali na nje- govem pogorišču, namreč poslujeta z milijonskimi prihodki in dobičkom. Polzelska Poslovna cona Lastovka je polna, čaka pa nujno komunalno in prometno posodobitev. Se je bo lotila občina ali lastniki nekdanjih tovarniških zgradb? Novo tisočletje je tako prineslo nove vsebine, s katerimi so in bodo povezani tudi novi spomini zaposlenih. Kakšni bodo, bomo videli čez nekaj desetletij. Avtomobilski žarometi rešili občino Prebold Prebold je ena redkih občin v Sloveniji, ki je stečaj njenega največjega podjetja ni spravil na kolena. Nasprotno. Občina je približno dvajset let po stečaju Tekstilne tovarne Prebold gospodarsko močnejša, kot je bila leta 2004. Da je tako, je »krivih« nekaj srečnih naključij. Občina bi danes zagotovo kazala drugačno podobo, če bi tekstilna tovarna bankrotirala nekaj let kasneje, ko se je začela kriza, če se v Zagorju ne bi otepali prihoda nemškega podjetja Schefenacker in če sodišče za vodenje stečaja ne bi izbralo Branka Đorđevića. Branko Đorđević: »Treba je bilo hitro ukrepati. V nasprotnem primeru bi se zgodba, ki je sledila stečaju tekstilne tovarne, zagotovo obrnila drugače.« V propadli Tekstilni tovarni Prebold je leta 2005 nemški Schafenaker zagnal proizvodnjo avtomobilskih žarometov, pozneje se je družba preoblikovala v Odelo. (Foto: Andraž Purg) Paradni konj v stečaj, nasledniki poslujejo odlično Na pogorišču Alposa danes med drugim deluje Alpos Metalurgija. Rezultate iz leta 2021 vodstvo podjetja ocenjuje kot nadpovprečne. (Foto: SHERPA) Trinajst uspešnih poslovnih zgodb Korenine nekdanjega konjiškega usnjarskega velikana Konus segajo v 19. stoletje, usodna za podjetje pa je bila izguba jugoslovanskega tržišča v začetku devetdesetih let. Pred približno sedmimi leti je konjiška občina na obmo- čju nekdanjega usnjarskega podjetja Konus, ki je v najbolj uspešnih letih zaposlovalo 1.800 ljudi, uredila Poslovno cono Konus. V njej si je poslovne in proizvodne prostore zagotovilo trinajst podjetij, ki skupaj zaposlujejo več sto delavcev. Poslovna cona Konus ob konjiški obvoznici (Foto: Občina Slovenske Konjice) Novo tisočletje, nove vsebine OB ROBU ŠPELA OŽIR prvimi, ki so začele z delavskim samoupravljanjem, preživela je različne vrste kapitalizma in so- cializma, pokopala jo je tranzi- cija. Po izgubi jugoslovanskega trga se namreč vodstvo podjetja preprosto ni znašlo. Več srečnih naključij Ob stečaju novembra 2004 je bilo v Tekstilni tovarni Pre- bold zaposlenih le še 211 ljudi. Zdaj že nekdanji župan Vinko Debelak se spominja, kako je nenadoma ogromno občanov ostalo brez dela in v kako tež- kih razmerah se je znašla obči- na. »Za podjetje Schefenacker, ki je ravno takrat prihajalo v Slovenijo, sem kot gradbenik projektiral neko veliko halo. Odgovorne sem vprašal, kje bo stala. Odgovorili so mi, da ne- kje v Zasavju. Pregovoril sem jih, da je zemljišče nekdanje tekstilne tovarne v Preboldu veliko primernejše.« Veliko je k temu prispeval tudi stečajni upravitelj Branko Đorđević, čigar največji uspeh je zagoto- vo bil, da je že leto po začetku stečaja v Preboldu začela delo- vati družba Schefenacker. Po- klical je njenega slovenskega predstavnika in mu ponudil prazne prostore. »Treba je bilo hitro ukrepati. V nasprotnem primeru bi se zgodba, ki je sle- dila stečaju tekstilne tovarne, zagotovo obrnila drugače,« je pred leti za Novi tednik pove- dal Đorđević. Lastniki Schefe- nackerja so namreč takrat že razmišljali o iskanju proizvo- dne lokacije na Madžarskem. Odelo kot naslednik Številke o stopnji brezposel- nosti, zaposlenih osebah in prihodkih gospodarstva raz- krivajo, da je stečaj tekstilne tovarne občini Prebold prinesel zelo veliko dobrega. Na obmo- čju tovarne je do danes zraslo več kot dvajset novih podjetij, v katerih je zaposlenih veliko ljudi. Največ je k temu prispe- valo podjetje Odelo. Ko je zasto- pnik nemškega Schefenacker- ja v Sloveniji Robert Grah leta 2005 na dražbi kupil tkalnico in predilnico propadle tekstilne tovarne, je napovedal, da bo v novi tovarni avtomobilskih ža- rometov dela za najmanj 300 ljudi. Njegove napovedi so bile bistveno podcenjene. V Odelu, kot se tovarna že nekaj časa imenuje in je v turški lasti, je leta 2021 delalo kar približno 1.500 ljudi, kar je skoraj toliko, kot v najboljših časih prebold- ske tekstilne tovarne. Tekstilna tovarna Prebold je bila ustanovljena leta 1862. Njeni najboljših časi so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko je zaposlovala več kot 1.600 ljudi. T ovarna je bila med Šentjurski Alpos je med tistimi podjetji, ki so v slo- venskih bankah izkopala največje luknje. V stečaju je bilo prijavljenih za 286 milijonov evrov terjatev. Upniki, razen zaposlenih, so se obrisali pod nosom. Brez dela je ostalo 400 ljudi. Mnogi domačini se sprašu- jejo, ali bi bilo ob drugač- nem vodenju to podjetje uspešno še danes. Družbi, ki sta nastali na njegovem pogorišču in imata v svojem imenu še danes besedo Al- pos, namreč poslujeta z mi- lijonskimi prihodki in do- bičkom. Šentjurska občina na območju, kjer je nekoč deloval največji delodajalec, skrbi za komunalno in pro- tipoplavno ureditev. Stečaj šentjurskega Alposa je bil končan decembra 2017 . Trajal je od oktobra 2011, ko je sodišče prekinilo prisil- no poravnavo, ker največji upniki, banke in jeseniški Sij, niso podprli dokapitalizacije. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci se spominja, da je propad podjetja, ki je bilo desetletja največji delo- dajalec v občini, med ljudmi zbudil zaskrbljenost o social- ni bombi. A ker so tisti, ki so ostali brez dela, imeli večino- ma izobrazbo strojne smeri, ki je bila že takrat zelo iska- na, so zaposlitev našli drugje. Izjemna rast Alposa Metalurgije Z Alposom so potonile nje- gove hčerinske družbe v Šen- tjurju. Edina hčerinska druž- ba, ki se je izognila stečaju, je bila Alpos Alu, ki izdeluje aluminijaste lestve in zaboje. Družba je leta 2021 ustvarila približno 6,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in skoraj 280 tisoč evrov čistega dobička. Po javno dostopnih podatkih se število zaposlenih v družbi sicer zmanjšuje. Še leta 2017 jih je bilo približno 90, predlani malo več kot 50. Cevarno, ki je bila hrbtenica Alposa, je leta 2015 za malo več kot dva milijona evrov ku- pilo podjetje IGM Trgovina, ki je v lasti makedonskega meta- lurškega velikana IGM Trade. Slednji je stoodstotni lastnik podjetja Alpos Metalurgija, ki proizvaja šivne cevi, votle profi le in pločevino. Podjetje v letnem poročilu 2021 med svo- jimi cilji omenja gradnjo nove- ga skladišča in gradnjo novih proizvodnih prostorov. T ega so veseli tudi v šentjurski občini. Slednja na delu površin, kjer je nekoč deloval Alpos, ureja pro- tipoplavne ukrepe, skrbi tudi za komunalno ureditev. »Za območje, kjer Alpos Metalur- gija predvideva nove prostore, pripravljamo občinski podrob- ni prostorski načrt. Na bližnjih zemljiščih so svoje prostore zgradila še druga nova podjetja in industrijska cona se dobro razvija,« je zadovoljen Diaci. Dosežene rezultate v letu 2021 v podjetju Alpos Meta- lurgija ocenjujejo kot nadpov- prečne. Čisti prihodki od pro- daje so znašali 95 milijonov evrov in so se v primerjavi z letom 2020 povečali za 120 odstotkov. Čisti dobiček je znašal približno 16,5 milijo- na evrov. Število zaposlenih iz leta v leto raste. Leta 2017 jih je bilo 20, leta 2021 že 69. Manjši, a uspešni V stečaju Alposa je nekaj skladiščnih in proizvodnih pro- storov kupilo podjetje Ispio, ki se ukvarja z izdelavo različnih kovinskih predmetov. Predlani je podjetje ustvarilo 3,2 milijo- na evrov čistih prihodkov od prodaje in je imelo več kot pol milijona evrov čistega dobička. Poleg izobraževalnega cen- tra Eksena, ki se je naselil v nekdanji upravni stavbi Alpo- sa, dela na pogorišču nekda- njega šentjurskega velikana še eno proizvodno podjetje. To je družba Urvis iz Dramelj. Podjetje, ki je imelo leta 2021 skoraj pol milijona evrov pri- hodkov od prodaje in 160 tisoč evrov čistega dobička, po javno dostopnih podatkih zaposluje približno tri ljudi. Korenine nekdanjega ko- njiškega usnjarskega velika- na Konus segajo v 19. stole- tje, usodna za podjetje pa je bila izguba jugoslovanskega tržišča v začetku devetdesetih let. Zaradi tega delavcem niso več mogli v celoti izplačevati plač, v začetku leta 2001 je bil v Konusu uveden stečajni postopek. Trajal je približno deset let. Poleg zaposlenih so bile med manjšimi upniki še Slovenske železnice in Slo- venska odškodninska družba (Sod). Po besedah stečajnega upravitelja Branka Đorđevića so upniki ob stečaju prijavili za malo več kot štiri milijone evrov terjatev, med njimi so bili večinoma zaposleni iz naslova neizplačanih plač, na koncu pa so bili poplača- ni v višini 2,5 milijona evrov. »Upniki so bili poplačani pri- bližno 60-odstotno. Denar so prejeli v petih obrokih,« je pojasnil Đorđević. Za kar desetletno trajanje stečajne- ga postopka je po njegovih besedah krivda predvsem na strani dolgih sodnih in dena- cionalizacijskih postopkov. Kako je danes? Na pogorišču nekdanjega Konusa danes posluje tri- najst podjetij, med katerimi sta največja Konus Konex in Isokon. Konus Konex pro- izvaja tehnične tkanine ter tkanine tekstilij za industrijo in dom, prav tako inženirske transportne trakove. Podjetje, ki zaposluje 165 ljudi, je sre- di devetdesetih let ob stečaju Konusa z italijanskim partner- jem kupil Savo Grilj, nekaj let je bil na lestvici najbogatejših Slovencev. Danes je s sinovo- ma v podjetju prokurist. Is- okon, kjer je zaposlenih 265 ljudi, se ukvarja s proizvodnjo in predelavo termoplastov. Je pretežno izvozno podjetje, saj na tuje trge proda 97 odstot- kov svojih izdelkov. Prisoten je po vsem svetu, največji tr- žni delež ima v Evropi, kjer je pomemben partner mnogim vejam industrije, od strojegra- dnje do kemijske in transpor- tne industrije. Še več drugih podjetij Uspešno poslovno zgodbo na območju nekdanjega Konu- sa piše tudi podjetje Konitex s 34 zaposlenimi. V podjetju proizvajajo celulozne materia- le in regenerirano usnje. Koni- texovi proizvodi imajo kupce na vseh koncih sveta. Pribli- žno 100 sodelavcev v konjiški poslovni coni Konus zaposluje zreško podjetje Unior. Poslov- ne prostore imajo tudi podjetja Pro-bit, Wrawor, SG Automo- tive, Metalkom, Grand Corpo- ration, Založnik proizvodnja lesenih izdelkov. T udi podjetje Avtoprevozi Boruta Fijavža s 65 sodelavci, družinsko pod- jetje Transport Pušnik s 63 zaposlenimi in podjetja Avto Krka, ki v sklopu tehničnih pregledov, registracije vozil in avtomobilskih zavarovanj za- posluje približno 10 oseb. Ob poslovni stavbi so uredili tudi avtopralnico in gostinski lokal. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 4, 26. januar 2023 NAŠA TEMA Industrijska območja nekoč in danes Kaj je zraslo na pogoriščih nekoč velikih tovarn? Oči Polzelanov so bile konec decembra uprte v tovarniški dimnik, dolga de- setletja neformalni simbol tovarne nogavic. Dan pred božičem je začel padati. Zrušen je bil v dveh dneh. Na družabnih omrežjih je bilo mogoče brati, da je tako padel še zadnji ostanek industrijske dediščine, ki je dolga desetletja zazna- movala ne le življenje na Polzeli, temveč tudi v celotni Spodnji Savinjski dolini. Bila je namreč velika zaposlovalka. Takšni so bili v regiji tudi Garant, Tekstilna tovarna Prebold, šentjurski Alpos, konjiški Konus … Preverili smo, kaj je zraslo na pogoriščih nekoč velikih tovarn, ki so kljub svojemu tragičnemu koncu pustile neizbrisljiv pečat v naši regiji. ŠPELA OŽIR, TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN, JANJA INTIHAR Lastovka še gnezdi na Polzeli Tovarna nogavic je bila nekoč sinonim za kakovostne nogavice. Na bleščeče industrijsko obdobje na tem obmo- čju danes spominja zgolj še njen simbol – lastovka. Občina Polzela je namreč tamkajšnje poslopje poimenovala Po- slovna cona Lastovka. Po vzoru bližnjega Garanta jo želi preurediti v sodobno poslovno cono. A s tem se morajo strinjati tudi novi lastniki. »Če se ne bomo mogli dogovoriti, občina pri urejanju okolice Poslovne cone Lastovka na žalost ne bo sodelovala. Lastniki bodo nato to počeli sami,« pravi Jože Kužnik. Garant postal sodobna poslovna cona Po ustavitvi proizvodnje v Garantu je imelo tamkajšnje industrijsko poslopje tako žalosten videz, kot je bil konec proizvodnje v nekoč daleč naokrog znani tovarni pohištva. Tako zgradbe kot komunalna in prometna infrastruktura so klicale po obnovi. Stečajni postopek je spremljalo kar nekaj zapletov. Najprej je trajalo več let, da se je za nakup nepremičnin sploh začel kdo zanimati. Poslovna cona Garant ima od lani sodobno preobleko. V njej so našla prostor podjetja iz bližnjega okolja. (Foto: Andraž Purg) nekoč velikih tovarn? Poslovna cona Lastovka, ki zajema nekdanji kompleks polzelske tovarne nogavic, je bolj ali manj polna. Manjka samo še posodobljena komunalna in prometna infrastruktura. (Foto: Andraž Purg) Največji lastnik Emilijan Kapus, ki je preko podjetja Sam Invest postal lastnik nekdanjega tovarniškega kompleksa poleti 2021 in zdaj prostore oddaja v na- jem, je glede trenutne vsebi- ne in načrtov zelo skrivno- sten. Našim vprašanjem na to temo se vedno znova iz- ogiba. Velik del imata v lasti tudi domači podjetnik Jure Ocepek in njegovo podjetje Halomojstri, ki se ukvarja z gradbeništvom. Lep čas je v poslovni coni podjetje Proan, ki se ukvarja s pro- izvodnjo športne prehrane, brezalkoholnih napitkov in alkoholnih pijač. Dejavnosti podjetnikov, ki so kot naje- mniki še našli svoj prostor na tem območju, so zelo različne – od prodajnih, pro- izvodnih in skladiščnih do gostinskih in celo umetni- ških. V njem imajo prostore Kronoterm, Kreativna Fabri- ka, Pohištvo takoj, fotograf- ski studio Nasprot sonca in številni drugi. Bodo našli skupni jezik? Občina Polzela si po bese- dah župana Jožeta Kužnika prizadeva nekdanji tovarniški kompleks in njegovo bližnjo okolico komunalno in pro- metno posodobiti. A za to mora pridobiti tudi soglasja lastnikov in se dogovoriti s stečajnim upraviteljem, saj je nekaj cest še vedno v stečajni masi. V nasprotnem primeru bo videz cone odvisen od la- stnikov. »Občina se dogovar- ja o odkupu teh zemljišč in pripravlja občinski podrobni prostorski načrt za to obmo- čje, na podlagi katerega bo lahko po enakem vzoru, kot je Garant, tudi na tem obmo- čju posodobila cono. Prizade- vamo si, da bi občina postala lastnica osnovne infrastruk- ture,« pravi Kužnik, ki upa, da bodo lahko z lastniki našli skupni jezik. »Če se ne bomo mogli dogovoriti, občina pri urejanju okolice ne bo sode- lovala. Lastniki bodo nato to počeli sami.« Stečaj še ni končan Tovarna nogavic je šla v stečaj konec leta 2016, ste- čajni upravitelj Zlatko Hoh- njec je potem še leto in pol ohranjal proizvodnjo, kar je redkost v stečajnih postop- kih. Čeprav je bilo poslo- vanje uspešno, je tovarno moral zapreti. Ponudbe za nakup kompleksa je prvič zbiral že kmalu po stečaju. Takrat je za celotno premo- ženje pričakoval najmanj 2,8 milijona evrov, kolikor znaša tržna vrednost samo za ne- premičnine. Ker kupcev ni bilo na prvi in tudi na vseh naslednjih dražbah, čeprav je bilo zanimanje za nekoč veliko in uspešno tovarno kar precejšnje, je do zadnje dražbe cena padla za sko- raj milijon evrov. Velik del tovarniškega kompleksa je kupilo širši javnosti neznano podjetje Sem Invest s sede- žem v Ločici ob Savinji. Stečaj še ni končan. Hoh- njec mora prodati še nekaj premoženja, med katerim je tudi zemljišče v neposre- dni bližini okrog stanovanj- skih zgradb ob tovarni. Gre za precej perečo zadevo, saj več lastnikov tamkajšnjih sta- novanjskih zgradb uporablja zemljišče. Občina Polzela se je poso- dobitve javnih površin, katerih lastnica je, lotila pred štirimi leti. Šlo je zagotovo za enega njenih največjih projektov v zadnjem času. Uskladiti je mo- rala prostorske akte, pripraviti projektno dokumentacijo za ureditev komunalne opreme, izbrati izvajalca … »Poslovna cona, v kateri so podjetja Matis, Blaj, Edit, Avtovleka Muhovic, polzelski karate klub …, ima takšno podobo, kot se spodo- bi za tovrstna obrtno-poslovna območja. Gre namreč za obmo- čje nekdanje tovarne Garant, kjer ni bilo prave komunalne in prometne opreme, zato smo jo morali zgraditi in s tem za- gotoviti nadaljnji razvoj cone. Uredili smo vodovod, kanaliza- cijo, dostopno cesto, javno raz- svetljavo,« je pojasnil polzelski župan Jože Kužnik. Naložba je stala skoraj 1,5 milijona evrov, pri čemer nam je z izdatnimi sredstvi pomagalo ministrstvo za gospodarstvo. Kupci podjetja iz lokalnega okolja Stečajni postopek Tovarne pohištva Garant se je začel av- gusta 2012. Že nekaj časa pred tem je 117 delavcev preživljalo pravo agonijo. Pet mesecev so bili brez dela in plač, stečaj bi že zdavnaj predlagali sami, a niso mogli zbrati denarja za plačilo taks. Stečaj je šest let vodil Tomaž Kos, ki so ga mar- ca 2018 aretirali zaradi zlorabe položaja in jemanja podkupni- ne v enem od drugih stečajnih postopkov. Sodišče je za novo stečajno upraviteljico imeno- valo Mileno Sisinger, ki ji je v razmeroma kratkem času uspelo prodati preostalo pre- moženje podjetja. Kos je skoraj šest hektarjev velik tovarniški kompleks najprej prodajal kot celoto. Šele po štirih letih in mnogih neuspelih dražbah se je odločil za prodajo po delih in ga razdelil na šest posameznih enot. Do leta 2019 so novega lastnika dobile vse nepremič- nine, ki so sicer v času stečaja imele najemnike, kupci so bila večinama podjetja iz lokalnega okolja. Celjsko sodišče je kon- čalo stečaj Tovarne pohištva Garant aprila 2020. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 4, 26. januar 2023 NAŠA TEMA Z nekoč velikimi tovarnami je danes povezanih nešteto nostalgičnih spomi- nov nekdanjih zaposlenih, kako so se družili na sindikalnih izletih, letovali v tovarniških hiškah ob morju in z delom ustvarjali uspešno zgodbo podjetij. T ega danes v takšni množični obliki v večini primerov ni več. Tako kot na večini območij ni več dejavnosti, ki so nekoč zaznamovale ritem v krajih. T am, kjer so se stečaji začeli že v 90. letih, so marsikje zaposleni ohranili proizvodnjo in s tem nadaljevali dejavnost. Kjer so stečaji bili kasneje, je bilo takšno ali drugačno »lastninjenje« že nemogoče in so zato zdaj v conah povsem drugačne vsebine. V Preboldu so imeli srečo, da jim je tako hitro uspelo najti tako velika vlagatelja. V Odelu je danes celo zaposlenih več ljudi kot v najboljših časih v tekstilni tovarni. V Šentjurju se mnogi domačini sprašujejo, ali bi bilo ob drugačnem vodenju podjetje Alpos uspešno še danes. Družbi, ki sta nastali na nje- govem pogorišču, namreč poslujeta z milijonskimi prihodki in dobičkom. Polzelska Poslovna cona Lastovka je polna, čaka pa nujno komunalno in prometno posodobitev. Se je bo lotila občina ali lastniki nekdanjih tovarniških zgradb? Novo tisočletje je tako prineslo nove vsebine, s katerimi so in bodo povezani tudi novi spomini zaposlenih. Kakšni bodo, bomo videli čez nekaj desetletij. Avtomobilski žarometi rešili občino Prebold Prebold je ena redkih občin v Sloveniji, ki je stečaj njenega največjega podjetja ni spravil na kolena. Nasprotno. Občina je približno dvajset let po stečaju Tekstilne tovarne Prebold gospodarsko močnejša, kot je bila leta 2004. Da je tako, je »krivih« nekaj srečnih naključij. Občina bi danes zagotovo kazala drugačno podobo, če bi tekstilna tovarna bankrotirala nekaj let kasneje, ko se je začela kriza, če se v Zagorju ne bi otepali prihoda nemškega podjetja Schefenacker in če sodišče za vodenje stečaja ne bi izbralo Branka Đorđevića. Branko Đorđević: »Treba je bilo hitro ukrepati. V nasprotnem primeru bi se zgodba, ki je sledila stečaju tekstilne tovarne, zagotovo obrnila drugače.« V propadli Tekstilni tovarni Prebold je leta 2005 nemški Schafenaker zagnal proizvodnjo avtomobilskih žarometov, pozneje se je družba preoblikovala v Odelo. (Foto: Andraž Purg) Paradni konj v stečaj, nasledniki poslujejo odlično Na pogorišču Alposa danes med drugim deluje Alpos Metalurgija. Rezultate iz leta 2021 vodstvo podjetja ocenjuje kot nadpovprečne. (Foto: SHERPA) Trinajst uspešnih poslovnih zgodb Korenine nekdanjega konjiškega usnjarskega velikana Konus segajo v 19. stoletje, usodna za podjetje pa je bila izguba jugoslovanskega tržišča v začetku devetdesetih let. Pred približno sedmimi leti je konjiška občina na obmo- čju nekdanjega usnjarskega podjetja Konus, ki je v najbolj uspešnih letih zaposlovalo 1.800 ljudi, uredila Poslovno cono Konus. V njej si je poslovne in proizvodne prostore zagotovilo trinajst podjetij, ki skupaj zaposlujejo več sto delavcev. Poslovna cona Konus ob konjiški obvoznici (Foto: Občina Slovenske Konjice) Novo tisočletje, nove vsebine OB ROBU ŠPELA OŽIR prvimi, ki so začele z delavskim samoupravljanjem, preživela je različne vrste kapitalizma in so- cializma, pokopala jo je tranzi- cija. Po izgubi jugoslovanskega trga se namreč vodstvo podjetja preprosto ni znašlo. Več srečnih naključij Ob stečaju novembra 2004 je bilo v Tekstilni tovarni Pre- bold zaposlenih le še 211 ljudi. Zdaj že nekdanji župan Vinko Debelak se spominja, kako je nenadoma ogromno občanov ostalo brez dela in v kako tež- kih razmerah se je znašla obči- na. »Za podjetje Schefenacker, ki je ravno takrat prihajalo v Slovenijo, sem kot gradbenik projektiral neko veliko halo. Odgovorne sem vprašal, kje bo stala. Odgovorili so mi, da ne- kje v Zasavju. Pregovoril sem jih, da je zemljišče nekdanje tekstilne tovarne v Preboldu veliko primernejše.« Veliko je k temu prispeval tudi stečajni upravitelj Branko Đorđević, čigar največji uspeh je zagoto- vo bil, da je že leto po začetku stečaja v Preboldu začela delo- vati družba Schefenacker. Po- klical je njenega slovenskega predstavnika in mu ponudil prazne prostore. »Treba je bilo hitro ukrepati. V nasprotnem primeru bi se zgodba, ki je sle- dila stečaju tekstilne tovarne, zagotovo obrnila drugače,« je pred leti za Novi tednik pove- dal Đorđević. Lastniki Schefe- nackerja so namreč takrat že razmišljali o iskanju proizvo- dne lokacije na Madžarskem. Odelo kot naslednik Številke o stopnji brezposel- nosti, zaposlenih osebah in prihodkih gospodarstva raz- krivajo, da je stečaj tekstilne tovarne občini Prebold prinesel zelo veliko dobrega. Na obmo- čju tovarne je do danes zraslo več kot dvajset novih podjetij, v katerih je zaposlenih veliko ljudi. Največ je k temu prispe- valo podjetje Odelo. Ko je zasto- pnik nemškega Schefenacker- ja v Sloveniji Robert Grah leta 2005 na dražbi kupil tkalnico in predilnico propadle tekstilne tovarne, je napovedal, da bo v novi tovarni avtomobilskih ža- rometov dela za najmanj 300 ljudi. Njegove napovedi so bile bistveno podcenjene. V Odelu, kot se tovarna že nekaj časa imenuje in je v turški lasti, je leta 2021 delalo kar približno 1.500 ljudi, kar je skoraj toliko, kot v najboljših časih prebold- ske tekstilne tovarne. Tekstilna tovarna Prebold je bila ustanovljena leta 1862. Njeni najboljših časi so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko je zaposlovala več kot 1.600 ljudi. T ovarna je bila med Šentjurski Alpos je med tistimi podjetji, ki so v slo- venskih bankah izkopala največje luknje. V stečaju je bilo prijavljenih za 286 milijonov evrov terjatev. Upniki, razen zaposlenih, so se obrisali pod nosom. Brez dela je ostalo 400 ljudi. Mnogi domačini se sprašu- jejo, ali bi bilo ob drugač- nem vodenju to podjetje uspešno še danes. Družbi, ki sta nastali na njegovem pogorišču in imata v svojem imenu še danes besedo Al- pos, namreč poslujeta z mi- lijonskimi prihodki in do- bičkom. Šentjurska občina na območju, kjer je nekoč deloval največji delodajalec, skrbi za komunalno in pro- tipoplavno ureditev. Stečaj šentjurskega Alposa je bil končan decembra 2017 . Trajal je od oktobra 2011, ko je sodišče prekinilo prisil- no poravnavo, ker največji upniki, banke in jeseniški Sij, niso podprli dokapitalizacije. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci se spominja, da je propad podjetja, ki je bilo desetletja največji delo- dajalec v občini, med ljudmi zbudil zaskrbljenost o social- ni bombi. A ker so tisti, ki so ostali brez dela, imeli večino- ma izobrazbo strojne smeri, ki je bila že takrat zelo iska- na, so zaposlitev našli drugje. Izjemna rast Alposa Metalurgije Z Alposom so potonile nje- gove hčerinske družbe v Šen- tjurju. Edina hčerinska druž- ba, ki se je izognila stečaju, je bila Alpos Alu, ki izdeluje aluminijaste lestve in zaboje. Družba je leta 2021 ustvarila približno 6,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in skoraj 280 tisoč evrov čistega dobička. Po javno dostopnih podatkih se število zaposlenih v družbi sicer zmanjšuje. Še leta 2017 jih je bilo približno 90, predlani malo več kot 50. Cevarno, ki je bila hrbtenica Alposa, je leta 2015 za malo več kot dva milijona evrov ku- pilo podjetje IGM Trgovina, ki je v lasti makedonskega meta- lurškega velikana IGM Trade. Slednji je stoodstotni lastnik podjetja Alpos Metalurgija, ki proizvaja šivne cevi, votle profi le in pločevino. Podjetje v letnem poročilu 2021 med svo- jimi cilji omenja gradnjo nove- ga skladišča in gradnjo novih proizvodnih prostorov. T ega so veseli tudi v šentjurski občini. Slednja na delu površin, kjer je nekoč deloval Alpos, ureja pro- tipoplavne ukrepe, skrbi tudi za komunalno ureditev. »Za območje, kjer Alpos Metalur- gija predvideva nove prostore, pripravljamo občinski podrob- ni prostorski načrt. Na bližnjih zemljiščih so svoje prostore zgradila še druga nova podjetja in industrijska cona se dobro razvija,« je zadovoljen Diaci. Dosežene rezultate v letu 2021 v podjetju Alpos Meta- lurgija ocenjujejo kot nadpov- prečne. Čisti prihodki od pro- daje so znašali 95 milijonov evrov in so se v primerjavi z letom 2020 povečali za 120 odstotkov. Čisti dobiček je znašal približno 16,5 milijo- na evrov. Število zaposlenih iz leta v leto raste. Leta 2017 jih je bilo 20, leta 2021 že 69. Manjši, a uspešni V stečaju Alposa je nekaj skladiščnih in proizvodnih pro- storov kupilo podjetje Ispio, ki se ukvarja z izdelavo različnih kovinskih predmetov. Predlani je podjetje ustvarilo 3,2 milijo- na evrov čistih prihodkov od prodaje in je imelo več kot pol milijona evrov čistega dobička. Poleg izobraževalnega cen- tra Eksena, ki se je naselil v nekdanji upravni stavbi Alpo- sa, dela na pogorišču nekda- njega šentjurskega velikana še eno proizvodno podjetje. To je družba Urvis iz Dramelj. Podjetje, ki je imelo leta 2021 skoraj pol milijona evrov pri- hodkov od prodaje in 160 tisoč evrov čistega dobička, po javno dostopnih podatkih zaposluje približno tri ljudi. Korenine nekdanjega ko- njiškega usnjarskega velika- na Konus segajo v 19. stole- tje, usodna za podjetje pa je bila izguba jugoslovanskega tržišča v začetku devetdesetih let. Zaradi tega delavcem niso več mogli v celoti izplačevati plač, v začetku leta 2001 je bil v Konusu uveden stečajni postopek. Trajal je približno deset let. Poleg zaposlenih so bile med manjšimi upniki še Slovenske železnice in Slo- venska odškodninska družba (Sod). Po besedah stečajnega upravitelja Branka Đorđevića so upniki ob stečaju prijavili za malo več kot štiri milijone evrov terjatev, med njimi so bili večinoma zaposleni iz naslova neizplačanih plač, na koncu pa so bili poplača- ni v višini 2,5 milijona evrov. »Upniki so bili poplačani pri- bližno 60-odstotno. Denar so prejeli v petih obrokih,« je pojasnil Đorđević. Za kar desetletno trajanje stečajne- ga postopka je po njegovih besedah krivda predvsem na strani dolgih sodnih in dena- cionalizacijskih postopkov. Kako je danes? Na pogorišču nekdanjega Konusa danes posluje tri- najst podjetij, med katerimi sta največja Konus Konex in Isokon. Konus Konex pro- izvaja tehnične tkanine ter tkanine tekstilij za industrijo in dom, prav tako inženirske transportne trakove. Podjetje, ki zaposluje 165 ljudi, je sre- di devetdesetih let ob stečaju Konusa z italijanskim partner- jem kupil Savo Grilj, nekaj let je bil na lestvici najbogatejših Slovencev. Danes je s sinovo- ma v podjetju prokurist. Is- okon, kjer je zaposlenih 265 ljudi, se ukvarja s proizvodnjo in predelavo termoplastov. Je pretežno izvozno podjetje, saj na tuje trge proda 97 odstot- kov svojih izdelkov. Prisoten je po vsem svetu, največji tr- žni delež ima v Evropi, kjer je pomemben partner mnogim vejam industrije, od strojegra- dnje do kemijske in transpor- tne industrije. Še več drugih podjetij Uspešno poslovno zgodbo na območju nekdanjega Konu- sa piše tudi podjetje Konitex s 34 zaposlenimi. V podjetju proizvajajo celulozne materia- le in regenerirano usnje. Koni- texovi proizvodi imajo kupce na vseh koncih sveta. Pribli- žno 100 sodelavcev v konjiški poslovni coni Konus zaposluje zreško podjetje Unior. Poslov- ne prostore imajo tudi podjetja Pro-bit, Wrawor, SG Automo- tive, Metalkom, Grand Corpo- ration, Založnik proizvodnja lesenih izdelkov. T udi podjetje Avtoprevozi Boruta Fijavža s 65 sodelavci, družinsko pod- jetje Transport Pušnik s 63 zaposlenimi in podjetja Avto Krka, ki v sklopu tehničnih pregledov, registracije vozil in avtomobilskih zavarovanj za- posluje približno 10 oseb. Ob poslovni stavbi so uredili tudi avtopralnico in gostinski lokal. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 4, 26. januar 2023 KRONIKA 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Vlomi na območju Spodnje Savinjske doline »Razloga za preplah ni« V začetku tega leta se je na območju Prebolda zgodil rop občana. Kriminalisti še niso končali preiskave, saj še vedno zbirajo obvestila o dogodku. Ta naj bi se zgodil sredi noči, ko naj bi trije zamaskirani neznanci vstopili v hišo, preiskali pritlični del, odšli še v zgor- nji, bivalni del in tam naleteli na lastnika. SŠol, Šo Fotografija je simbolična. (Foto: Arhiv NT) Od njega naj bi zahteva- li denar, pri čemer naj bi ga celo zvezali in ga lažje tele- sno poškodovali. Ko naj bi hišo dodobra preiskali in ne- kaj gotovine tudi našli, naj bi pobegnili. Policija naj bi bila o tem dogodku obveščena isti dan v dopoldanskih urah. Preiskava še traja, policisti za- enkrat podrobnosti o primeru ne razkrivajo. »V zadnjem mesecu beleži- mo na območju celotne občine Prebold povečano število vlo- mov in tatvin. Občani zaskr- bljenost o pereči tematiki veči- noma izkazujejo na družabnih omrežjih. Občina je v skrbi za občanke in občane pozvala Po- licijsko postajo Žalec k poveča- nemu nadzoru s policijskimi patruljami na območju celotne občine. Svetujemo povečano pozornost ob morebitnih ne- znanih ali sumljivih osebah,« pravi župan Občine Prebold Marko Repnik. Na območju Spodnje Savinj- ske doline je bilo v zadnjih treh mesecih kar nekaj vlomov, ne le v Preboldu. V Preboldu so na primer neznanci vlomili v gostinski lokal in ukradli de- nar. Na Polzeli in na Bregu pri Polzeli so storilci vlomili v stanovanjski hiši in v enem pri- meru odnesli zlatnino. Vlom v stanovanjsko hišo so policisti v zadnjih treh mesecih preisko- vali tudi na Vranskem, kjer je storilec preiskal prostore hiše, a ukradel ni ničesar. Vlomi so se vrstili še v Žalcu, kjer so vlomilci odnesli nekaj denarja iz dveh stanovanj, v Bevkovi in Čopovi ulici, ter iz dveh hiš. »Ni razloga za preplah« Razloga za preplah ni, pravi pomočnik načelnika PP Žalec Tomi Puckmeister: »Ljudi je treba pomiriti. Število ka- znivih dejanj se ni povečalo v primerjavi z lani. Veliko primerov smo že preiskali, nekatere imamo še ›odprte‹.« Dodaja, da se morajo ljudje zavedati samozaščitnega rav- nanja. »Predvsem tega, da ko kam odhajajo ali so odsotni dlje časa, naj ne objavljajo fo- tografij ali podatkov o tem na družbenih omrežjih. Storilci namreč bdijo nad družbenimi omrežji, jih spremljajo,« doda- ja Puckmeister. Hkrati opozarja ljudi, naj pokličejo policijo, ko v svojih soseskah ali naseljih opazijo neznane osebe oziroma koga, za katerega vedo, da ni do- mačin. V zadnjem času se je namreč »razpasla« navada ob- javljanja fotografij neznancev v naseljih, ki naj bi opazovali hiše ali okolico, na družbenih omrežjih. Puckmaister doda- ja, da je v trenutkih, ko nekdo neznance v svoji okolici opazi, pomembno, da o tem čim prej obvesti policijo. »Takšne foto- grafije nam pri delu pridejo prav, večinoma jih sami zasle- dimo na družbenih omrežjih. Zato je pomembno, da ljudje čim prej pokličejo policijo, da lahko te ljudi izsledimo. Ključ- ni podatki, ki so za preiskavo pomembne, so registrska šte- vilka in znamka vozila, barva oziroma vsaka informacija, ki nam lahko pomaga neznance čim prej ustaviti v okolici, da lahko preverimo, kdo so in ali so imeli sumljive namene,« dodaja Puckmaister. Zapeljal v potok in umrl Na območju Policijske postaje Laško je v ponedeljek umrl 63-letni voznik osebnega vozila. Njegovo truplo so našli v vozilu, ki so ga našli v Gračnici. Policija je bila obveščena, da je v potoku najden avto- mobil. Prve ugotovitve kažejo, da je do prometne nesreče prišlo v zgodnjih jutranjih urah, ko je 63-letni voznik oseb- nega vozila, ki je vozil v smeri proti Rimskim Toplicam, zapeljal v potok. Vozilo se je prevrnilo na bok, voznik je umrl na kraju nesreče, so sporočili iz celjske policije. To je letos že druga smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. (Foto: Facebook PGD Laško) Na Okrožnem sodišču v Celju se je pretekli teden nadalje- valo sojenje 50-letnemu Kristijanu Kameniku, ki mu tožil- stvo očita štirikratni umor v Tekačevem leta 1997. Spomni- mo, da se na zatožni klopi zaradi tega brutalnega zločina pred približno 26 leti utegne znajti tudi 56-letni hrvaški državljan Mladen F., zoper katerega so lani jeseni podali tudi kazensko ovadbo, saj so ga preiskovalci na podlagi sodobne tehnologije uspeli povezati s krajem dogodka. Dve priči umrli, tretja ima demenco le so tisto, kar smo mediji po umoru pisali, in sicer da se je Poharc znal med vaščani po- gosto pohvaliti, da ima veliko denarja oziroma premoženja. Na sodišču je pričal tudi prijatelj pokojnega, ki je bil dokaj kritičen do dela polici- je, ki je takrat preiskovala kraj dogodka, češ, da bi svoje delo lahko opravila »bolj strokov- no«. Pred sodnico je potrdil, da naj bi Poharc resnično imel večjo vsoto denarja, a da ga ni hranil doma, ampak v eni od avstrijskih bank. Sodišče bo očitno imelo kar nekaj težav z zaslišanjem prič, dve, ki bi tokrat morali priti na sodišče, sta namreč že umrli. Ena pri- ča ima demenco. Bodo pa na sodišču ne glede na to prebrali njihove izjave, ki so jih podale v preteklih postopkih. Kot je znano, so v Tekače- vem umrli 73-letni Poharc in njegova 75-letna žena Franči- ška ter njuni podnajemnici, 36-letna Helena Krušlin in nje- na 17-letna hčer Viktorija. To je že tretje sojenje Kameniku za te umore, v preteklosti je bil sicer že obsojen na 20-le- tno zaporno kazen, a je bila sodba razveljavljena, v dru- gem sojenju je bil oproščen. Na sojenju Kameniku so pre- tekli teden zaslišali tri sorodni- ke pokojnega Štefana Poharca, a kaj veliko priče niso uspele izpovedati tudi zaradi časovne oddaljenosti dogodka. Poveda- Dobil eno najvišjih zapornih kazni Na Okrožnem sodišču v Celju so na 30 let zapora ob- sodili Gregorja Ducmana. Ta je marca 2021 v Zalogu pri Šempetru umoril mamo in poškodoval očeta. Tožilstvo mu je očitalo umor matere na zahrbten in grozovit način ter poskus umora očeta. Sodba sicer še ni pravnomočna. Ducman je pred umorom prespal v družinski hiši svojih staršev, mamo je takrat nenadoma zabodel sedemnajstkrat, zaradi česar je umrla na kraju dogodka. Nato se je z nožem spravil nad očeta, njega je zabodel šestkrat, a se je uspel ne- kako rešiti in hudo poškodovan pobegniti. Ducman je po dogodku s kraja odšel, a so ga kriminalisti kmalu izsledili. Ob izreku sodbe je bilo na sodišču rečeno, da je tudi zlo- rabil zaupanje staršev, ki sta mu tisto noč dovolila prespati pri njiju. Obsojeni je ostal v priporu zaradi begosumnosti. Njegova odvetnica bo preučila sodbo, nato se bo odločila, ali bo podala pritožbo ali ne. V enotno kazen, 30 let zapora, je sodišče združilo kazen iz 26 let zapora za umor matere in 15 let za poskus umora očeta. Višje sodišče potrdilo zaporni kazni Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo nekdanjemu la- stniku Klasja Tomažu Ročniku in nekdanji direktorici podjetja Dragici Veršič. Ročniku je sodišče prisodilo dve leti zapora, Veršičevi leto in deset mesecev. Tožilstvo jima je očitalo zlorabo položaja ali zaupanja v gospodarski de- javnosti. Kaznivo dejanje naj bi storila leta 2007, ko naj bi vse pre- moženje Klasja prenesla na skupno podjetje Millcom. Kupni- na, šlo naj bi za več kot 11 milijonov evrov, je le nekaj minut zatem pristala na računu Millcoma kot avans za desetletni najem nepremičnin in opreme. V enem dnevu je tako Klasje ostalo brez premoženja in brez kupnine. Na sodišču sta oba krivdo zanikala in dejala, da se nista želela okoristiti, temveč da sta premoženje skrila pred denacionalizacijskimi upra- vičenci, ki bi lahko podjetje spravili v likvidnostne težave. Droge kupoval kar na spletu Celjski kriminalisti so končali večmesečno preiskavo kriminalne združbe. Prostost so odvzeli šestim osebam, ki so osumljene pečanja z mamili. Dve osebi sta ostali v priporu, štiri je preiskovalni sodnik izpustil na prostost. Po podatkih iz preiskave je 48-letni osumljenec z območja Celja od maja lani do odvzema prostosti organiziral nakup, hrambo in prodajo novih psihoaktivnih snovi. Te naj bi na- ročal in plačeval na spletu v tujini, droge pa so mu na naslov bivanja dostavljale družbe, ki se ukvarjajo s paketno dostavo. Osumljeni je droge prepakiral in jih fizično ali z dostavnimi službami dostavil preprodajalcem s širšega območja Ljublja- ne, Kopra, Celja in Maribora. »Osumljeni je prodajal prepovedane substance 2-MMC, 3-CMC, 4-CMC in GBL. Med preiskavo smo zasegli približno 700 g prašnatih in kristalnih delcev zgoraj navedenih psiho- aktivnih substanc ter 8 litrov GBL, ki ga sicer na spletu v tujini prodajajo kot industrijsko čistilo. Osumljenemu so zasegli tudi osebni vozili. SŠol Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 4, 26. januar 2023 ŠPORT Celjske košarkarice nepričakovano ugnale Budućnost Visoki gostje obiskali tekmo visokih deklet Košarkarice Cinkarne Celje so v odličnem vzdušju v dvorani Gimnazije Celje – Center premagale črno- gorsko Budućnost iz Podgorice z 61 : 59. Z zmago v derbiju Jadranske superlige so se na vrhu lestvice izenačile z Budućnostjo in Vojvodino. Vse tri ekipe imajo po en poraz. DEAN ŠUSTER Vodstvo kluba je povabilo precej uglednih imen iz poli- tike, gospodarstva in športa. Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je pozorno spremljal razplet: »Zadnje štiri sekunde so se nam zdele dolge kot nekaj minut. Takrat je padla končna odločitev. Zelo smo bili veseli celjske zmage. Na ženski košarkar- ski tekmi sem bil prvič, odkar sem župan. V prejšnjih letih sem v povezavi z Gregorjem Delejo, ki je kot ravnatelj sre- dnje šole sodeloval s klubom, redno spremljal dogajanje. Celjski ženski košarkarski klub je zagotovo našemu me- stu v ponos. Zasluži si močno podporo za prizadevnost in rezultatsko uspešnost.« Sodniki dopuščali »moško« obrambo Tekmo so spremljali še nekdanji župan Bojan Šrot, predsednica Športne zveze Celje Saša Jeram, direktor ob- činske uprave Gregor Deleja, predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok, predsednik Atletskega društva Kladivar Celje Stane Rozman, pred- sednik Nogometnega kluba Celje Miloš Rovšnik, novi ravnatelj Gimnazije Celje – Center Rok Lipnik … Celjske košarkarice so proti favorizi- ranim igralkam iz Podgorice vodile že z desetimi točkami razlike, v zadnji sekundi pa je imela Dragana Živković priložnost za zmago gostij, a je v časovni stiski in iz neugo- dnega položaja zgrešila met za tri točke. Trener Celjank Damir Grgić je pohvalil ko- šarkarsko vzdušje in glede tekme poudaril: »Ni bila naj- lepša. Prijetno je zmagati v takšnem vzdušju. Dekleta so bila preveč živčna v nekaterih obdobjih. Imela so že pred- nost desetih točk. Nato so dovolila gostjam, da so se vr- nile v igro. Vsi so videli, kako kakovostne posameznice ima Budućnost. V živčni vojni so bile uspešnejše naše igralke.« Cinkarna je imela za odtenek boljšo obrambo: »Obe ekipi sta igrali zelo požrtvovalno. Bilo je ogromno stikov, kar so sodniki dopuščali, kar odo- bravam.« Zaključni turnir bo konec marca. »Imamo kako- vost za uvrstitev med najbolj- še štiri, o tem ni dvoma,« je končal Grgić. Prijazni ljudje v Celju Najboljša strelka velikega derbija, v katerem je bil re- zultat dvanajstkrat izenačen, ekipi pa sta se šestnajstkrat zamenjali v vodstvu, je bila Sara Loomis z 20 točkami: »Dobra tekma je minila v zelo napetem ozračju. Vlo- žile smo veliko energije, uspele smo gostje zadrža- ti pod 60 točkami. Uživala sem.« Američanka je novin- ka v ekipi in mestu. »Celje je imenitno. Je majhno, a tudi sama prihajam iz manjšega mesta. Tukaj so ljudje zelo prijazni.« O celjski ekipi je dodala: »Trener 'di – dži' (D in G so začetnice imena in priimka Damirja Grgića, op. p.) skrbi za napredek mlajših košarkaric. Če bodo še naprej pridno trenirale, je pred nji- mi vznemirljiva prihodnost. Tudi sama sem mu hvaležna, da sem lahko tukaj.« V četr- tek zjutraj je odhitela v domo- vino na poroko prijateljice iz srednje šole in se čez nekaj dni vrnila k ekipi, ki je vče- raj gostovala v Bolgariji pri Montani. »Za takšne tekme treniramo in komaj čakamo, da jih odigramo. Napeto je bilo do zadnje sekunde. Za- hvaljujem se vsem, ki so nas podpirali. Užitek je bilo igrati v naši dvorani,« je povedala Lea Debeljak, ki je tako kot Blaža Čeh dosegla osem točk. Druga najboljša strelka Cin- karne je bila Avstralka Taylah Simmons s 15 točkami. Deklice iz klubske šole niso hranile svojih grl. Zelo glasne so bile zlasti v zadnji četrtini. Med tekmo so uživali (z leve) Bojan Šrot, Stane Rozman, Matija Kovač in Aleš Skok. Celjanke so pod obročema ujele 46 odbitih žog, kar 14 več od gostij. Na podlagi tega statističnega podatka bi si lahko zagotovile mirno končnico tekme. Sara Loomis je kljub svoji višini (190 cm) zelo gibljiva in je natančna tudi pri metih z razdalje. Zadela je dve trojki, zbrala je šest skokov in štiri asistence. Damir Grgić je ponovno uspel prepričati svoje varovanke, da zmorejo premagati favorizirane nasprotnice. Celjanke so postale trn v peti Črnogorkam, lanski naslov prvakinj lige Waba so osvojile prav v Podgorici. Junakinje zmage (z leve) Blaža Čeh, Taylah Simmons in Sara Loomis Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 4, 26. januar 2023 ŠPORT Spodbudni rezultati celjskih kegljačic v slovenski ligi Sedmerica pogumnih še vztraja Celjske kegljačice so po nekaj kriznih sezonah po- novno na visoki ravni. Po desetih krogih prve slo- venske lige so na lestvici na tretjem mestu, imajo enako število točk kot drugouvrščene Kamničanke in le točko manj od vodilnih Postojnčank. DEAN ŠUSTER Kegljišče Golovec z deseti- mi stezami še vedno omogo- ča vrhunske pogoje za razvoj tekmovalnega kegljanja. Go- stilo je odmevna mednarodna tekmovanja, tudi svetovno prvenstvo in svetovni pokal. Znova tesna zmaga Kegljanje v Celju je zazna- movano s številnimi vrhun- skimi ekipnimi in posamič- nimi rezultati. Kegljaški klub Celje je spadal med najboljše ženske klube v Evropi, saj je velikokrat slavil osvojitve sve- tovnega pokala in evropske lige prvakinj, da naslovov v domači konkurenci niti ne omenjamo. Celjanke pošteno priznavajo, da so v tej sezoni nekaj tekem dobile z majhno razliko. V soboto so s 6 : 2 na svojem kegljišču premagale Taborsko jamo iz Ljubljane. V skupnem seštevku so bile boljše le za pet kegljev. Letos dvig po lestvici Anja Kozmus, ki je tudi trenerka ekipe, je podrla 535 kegljev, zelo dobra je bila tudi 65-letna Jožica Šeško z rezul- tatom 522: »Imamo homoge- no ekipo. Zelo se trudimo in na srečo tudi zmagujemo. V vlogi predsednika nas vodi Roman Gracer. Trenerka Anja Kozmus pomaga tudi v pisarni. Čudovitih časov s pokojnim Ladom Gobcem seveda nismo pozabile. Zato tudi še vztrajamo. V zadnjih nekaj sezonah smo bile pri dnu lestvice. Zdaj nam gre precej bolje.« V soboto je svoje nekdanje soigralke bodrila Nada Savić. Poleg Kozmusove in Šeškove so ke- gljale še Miroslava Grobelnik (506 kegljev), Mojca Preglau (502), Brina Janjić (478) in Klavdija Farasin (503). V soboto bodo gostovale v Ka- mniku pri Calcitu, ponovno pa si jih boste lahko v Go- lovcu ogledali 4. februarja, ko se bodo pomerile z ekipo Slovenj Gradca. Ekipa igralk Kegljaškega kluba Celje. Z leve stojijo Jožica Šeško, Klavdija Farasin, Brina Janjić in Marija Fras, čepijo Anja Kozmus, Mojca Preglau in Mira Grobelnik. Uspešna operacija in upanje na SP Olimpijski podprvak Tim Mastnak je na pa- ralelnem veleslalomu deskarskega svetovne- ga pokala v švicarskem Scuolu osvojil četrto mesto, kar je njegov naj- boljši rezultat v sezoni v tej disciplini. Velenjčanka Gloria Ko- tnik je po napaki v prvi kvalifikacijski vožnji ostala brez uvrstitve. Poškodovala si je koleno in je morala zaradi bole- čin v bolnišnico. Še pred preiskavo z magnetno re- sonanco v Sloveniji so iz njenega tabora sporočili veselo novico. Črn sce- narij je bil izključen, ko- lenske vezi so ostale cele. Nato nas je razveselila še Gloria: »Bila sem na ar- troskopiji. Odstranili so mi del hrustanca, ki se je ob poškodbi odkru- šil in blokiral koleno ter povzročal bolečine.« Ko- tnikova bo poleg tekme v Bolgariji izpustila tudi »Hvala vsem, ki ste poskrbeli zame oziroma za moje koleno. Posebna zahva- la dr. Vogrinu, ki se je hitro odzval na moje stanje in tudi opravil operativni poseg,« je zapisala Gloria Kotnik. tekmo v Kanadi. Upa, da se bo udeležila svetovnega pr- venstva v gruzijskem Baku- rianiju med 19. februarjem in 5. marcem. DŠ V spomin Franc Plaskan (1941–2023) Slovensko rokometno jav- nost je v petek presenetila in obenem pretresla novica o smrti dolgoletnega pred- sednika Rokometnega klu- ba Gorenje Velenje Franca Plaskana. Kot mladenič je leta 1968 postal predsednik Rokometnega kluba Parti- zan Šoštanj. Pod njegovim vodstvom je klub začel na- črtovano in organizirano delati z mladimi igralci in štiri leta kasneje ustanovil prvo rokometno šolo v Ve- lenju, v katero se je vpisalo 70 fantov. Nekaj let kasneje je klub pripravil prve roko- metne tabore, na katerih so poleg o osnovah rokometa mlade izobraževali tudi o pravilni prehrani, škodlji- vih učinkih kajenja in šte- vilnih drugih za športnika pomembnih temah. V letih, ki so sledila, se je njegova rokometna pot te- sno prepletala s trenerjem Mirom Požunom, žal že pokojnim, s katerim sta na vrhunsko raven popeljala številne mlade fante. Franc Plaskan je bil ključni mož za vrhunski rokomet v Ša- leški dolini, saj je leta 1992 v uspešno zgodbo velenjske- ga kluba pritegnil podjetje Gorenje, generalnega spon- zorja in podpornika kluba, s katerim partnerstvo traja že več kot 30 let. Ob 60. obletnici rokometa v Šaleški dolini in tik pred koncem 35-letnega vodenja kluba leta 2003 je Plaskan dejal: »Nikoli si nisem mislil, da bom v klubu in rokometu ostal 34 let, toda prepričan sem, da so me vedno gnali in mi dajali voljo ter spod- budo za nadaljnje delo rav- no mladi igralci. Venomer mi je bilo v užitek gledati, kako radi trenirajo, igrajo in zmagujejo. Če bi se moral ukvarjati samo s težavami in z organizacijo prvega moštva, tega zagotovo ne bi več počel. Ponosen sem, da je klub dosegel tako visoko raven in jo uspel ohranja- ti. Pri nas je že dolga leta prisotno pozitivno ozračje. Vsak igralec, ki je prišel v Velenje, se je tu dobro po- čutil in ima na Velenje lepe spomine.« Njegov sin Borut je bil slovenski članski re- prezentant. Svoj predsedniški mandat je Plaskan leta 2003 predal z željo, da bi klub ohranil svoj položaj v slovenskem in evropskem rokometu. Tudi ko ni bil več predsednik kluba, ni manjkal na sko- raj nobeni tekmi članskega moštva. Med letoma 1985 in 1987 je opravljal tudi vlogo predsednika Rokometne zveze Slovenije. Brez Pla- skana velenjski klub ne bi dosegel vrhunske ravni; Go- renje je bilo tudi udeleženec lige prvakov. DŠ Španova do polfinala olimpijskega festivala Celjski hitrostni drsalci so v divjem ritmu tekem, ki se bo končal aprila v njihovi dvorani. Dina Špan se je na olimpij- skem festivalu evropske mla- dine v Italiji na tekmi na 1.500 metrov uvrstila v polfinale, kjer je po nesrečnem padcu zasedla 21. mesto. V ponedeljek je bila na 500-metrski progi enajsta, v torek pa je osvojila osmo me- sto na tisoč metrov. Španova bo odpotovala na mladinsko svetovno prvenstvo v Dresdnu, kjer se ji bo pridružil Tibor Ko- merički, ki bo v Nemčiji kasne- je nastopil še na dveh tekmah svetovnega pokala. V madžarskem Jászberényju sta na tekmi za pokal Jasz tek- movala Vid Gal in Filip Škof. Gal je v skupini men na 1.000 metrov osvojil srebrno kolaj- no. Škof je tekmoval v skupini junior D boys in na 1.000 me- trov zasedel 14. mesto. DŠ Dina Špan in njen trener Martin Kolenc Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 4, 26. januar 2023 ŠPORT Mogel pridobil dvanajst mest Sapporo: Na drugi od treh tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih na Japon- skem je bil presenetljivo najboljši Slovenec Žak Mogel na desetem mestu. Član Smu- čarskoskakalnega kluba Ljubno BTC je po svoji najboljši uvrstitvi dejal: »Zadovoljen sem bil že s prvim skokom. Priznam, da je bilo lepo spremljati razplet druge serije, ko sem pridobival mesto za mestom. Upam, da bo še kdaj tako.« Enaindvajsetletni Mogel je z desetim mestom tretjič prišel do tretjih točk za svetovni pokal, hkrati je izboljšal doslej najboljšo uvrstitev v karieri iz Ruke v sezoni 2018/19, ko je bil dvajseti. Tokrat je v Sapporu v finalu pridobil kar dvanajst mest. Poraza si ne jemljejo k srcu Ajdovščina: Rokometašice Z´dežele so trenutno tretje na lestvice 1. slovenske lige. Pričakovale so več, kajti v prejšnji sezoni so bile državne podprvakinje. Izgubile so še drugi derbi z Mlinotestom, v Ajdovščini so zaostale za sedem golov. Najboljša strelka obračuna je bila organizatorka igre celjske ekipe Anika Strnad: »V obrambi smo igrale po dogovorjenem načrtu, v napadu nam igra ni stekla tako, kot smo si želele. Ajdovke so naše napake hitro kaznovale. Proti Krimu smo igrale dobro, a nam tokrat žal ni šlo. Prvenstvo bo še dolgo in nič še ni odločeno.« Ajdovke so si z zmago proti neposrednim tekmicam zagotovile najmanj drugo mesto po prvem delu tekmovanja. Ob odigrani tekmi več so se z 20 točkami na lestvici izenačile z igralkami ljubljanskega Krima. Celjanke imajo ob tekmi več tri točke prednosti pred četrto Krko. Mačak poskrbel za prvo zmago Novigrad: Tudi nogometaši Celja so – tako kot celjske kegljačice in rokometašice – trenutno tretji na prvoligaški lestvici. Na tretjem pripravljalnem obračunu so prvič zmagali. Po dveh zahtevnih tekmecih (neodločeno z Dinamom, poraz s Hajdukom) so se pomerili s Kolubaro iz Lazarevca, ki je v spodnjem delu lestvice 1. srbske lige. V 52. minuti je edini gol na tekmi dosegel Lucas Mačak, za katerega je bil to prvi zade- tek za člansko ekipo. V prvi enajsterici Celja so igrali Obradović, Karničnik, Nemanić, Vuklišević, Milić, Zabukovnik, Kouter, Bobičanec, Matko, Bajde in Kargbo ml. Kasneje so priložnost za igro dobili Rozman, Ajhmajer, Zec, Stojinović, Flis, Bizjak, Šporn, Vr- banec, Mačak, Ikwuemesi in Majevski. Danes se bo celjsko moštvo pomerilo z ekipo srbskega drugoligaša Radničkega iz Beograda. Z osebnim rekordom z dolge poti Astana: Atlet celjskega Kladivarja Jan Vuković je bil edini slovenski predstavnik na mitingu srebrnega ranga svetovne turneje v glavnem mestu Kazahstana. V teku na 800 metrov je osvojil tretje mesto. S časom 1:48,72 je izboljšal osebni dvoranski rekord. Lani je bil njegov dosežek v Zagrebu 1:49,32. »Z začetkom sezone sem zadovoljen. Tekma je bila dobra. V zadnjem krogu sem poskušal zamenjati ritem, na koncu pa so mi nekoliko pošle moči, tako da sta bila tekmeca premočna. Ta teden bom nastopil na mitingu v Franciji.« Tam Vuković načrtuje novo izboljšanje osebnega rekorda. (DŠ) Za športne užitke med počitnicami Tina Trstenjak deležna zahvale celjskega župana Matije Kovača Povabilo na sprejem jo je prijetno presenetilo Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je pripravil sprejem za someščanko Tino Trstenjak. Najuspešnej- ša Slovenka na poletnih olimpijskih igrah je zadnji dan prejšnjega leta potrdila konec športne poti. DEAN ŠUSTER Poleg podžupana Uro- ša Lesjaka, v. d. direktorja občinske uprave Gregorja Deleje in vodij nekaterih oddelkov občinske uprave se je sprejema udeležil tudi predsednik Judo zveze Slo- venije Lovrencij Galuf, Tinin dolgoletni trener Marjan Fa- bjan se je opravičil zaradi zdravstvenih težav. Županova čestitka in zahvala Celjski župan Matija Ko- vač je nagovoril najboljšo celjsko športnico in eno naj- boljših slovenskih športnic vseh časov: »V veselje mi je, da vas lahko sprejmem v Narodnem domu po najavi konca vaše športne poti in se vam simbolno zahvalim za vse, kar ste prikazali na športnih prizoriščih. Celje je športno mesto s številni- mi vrhunskimi tekmovalci. Imamo dobro razvejano športno infrastrukturo z odličnim strokovnim ka- drom. V Celju so dobri po- goji za športno delo. Imamo pa tudi zgodbe, ki nas pu- stijo odprtih ust. V svojem imenu ter v imenu Celjank in Celjanov izražam izje- mno občudovanje za vašo prehojeno pot v zadnjem desetletju. Redno ste nas razveseljevali z vrhunskimi dosežki, obenem ste v jav- nosti puščali drobce vzora, ki so izvirali iz trdega dela, vztrajnosti, požrtvovalnosti, discipline in srčnosti. To so vrednote, ki jih želimo pre- dajati mlajšim generacijam, a tudi vsem, ki si želijo kaj ustvariti v življenju. Še na- prej boste nosili ime knež- jega mesta po svetu. Za vse to vam čestitam in se vam zahvaljujem. Tako vam kot vašemu trenerju Marjanu Fabjanu, ki je bil ključen pri ustvarjanju vrhunskih dosežkov, želim še veliko uspehov na nadaljnji poti.« Podaril ji je priznanje, sliko cesarice Barbare in šopek. »Treningov ne pogrešam« Podobno kot se je zgodilo Urški Žolnir, se je tudi Tini Trstenjak, ki po večmeseč- ni »abstinenci« od naporne vadbe izžareva energijo. Zdaj ne skopari z nasmehi: »Povabilo na sprejem me je prijetno presenetilo, saj ga, če sem iskrena, nisem pričakovala. Še naprej se bom trudila biti vzor mlaj- šim. Želim jih spodbujati na njihovih športnih poteh. Še Z leve stojijo Lovrencij Galuf, Gregor Deleja, Matija Kovač, Tina Trstenjak in Uroš Lesjak. naprej želim delati dobro. Hvala vam.« Vpisala se je v knjigo gostov, nato je do- dala: »Še enkrat naj pono- vim, da sem počaščena. Po koncu športne poti je pri- šlo do veliko sprememb v mojem življenju. Zaenkrat sem zelo zadovoljna s pote- kom. Učila bom trenerje v akademiji Mednarodne ju- doistične zveze. Veliko bom potovala. Treningov prav nič ne pogrešam, zjutraj ne vstajam več zelo zgo- daj. Pomagala bom tudi tre- nerju Marjanu Fabjanu pri klubski vadbi.« Če bo ime- la dovolj časa, se bo morda posvetila še masaži. Kmalu bo preteklo desetletje od njenega prvega uspeha v mednarodni konkurenci, ko je na evropskem prvenstvu osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 63 kg. Sledil je meteorski vzpon zdaj 32-le- tne Celjanke. Leta 2015 je kot prva slovenska judois- tka osvojila naslov svetov- ne prvakinje. Leto kasneje je dodala še zlati medalji na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah (Rio). Tudi pet let kasneje se je uvrstila v finale olimpijskih iger (Tokio). Poslovila se je na višku svoje športne poti. V Mednarodni judoistični zvezi je odlično zapisana. »Tudi zato, ker se nikoli ni- sva pritoževala sodniškim odločitvam in sva se vedno športno vedla,« je dodal Marjan Fabjan. Šampion- kam je dal »prosto pot« in snuje preboj mladih tekmo- valk in tekmovalcev. Za to pa je potreben čas. Foto: SHERPA Med vpisom v knjigo gostov sta bila Tina Trstenjak in Matija Kovač dobro razpoložena. Vodstvo Športne zveze Celje je spet poskrbelo za pester program brezplač- nih športnih dejavnosti v času zimskih šolskih po- čitnic. Od ponedeljka do petka bodo lahko osnovnošolci, srednješolci in študentje med 10. in 12. uro kegljali na Kegljišču Golovec, plavali v bližnjem bazenu, drsali v dvorani v celjskem mestnem parku, plezali v Plezalnem centru Celje (samo v sredo in četrtek) ter igrali badminton v Badminton centru Celje in namizni tenis v dvorani IV. osnovne šole. Na kegljišče in v dvorane je vstop dovoljen s športno opremo, v Plezal- nem centru Celje ni dovolje- no zadrževanje staršev. DŠ NA KRATKO Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 4, 26. januar 2023 NAPOVEDNIK D O G O D K I I N R A Z S T A V E V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E foto: Rajko Vodišek ŠTUDIJSKA ČITALNICA Potopisno predavanje: Grenlandija Predavateljica: Sonja Salobir Lindsay V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. PONEDELJEK, 30. januar, ob 17.30 SREDA, 1. februar, ob 10.00 in 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Počitniški dan v knjižnici! Družabno, pravljično, ustvarjalno, zabavno. Primerno za otroke od 5. do 12. leta starosti. NE SPREGLEJTE! Razstava ob 80-letnici rojstva DR. CVIJETE PAHLJINA. Razstava bo na ogled v I. nadstropju do 18. marca. 2 0 2 3 POČITNIŠKE OTROŠKE USTVARJALNICE OBVEZNE PRIJAVE: muzej@pokmuz-ce.si CENA: 5€ Izdelava mape srednjeveškega Celja Izdelava zaščitnega znaka - emblema INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-PETEK 10.00 -16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 26. 1. 18.00 Glasbena šola Celje V spomin Albertu Završniku Tematski večer oddelka harmonike 18.00 Občinska knjižnica Prebold Od kod si, kruhek? Otroška predstava v izvedbi gledališke skupine Gimnazije Lava 19.00 Knjižnica Šentjur V iskanju sebe Odprtje likovne razstave Katarine Jazbinšek 19.00 Občinska knjižnica Žalec Stezogled Predstavitev knjige Matjaža Lesjaka 19.00 Galerija Velenje Bouquet Odprtje razstave avtorja Ištvana Išta Huzjana 19.19 Knjižnica Velenje Kajuh Objave Predstavitev knjige avtorja Marijana Rupreta PETEK, 27. 1. 10.30 in 11.15 Šolski center Celje Literarni pogovor z nekdanjimi dijaki ŠC Celje: Katjo Gorečan, Anjo Radaljac in Muanisom Sinanovićem 16.30 Kulturni dom Vojnik Javni nastop učencev dislociranega oddelka v občini Vojnik 5., 6., 7. in 8. razred 19.00 Glasbena šola Velenje Od tu naprej Umetniški večer 4. U; razstava likovnih del in koncert 19.00 Galerija F-bunker Teža praznega območja Odprtje razstave Valerije Intihar 19.30 Hiša kulture Celje Roza Avtorska predstava Nuše Komplet Peperko, Urške Majcen in Nuše Ofentavšek; tudi v soboto ob istem času 19.30 Dom kulture Velenje Burundanga Predstava Gledališča Velenje 20.00 Celjski mladinski center Breskvice Študentska avtorska predstava SOBOTA, 28. 1. 10.30 Dom kulture Velenje Pujski so zakon! Igrano-lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje 18.30 Cerkev svetega Jožefa Celje Orgelski koncert učencev Orglarske šole sv. Jožefa in glasbenih šol SREDA, 1. 2. 17.00 Hiša generacij Laško Poti Odprtje slikarske razstave Likovnega društva Laško 17.00 Antika knjigarna Celje Bori ZZ: Kako sem risal Bidena, Putina in Zelenskega … V Celje po Veselje! Dnevni počitniški program Su- perjunaki Celja bo od 30. 1. do 3. 2. od 9.00 do 12.15 ure na različ- nih lokacijah v starem mestnem jedru: prigrizek v Celjskem domu, obisk atrakcij v starem mestnem jedru (spremstvo in ko- ordinacija), druženje z Vitezom Parsifalom, ustvarjanje muzej- skega medvedka, spoznavanje z robotkom Teom, raziskovanje Almine zgodbe, občudovanje tropskih živali, izdelovanje sre- dnjeveškega ščita … Obvezna predhodna spletna prijava: https://forms.gle/of2E- YgCXB31kaz9b6 Prijave so do 14.00 ure za nasle- dnji dan. Druge prireditve ČETRTEK, 26. 1. 10.00 Dom svetega Jožefa Celje Psihološki večeri – pogovori za dušo Vodi mag. Drago Tacol 15.15 do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike Prijave na spletni strani Tehnoparka 16.00 Dom ob Savinji Medgeneracijski nastop 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralni klub z Ewelino 18.00 Celjski mladinski center Zelena energija Pogovorni dogodek na temo zelene energije 18.00 Občinska knjižnica Polzela Gruzija in Armenija Potopisno predavanje Zorana Furmana 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj Klepet pod Pustim gradom: Janko Zelcer Pogovorni večer 18.00 do 19.30 Celjski mladinski center Magičnost gibanja delavnica PETEK, 27. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Bonton pri mizi Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 10.00 Planet generacij Velenje Zimska ustvarjanja Ustvarjalna delavnica 15.00 Celjski mladinski center Kulturni zEKO Praktična delavnica avtohtonih ročnih del; tudi v torek ob istem času SOBOTA, 28. 1. 8.00 do 12.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 9.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Mojstrski tečaj za petje Predavateljica Pia Brodnik 10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike Prijave na spletni strani Tehnoparka 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 12.15 Tehnopark Celje Znanstveni šov: Ta nora znanost V sklopu ogleda Tehnoparka Celje; tudi v nedeljo ob istem času 13.00 do 14.00 Tehnopark Celje Ustvarjalna delavnica s 3D pisalom V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi 19.00 Železniška postaja Zreče Peš čez Južno in Severno Ameriko Potopisno predavanje Olija Walkerja. NEDELJA, 29. 1. 14.00 do 15.30 Tehnopark Celje Kemija za najmlajše V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi PONEDELJEK, 30. 1. 9.00 do 12.00 Knjižnica Šentjur Počitniška lego delavnica: Robotika za otroke Obvezne prijave: www. maliustvarjalci.si 10.00 Dom kulture Velenje Počitniška cirkuško- gledališka delavnica 3-dnevna mala šola cirkusa 10.00 Vila Rožle Velenje Zimski počitniški Živ-žav Zimske počitnice, tudi v torek in sredo ob istem času 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Otroci sveta Potopisno predavanje Zorana Furmana 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Ustvarjalna zima Ustvarjalne delavnice bodo vsak dan zimskih počitnic do 3. 2. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok MC počitnice, tudi v torek in sredo ob istem času 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice z društvom Sožitje TOREK, 31. 1. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Katere čarobne besede že poznaš? Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Zimsko počitniško doživetje Zabavne in poučne delavnice na »Steam« področjih: znanost, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika; vsak dan ob istem času od torka do nedelje 18.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljična ura: Otroci sveta Predavanje Zorana Furmana SREDA, 1. 2. 9.00 do 11.00 Zgornji vrt Savinje Laško Domači kotiček Izbrani ponudniki domačih pridelkov in izdelkov, kmetje, čebelarji, zeliščarji 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic: Handling otroka Vstop prost 10.30 Pokrajinski muzej Celje Srednjeveško Celje Počitniška otroška ustvarjalnica, primerna za osnovnošolske otroke 10.00 in 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Počitniški dan v knjižnici Ustvarjalno in zabavno s Kristjanom in knjižničarkami za otroke od 5. do 12. leta starosti; vstop prost Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: Žovneški postanejo gro- fje Celjski, Zloščeno do visokega sijaja. Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2023; Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do na- daljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Lepota je ženskega imena; do na- daljnjega; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: razstava Družba tveganja av- torice Ize Pavlina; do 31. 1., razsta- va (Ne)Uravnoteženost; do 2. 4. Likovni salon Celje: razstava Di- gitalno mleko, hrvaške umetnice Petre Mrša; do 26. 2. Osrednja knjižnica Celje: raz- stava Franc Goričan (1869 – 1951) Sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku; do 31. 1. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta V – Sloven’ c Slo- venca vabi, razstava likovnih del udeležencev likovno – kiparske kolonije Ipavčeva paleta V; do 31. 1. Avla Doma II. Slovenskega ta- bora Žalec: »Nenavadno moč ima ta človek – vpliv Plečnika na njegove in naše učence«, raz- stava likovnih del dijakov GCC- -umetniška gimnazija-likovna smer; do 28. 1. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 1. Avla Mestne občine Velenje: slikarska razstava Kjer živim, lju- biteljske ustvarjalke Irene Guček; do 17. 2. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: likovna razstava Vojka Ba- biča; do 6. 2. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna gar- deroba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 1.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razsta- va Aleksandra Kavčnika; do 31. 1.; Upravna stavba Premogovni- ka Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 1. Velenjski grad: razstava ob 65 – letnici Muzeja Velenje »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star’ grad!«; do 1. 9. 2023, Jaslice iz Češke, gostujoča obča- sna razstava; do 2. 2., Praznična voščilnica, razstava del 18. nate- čaja otrok vrtcev in osnovnih šol Šaleške doline; do 2.2. Knjižnica Velenje: Sončna stena: Škalsko jezero pozimi, fotograf- ska razstava Miroslava Brešarja; do 31. 1.; Domoznanski oddelek: Kajuh, moj pesnik; do 28. 2.; Mla- dinska soba: 49. mala Napotni- kova kiparska kolonija; do 31. 1.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Alma Javornik; do 31. 1.: Otroški oddelek: Pravljični svet Ele Peroci, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 1. in Mačji portre- ti, razstava del likovnega nateča- ja otrok vrtca Velenje in učencev prve triade velenjskih OŠ; 31. 1. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 4, 26. januar 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe bo vedno ostal … ZAHVALA Zapustila nas je naša draga IVANKA KLUKEJ iz Lokavca 5a, Rimske Toplice Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala gre tudi gospodu župniku, Komunali Laško, pevcem za odpete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, hčerka Sabina, vnukinja Mateja in brat Franci z Milico L 4 Je čas, ki da, je čas, ki vzame; pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ANE BEZGOVŠEK iz Lahomnega, Laško (27. 4. 1934–11. 1. 2023) se zahvaljujemo osebju Doma starejših Thermana Laško, ki so jo negovali v zadnjih mesecih življenja. Zahvala tudi vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospre- mili na zadnji poti ter jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni p Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, pradedija, brata in strica JOŽETA GRAČNARJA iz Rakitovca (7. 3. 1936–28. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, stisk roke, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Iskrena hvala nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Hvala domu sv. Jožefa Celje in njihovim sodelavcem za spo- štljivo oskrbo v zadnjih dneh njegovega življenja. Iskrena hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni pogreb ter sobratoma gospodu Stanku Domanj- ku in gospodu Roku Gajšku za somaševanje. Hvala po- grebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, gospe Zdenki Orač za poslovilni govor, pevcem skupine Erosi za odpete žalostinke in cerkvenim pevcem iz sv. Urbana. Hvala trobentaču za odigrano Tišino in gostišču Lesjak. Hvala vsem, tudi tistim, ki jih morda nismo imenovali, da ste ga pospremili k zadnjemu počitku, ter vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi p Poroke Laško Poročila sta se: Katarina TERŠEK iz Velikega Širja in Danijel ZGONJANIN iz Pod- kraja. Velenje Poročila sta se: Amila ČA- VALIĆ in Samer DŽAFERO- VIĆ, oba iz BIH. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega brata, svaka in strica JOŽETA TRNARJA iz Prekorij se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih tre- nutkih stali ob strani, za vsak stisk roke, izrečene besede sožalja, darovane sveče in vso pomoč. Posebej se zahva- ljujemo gospodu Zlatku Lešku in gospodu Danielu Ka- delšku za izkazano pomoč ter sodelavcem SŽ. Zahvala gospe Bojani Križanec za pomoč in Maji Kovač, ki nam je v teh težkih trenutkih prišla naproti in nam pomagala. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 45 ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, stare mame in tašče – mame Silve SILVE STARC iz Hude Jame, Laško (27. 12. 1930–11. 1. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Hude Jame, Rečice, Laškega ter Radeč in nekdanjim sodelavcem Višjega sodišča v Celju za izrečena sožalja, tolažilne besede in nesebično pomoč v naših najtežjih trenutkih. Še posebej hvala sosedom Milici Vodišek, Marini Šmauc in Liziki ter Rudiju Fajdigi in Petru ter Dragani Ivačič, ki so ji krajšali dneve na nje- nem domu v Hudi Jami in tudi pozneje v domu starejših. Zahvala Evici in Tonetu Planinšku ter Magdi Podbevšek, ki so jo s pogostimi obiski v Hudi Jami in domu starejših razveseljevali ter utrjevali sorodstvene vezi. Zahvala njeni dobri prijateljici Slavici Špiler, ki ji je družbo delala dol- ga leta življenja in jo pospremila še na njeni zadnji poti. Zahvala vsemu osebju Doma starejših Laško, še posebej vodji Janji Podkoritnik Kamenšek, gospe Belej, dr. med., sestram oddelka Rečica in receptorjem Renati, Mileni ter Mitju za njihovo skrb za mamo med bivanjem v domu in še posebej v zadnjih trenutkih njenega življenja. Hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rečica pri Laškem za njihov poklon na njeni zadnji poti in odboru Rdečega križa Rečica pri Laškem ter Krajevni skupnosti Laško. Hva- la Komunali Laško za organizacijo pogreba in izvajalcu Tišine Mihi Salobirju. Žalujoči: vsi njeni, družini Pešec, Starc 44 Lepih spominov tudi čas ne izbriše … V SPOMIN Minilo bo deset let, kar nas je zapustila URŠKA OROŠ iz Vrbnega 47, Šentjur (26. 10. 1926–29. 1. 2013) Teta, pogrešam te! Irena Š 1 Sporočamo žalostno vest, da je v 75. letu po dolgotrajni bolezni zaspal dragi mož in oče STANISLAV GJURAN iz Pečovnika 18, Celje K večnemu počitku ga bomo pospremili v četrtek, 26. ja- nuarja 2023, ob 14. uri na mestnem pokopališču v Celju. Od njega se lahko poslovite na dan pogreba od 13. ure v tamkajšnji poslovilni vežici. Žalujoča: žena Ana in sin Stanko 53 motorna vozila prodam KIO pride, polo 1,9 sdi in več starodobnikov prodam. Telefon 041 355-853. 40 Stro Ji kupim TRAKTOR in mulčar kupim. Telefon 041 540- 364. p TRAKTOR, motorkultivator Muta in ostale traktorske priključke kupim. Telefon 041 540-364. p poSeS t Na JamEm ZEMLJIŠČE za vrt, približno 100 m², naja- mem. Celje, telefon 070 549-294. p Smrti Celje Umrli so: Jožica KOPRIVC iz Šentjurja, 85 let, Rado BU- Šentjur Umrli so: Marjan BEZGOV- ŠEK iz Podgrada, 47 let, Martin Franc MLAKAR iz Šentjurja, 84 let, Ivan KLADNIK iz Loke pri Planini, 61 let, Marija JA- NEŽIČ iz Grobelnega, 80 let, Frančišek DEBELAK iz Šen- tjurja, 86 let, Justina Jožefa LESNIKA iz Šentjurja, 80 let, Ljudmila VREČKO iz Bezovja pri Šentjurju, 86 let, Magda- lena KOROŠEC iz Cerovca, 91 let, Avgust KROFL iz Tratne pri Grobelnem, 82 let, Marija KOKOL iz Ponikve, 96 let. Laško Umrli so: Janko GRABAR iz Rimskih Toplic, 73 let, Ivanka KLUKEJ iz Lokavca, 70 let, Ana BEZGOVŠEK iz Lahomnega, 89 let, Silva Iva- na STARC iz Hude Jame, 93 let, Martina BRVAR iz Harja, 50 let. Žalec Umrli so: Zvonko HRIBER- NIK iz Braslovč, 63 let, Ivana ZAGOŽEN iz Bočne, 88 let, Frančišek SLADIČ iz Pongraca, 94 let, Franc PINTAR z Vran- skega, 77 let, Rozalija BRIŠNIK iz Pariželj, 91 let, Jožefa KOK iz Podvrha pri Braslovčah, 90 let. Velenje Umrli so: Ljeposava NU- NIĆ iz Velenja, 68 let, Mihae- la JASTROBNIK iz Velenja, 83 let, Jože LESJAK iz Šoštanja, 87 let, Agata MRAVLJAK iz Velenja, 93 let, Franc LESJAK iz Velenja, 76 let, Konrad PO- TRČ iz Velenja, 86 let, Dejan SUŠEC iz Velenja, 40 let, Jo- žefa REHAR iz Velenja, 86 let. ŽAN iz Trnovelj pri Celju, 92 let, Stanislava GRADIČ iz Laške vasi pri Štorah, 83 let, Veronika NARAKS iz Štor, 80 let, Marija NOVAK iz Klanca, 89 let, Silva MARCIJAN iz Štor, 93 let, Breda KLEMEN- ČIČ iz Celja, 69 let, Vinko HRIBERŠEK iz Rupe, 59 let, Jožefa PAJK iz Javornika, 85 let, Blaž MOČNIK s Polzele, 86 let, Bojan VAUPOTIČ iz Liboj, 59 let, Ida VAJDIČ iz Celja, 73 let, Marija ŽERDO- NER iz Petrovč, 95 let, Drago ŠINKAR iz Nazarij, 84 let, Ro- zalija ZARIN iz Žalca, 81 let, Ivana GRUDNIK iz Gornjega Grada, 89 let, Bernard VRBO- VŠEK iz Laškega, 58 let, Irena JESENEK iz Prebolda, 73 let, Ivan CAROVIĆ iz Celja, 89 let, Srečko URŠIČ iz Celja, 96 let, Marjan PRAZNIK iz Velenja, 89 let, Veronika LOMŠEK iz Nazarij, 67 let, Franc BERČIČ z Vranskega, 85 let, Jožefa TAJNŠEK iz Velenja, 78 let, Anton DREV iz Velenja, 79 let, Marija ČUK s Polzele, 90 let, Joško LUKIĆ iz Celja, 71 let, Vincenc GROBELNIK iz Celja, 95 let, Slava ČAKŠ iz Celja, 67 let, Genovefa PE- TROVIČ iz Celja, 97 let. Živali prodam PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Lahko tudi polovice. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 938 BIKCE in teličke simentalce, težke 220 do 300 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 49 TELIČKO simentalko, težka približno 210 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 030 693-866. p BIKA ali telico, za meso, prodam. Telefon 041 324-256. 47 KOZO, brejo, staro 4 leta, sanske pasme, še molzna, prodam. Telefon 031 733-965. 48 TELICE simentalke, brejo 8 mesecev in tri ne- breje, težke 600, 400 in 140 kg, prodam. Telefon 041 596-475. n TELICO simentalko, težko 300 kg, prodam. Telefon 041 945-422. 51 kupim DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p podarim PSIČKE manjše rasti podarim. Telefon 051 214-033. 43 KmetiJSKi priDelKi kupim RDEČE vino modra frankinja, cena 1 EUR/ liter, prodam. Telefon 041 315-771. 54 V ŠIRŠI okolici Žalca kupim seno in otavo. Lahko so kocke, bale ali rinfuza. Telefon 041 860-066. 920 oS talo prodam JARKICE mlade kokoši nesnice, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje v Savinjski dolini; rjave, grahaste, leghorn. Sprejemamo naročila za enodnevne pi- ščance in večje za dopitanje. V prodaji imamo lastno kakovostno perutninsko krmo. Telefon (03) 700-1446. p ZIMSKE pnevmatike Sava eskimo M + S, s pla- tišči 185/65 R15, letnik 2019, vožene dve sezoni na Citroenu C3, kot nove, prodam za 220 EUR. Telefon 041 620-132. 52 zmenKi PODJETNIK iz okolice Domžal, nekadilec, ni- sem pivec, vegetarijanec, star 54 pomladi, 175, urejen, z lepim nasmehom vabim prijetno žensko na spoznavanje. Telefon 031 695-370. p Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 4, 26. januar 2023 NAPOVEDNIK D O G O D K I I N R A Z S T A V E V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E foto: Rajko Vodišek ŠTUDIJSKA ČITALNICA Potopisno predavanje: Grenlandija Predavateljica: Sonja Salobir Lindsay V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. PONEDELJEK, 30. januar, ob 17.30 SREDA, 1. februar, ob 10.00 in 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Počitniški dan v knjižnici! Družabno, pravljično, ustvarjalno, zabavno. Primerno za otroke od 5. do 12. leta starosti. NE SPREGLEJTE! Razstava ob 80-letnici rojstva DR. CVIJETE PAHLJINA. Razstava bo na ogled v I. nadstropju do 18. marca. 2 0 2 3 POČITNIŠKE OTROŠKE USTVARJALNICE OBVEZNE PRIJAVE: muzej@pokmuz-ce.si CENA: 5€ Izdelava mape srednjeveškega Celja Izdelava zaščitnega znaka - emblema INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-PETEK 10.00 -16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 26. 1. 18.00 Glasbena šola Celje V spomin Albertu Završniku Tematski večer oddelka harmonike 18.00 Občinska knjižnica Prebold Od kod si, kruhek? Otroška predstava v izvedbi gledališke skupine Gimnazije Lava 19.00 Knjižnica Šentjur V iskanju sebe Odprtje likovne razstave Katarine Jazbinšek 19.00 Občinska knjižnica Žalec Stezogled Predstavitev knjige Matjaža Lesjaka 19.00 Galerija Velenje Bouquet Odprtje razstave avtorja Ištvana Išta Huzjana 19.19 Knjižnica Velenje Kajuh Objave Predstavitev knjige avtorja Marijana Rupreta PETEK, 27. 1. 10.30 in 11.15 Šolski center Celje Literarni pogovor z nekdanjimi dijaki ŠC Celje: Katjo Gorečan, Anjo Radaljac in Muanisom Sinanovićem 16.30 Kulturni dom Vojnik Javni nastop učencev dislociranega oddelka v občini Vojnik 5., 6., 7. in 8. razred 19.00 Glasbena šola Velenje Od tu naprej Umetniški večer 4. U; razstava likovnih del in koncert 19.00 Galerija F-bunker Teža praznega območja Odprtje razstave Valerije Intihar 19.30 Hiša kulture Celje Roza Avtorska predstava Nuše Komplet Peperko, Urške Majcen in Nuše Ofentavšek; tudi v soboto ob istem času 19.30 Dom kulture Velenje Burundanga Predstava Gledališča Velenje 20.00 Celjski mladinski center Breskvice Študentska avtorska predstava SOBOTA, 28. 1. 10.30 Dom kulture Velenje Pujski so zakon! Igrano-lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje 18.30 Cerkev svetega Jožefa Celje Orgelski koncert učencev Orglarske šole sv. Jožefa in glasbenih šol SREDA, 1. 2. 17.00 Hiša generacij Laško Poti Odprtje slikarske razstave Likovnega društva Laško 17.00 Antika knjigarna Celje Bori ZZ: Kako sem risal Bidena, Putina in Zelenskega … V Celje po Veselje! Dnevni počitniški program Su- perjunaki Celja bo od 30. 1. do 3. 2. od 9.00 do 12.15 ure na različ- nih lokacijah v starem mestnem jedru: prigrizek v Celjskem domu, obisk atrakcij v starem mestnem jedru (spremstvo in ko- ordinacija), druženje z Vitezom Parsifalom, ustvarjanje muzej- skega medvedka, spoznavanje z robotkom Teom, raziskovanje Almine zgodbe, občudovanje tropskih živali, izdelovanje sre- dnjeveškega ščita … Obvezna predhodna spletna prijava: https://forms.gle/of2E- YgCXB31kaz9b6 Prijave so do 14.00 ure za nasle- dnji dan. Druge prireditve ČETRTEK, 26. 1. 10.00 Dom svetega Jožefa Celje Psihološki večeri – pogovori za dušo Vodi mag. Drago Tacol 15.15 do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike Prijave na spletni strani Tehnoparka 16.00 Dom ob Savinji Medgeneracijski nastop 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralni klub z Ewelino 18.00 Celjski mladinski center Zelena energija Pogovorni dogodek na temo zelene energije 18.00 Občinska knjižnica Polzela Gruzija in Armenija Potopisno predavanje Zorana Furmana 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj Klepet pod Pustim gradom: Janko Zelcer Pogovorni večer 18.00 do 19.30 Celjski mladinski center Magičnost gibanja delavnica PETEK, 27. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Bonton pri mizi Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 10.00 Planet generacij Velenje Zimska ustvarjanja Ustvarjalna delavnica 15.00 Celjski mladinski center Kulturni zEKO Praktična delavnica avtohtonih ročnih del; tudi v torek ob istem času SOBOTA, 28. 1. 8.00 do 12.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 9.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Mojstrski tečaj za petje Predavateljica Pia Brodnik 10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike Prijave na spletni strani Tehnoparka 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 12.15 Tehnopark Celje Znanstveni šov: Ta nora znanost V sklopu ogleda Tehnoparka Celje; tudi v nedeljo ob istem času 13.00 do 14.00 Tehnopark Celje Ustvarjalna delavnica s 3D pisalom V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi 19.00 Železniška postaja Zreče Peš čez Južno in Severno Ameriko Potopisno predavanje Olija Walkerja. NEDELJA, 29. 1. 14.00 do 15.30 Tehnopark Celje Kemija za najmlajše V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi PONEDELJEK, 30. 1. 9.00 do 12.00 Knjižnica Šentjur Počitniška lego delavnica: Robotika za otroke Obvezne prijave: www. maliustvarjalci.si 10.00 Dom kulture Velenje Počitniška cirkuško- gledališka delavnica 3-dnevna mala šola cirkusa 10.00 Vila Rožle Velenje Zimski počitniški Živ-žav Zimske počitnice, tudi v torek in sredo ob istem času 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Otroci sveta Potopisno predavanje Zorana Furmana 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Ustvarjalna zima Ustvarjalne delavnice bodo vsak dan zimskih počitnic do 3. 2. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok MC počitnice, tudi v torek in sredo ob istem času 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice z društvom Sožitje TOREK, 31. 1. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Katere čarobne besede že poznaš? Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Zimsko počitniško doživetje Zabavne in poučne delavnice na »Steam« področjih: znanost, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika; vsak dan ob istem času od torka do nedelje 18.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljična ura: Otroci sveta Predavanje Zorana Furmana SREDA, 1. 2. 9.00 do 11.00 Zgornji vrt Savinje Laško Domači kotiček Izbrani ponudniki domačih pridelkov in izdelkov, kmetje, čebelarji, zeliščarji 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic: Handling otroka Vstop prost 10.30 Pokrajinski muzej Celje Srednjeveško Celje Počitniška otroška ustvarjalnica, primerna za osnovnošolske otroke 10.00 in 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Počitniški dan v knjižnici Ustvarjalno in zabavno s Kristjanom in knjižničarkami za otroke od 5. do 12. leta starosti; vstop prost Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: Žovneški postanejo gro- fje Celjski, Zloščeno do visokega sijaja. Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2023; Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do na- daljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Lepota je ženskega imena; do na- daljnjega; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: razstava Družba tveganja av- torice Ize Pavlina; do 31. 1., razsta- va (Ne)Uravnoteženost; do 2. 4. Likovni salon Celje: razstava Di- gitalno mleko, hrvaške umetnice Petre Mrša; do 26. 2. Osrednja knjižnica Celje: raz- stava Franc Goričan (1869 – 1951) Sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku; do 31. 1. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta V – Sloven’ c Slo- venca vabi, razstava likovnih del udeležencev likovno – kiparske kolonije Ipavčeva paleta V; do 31. 1. Avla Doma II. Slovenskega ta- bora Žalec: »Nenavadno moč ima ta človek – vpliv Plečnika na njegove in naše učence«, raz- stava likovnih del dijakov GCC- -umetniška gimnazija-likovna smer; do 28. 1. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 1. Avla Mestne občine Velenje: slikarska razstava Kjer živim, lju- biteljske ustvarjalke Irene Guček; do 17. 2. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: likovna razstava Vojka Ba- biča; do 6. 2. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna gar- deroba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 1.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razsta- va Aleksandra Kavčnika; do 31. 1.; Upravna stavba Premogovni- ka Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 1. Velenjski grad: razstava ob 65 – letnici Muzeja Velenje »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star’ grad!«; do 1. 9. 2023, Jaslice iz Češke, gostujoča obča- sna razstava; do 2. 2., Praznična voščilnica, razstava del 18. nate- čaja otrok vrtcev in osnovnih šol Šaleške doline; do 2.2. Knjižnica Velenje: Sončna stena: Škalsko jezero pozimi, fotograf- ska razstava Miroslava Brešarja; do 31. 1.; Domoznanski oddelek: Kajuh, moj pesnik; do 28. 2.; Mla- dinska soba: 49. mala Napotni- kova kiparska kolonija; do 31. 1.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Alma Javornik; do 31. 1.: Otroški oddelek: Pravljični svet Ele Peroci, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 1. in Mačji portre- ti, razstava del likovnega nateča- ja otrok vrtca Velenje in učencev prve triade velenjskih OŠ; 31. 1. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 4, 26. januar 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe bo vedno ostal … ZAHVALA Zapustila nas je naša draga IVANKA KLUKEJ iz Lokavca 5a, Rimske Toplice Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala gre tudi gospodu župniku, Komunali Laško, pevcem za odpete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, hčerka Sabina, vnukinja Mateja in brat Franci z Milico L 4 Je čas, ki da, je čas, ki vzame; pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ANE BEZGOVŠEK iz Lahomnega, Laško (27. 4. 1934–11. 1. 2023) se zahvaljujemo osebju Doma starejših Thermana Laško, ki so jo negovali v zadnjih mesecih življenja. Zahvala tudi vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospre- mili na zadnji poti ter jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni p Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, pradedija, brata in strica JOŽETA GRAČNARJA iz Rakitovca (7. 3. 1936–28. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, stisk roke, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Iskrena hvala nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Hvala domu sv. Jožefa Celje in njihovim sodelavcem za spo- štljivo oskrbo v zadnjih dneh njegovega življenja. Iskrena hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni pogreb ter sobratoma gospodu Stanku Domanj- ku in gospodu Roku Gajšku za somaševanje. Hvala po- grebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, gospe Zdenki Orač za poslovilni govor, pevcem skupine Erosi za odpete žalostinke in cerkvenim pevcem iz sv. Urbana. Hvala trobentaču za odigrano Tišino in gostišču Lesjak. Hvala vsem, tudi tistim, ki jih morda nismo imenovali, da ste ga pospremili k zadnjemu počitku, ter vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi p Poroke Laško Poročila sta se: Katarina TERŠEK iz Velikega Širja in Danijel ZGONJANIN iz Pod- kraja. Velenje Poročila sta se: Amila ČA- VALIĆ in Samer DŽAFERO- VIĆ, oba iz BIH. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega brata, svaka in strica JOŽETA TRNARJA iz Prekorij se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih tre- nutkih stali ob strani, za vsak stisk roke, izrečene besede sožalja, darovane sveče in vso pomoč. Posebej se zahva- ljujemo gospodu Zlatku Lešku in gospodu Danielu Ka- delšku za izkazano pomoč ter sodelavcem SŽ. Zahvala gospe Bojani Križanec za pomoč in Maji Kovač, ki nam je v teh težkih trenutkih prišla naproti in nam pomagala. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 45 ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, stare mame in tašče – mame Silve SILVE STARC iz Hude Jame, Laško (27. 12. 1930–11. 1. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Hude Jame, Rečice, Laškega ter Radeč in nekdanjim sodelavcem Višjega sodišča v Celju za izrečena sožalja, tolažilne besede in nesebično pomoč v naših najtežjih trenutkih. Še posebej hvala sosedom Milici Vodišek, Marini Šmauc in Liziki ter Rudiju Fajdigi in Petru ter Dragani Ivačič, ki so ji krajšali dneve na nje- nem domu v Hudi Jami in tudi pozneje v domu starejših. Zahvala Evici in Tonetu Planinšku ter Magdi Podbevšek, ki so jo s pogostimi obiski v Hudi Jami in domu starejših razveseljevali ter utrjevali sorodstvene vezi. Zahvala njeni dobri prijateljici Slavici Špiler, ki ji je družbo delala dol- ga leta življenja in jo pospremila še na njeni zadnji poti. Zahvala vsemu osebju Doma starejših Laško, še posebej vodji Janji Podkoritnik Kamenšek, gospe Belej, dr. med., sestram oddelka Rečica in receptorjem Renati, Mileni ter Mitju za njihovo skrb za mamo med bivanjem v domu in še posebej v zadnjih trenutkih njenega življenja. Hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rečica pri Laškem za njihov poklon na njeni zadnji poti in odboru Rdečega križa Rečica pri Laškem ter Krajevni skupnosti Laško. Hva- la Komunali Laško za organizacijo pogreba in izvajalcu Tišine Mihi Salobirju. Žalujoči: vsi njeni, družini Pešec, Starc 44 Lepih spominov tudi čas ne izbriše … V SPOMIN Minilo bo deset let, kar nas je zapustila URŠKA OROŠ iz Vrbnega 47, Šentjur (26. 10. 1926–29. 1. 2013) Teta, pogrešam te! Irena Š 1 Sporočamo žalostno vest, da je v 75. letu po dolgotrajni bolezni zaspal dragi mož in oče STANISLAV GJURAN iz Pečovnika 18, Celje K večnemu počitku ga bomo pospremili v četrtek, 26. ja- nuarja 2023, ob 14. uri na mestnem pokopališču v Celju. Od njega se lahko poslovite na dan pogreba od 13. ure v tamkajšnji poslovilni vežici. Žalujoča: žena Ana in sin Stanko 53 motorna vozila prodam KIO pride, polo 1,9 sdi in več starodobnikov prodam. Telefon 041 355-853. 40 Stro Ji kupim TRAKTOR in mulčar kupim. Telefon 041 540- 364. p TRAKTOR, motorkultivator Muta in ostale traktorske priključke kupim. Telefon 041 540-364. p poSeS t Na JamEm ZEMLJIŠČE za vrt, približno 100 m², naja- mem. Celje, telefon 070 549-294. p Smrti Celje Umrli so: Jožica KOPRIVC iz Šentjurja, 85 let, Rado BU- Šentjur Umrli so: Marjan BEZGOV- ŠEK iz Podgrada, 47 let, Martin Franc MLAKAR iz Šentjurja, 84 let, Ivan KLADNIK iz Loke pri Planini, 61 let, Marija JA- NEŽIČ iz Grobelnega, 80 let, Frančišek DEBELAK iz Šen- tjurja, 86 let, Justina Jožefa LESNIKA iz Šentjurja, 80 let, Ljudmila VREČKO iz Bezovja pri Šentjurju, 86 let, Magda- lena KOROŠEC iz Cerovca, 91 let, Avgust KROFL iz Tratne pri Grobelnem, 82 let, Marija KOKOL iz Ponikve, 96 let. Laško Umrli so: Janko GRABAR iz Rimskih Toplic, 73 let, Ivanka KLUKEJ iz Lokavca, 70 let, Ana BEZGOVŠEK iz Lahomnega, 89 let, Silva Iva- na STARC iz Hude Jame, 93 let, Martina BRVAR iz Harja, 50 let. Žalec Umrli so: Zvonko HRIBER- NIK iz Braslovč, 63 let, Ivana ZAGOŽEN iz Bočne, 88 let, Frančišek SLADIČ iz Pongraca, 94 let, Franc PINTAR z Vran- skega, 77 let, Rozalija BRIŠNIK iz Pariželj, 91 let, Jožefa KOK iz Podvrha pri Braslovčah, 90 let. Velenje Umrli so: Ljeposava NU- NIĆ iz Velenja, 68 let, Mihae- la JASTROBNIK iz Velenja, 83 let, Jože LESJAK iz Šoštanja, 87 let, Agata MRAVLJAK iz Velenja, 93 let, Franc LESJAK iz Velenja, 76 let, Konrad PO- TRČ iz Velenja, 86 let, Dejan SUŠEC iz Velenja, 40 let, Jo- žefa REHAR iz Velenja, 86 let. ŽAN iz Trnovelj pri Celju, 92 let, Stanislava GRADIČ iz Laške vasi pri Štorah, 83 let, Veronika NARAKS iz Štor, 80 let, Marija NOVAK iz Klanca, 89 let, Silva MARCIJAN iz Štor, 93 let, Breda KLEMEN- ČIČ iz Celja, 69 let, Vinko HRIBERŠEK iz Rupe, 59 let, Jožefa PAJK iz Javornika, 85 let, Blaž MOČNIK s Polzele, 86 let, Bojan VAUPOTIČ iz Liboj, 59 let, Ida VAJDIČ iz Celja, 73 let, Marija ŽERDO- NER iz Petrovč, 95 let, Drago ŠINKAR iz Nazarij, 84 let, Ro- zalija ZARIN iz Žalca, 81 let, Ivana GRUDNIK iz Gornjega Grada, 89 let, Bernard VRBO- VŠEK iz Laškega, 58 let, Irena JESENEK iz Prebolda, 73 let, Ivan CAROVIĆ iz Celja, 89 let, Srečko URŠIČ iz Celja, 96 let, Marjan PRAZNIK iz Velenja, 89 let, Veronika LOMŠEK iz Nazarij, 67 let, Franc BERČIČ z Vranskega, 85 let, Jožefa TAJNŠEK iz Velenja, 78 let, Anton DREV iz Velenja, 79 let, Marija ČUK s Polzele, 90 let, Joško LUKIĆ iz Celja, 71 let, Vincenc GROBELNIK iz Celja, 95 let, Slava ČAKŠ iz Celja, 67 let, Genovefa PE- TROVIČ iz Celja, 97 let. Živali prodam PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Lahko tudi polovice. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 938 BIKCE in teličke simentalce, težke 220 do 300 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 49 TELIČKO simentalko, težka približno 210 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 030 693-866. p BIKA ali telico, za meso, prodam. Telefon 041 324-256. 47 KOZO, brejo, staro 4 leta, sanske pasme, še molzna, prodam. Telefon 031 733-965. 48 TELICE simentalke, brejo 8 mesecev in tri ne- breje, težke 600, 400 in 140 kg, prodam. Telefon 041 596-475. n TELICO simentalko, težko 300 kg, prodam. Telefon 041 945-422. 51 kupim DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p podarim PSIČKE manjše rasti podarim. Telefon 051 214-033. 43 KmetiJSKi priDelKi kupim RDEČE vino modra frankinja, cena 1 EUR/ liter, prodam. Telefon 041 315-771. 54 V ŠIRŠI okolici Žalca kupim seno in otavo. Lahko so kocke, bale ali rinfuza. Telefon 041 860-066. 920 oS talo prodam JARKICE mlade kokoši nesnice, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje v Savinjski dolini; rjave, grahaste, leghorn. Sprejemamo naročila za enodnevne pi- ščance in večje za dopitanje. V prodaji imamo lastno kakovostno perutninsko krmo. Telefon (03) 700-1446. p ZIMSKE pnevmatike Sava eskimo M + S, s pla- tišči 185/65 R15, letnik 2019, vožene dve sezoni na Citroenu C3, kot nove, prodam za 220 EUR. Telefon 041 620-132. 52 zmenKi PODJETNIK iz okolice Domžal, nekadilec, ni- sem pivec, vegetarijanec, star 54 pomladi, 175, urejen, z lepim nasmehom vabim prijetno žensko na spoznavanje. Telefon 031 695-370. p Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 4, 26. januar 2023 V SVETU TOLKAL V Žalcu konec tedna odmevala tolkala BUMfest 15 končan BUMfest 15 sta v petek odprla žalski župan Janko Kos in letošnji ambasador Dejan Dogaja. Direktor fe- stivala Dejan Tamše je pre- senetil župana in ga povabil, naj zaigra na odru. Kos, ki je znan po tem, da je vedno za akcijo, tudi tokrat ni od- klonil vabila. Akademski glasbenik tolkalec in profe- sor tolkal Jaka Strajnar je ob tem na oder povabil še 50 mladih tolkalcev, ki so odigrali skladbo na kahone in navdušili polno dvorano. Člani StoPa – Slovenskega tolkalnega projekta so za piko na i priredili in zaigrali refren pesmi Adijo, madam, ki jo je v živo odpel Dejan Krajnc. »Prvi dan na BUMfe- stu je bil čista zmaga! Čutiti je bilo mogoče razposaje- nost, energijo in ljubezen v zraku. Na odru sta bila dva fantastična ›norca‹ – Peter in Johanes iz zasedbe Funky Currywurst brothers,« se je na družbenem omrežju od- zval idejni oče festivala De- jan Tamše. Tolkala s pridihom teatra Na sobotnem koncertu je nastopila španska zasedba Piscore. »Igrati na marim- bo, vrhunsko, virtuozno, zraven plesati, biti smešen, biti gibčen, spreten, peti in zabavati … To je naravnost neverjetno! Več let kakovo- stnega dela je za fanti, pre- den so vse to ›postavili‹ na oder,« je Tamše pospremil sobotni nastop. Kot gost se jim je na odru doma II. slo- venskega tabora pridružil beatboxer Tadej Pasar, za- igrali so tudi člani StoPa – Slovenskega tolkalnega pro- jekta. Za presenečenje je pod mentorstvom Antona Alatiča in Dejana Tamšeta poskrbela skupina tolkalcev Glasbene šole Rista Savina Žalec, ki je odlično ogrela polno dvo- rano festivala BUMfest. »Za Direktor festivala Dejan Tamše je presenetil župana in ga povabil, naj zaigra na odru. V njuni družbi sta še akademski glasbenik tolkalec in profesor tolkal Jaka Strajnar ter ambasador letošnjega festivala Dejan Dogaja. »Ministrstvo za kulturo žal BUMfesta še vedno ni sprejelo kot enega najpomembnejših slovenskih festivalov in ob vseh superlativih, ki festival ›objemajo‹ te dni, to vseeno boli,« pravi Dejan Tamše. Člani zasedbe StoP – Slovenskega tolkalnega projekta so se v soboto zvečer na odru pridružili španskim tolkalistom. Letošnji ambasador festivala je bil Dejan Dogaja. Člani StoPa – Slovenskega tolkalnega projekta so za piko na i priredili in zaigrali refren pesmi Adijo, madam, ki jo je v živo odpel Dejan Krajnc. podmladek ni treba skrbeti. Fantje in dekleta so odlično opravili svoje delo,« je bil za- dovoljen Tamše. Kje je ministrstvo za kulturo? Če podmladek Tamšeta torej ne skrbi, je drugače z dejstvom, da kulturno mini- strstvo po vseh teh letih festi- vala še ni sprejelo kot enega najpomembnejših dogodkov in promotorjev tolkalne glas- be. »Lokalna skupnost diha s festivalom, država pa ga (še) ni prepoznala kot zelo pomembnega za regijo in Slovenijo nasploh. Festival je star petnajst let. V tem času je vzgojil lasten slog, svoje občinstvo in navdušil številne mlade glasbenike. Postal je celo tako velik, da se po njem zgledujejo številni tuji producenti. Ministrstvo za kulturo ga žal še vedno ni sprejelo kot enega najpo- membnejših slovenskih festi- valov in ob vseh superlativih, ki festival ›objemajo‹ te dni, to vseeno boli,« ob koncu še pravi direktor festivala Dejan Tamše, ki se obenem zahva- ljuje številnim prostovoljcem, ki so tudi letos žrtvovali svoj čas in energijo, ter zvestemu občinstvu, ki vselej napolni dvorano v Žalcu. Foto: Andraž Purg, Jana Petrak Zajc, Ivan Lipičnik Člani španske zasedbe Piscore niso le odlični tolkalisti, temveč tudi igralci. Ob nastopu Petra in Johanesa iz zasedbe Funky Currywurst brothers je bilo v zraku mogoče čutiti razposajenost, energijo in ljubezen. V soboto se je kot presenečenje predstavila skupina tolkalcev Glasbene šole Rista Savina Ža- lec, ki je odlično ogrela polno dvorano doma II. slovenskega tabora. Trije festivalski dnevi so postregli z dvema večernima koncertoma, dvema šolskima matinejama in družinskim nedeljskim koncertom, na katerih je nastopilo več kot 80 glasbenikov. Tolkalno dogajanje je v Žalec konec tedna privabilo približno dva tisoč gledalcev. Festival je popolnoma upravičil pričako- vanja organizatorjev, ki so z letošnjim dogajanjem več kot zadovoljni. Grenak priokus ostaja le zaradi ministrstva za kulturo, ki po vseh teh letih festivala še vedno ni prepoznalo kot enega najpomembnejših promotorjev slovenske tolkalne glasbe. ŠPELA OŽIR Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 4 / Leto 78 / Celje, 26. januar 2023 Zanimivo delo zasebnega detektiva Pet milijonov kilometrov sreče Pri devetdesetih še ustvarja umetnine Str. 28-29 Str. 24-25 Str. 26-27 Slovenskim rokometašem se ni uspelo uvrstiti v četrtfi nale svetovnega prven- stva na Poljskem in Švedskem, toda svoje nastope so končali zmagovito. Kato- vice in Krakov, kjer so dosegli štiri zmage in doživeli dva poraza, so zapustili z dvignjenimi glavami. DEAN ŠUSTER V Katovicah na trenutke preglasili glasno domačo navijaško množico Navijači zadovoljni na Poljskem Za slovo od prvenstva so premagali Črnogorce z 31 : 23. Končna uvrstitev slovenskih rokometašev, ki so glavni del tekmovanja končali s šestimi točkami in z razliko v golih +25, je bila znana šele po po- nedeljkovi tekmi zadnjega kro- ga med Srbijo in Nizozemsko v Katovicah. Razpletlo se je pričakova- njih, Slovenija je zasedla dese- to mesto na SP in ostaja v igri za nastop na olimpijskih igrah. Kvalifi kacijski turnirji za OI v Parizu bodo naslednje leto. Povsem nadigrali domačine Varovanci selektorja Uroša Zormana (evropski prvak s Celjem Pivovarno Laško) so za presežek poskrbeli v 2. krogu skupinskega dela. Z 32 : 23 so premagali gostitelje in ne le potrdili svoj nastop v glavnem delu tekmovanja v Krakovu, temveč so si zago- tovili Številka 1 med slovenskimi navijači v dvorani Spodek možnost za uvrstitev v če- trtfi nale. Takšnega razpleta dvoboja s Poljaki ni priča- koval nihče od strokovnjakov in poznavalcev pri nas doma, kajti še pred nekaj meseci je bila naša izbra- na vrsta povsem razglašena. »Neverjetno. Zelo visoka zmaga proti domači re- prezentan- ci. Dobro smo se pri- pravili, naša želja je bila ogromna. Česa bolj- šega si preprosto ne moreš želeti,« je dejal as Celja Pivovarne Laško Aleks Vlah. K pomembni zmagi so prispevali tudi gla- sni slovenski navijači. Podpora še smučarskim skakalcem Za organizirano navi- janje v Katovicah je po- skrbel Klub ljubiteljev slovenskih rokometnih reprezentanc. Prvi del prvenstva (Savdska Arabija, Poljska, Francija) si je ogle- dalo 105 navijačev iz tega društva. Na Poljsko so odpotovali z avtobusom in s štirimi kombiji. V dvorani je bilo še nekaj slovenskih na- vijačev, ki so pripotovali z av- tomobili. Precej jih je bilo po- mešanih med številne poljske navijače, ki so bili miroljubni in celo prijazni (za razliko od zloglasnih poljskih nogome- tnih navijačev). Člani Kluba ljubiteljev slovenskih rokome- tnih reprezentanc so si vzeli čas za ogled Katovic in Krakova, nekaj pa jih je odšlo na tekmo svetovnega pokala v Zakopane, kjer so bodrili še naše smučar- ske skakalce. Klub sestavljajo celjski navijači Florijani, Dva- najsti Kopra, Kockarji Hrpelje – Kozina, Prleki, navijači iz Sv. Jurija ob Ščavnici in člani Klu- ba navijačev Slovenija na čelu z Aleksandrom Javornikom. »Z nami je bila družina Franca Brinovca, Šempetrana, ki že 35 let živi in dela v Varšavi. Njegov sin igra za Legionovo, drugi sin je predsednik tega kluba. Že nekaj časa se z nami družita zdravnica Corinna in njen mož Andreas iz Mag- deburga. V Slovenijo namreč redno prihajata na dopust,« je povedal Slavko Kolar, ki je v fo- toobjektiv ujel nekaj utrinkov iz dvorane Spodek. Foto: Slavko Kolar Eden od slovenskih navijačev si je nadel poljski šal in možnosti za napetost na tribuni ni bilo več. Zdravnica Corinna in njen mož Andreas iz Magdeburga sta na- vijača slovenskih rokometašev. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 4, 26. januar 2023 V SVETU TOLKAL V Žalcu konec tedna odmevala tolkala BUMfest 15 končan BUMfest 15 sta v petek odprla žalski župan Janko Kos in letošnji ambasador Dejan Dogaja. Direktor fe- stivala Dejan Tamše je pre- senetil župana in ga povabil, naj zaigra na odru. Kos, ki je znan po tem, da je vedno za akcijo, tudi tokrat ni od- klonil vabila. Akademski glasbenik tolkalec in profe- sor tolkal Jaka Strajnar je ob tem na oder povabil še 50 mladih tolkalcev, ki so odigrali skladbo na kahone in navdušili polno dvorano. Člani StoPa – Slovenskega tolkalnega projekta so za piko na i priredili in zaigrali refren pesmi Adijo, madam, ki jo je v živo odpel Dejan Krajnc. »Prvi dan na BUMfe- stu je bil čista zmaga! Čutiti je bilo mogoče razposaje- nost, energijo in ljubezen v zraku. Na odru sta bila dva fantastična ›norca‹ – Peter in Johanes iz zasedbe Funky Currywurst brothers,« se je na družbenem omrežju od- zval idejni oče festivala De- jan Tamše. Tolkala s pridihom teatra Na sobotnem koncertu je nastopila španska zasedba Piscore. »Igrati na marim- bo, vrhunsko, virtuozno, zraven plesati, biti smešen, biti gibčen, spreten, peti in zabavati … To je naravnost neverjetno! Več let kakovo- stnega dela je za fanti, pre- den so vse to ›postavili‹ na oder,« je Tamše pospremil sobotni nastop. Kot gost se jim je na odru doma II. slo- venskega tabora pridružil beatboxer Tadej Pasar, za- igrali so tudi člani StoPa – Slovenskega tolkalnega pro- jekta. Za presenečenje je pod mentorstvom Antona Alatiča in Dejana Tamšeta poskrbela skupina tolkalcev Glasbene šole Rista Savina Žalec, ki je odlično ogrela polno dvo- rano festivala BUMfest. »Za Direktor festivala Dejan Tamše je presenetil župana in ga povabil, naj zaigra na odru. V njuni družbi sta še akademski glasbenik tolkalec in profesor tolkal Jaka Strajnar ter ambasador letošnjega festivala Dejan Dogaja. »Ministrstvo za kulturo žal BUMfesta še vedno ni sprejelo kot enega najpomembnejših slovenskih festivalov in ob vseh superlativih, ki festival ›objemajo‹ te dni, to vseeno boli,« pravi Dejan Tamše. Člani zasedbe StoP – Slovenskega tolkalnega projekta so se v soboto zvečer na odru pridružili španskim tolkalistom. Letošnji ambasador festivala je bil Dejan Dogaja. Člani StoPa – Slovenskega tolkalnega projekta so za piko na i priredili in zaigrali refren pesmi Adijo, madam, ki jo je v živo odpel Dejan Krajnc. podmladek ni treba skrbeti. Fantje in dekleta so odlično opravili svoje delo,« je bil za- dovoljen Tamše. Kje je ministrstvo za kulturo? Če podmladek Tamšeta torej ne skrbi, je drugače z dejstvom, da kulturno mini- strstvo po vseh teh letih festi- vala še ni sprejelo kot enega najpomembnejših dogodkov in promotorjev tolkalne glas- be. »Lokalna skupnost diha s festivalom, država pa ga (še) ni prepoznala kot zelo pomembnega za regijo in Slovenijo nasploh. Festival je star petnajst let. V tem času je vzgojil lasten slog, svoje občinstvo in navdušil številne mlade glasbenike. Postal je celo tako velik, da se po njem zgledujejo številni tuji producenti. Ministrstvo za kulturo ga žal še vedno ni sprejelo kot enega najpo- membnejših slovenskih festi- valov in ob vseh superlativih, ki festival ›objemajo‹ te dni, to vseeno boli,« ob koncu še pravi direktor festivala Dejan Tamše, ki se obenem zahva- ljuje številnim prostovoljcem, ki so tudi letos žrtvovali svoj čas in energijo, ter zvestemu občinstvu, ki vselej napolni dvorano v Žalcu. Foto: Andraž Purg, Jana Petrak Zajc, Ivan Lipičnik Člani španske zasedbe Piscore niso le odlični tolkalisti, temveč tudi igralci. Ob nastopu Petra in Johanesa iz zasedbe Funky Currywurst brothers je bilo v zraku mogoče čutiti razposajenost, energijo in ljubezen. V soboto se je kot presenečenje predstavila skupina tolkalcev Glasbene šole Rista Savina Ža- lec, ki je odlično ogrela polno dvorano doma II. slovenskega tabora. Trije festivalski dnevi so postregli z dvema večernima koncertoma, dvema šolskima matinejama in družinskim nedeljskim koncertom, na katerih je nastopilo več kot 80 glasbenikov. Tolkalno dogajanje je v Žalec konec tedna privabilo približno dva tisoč gledalcev. Festival je popolnoma upravičil pričako- vanja organizatorjev, ki so z letošnjim dogajanjem več kot zadovoljni. Grenak priokus ostaja le zaradi ministrstva za kulturo, ki po vseh teh letih festivala še vedno ni prepoznalo kot enega najpomembnejših promotorjev slovenske tolkalne glasbe. ŠPELA OŽIR Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 4 / Leto 78 / Celje, 26. januar 2023 Zanimivo delo zasebnega detektiva Pet milijonov kilometrov sreče Pri devetdesetih še ustvarja umetnine Str. 28-29 Str. 24-25 Str. 26-27 Slovenskim rokometašem se ni uspelo uvrstiti v četrtfi nale svetovnega prven- stva na Poljskem in Švedskem, toda svoje nastope so končali zmagovito. Kato- vice in Krakov, kjer so dosegli štiri zmage in doživeli dva poraza, so zapustili z dvignjenimi glavami. DEAN ŠUSTER V Katovicah na trenutke preglasili glasno domačo navijaško množico Navijači zadovoljni na Poljskem Za slovo od prvenstva so premagali Črnogorce z 31 : 23. Končna uvrstitev slovenskih rokometašev, ki so glavni del tekmovanja končali s šestimi točkami in z razliko v golih +25, je bila znana šele po po- nedeljkovi tekmi zadnjega kro- ga med Srbijo in Nizozemsko v Katovicah. Razpletlo se je pričakova- njih, Slovenija je zasedla dese- to mesto na SP in ostaja v igri za nastop na olimpijskih igrah. Kvalifi kacijski turnirji za OI v Parizu bodo naslednje leto. Povsem nadigrali domačine Varovanci selektorja Uroša Zormana (evropski prvak s Celjem Pivovarno Laško) so za presežek poskrbeli v 2. krogu skupinskega dela. Z 32 : 23 so premagali gostitelje in ne le potrdili svoj nastop v glavnem delu tekmovanja v Krakovu, temveč so si zago- tovili Številka 1 med slovenskimi navijači v dvorani Spodek možnost za uvrstitev v če- trtfi nale. Takšnega razpleta dvoboja s Poljaki ni priča- koval nihče od strokovnjakov in poznavalcev pri nas doma, kajti še pred nekaj meseci je bila naša izbra- na vrsta povsem razglašena. »Neverjetno. Zelo visoka zmaga proti domači re- prezentan- ci. Dobro smo se pri- pravili, naša želja je bila ogromna. Česa bolj- šega si preprosto ne moreš želeti,« je dejal as Celja Pivovarne Laško Aleks Vlah. K pomembni zmagi so prispevali tudi gla- sni slovenski navijači. Podpora še smučarskim skakalcem Za organizirano navi- janje v Katovicah je po- skrbel Klub ljubiteljev slovenskih rokometnih reprezentanc. Prvi del prvenstva (Savdska Arabija, Poljska, Francija) si je ogle- dalo 105 navijačev iz tega društva. Na Poljsko so odpotovali z avtobusom in s štirimi kombiji. V dvorani je bilo še nekaj slovenskih na- vijačev, ki so pripotovali z av- tomobili. Precej jih je bilo po- mešanih med številne poljske navijače, ki so bili miroljubni in celo prijazni (za razliko od zloglasnih poljskih nogome- tnih navijačev). Člani Kluba ljubiteljev slovenskih rokome- tnih reprezentanc so si vzeli čas za ogled Katovic in Krakova, nekaj pa jih je odšlo na tekmo svetovnega pokala v Zakopane, kjer so bodrili še naše smučar- ske skakalce. Klub sestavljajo celjski navijači Florijani, Dva- najsti Kopra, Kockarji Hrpelje – Kozina, Prleki, navijači iz Sv. Jurija ob Ščavnici in člani Klu- ba navijačev Slovenija na čelu z Aleksandrom Javornikom. »Z nami je bila družina Franca Brinovca, Šempetrana, ki že 35 let živi in dela v Varšavi. Njegov sin igra za Legionovo, drugi sin je predsednik tega kluba. Že nekaj časa se z nami družita zdravnica Corinna in njen mož Andreas iz Mag- deburga. V Slovenijo namreč redno prihajata na dopust,« je povedal Slavko Kolar, ki je v fo- toobjektiv ujel nekaj utrinkov iz dvorane Spodek. Foto: Slavko Kolar Eden od slovenskih navijačev si je nadel poljski šal in možnosti za napetost na tribuni ni bilo več. Zdravnica Corinna in njen mož Andreas iz Magdeburga sta na- vijača slovenskih rokometašev. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 4, 26. januar 2023 INTERVJU Nina Ermenc Pangerl revolucionarnih spre- memb ne napoveduje. Seveda bo razvoj sejem- ske in drugih dejavnosti, s katerimi se ukvarja družba Celjski sejem, prilagodila spremembam, ki jih prinašajo novi časi. Tisti, ki jo poznajo, pravijo, da bo pri tem uspešna. Tudi zato, ker s sejmi živi že skoraj sedemnajst let in ker je imela dobrega učitelja. Je tudi vas očetova odločitev, da ne bo več predsednik upravnega odbora, presenetila? Glede na to, da je njegova poslovna zgodba tesno povezana s sejemsko dejavnostjo, da je njegovo življenje bil in je še vedno sejem, moram priznati, da je tudi mene ta odločitev presene- tila. Kolikor ga poznam, bi prej pričakovala, da takšnega koraka ne bo zmožen narediti. Ampak časi se spreminjajo. Razmere v gospodarstvu se spreminjajo, ljudje se spreminjajo in pri nekih letih najbrž ne razumeš več nove generacije, ne znaš enako razmišljati. Prišel je pač do spozna- nja, da je ta korak treba narediti in da je zdaj pra- vi čas. Mislim, da je o tej odločitvi razmišljal dlje časa in je o vsem zelo dobro razmislil. Čeprav sem pričakovala, da bo nekoč do tega prišlo, me je njegova odločitev vendarle presenetila. Seveda sva se o zamenjavi pogovorila tudi z drugimi lastniki in odločitev, da bom jaz prevzela vode- Nina Ermenc Pangerl, nova predsednica upravnega odbora celjske sejemske hiše Svetovljank a, ki ima rada vaško življenje Sredi decembra so iz Celjskega sejma poslali sporočilo, da bo z novim letom vodenje upravnega odbora prevzela Nina Ermenc Pangerl. Novica, da bo na naj- višjem mestu v družbi hči zamenjala očeta, pravzaprav nikogar ni presenetila. Presenetilo je to, da se je Franc Pangerl, ki je podjetje najprej kot direktor in nato kot predsednik upravnega odbora vodil več kot trideset let, odločil stopiti korak nazaj. Še pred dvema letoma, ko je postal častni meščan celjske občine, je namreč dajal vtis, da se še dolgo ne bo umaknil s čela celjske sejemske hiše. JANJA INTIHAR nje upravnega odbora, smo sprejeli skupaj. So- glasno. Predaja poslov se je potem zgodila zelo hitro. Pravzaprav bi lahko rekla, da je ta prenos trajal vsa leta, odkar delam v podjetju. Zato se je, ko je odločitev »padla«, vse zgodilo zelo hitro. Najbrž vas bodo še nekaj časa primerjali z očetom. Ste pripravljeni na to, vas bodo takšne pripombe motile? V zadnjih tednih so mi res mnogi rekli, da stopam v velike čevlje. A sem vsem v šali od- govorila, da imam tudi sama velika stopala. V tem poslu nisem nova. Moja prednost je, da sejemsko dejavnost zelo dobro poznam, vem, kakšna je bila nekoč in kakšna je danes. Zelo dobro poznam tudi delovanje podjetja, za vsa- kega zaposlenega vem, kaj dela, in vse to mi bo olajšalo vodenje. Jasno mi je, kako je treba delati v naši dejavnosti, a kljub temu vsega, kar me še čaka, ne vem. Priznam, da nisem stood- stotno pripravljena na vse. Časi so neobičajni. Prej so se spremembe dogajale počasi, zdaj se dogajajo nenehno, iz dneva v dan. Zato na neko spremembo, še zlasti takšno, ki pomeni težave, ne moreš biti pripravljen. A je pomembno, da se takrat, ko do nje pride, ne ustrašiš. Da se znaš pravilno odzvati in težavo rešiti. Vsako težavo se da rešiti. V družbi Celjski sejem ste se zaposlili leta 2006. Katero je bilo vaše prvo delovno mesto? Začela sem na področju organizacije sejmov. Prvi dogodek, ki sem ga pripravljala z našo naj- starejšo sodelavko Marjano, je bil sejem zdravja. Ni bilo lahko, saj gre za dejavnost, ki je vse prej kot lahka. Treba je bilo veliko dogovarjanja s podjetji in z ustanovami. Nato sem delala tudi na drugih področjih, predvsem na organizacijskem in prodajnem. Nekaj časa sem vodila stike z jav- nostjo in marketing. Ta dejavnost je pri sejmih zelo pomembna. Saj je pomembna tudi v drugih podjetjih, ampak pri tistih, ki se ukvarjajo s se- jemsko dejavnostjo, je še bolj. Če sejma ne znaš pravilno predstaviti, si ne moreš obetati veliko razstavljavcev. Ker vsak sejem predstavlja drugo dejavnost, moraš nenehno spreminjati področja svojega razmišljanja in vedenja, spreminjajo se tudi sogovorniki in načini oglaševanja. Pomemb- na je torej hitra prilagodljivost, moraš se znati vživeti v neko dejavnost. Vse to naše delo naredi zelo zanimivo in razgibano. Vsekakor je velik iz- ziv srečevati se z različnimi sogovorniki, od pro- dajalcev do strokovnjakov za visoke tehnologije. Res nam ni nikoli dolgčas, kar je velika prednost, a je naše delo tudi zelo zahtevno. Opažam, da si lahko učinkovit in da lahko daš veliko od sebe največ pet let. Potem si počasi izžet, saj ti vsak sejemski projekt vzame veliko energije. Poleg tega moraš hkrati delati več različnih projektov. Zaposleni pri nas res nimajo lahkega dela. Ste pred prihodom v celjsko sejemsko hišo delali že kje drugje? V mladih letih sem svojo prihodnost videla v tujini. In tam je tudi bila moja prva zaposlitev. Potem se je vse obrnilo drugače, usoda gre pač svojo pot. Na koncu te odpelje tja, kjer je očitno tvoje mesto. Diplomirali ste leta 2004 z zanimivo temo z naslovom Nacionalno specifi čni ukrepi zu- nanjetrgovinske politike Kraljevine Španije. Zakaj ravno ta država? Zadnji letnik ekonomske fakultete sem obi- skovala v Španiji in bilo je nekako logično, da se tudi v svoji diplomsko nalogi lotim raziskovanja nekega ekonomskega področja v tej državi in ga primerjam s slovenskim. Je bila Španija tista država, o kateri ste sa- njali? Res sem želela ostati tam, a me je potem pot zanesla drugam. Podiplomski študij sem opra- vila v Italiji, vendar me življenje in delo v tej državi nista privlačila. Prvo službo sem našla v Ženevi, in sicer v ustanovi, ki jo je fi nancirala švicarska vojska, ukvarjala pa se je z različnimi problematikami po svetu. Oddelek, kjer sem delala, je bil osredotočen na zahodni Balkan in na poenotenje zakonodaje tega območja z evropsko zakonodajo. Delo je bilo zelo razgi- bano, v inštitutu so delali strokovnjaki z vsega sveta. Najbolj mi je bilo všeč, da smo bili vsi enaki. Bilo je vseeno, od kdaj delaš tam in na katerem delovnem mestu. Vseeno je bilo, ali si zaposlen v tajništvu ali si znanstvenik, med nami ni bilo razlik. Vsi smo se družili, pravilo je bilo tikanje. Vse to nas je zelo povezovalo. Poudarek ni bil na hierarhiji, ampak na sku- pinskem delu in uspešnem izvajanju projektov. Delo v Ženevi je bilo zelo zanimiva izkušnja, ki me je naučila, da dobri odnosi med zaposlenimi pomenijo tudi dobro opravljeno delo. Zaradi katerih razlogov ste se vrnili domov? Ljubezen, nosečnost … Vse to je spremenilo moje življenje. Na tehtnico je bilo treba dati mar- sikaj in pretehtalo je spoznanje, da je za družino življenje v Sloveniji malce lažje. Članica upravnega odbora ste postali junija 2016. V zadnjih dveh, treh letih so se v druž- bi zgodile pomembne lastniške spremembe, »Pri nas smo v glavnem ženski kolektiv. Ne zato, ker ne bi pustili moških zraven. Moških ni veliko, ker ne zdržijo večopravilnega pristopa pri delu.« »Zaposlenim vedno govorim, naj ne sedijo ves čas v pisarni. Pošiljam jih ven, ker sem prepričana, da se jim bodo zunaj porodile drugačne, boljše zamisli kot med pisarniškimi stenami v družbi z istimi ljudmi.« »V zadnjih tednih so mi mnogi rekli, da stopam v velike čevlje. A sem vsem v šali odgovorila, da imam tudi sama velika stopala.« Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 4, 26. januar 2023 INTERVJU celjsko sejemsko hišo si zdaj delita dva velika lastnika – družina Pangerl in podjetnik Bo- štjan Marovt. So predvidene še kakšne spre- membe ali bo ostalo tako, kot je zdaj? Težko komentiram to vprašanje. Podjetje in njegova lastniška struktura se prilagajata raz- meram. Zaenkrat ostaja tako kot je, kaj bo v prihodnosti, ne vem. Je lažje delati, če je manj lastnikov? Nimam izkušenj, kako je v podjetjih z veliko zaposlenimi in s pestro delničarsko strukturo. A vem, da je delo v našem podjetju kakovostno tudi zato, ker se lahko hitro odzovemo na vse izzive. Dogovarjanje med samo dvema lastniko- ma je veliko lažje, tudi dvajset zaposlenih lažje sede za skupno mizo in se dogovori, kako bodo rešili neko težavo ali sprejeli pomembno odlo- čitev. Danes so časi takšni, da se je na razmere na trgu treba hitro odzivati in ukrepati, zato malo zaposlenih in malo delničarjev pomeni veliko prednost. Družba Celjski sejem je preživela dve zelo hudi leti, lansko je bilo spet kolikor toliko nor- malno. Kakšne so posledice koronskih let, ko niste smeli organizirati sejmov? Ko gledam nazaj, ne morem verjeti, da se je kaj takšnega sploh lahko zgodilo. Prav tako ne morem verjeti, da smo bili sposobni preživeti ti dve leti. Ko smo se soočali s prepovedmi po- slovanja, smo se tolažili, da bo to morda trajalo le kakšen mesec ali dva, nato bomo spet lahko delali. Načrtovali smo kratkoročno, govorili smo si: »Dobro, še malo zdržimo, potem bo spet vse po starem.« Tako sta minili dve leti. Posledice so hude, ampak najbolj pomembno je, da smo preživeli. K sreči je vse slabo tudi za nekaj dobro. Ljudje smo namreč v tistih ko- ronskih časih ugotovili, da smo socialna bitja, da potrebujemo stike z drugimi, a ne samo na spletu ali po telefonu. To spoznanje je dobro vplivalo tudi na naše delo. Zadnjih deset let so mnogi napovedovali, da je s sejmi konec. Zdaj se je izkazalo, da takšne napovedi ne držijo. Res lahko marsikaj narediš s pomočjo spleta ter prihraniš čas in denar, bistvo odnosov pa so še vedno neposredni stiki. Ko se z nekom srečaš v živo in mu daš roko, delo potem veliko lažje opraviš. Ne vem za noben spletni sejem, ki bi bil uspešen. Tudi si ne znam predstavlja- ti, kako bi neko podjetje več milijonov evrov vreden stroj, kakršnega si je mogoče ogledati na našem industrijskem sejmu, »poklikalo« na spletu in ga potem kupilo. Mislim, da se kaj takšnega ne bo nikoli zgodilo. Boste zaradi slabih izkušenj v času pan- demije spremenili strategijo razvoja družbe Celjski sejem? Ne. Sejmi bodo še naprej naša osrednja de- javnost, saj je sejemska tradicija v Celju dolga in zelo bogata. Letos bomo na primer obeležili 160-letnico prve kmetijske razstave v mestu. Bodo pa najbrž v prihodnosti sejmi dru- gačni. V tujini so se vsebinske spremembe že zgodi- le, mi jim sledimo. Prihodnost so specializirani sejmi. T orej manjši dogodki, namenjeni ožji stro- kovni javnosti in ne več množici obiskovalcev, česar smo bili vajeni v preteklih desetletjih. V družbi napovedujete, da boste kongresni dejavnosti namenili še večji poudarek. Pogoje za tovrstne dogodke imate izvrstne. Zadnja leta res razvijamo tudi kongresno de- javnost. Zdaj želimo, da bi bila še bolj prepoznav- na, da bi ime Kongresni center Celje postalo še bolj znano. Nikjer drugje nimajo takšnih pogojev za pripravo kongresov, kot jih imamo mi. Zanimi- vi smo predvsem za velike dogodke, na katerih se lahko zbere od petsto do tisoč ljudi. Razmah kongresne dejavnosti bo dobra priložnost tudi za Celje, saj bomo v mesto pripeljali še več ljudi iz Slovenije in tudi tujine. Celje je že včasih nosilo naziv Celje – sejemsko mesto. Rada bi, da bi se ta blagovna znamka spet uveljavila. V tujini imajo sejmi zelo pomembno vlogo, ker so sposobni v mesto pripeljati veliko ljudi. Mesto pa mora samo ugotoviti, kako bo izkoristilo njihovo prisotnost. Celje lahko obiskovalcem sejmov ponudi veliko, le pravi model ponudbe mora najti. Že nekaj let v času sejmov ni nobenih zna- kov v središču mesta, da se le streljaj stran nekaj dogaja. Na ulicah ni večjega vrveža, tudi gostinski lokali niso nabito polni, kot so bili včasih … Treba je vedeti, da je velika razlika med danes in včasih, ko si je Mos ogledalo 250 tisoč ljudi. Kako zdaj obiskovalce prepričati, naj si poleg sejma v Celju ogledajo še kaj drugega, je stvar lokalne skupnosti. Zelo mi je žal, ker tisti raz- stavljavci, ki pridejo za več dni, ne morejo spati v mestu, ampak odhajajo v druge občine. Celje nima dovolj hotelskih zmogljivosti, kar nam onemogoča večdnevne kongrese, ki bi jih lahko pripravili brez težav. Organizatorjem kongresov ne ustreza, da bi bili udeleženci nameščeni v Ljubljani, Mariboru ali Laškem. Občino smo že seznanili s pobudo o gradnji hotela, ki bi reševal težave z namestitvami tudi ob večjih športnih dogodkih. Mislite na hotel ob športni dvorani Zlatorog, ki ga je že pred več kot desetletjem napovedo- vala laška Thermana? Da, v mislih imam prav ta prostor. Kolikor vem, je zemljišče, na katerem naj bi zrasel hotel, še vedno v lasti Thermane. Celje kot sejemsko mesto in kot gostitelj pomembnih športnih prire- ditev bi z novimi hotelskimi zmogljivostmi veliko pridobilo. Morda bi za gradnjo lahko našli ka- kšen dober model javno-zasebnega partnerstva. Pričakujete, da bo letos družbi Celjski sejem uspelo preživeti še eno normalno leto? Upam, da bo leto res brez pretresov, čeprav me je zadnjič, ko sem slišala za novo obliko virusa, kar zmrazilo in sem se spraševala, ali je pred nami nova pandemija. Mislim, da je strah od- več, ponovnega zapiranja in prepovedi delova- nja ne pričakujem. V družbi zato računamo na normalno sejemsko leto. Dogodkov bo veliko, na seznamu imamo tudi nekaj novih sejmov. Usmerjamo se predvsem na specializirane sej- me, iščemo tudi partnerje, saj ni treba, da smo vedno mi organizator dogodkov. Obeta se nam partnerstvo za nov in zanimiv sejem s področja zdravstva. Skratka, zelo smo dejavni. Celjski sejem je v Sloveniji na prvem me- stu, a je v primerjavi s sejmi po Evropi še daleč zadaj. »Pripraviti nov sejem ali festival ni majhna stvar. Treba je vložiti veliko časa in denarja, treba je tudi veliko znanja, če želiš, da iz neke zamisli nekaj nastane. Gre za obdobje treh, petih let, ko iščeš pravo smer in gradiš dogodek. Po petih letih ti morda začne tudi kaj vračati, ampak do takrat moraš zdržati.« »Marsikdo, ki po dolgem času pride k nam iz Ljubljane, je presenečen, kaj vse imamo v Celju.« zasluži. Pripravili smo novo strategijo komuni- ciranja, pri kateri bo vedno jasno, da sodi nek sejem k blagovni znamki Celjski sejem. To je zelo pomembno in zato bi rada, da slogan Ce- lje – sejemsko mesto tudi Celje prepozna kot svojo prednost. O tem se nameravam pogovoriti z novim občinskim vodstvom. Dela z njim se ve- selim. T udi naše podjetje se želi vključiti v nove projekte ter po svojih zmožnostih prispevati k še boljšemu razvoju občine. Slovenija ima že desetletja nizek delež žensk na najvišjih mestih odločanja v go- spodarstvu. Vplivnih menedžerk ni veliko. Kaj je po vašem mnenju razlog, da je žensk na vodilnih položajih v podjetjih še vedno malo? Ne morem reči, da nimamo enakih možno- sti. Vsak cilj, ki si ga danes zastaviš, lahko tudi dosežeš. Omejitev ni. So pa še vedno omejitve v naših glavah. Če si prepričan, da nekaj ni zate ali da si nečesa ne zaslužiš, ne moreš napredo- vati. Vendar mislim, da je takšnih razmišljanj vedno manj, žensk na vodilnih položajih, tako v politiki kot v podjetjih, pa vedno več. Nisem feministka. Menim, da morajo biti ženske in moške vloge ločene, saj smo si različni tako po moči, po načinu razmišljanja in tudi po načinu dela. Zato je prav, da je nekaj bolj žensko in nekaj bolj moško. Sicer pa je to zelo občutljiva tema. Če govorim o sebi – imam dva otroka, kar pomeni, da imam veliko obveznosti tudi doma. Zato podjetju ne morem nameniti 24 ur. Usklajevanje družinskega in službenega življenja je včasih zelo težko. Velikokrat sem se znašla v veliki stiski, ko sem se morala od- ločiti, ali bom sedela na nekem sestanku ali raje poskrbela za družino. Kakšna je Nina Ermenc Pangerl zasebno? Rada imam spremembe. Nisem človek, ki lahko vse življenje počne iste stvari in je na istem mestu. Tudi zato se je morda naša družina pred kratkim preselila v vasico Sveti Lovrenc pri Preboldu. Všeč mi je vaško ži- vljenje in mesta prav nič ne pogrešam. Vse proste trenutke preživim v naravi. Upam, da se mi bo nekoč uresničila želja o življenju na kmetiji z veliko živalmi. Foto: SHERPA Veliko vlagamo v razvoj sejmišča in res skr- bimo zanj, vlagamo tudi v digitalizacijo ter skušamo slediti razvoju v sejemski industriji, a se kljub temu ne moremo postaviti ob bok sej- mom, ki jih pripravljajo v Italiji ali Nemčiji. Naše sejmišče je primerno za ta del Evrope, svetovnih sejmov pri nas ne bo nikoli. Vendar moram po- udariti, da smo veliko naredili z industrijskim sejmom, na katerem se srečuje stroka z vsega sveta ter predstavlja svoje izdelke in storitve. Na ta sejem sem zelo ponosna in prepričana sem, da ima še veliko možnosti za rast, kar je dobro tako za Celje kot za celotno Slovenijo. Boste zdaj v podjetju zaradi koronskih let, ki sta vam odnesli vse prihranke, morali ča- kati dlje časa na nova vlaganja? Res smo porabili vse zaloge, da smo lahko pre- živeli, a si ne znam predstavljati, da bi povsem ustavili naložbe. O njih še vedno razmišljamo in storili bomo vse, da jih tudi uresničimo. In- frastrukturo je treba nenehno razvijati. Strokov- nega sejma, na katerem je razstavljena visoka tehnologija, ne moreš narediti pod kozolcem ali v montažnih halah. Zato načrtujemo še eno dvo- rano, ki bo namenjena sejmom in tudi drugim dogodkom. Na primer športnim. Upamo, da nam jo bo uspelo zgraditi v manj kot petih letih. Boste zdaj kot predsednica upravnega odbora svoje delo usmerili na druga področja ali boste imeli roko nad vsem, kar se dogaja v podjetju? Ne morem iz svoje kože, zato še naprej sodelujem pri vseh tako imenovanih operativ- nih zadevah, od prodaje do marketinga in stikov z javnostmi. Sicer pa sem si kot ključno nalogo zadala optimi- zacijo delovnih procesov. Podjetje ima dolgo zgodo- vino in morda ravno zato nekateri načini dela, ker se prenašajo iz ene generacije zaposlenih v drugo, zao- stajajo za časom. Marsi- kaj bomo izboljšali, da bomo do istega ali še boljšega rezultata lahko prišli hitreje. Zelo sem ponosna na blagovno znamko Celjski se- jem, ki ima v Slove- niji in tudi v tujini, zlasti na jugu, ve- liko veljavo. Lju- dje jo poznajo in spoštujejo. To je velika prednost in tega se mo- ramo zavedati. Našo blagov- no znamko želimo zato še naprej razvijati in ji dati ta- kšno po- zornost, ki si jo Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 4, 26. januar 2023 INTERVJU celjsko sejemsko hišo si zdaj delita dva velika lastnika – družina Pangerl in podjetnik Bo- štjan Marovt. So predvidene še kakšne spre- membe ali bo ostalo tako, kot je zdaj? Težko komentiram to vprašanje. Podjetje in njegova lastniška struktura se prilagajata raz- meram. Zaenkrat ostaja tako kot je, kaj bo v prihodnosti, ne vem. Je lažje delati, če je manj lastnikov? Nimam izkušenj, kako je v podjetjih z veliko zaposlenimi in s pestro delničarsko strukturo. A vem, da je delo v našem podjetju kakovostno tudi zato, ker se lahko hitro odzovemo na vse izzive. Dogovarjanje med samo dvema lastniko- ma je veliko lažje, tudi dvajset zaposlenih lažje sede za skupno mizo in se dogovori, kako bodo rešili neko težavo ali sprejeli pomembno odlo- čitev. Danes so časi takšni, da se je na razmere na trgu treba hitro odzivati in ukrepati, zato malo zaposlenih in malo delničarjev pomeni veliko prednost. Družba Celjski sejem je preživela dve zelo hudi leti, lansko je bilo spet kolikor toliko nor- malno. Kakšne so posledice koronskih let, ko niste smeli organizirati sejmov? Ko gledam nazaj, ne morem verjeti, da se je kaj takšnega sploh lahko zgodilo. Prav tako ne morem verjeti, da smo bili sposobni preživeti ti dve leti. Ko smo se soočali s prepovedmi po- slovanja, smo se tolažili, da bo to morda trajalo le kakšen mesec ali dva, nato bomo spet lahko delali. Načrtovali smo kratkoročno, govorili smo si: »Dobro, še malo zdržimo, potem bo spet vse po starem.« Tako sta minili dve leti. Posledice so hude, ampak najbolj pomembno je, da smo preživeli. K sreči je vse slabo tudi za nekaj dobro. Ljudje smo namreč v tistih ko- ronskih časih ugotovili, da smo socialna bitja, da potrebujemo stike z drugimi, a ne samo na spletu ali po telefonu. To spoznanje je dobro vplivalo tudi na naše delo. Zadnjih deset let so mnogi napovedovali, da je s sejmi konec. Zdaj se je izkazalo, da takšne napovedi ne držijo. Res lahko marsikaj narediš s pomočjo spleta ter prihraniš čas in denar, bistvo odnosov pa so še vedno neposredni stiki. Ko se z nekom srečaš v živo in mu daš roko, delo potem veliko lažje opraviš. Ne vem za noben spletni sejem, ki bi bil uspešen. Tudi si ne znam predstavlja- ti, kako bi neko podjetje več milijonov evrov vreden stroj, kakršnega si je mogoče ogledati na našem industrijskem sejmu, »poklikalo« na spletu in ga potem kupilo. Mislim, da se kaj takšnega ne bo nikoli zgodilo. Boste zaradi slabih izkušenj v času pan- demije spremenili strategijo razvoja družbe Celjski sejem? Ne. Sejmi bodo še naprej naša osrednja de- javnost, saj je sejemska tradicija v Celju dolga in zelo bogata. Letos bomo na primer obeležili 160-letnico prve kmetijske razstave v mestu. Bodo pa najbrž v prihodnosti sejmi dru- gačni. V tujini so se vsebinske spremembe že zgodi- le, mi jim sledimo. Prihodnost so specializirani sejmi. T orej manjši dogodki, namenjeni ožji stro- kovni javnosti in ne več množici obiskovalcev, česar smo bili vajeni v preteklih desetletjih. V družbi napovedujete, da boste kongresni dejavnosti namenili še večji poudarek. Pogoje za tovrstne dogodke imate izvrstne. Zadnja leta res razvijamo tudi kongresno de- javnost. Zdaj želimo, da bi bila še bolj prepoznav- na, da bi ime Kongresni center Celje postalo še bolj znano. Nikjer drugje nimajo takšnih pogojev za pripravo kongresov, kot jih imamo mi. Zanimi- vi smo predvsem za velike dogodke, na katerih se lahko zbere od petsto do tisoč ljudi. Razmah kongresne dejavnosti bo dobra priložnost tudi za Celje, saj bomo v mesto pripeljali še več ljudi iz Slovenije in tudi tujine. Celje je že včasih nosilo naziv Celje – sejemsko mesto. Rada bi, da bi se ta blagovna znamka spet uveljavila. V tujini imajo sejmi zelo pomembno vlogo, ker so sposobni v mesto pripeljati veliko ljudi. Mesto pa mora samo ugotoviti, kako bo izkoristilo njihovo prisotnost. Celje lahko obiskovalcem sejmov ponudi veliko, le pravi model ponudbe mora najti. Že nekaj let v času sejmov ni nobenih zna- kov v središču mesta, da se le streljaj stran nekaj dogaja. Na ulicah ni večjega vrveža, tudi gostinski lokali niso nabito polni, kot so bili včasih … Treba je vedeti, da je velika razlika med danes in včasih, ko si je Mos ogledalo 250 tisoč ljudi. Kako zdaj obiskovalce prepričati, naj si poleg sejma v Celju ogledajo še kaj drugega, je stvar lokalne skupnosti. Zelo mi je žal, ker tisti raz- stavljavci, ki pridejo za več dni, ne morejo spati v mestu, ampak odhajajo v druge občine. Celje nima dovolj hotelskih zmogljivosti, kar nam onemogoča večdnevne kongrese, ki bi jih lahko pripravili brez težav. Organizatorjem kongresov ne ustreza, da bi bili udeleženci nameščeni v Ljubljani, Mariboru ali Laškem. Občino smo že seznanili s pobudo o gradnji hotela, ki bi reševal težave z namestitvami tudi ob večjih športnih dogodkih. Mislite na hotel ob športni dvorani Zlatorog, ki ga je že pred več kot desetletjem napovedo- vala laška Thermana? Da, v mislih imam prav ta prostor. Kolikor vem, je zemljišče, na katerem naj bi zrasel hotel, še vedno v lasti Thermane. Celje kot sejemsko mesto in kot gostitelj pomembnih športnih prire- ditev bi z novimi hotelskimi zmogljivostmi veliko pridobilo. Morda bi za gradnjo lahko našli ka- kšen dober model javno-zasebnega partnerstva. Pričakujete, da bo letos družbi Celjski sejem uspelo preživeti še eno normalno leto? Upam, da bo leto res brez pretresov, čeprav me je zadnjič, ko sem slišala za novo obliko virusa, kar zmrazilo in sem se spraševala, ali je pred nami nova pandemija. Mislim, da je strah od- več, ponovnega zapiranja in prepovedi delova- nja ne pričakujem. V družbi zato računamo na normalno sejemsko leto. Dogodkov bo veliko, na seznamu imamo tudi nekaj novih sejmov. Usmerjamo se predvsem na specializirane sej- me, iščemo tudi partnerje, saj ni treba, da smo vedno mi organizator dogodkov. Obeta se nam partnerstvo za nov in zanimiv sejem s področja zdravstva. Skratka, zelo smo dejavni. Celjski sejem je v Sloveniji na prvem me- stu, a je v primerjavi s sejmi po Evropi še daleč zadaj. »Pripraviti nov sejem ali festival ni majhna stvar. Treba je vložiti veliko časa in denarja, treba je tudi veliko znanja, če želiš, da iz neke zamisli nekaj nastane. Gre za obdobje treh, petih let, ko iščeš pravo smer in gradiš dogodek. Po petih letih ti morda začne tudi kaj vračati, ampak do takrat moraš zdržati.« »Marsikdo, ki po dolgem času pride k nam iz Ljubljane, je presenečen, kaj vse imamo v Celju.« zasluži. Pripravili smo novo strategijo komuni- ciranja, pri kateri bo vedno jasno, da sodi nek sejem k blagovni znamki Celjski sejem. To je zelo pomembno in zato bi rada, da slogan Ce- lje – sejemsko mesto tudi Celje prepozna kot svojo prednost. O tem se nameravam pogovoriti z novim občinskim vodstvom. Dela z njim se ve- selim. T udi naše podjetje se želi vključiti v nove projekte ter po svojih zmožnostih prispevati k še boljšemu razvoju občine. Slovenija ima že desetletja nizek delež žensk na najvišjih mestih odločanja v go- spodarstvu. Vplivnih menedžerk ni veliko. Kaj je po vašem mnenju razlog, da je žensk na vodilnih položajih v podjetjih še vedno malo? Ne morem reči, da nimamo enakih možno- sti. Vsak cilj, ki si ga danes zastaviš, lahko tudi dosežeš. Omejitev ni. So pa še vedno omejitve v naših glavah. Če si prepričan, da nekaj ni zate ali da si nečesa ne zaslužiš, ne moreš napredo- vati. Vendar mislim, da je takšnih razmišljanj vedno manj, žensk na vodilnih položajih, tako v politiki kot v podjetjih, pa vedno več. Nisem feministka. Menim, da morajo biti ženske in moške vloge ločene, saj smo si različni tako po moči, po načinu razmišljanja in tudi po načinu dela. Zato je prav, da je nekaj bolj žensko in nekaj bolj moško. Sicer pa je to zelo občutljiva tema. Če govorim o sebi – imam dva otroka, kar pomeni, da imam veliko obveznosti tudi doma. Zato podjetju ne morem nameniti 24 ur. Usklajevanje družinskega in službenega življenja je včasih zelo težko. Velikokrat sem se znašla v veliki stiski, ko sem se morala od- ločiti, ali bom sedela na nekem sestanku ali raje poskrbela za družino. Kakšna je Nina Ermenc Pangerl zasebno? Rada imam spremembe. Nisem človek, ki lahko vse življenje počne iste stvari in je na istem mestu. Tudi zato se je morda naša družina pred kratkim preselila v vasico Sveti Lovrenc pri Preboldu. Všeč mi je vaško ži- vljenje in mesta prav nič ne pogrešam. Vse proste trenutke preživim v naravi. Upam, da se mi bo nekoč uresničila želja o življenju na kmetiji z veliko živalmi. Foto: SHERPA Veliko vlagamo v razvoj sejmišča in res skr- bimo zanj, vlagamo tudi v digitalizacijo ter skušamo slediti razvoju v sejemski industriji, a se kljub temu ne moremo postaviti ob bok sej- mom, ki jih pripravljajo v Italiji ali Nemčiji. Naše sejmišče je primerno za ta del Evrope, svetovnih sejmov pri nas ne bo nikoli. Vendar moram po- udariti, da smo veliko naredili z industrijskim sejmom, na katerem se srečuje stroka z vsega sveta ter predstavlja svoje izdelke in storitve. Na ta sejem sem zelo ponosna in prepričana sem, da ima še veliko možnosti za rast, kar je dobro tako za Celje kot za celotno Slovenijo. Boste zdaj v podjetju zaradi koronskih let, ki sta vam odnesli vse prihranke, morali ča- kati dlje časa na nova vlaganja? Res smo porabili vse zaloge, da smo lahko pre- živeli, a si ne znam predstavljati, da bi povsem ustavili naložbe. O njih še vedno razmišljamo in storili bomo vse, da jih tudi uresničimo. In- frastrukturo je treba nenehno razvijati. Strokov- nega sejma, na katerem je razstavljena visoka tehnologija, ne moreš narediti pod kozolcem ali v montažnih halah. Zato načrtujemo še eno dvo- rano, ki bo namenjena sejmom in tudi drugim dogodkom. Na primer športnim. Upamo, da nam jo bo uspelo zgraditi v manj kot petih letih. Boste zdaj kot predsednica upravnega odbora svoje delo usmerili na druga področja ali boste imeli roko nad vsem, kar se dogaja v podjetju? Ne morem iz svoje kože, zato še naprej sodelujem pri vseh tako imenovanih operativ- nih zadevah, od prodaje do marketinga in stikov z javnostmi. Sicer pa sem si kot ključno nalogo zadala optimi- zacijo delovnih procesov. Podjetje ima dolgo zgodo- vino in morda ravno zato nekateri načini dela, ker se prenašajo iz ene generacije zaposlenih v drugo, zao- stajajo za časom. Marsi- kaj bomo izboljšali, da bomo do istega ali še boljšega rezultata lahko prišli hitreje. Zelo sem ponosna na blagovno znamko Celjski se- jem, ki ima v Slove- niji in tudi v tujini, zlasti na jugu, ve- liko veljavo. Lju- dje jo poznajo in spoštujejo. To je velika prednost in tega se mo- ramo zavedati. Našo blagov- no znamko želimo zato še naprej razvijati in ji dati ta- kšno po- zornost, ki si jo Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 4, 26. januar 2023 PLEMENITO POSLANSTVO Najprej so mi padli v oči njegovi dolgi lasje, speti v čop. Med motoristi menda niso redek pojav. Odkar po- mni, ga mika cesta. Tri desetletja je Straničan Dušan Korošec vozil tovornjak pri Intereuropi, ob upokojitvi pa si je nabavil motor, s katerim se tudi pri 72 letih z vetrom v laseh še rad potepa po Evropi. Po domačih logih pa kot prostovoljni voznik Prostoferja že nekaj let vozi občane po različnih opravkih, predvsem na preglede v zdravstvene ustanove. Zrečani pravijo, da je vožnja z njim prijetna, ker je ustrežljiv, prijazen in vedrega duha. In prav optimizem se mu je, kot po- udarja, še posebej obrestoval tudi pri premagovanju raka. »Preprosto rad imam življenje,« pravi. BARBARA FURMAN Dušan Korošec s Stranic – prostovoljec s srcem Pet milijonov kilometrov sreče Odkar pomni, je rad poma- gal ljudem, predvsem starej- šim, bolnim, onemoglim. »Že v mlajših letih sem rad prisko- čil na pomoč svojim starim staršem ali starejšim sorodni- kom, prijateljem in znancem. Ko zaznam stisko ljudi, se od- zovem. Želim pomagati. To je v meni,« pravi Dušan, ki je odraščal na Stranicah v dru- žini z osmimi otroki, in sicer v zelo skromnih razmerah in pomanjkanju materialnih do- brin, a pomanjkanja ljubezni v družini ni bilo, zato mu so- čutje ni bilo nikoli tuje. Poklicni voznik Tudi v lokalni skupnosti rad pomaga. Že desetletja je gasilec, dejaven je tudi v zreški Zvezi društev šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Takoj se je odzval na pova- bilo zreške občine, ko je leta 2019 v sodelovanju z vseslo- vensko Zlato mrežo uvedla brezplačne prevoze za ob- čane Prostofer in je iskala prostovoljne voznike. »To je izvrstna priložnost zame, saj rad pomagam in zelo rad se tudi vozim.« Že zelo zgodaj je spoznal, da želi postati poklicni voz- nik. »A je bilo potreb po vo- znikih pred petdesetimi leti zelo malo, zato sem najprej delal kot pek v pekarni, za- tem sem se prekvalifi ciral za poklic strugarja in se zaposlil v podjetju Kovinar Vitanje. Medtem sem opravil poklic- no šolo za voznika. Kako sre- čen sem bil, ko sem končno uresničil svojo veliko željo in sem začel voziti tovornjak za koprsko podjetje Intereuropa, v katerem sem se po tride- setih letih službovanja tudi upokojil. Zelo rad sem opra- vljal ta poklic, slaba stran je bila, da sem bil pogosto odso- ten od doma in me je družina pogrešala, jaz pa njo.« Pet milijonov Doslej je prevozil približno pet milijonov kilometrov, samo v letih službovanja s tovornjakom po Evropi in Bližnjem vzhodu štiri mili- jone. »Poklic voznika je sicer naporen, a sem bil s plačo zelo zadovoljen. Plačani smo bili po prevoženih kilometrih, zato sem se rad odpravil na čim daljše ture. K sreči se mi nikoli ni zgodilo nič hujšega, čeprav si na cesti vedno izpostavljen nevarno- stim. Vedno sem bil odgovo- ren voznik do sebe in drugih udeležencev v prometu, zato nisem imel prometne nesreče. Večinoma sem vozil ponoči, ko so ceste bolj prazne. Na poti sem vedno poskrbel za reden počitek, saj je le spo- čit voznik tudi varen voznik. Na počivališčih na Bližnjem vzhodu sem se pogosto soočal z zelo slabimi razmerami, saj niso imeli urejenih kopalnic, prav tako s pomanjkanjem pitne vode. Na Balkanu so bile razmere na počivališčih prav tako zelo slabe, zelo dobre so bile v državah zahodne Evrope, Prostoferja lahko pokličete na telefonsko številko vseslovenske Zlate mreže 080 10 10 ob delovnikih med 8. in 16. uro. V komunikacijskem središču zabeležijo podatke o kraju in uri prevoza. O tem obvestijo prostovoljnega voznika, ki je takrat na voljo, in to sporočijo uporabniku. Ivanka Žnidarko (sedi spredaj) in Majda Repnik pravita, da je Dušan varen in prijazen voznik. Dušan Korošec je eden od petih voznikov Prostoferja v zreški občini. Dušan je za volanom že dese- tletja, bil je poklicni voznik to- vornjaka. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 4, 26. januar 2023 PLEMENITO POSLANSTVO V občini Zreče potrebujejo dodatne prostoferje, zato pozivajo prostovoljce k sodelovanju. Če ste pripravljeni nekaj svojega prostega časa posvetiti vožnji s Prostoferjem, pokličite 03 757 17 12 ali pišite na e-naslov polona.matevzic@zrece.eu. »Ni lepšega občutka od tega, ko vidiš, da so občani zadovoljni, nekateri se po končani vožnji zahvalijo s solzami v očeh. To je najlepše plačilo za opravljeno delo. Noben denar tega ne more zagotoviti.« »Raka mnogi še vedno enačijo s smrtjo, čeprav vedno več bolnikov uspe premagati bolezen. Treba je zaupati in pozitivno razmišljati. Ko se ti ena vrata zaprejo, se ti druga odprejo,« je prepričan Dušan. predvsem v Nemčiji in Franci- ji,« se spominja. Prostofer V letih službovanja je Du- šan nabral dragocene voz- niške izkušnje, ki mu zdaj koristijo med vožnjo Prosto- ferja. Je eden od petih prosto- voljnih voznikov, ki so lani v zreški občini opravili 199 brezplačnih prevozov obča- nov. Najpogosteje jih vozijo na preglede ali operacijske posege v bolnišnice oziroma zdravstvene domove v Zre- če, Slovenske Konjice, Celje, Vojnik, Slovenj Gradec, Gol- nik, Velenje in Maribor, tudi v Ljubljano in bolnišnico v Valdoltro. Ustrežejo tudi pro- šnjam občanov za prevoz do trgovine ali lekarne. Lani so tako zreški prostoferji skupaj opravili 18.083 kilometrov, kar je največ v zadnjih štirih letih. »Veseli me, da sem še ve- dno na cesti, ob čemer lahko pomagam drugim. In ljudje so hvaležni za to. Ni prije- tnejšega občutka od tega, ko vidiš, da so zadovoljni, ne- kateri se po končani vožnji zahvalijo tudi s solzami v očeh. To je najlepše plačilo za opravljeno delo. Noben denar tega ne more zagotoviti,« je prepričan. Ker potrebe po brezplačnih prevozih Prostofer naraščajo, v zreški občini želijo ekipo prostovoljcev povečati, kar jim za zdaj ne uspeva. »Tudi sam navdušujem ljudi, za ka- tere vem, da imajo čas in bi se nam lahko pridružili. Pravijo, da brezplačno tega ne bodo počeli. Prisiliti ne moreš ni- kogar. Morda se bo med bra- njem tega prispevka kdo ven- darle odločil za sodelovanje v ekipi Prostoferja. Prostovolj- stvo na kateremkoli področju je plemenito poslanstvo, ki ga je treba opravljati s srcem.« Anekdoti Ko pelje občana ali občan- ko na primer na pregled v bolnišnico, si ure čakanja za- polni z branjem ali s krajšim sprehodom po mestu, včasih se dobi s kakšnim znancem na kavi in poklepetata. Pro- stofer mu je prinesel tudi ve- liko prijetnih doživetij, veli- kokrat se je nasmejal do solz. »Gospo sem peljal na očesno kliniko v Ljubljano, kjer je imela poseg zaradi težav z vi- dom. Med vožnjo domov mi je rekla, da me želi v zahvalo povabiti na kavo in krof, zato je predlagala, da se ustaviva na Trojanah. Ampak midva sva bila takrat že tik pred domom, na Frankolovem. In sem ji v šali rekel, ali bi se obrnila in šla nazaj na Troja- ne. In sva se iz srca nasmejala ob tem. Da, veliko anekdot se je nabralo v minulih letih.« Dušan se mora kdaj odzvati tudi pomirjujoče. Ob tem se spomni, kako je starejšo ob- čanko Zreč peljal na zdravni- ški pregled v Splošno bolni- šnico Slovenj Gradec. »Ko sva se pripeljala do bolnišnice, je presenečena ugotovila, da je zdravstveno kartico in vse izvide pozabila doma. Šok! Predlagala je, da se vrneva do- mov ponje, a sem jo umiril in predlagal, naj gre kljub temu na pregled, saj imajo njene po- datke v računalniku. Naj pač pojasni, kaj se ji je zgodilo. In res je to storila. Počakal sem jo pred bolnišnico. Čez nekaj časa se je vrnila nasmejana in srečna, saj je pregled kljub vsemu lahko opravila.« Optimizem Dušan je tudi sam pogosto obiskoval zdravnike. Zaradi raka prostate je zbolel leta 2010, po operaciji je uspešno okreval. Šest let kasneje se mu je rak ponovil, metastaze so se razširile po kosteh. »Ko slišiš za diagnozo, seveda ni prijetno. A sem se odločil, da želim še živeti. Ker imam rad življenje. Mene rak ne bo uničil, sem si rekel. Moji do- mači so se bali zame, a sem jih tolažil, da se bo vse dobro izšlo. Verjel sem v to. In se je res dobro izšlo, saj se zelo dobro počutim. Ko me obi- ščejo slabi občutki, jih hitro odslovim. Prepričan sem, da dobra volja uničuje rakaste celice, strah pa jih povečuje.« Ob tem Dušan opaža, da raka mnogi ljudje še vedno enačijo s smrtjo, čeprav ve- dno več bolnikov uspe pre- magati bolezen ali jo vsaj občutno omiliti. »Treba je za- žnjo. Zato sem si kupil motor Yamaha Chopper. Domači so najprej zmajevali z glavo, češ, kaj se vendar grem. A so bili tudi oni zadovoljni, ko so videli, kako me vožnja osrečuje. Želel sem opraviti daljše ture, zato sem si ku- pil potovalni motor BMW RT 1200. Z njim sem bil že trikrat na Portugalskem, celo Jugoslavijo sem prevozil z njim.« Zakaj dolgi lasje? In motor je kriv, da si je pred nekaj leti pustil rasti dolge lase, ki jih nosi spete v čop. Dolgi lasje so poveza- ni tudi z njegovo vero v oz- dravitev. »Bilo je leta 2016, nekaj mesecev po operaciji prostate, ko so na Stranice prinesli podobo fatimske Marije, ki je romala po vsej Evropi. Nikoli nisem bil glo- boko veren, a ko si v stiski, poskušaš najti upanje in moč tudi v veri. Šel sem v cerkev k maši. Ko sem gledal v po- dobo fatimske Marije, sem jo prosil, naj mi pomaga, da bom ozdravel. Če bom, sem ji obljubil, bom obiskal me- sto Fatima na Portugalskem. V nekaj mesecih se je moje zdravstveno stanje izrazito izboljšalo.« Obljuba dela dolg Tako je šel Dušan prvega januarja 2017 na tradicional- ni zbor motoristov v Celje. Tam je srečal nekdanjega sodelavca Danija, prav tako ljubiteljskega motorista. »Odkar ga poznam, ima dol- ge lase. Med pogovorom sem mu predlagal, da bi se kdaj skupaj odpravila na motori- stično turo. In je rekel, da gre le pod pogojem, da si tudi jaz pustim rasti dolge lase. In to sem tudi storil. Zadnjo avgu- stovsko soboto isto leto sva se odpravila vsak s svojim motorjem po Evropi, bila sva v Lurdu v Franciji, v Fatimi na Portugalskem, peljala sva se vse do Gibraltarja, med vračanjem domov sva se od- ločila, da se bova peljala še do Rima v Italiji. V dvanaj- stih dneh sva prevozila 9.500 kilometrov. Med vožnjo sem neizmerno užival, nobenega napora nisem čutil,« se spo- minja. S prijateljem Danijem sta se v portugalsko Fatimo potem z motorjem vrnila še leta 2019 in 2021. In najver- jetneje se še bosta. Foto: Andraž Purg Pravi, da je ponosen voznik Prostoferja. Z navdušenjem pripoveduje o potepanju z motorjem. (Foto: osebni arhiv) Z ljudmi, ki jih vozi po obveznostih, ima predvsem prijetne izkušnje. S prijateljem Danijem v Fatimi. (Foto: osebni arhiv) Slogan projekta Prostofer - S srcem na poti. upati in pozitivno razmišljati. Ko se ti ena vrata zaprejo, se ti druga odprejo. Bolezen je priložnost, da spremenimo sebe in način življenja. Vse težave so rešljive,« je prepri- čan Dušan. Navdušen motorist K njegovemu dobremu po- čutju pripomore tudi vožnja z motorjem. »Ko sem zbolel, sem se po operaciji prostate zadrževal predvsem doma. Hitro sem se začel dolgoča- siti. Želel sem si gibanje, vo- Novi TEDNIK št. 04 26.01.2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 4, 26. januar 2023 NA SLEDI Dušan Poslek iz Rogatca je po študiju na ljubljanski fakulteti za varnostne vede zgrabil ponujeno priložnost in v največjem detektivskem podjetju v Sloveniji opravljal prakso. Kmalu mu je delo zasebnega detektiva, ki ga opiše kot razbur- ljivo, čeprav zelo drugačno od tistega, ki ga prikazujejo knjige ali fi lmi, zlezlo pod kožo. »Včasih je meja med pozitivnim adrenalinom in stresom tanka. Največ adrenalina zagotovo prinesejo primeri, v katere vložimo največ truda, časa in virov. In ko pri zbiranju informacij sodeluje veliko članov ekipe. S sodelavci se tako dobro poznamo in smo tako izkušeni, da primere uspešno rešujemo brez posebnega usklajevanja,« je dejal. TINA STRMČNIK Zasebni detektiv Dušan Poslek »Če to delo ne bi bilo razburljivo, ga ne bi opravljal« »Če začutim, da stvari ne gredo v pravo smer, se zahvalim za pogovor in se umaknem.« »Če začutim, da stvari ne gredo v pravo smer, se zahvalim za pogovor in se umaknem.« V podjetju, kjer je zaposlen, so lani raz- rešili skoraj tisoč primerov. Vsakdanji kruh detektivskega poklica so predvsem primeri, povezani z disciplinskimi kršitvami. Gre za preverjanje bolniških odsotnosti delavcev. »Marsikaj je s seboj prinesla epidemija koro- navirusa. Številni zaposleni so postali preveč pogumni, prija jim biti doma in so začeli zlo- rabljati svoje pravice. V tem primeru detek- tivi zberemo informacije, ali zaposleni res kršijo predpise s področja delovnopravne zakonodaje ali ne.« Detektivi v podjetjih velikokrat skrbijo še za izvajanje alko- testov in testov na prepovedane droge ter raziskujejo tatvine, ki se zgodijo znotraj kolektiva. K delu zasebnega detektiva sodi še preiskova- nje zavarovalniških goljufi j. Poslek je nedavno preiskoval primer, kjer je zavarovanec skušal škodni zahtevek, ki ga je že uveljavljal pri eni zavarovalnici, unovčiti še pri drugi. Ko je prei- skovancu predstavil potek kršitve, je mladenič, ki je skušal izkoristiti priložnost, da bi prišel do denarja, nemudoma podpisal priznanje. Sodelovanje s policijo Detektivi v po- stopkih, ki jih opravljajo za svoje naroč- nike, vča- »Tehnologija napreduje in oprema nam pri detektivskem delu zelo pomaga. A brez znanja, sposobnosti komunikacije in tega, da se odpraviš na teren, ni nobena oprema dovolj.« »Z vrednostjo ure naše storitve dajemo vrednost našemu delu. Naše znanje, oprema, izkušnje in način dela morajo biti pravilno ovrednoteni.« sih vložijo kazenske ovadbe. Do tega pride, kadar na primer v podjetjih izvajajo nadzor nad domnevnimi tatvinami. Biro, v katerem je zaposlen Poslek, je lani za enega od naroč- nikov več mesecev na Dolenjskem spremljal tatove električnih prevodnikov. Ker je podatke predal policiji, je slednja tatove lahko prijela na kraju zločina. S slovensko in tudi tujo policijo detektivi so- delujejo tudi v primerih, ko za podjetja, ki se ukvarjajo z lizingom, iščejo zatajena vozila, ki jih stranke nočejo vrniti. Zahvaljujoč sodelova- nju z organi pregona, tovrstna vozila pogosto odkrijejo in jih vrnejo lastnikom v domovini. Če so nekateri policisti pred približno dese- tletjem na detektive še gledali nekoliko zviška in jih kdaj označili kot nebodigatreba, zadnja leta njihovo pomoč vedno bolj dojemajo kot dodano vrednost. Zavedajo se, da lahko za- sebni detektivi lažje pridejo do nekaterih informacij. »Zasebni detektivi smo obvezani spoštovati le zakonodajo, ki ureja naše podro- čje dela, in želje našega naročnika. Medtem ko se policija, kot priznava sama, pogosto vrti v nekem birokratskem kolesju.« To, da detektivi raziskujejo, policisti pa tudi zaradi njihove pomoči naposled vklenejo zlo- čince in jih pospremijo za zapahe, ga ne moti. Delo detektiva je osredotočeno na to, da stran- ki priskrbi pomembne informacije, zavedati pa se je treba, kje so meje enega in drugega poklica, je jasen. »Detektivi nimamo javnih pooblastil, kot jih imajo policisti. Prav je, da se tega zavedamo in držimo. Lažje mi je, ko vem, do kod lahko grem s svojim delom in kje bo stvar prevzela policija s svojimi uradni- mi postopki. Slednje mora speljati v skladu z vsemi predpisi. Če katerikoli korak ni skladen s njimi, tako njeno delo kot delo detektivov pade v vodo.« Glave ne nosi na prodaj Kot detektiv med drugim vroča pisemske po- šiljke za sodišča, išče dolžnike. Se kdaj zaradi tovrstnih delovnih zadolžitev znajde v nevar- nosti? V trinajstih letih, odkar se ukvarja s to dejavnostjo, se ni še niti enkrat počutil ogrože- nega. Detektivi imajo, kadar začutijo, da stvari ne gredo v pravo smer, možnost, da se uma- knejo. Tudi izvršitelji, ki pridejo do dolžnika in vidijo, da oseba ne sodeluje, se lahko umaknejo in prosijo za zaščito policije, je pojasnil. Pri svojem delu ni oborožen. Kot svoje naj- močnejše orožje izpostavlja sposobnost komu- nikacije. »K vsaki osebi pristopim tako, da ji ne vzbujam občutka ogroženosti ali občutka, Kdor se predstavi kot detektiv ali predstavnik detek- tivske družbe, mora pokazati svojo detektivsko izka- znico, na kateri je označena številka njegove licence. V detektivskih vodah je dejaven trinajst let. Trenutno je vodja operative v enem od detektivskih birojev v Sloveniji, kjer se ukvarja tako z organizacijo kot z izvedbo zaupanih nalog. Novi TEDNIK št. 04 26.01.2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 4, 26. januar 2023 NA SLEDI da ji nekaj jemljem. Če se kdo odloči, da mi nečesa, kar nekomu dolguje, ne bo izročil, se lahko postavim na trepalnice, a še vedno ne bom dosegel svojega.« Zaveda se, da zaradi ka- terega od primerov ni dobro nositi svoje glave naprodaj, se izpostavljati poškodbam ali čemu še bolj tragičnemu. En dan ni enak drugemu Zakon o detektivski dejavnosti določa, ka- teri so upravičeni načini zbiranja informacij. Detektivi lahko ogromno informacij pridobijo na spletu, izjemen vir so družbena omrežja. Številni podatki, ki jih zberejo za zasloni, pravo vrednost dobijo, ko zaprejo vrata pisarne in se odpravijo na teren. Prav to je tudi del poklica, ki Dušana najbolj veseli. »Zelo je razgibano, terensko delo v enem dnevu ni nikoli enako drugemu.« Slaba plat tovrstnega dela je, da je težko načrtovati čas, ki ga lahko posveti druži- ni in prostočasnim dejavnostim, a se po bese- dah sogovornika človek tega sčasoma navadi. Eden temeljnih postopkov njegovega dela je neposredno opazovanje. To z drugimi beseda- mi pomeni, da po pooblastilu, ki ga prejme od naročnika, včasih več ur sedi v avtomobilu ali na katerem drugem mestu. Detektivi nikakor ne smejo biti neučakani. Pogosto se namreč zgodi, da ogromno časa čakajo na razplet, ki se nato zgodi v nekaj minutah. Spominja se, da je nekoč osebo na terenu nadzoroval približno 28 ur. Ves čas je bil buden, vmes je poskrbel za vse osnovne biološke potrebe, a zahvaljujoč ekipi sodelavcev delo ob tem ni trpelo. Zliti se z okoljem Ostati neopazen je vedno znova izziv. Po be- sedah sogovornika se detektivi kar se le da pri- lagodijo okolju. V velikih mestih ljudje zaradi množice prisotnih niso pozorni na nekoga, ki izvaja nadzor. V manjši vasi so ljudje naravnani drugače, opazijo že, če se tja pripelje kakšen avtomobil, ki ga drugače niso vajeni. V trinajstih letih kariere se je Posleku le dvakrat ali trikrat zgodilo, da je oseba, ki jo je spremljal, dobila informacijo, da se nekaj do- gaja. Informacija je pricurljala od naročnika ali je bila razvidna iz elektronske komunikacije, do katere je imela dostop nadzorovana oseba. »Če občutim, da se nekaj dogaja, da se oseba preveč previdno obnaša, se umaknem. Delo nadaljujem, ko se prah poleže,« je razložil. »V številnih primerih si detektivi pomagamo z informacijami, ki jih ljudje sami objavijo na družbenih omrežjih. Tudi če jih nato izbrišejo, pozabijo, da splet hrani vse in pušča sledi. Ljudje smo pri objavah na spletu nasploh zelo nepremišljeni.« Daleč od Hercula Poirota Ali lahko kakšne vzporednice z načinom dela detektivov najdemo v kriminalnih ro- manih ali nadaljevankah? Sogovornik, ki ima rad dela Tadeja Goloba in ga navdušujejo knjige, pod katere se podpiše skandinavski pisatelj Jo Nesbø, pravi, da je delo zasebnih detektivov povsem drugačno od tega, kar prikazujejo filmi ali knjige. Predvsem ni tako preprosto, kot je napisano med knjižnimi platnicami, čeprav pisatelji informacije o na- činu dela svojih likov iščejo tudi pri ljudeh »iz prakse«. »Marsikdo ob besedi detektiv pomisli na Hercula Poirota ali Sherlocka Holmesa, zato si predstavlja, da čepimo za kakšnim grmom ali za časopisom. Ljudje si hkrati zamišljajo, da na primer nosimo balonar ali da imamo na glavi čepico,« se nasmeji Poslek. Svoje delo rad predstavlja v šolah, knjižnicah, rad gostuje v medijih in se tako trudi razbiti mite, povezane s svojim poklicem. Ne prežijo na zlomljena srca Ko komu omeni, da je zasebni detektiv, ljudje velikokrat pomislijo, da zasleduje ne- zveste može in žene. A tovrstna naročila niso pogosta. Med skoraj tisoč primeri, ki so jih lani imeli v podjetju, kjer dela, so zakonsko nezvestobo raziskovali manj kot desetkrat. »Ko stranke pridejo do nas, ni med njimi in njihovimi nekdanjimi partnerji več nobene ljubezni, nobenega odnosa. Gre le še za do- kazovanje razlogov in za delitev premoženja,« je dejal. Podjetje ne preži na zlomljena srca, čeprav to v poslovnem smislu morda ni najbolje. Lju- dem, ki sumijo, da so prevarani, svetuje, naj se s partnerjem raje pogovorijo. Izsledki de- tektivskega dela navadno v nobenem primeru niso pomirjujoči. »Kadar kaj odkrijemo, je to pokazatelj, da je v odnosu res nekaj narobe. Če ne ugotovimo nič, stranke navadno še ve- dno gloda črv dvoma, da nismo opazili tistega, kar bi morali. Ko pridemo do podatkov, da se oseba ob svojem zakonu sestaja še s kom, pa stranke včasih začnejo partnerja opravičevati, da razlog za sestajanje morda ni nezvestoba, ampak da se za tem skriva kaj drugega.« Ne čakajte s prijavo! Zasebni detektivi za starše, ki so zaskr- bljeni zaradi ravnanja svojih mladostnikov, včasih zbirajo informacije o njihovih sinovih ali hčerah. Preverjajo, kje se mladostniki za- držujejo in s kom se družijo. Vsak starš, ki lahko informacije prejme na hitrejši, cenej- ši in bolj prijeten način, si za pomoč ne bo izbral detektivov, je jasen Poslek. Dodaja, da tovrstnih primerov, podobno kot prime- rov raziskovanja nezvestobe, ni veliko. Ko starš potrka na vrata detektivske pisarne, je zaupanje v odnosu med njim in otrokom že porušeno. »Starši takrat povedo, da jim otroci lažejo, da se sprenevedajo, jim morda celo kradejo …« V primerih izginotja otrok, ki se končajo tragično, se starši na detektive obrnejo, da bi jim pomagali razkriti, kaj se je z njihovimi sinovi ali hčerami dogajalo v zadnjih urah življenja. Staršem, ki pogrešajo mladostni- ka, zasebni detektiv iz Rogatca zato svetuje, naj se takoj obrnejo na policijo. Slednja ima številne mehanizme in vzvode, da pogrešano osebo najhitreje izsledi. »Nekateri zmotno menijo, da morajo s prijavo izginotja poča- kati neko obdobje, a to ni res. Če sorodniki menijo, da je njihov bližnji izginil, naj to ne- mudoma prijavijo.« Foto: Andraž Purg Povečevalno steklo je še danes eden od pripomočkov detektivov, a marsikatero podrobnost lahko zelo učinkovito poveča tudi pametni telefon, je razložil Dušan Poslek. Med slabimi platmi detektivskega dela je izpostavil pripravljenost nekaterih, da detektivske storitve opra- vljajo bistveno pod priporočeno ceno pristojne zborni- ce, saj skušajo tako pridobiti stranke. Žalosti ga še, da nekatera detektivska podjetja za opravljanje detekti- vskih del včasih zaposlujejo ljudi brez potrebne licence. Morda se ga spomnite tudi s filmskega platna. Z eno- jajčnim bratom dvojčkom Danijelom Poslekom, ki je odgovorni urednik prvega programa Radia Sloveni- ja, sta v otroštvu nastopila v filmu Dvojne počitnice. Na avdiciji so brata iz Rogatca izbrali med sto pari dvojčkov. Novi TEDNIK št. 04 26.01.2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 4, 26. januar 2023 NA SLEDI Dušan Poslek iz Rogatca je po študiju na ljubljanski fakulteti za varnostne vede zgrabil ponujeno priložnost in v največjem detektivskem podjetju v Sloveniji opravljal prakso. Kmalu mu je delo zasebnega detektiva, ki ga opiše kot razbur- ljivo, čeprav zelo drugačno od tistega, ki ga prikazujejo knjige ali fi lmi, zlezlo pod kožo. »Včasih je meja med pozitivnim adrenalinom in stresom tanka. Največ adrenalina zagotovo prinesejo primeri, v katere vložimo največ truda, časa in virov. In ko pri zbiranju informacij sodeluje veliko članov ekipe. S sodelavci se tako dobro poznamo in smo tako izkušeni, da primere uspešno rešujemo brez posebnega usklajevanja,« je dejal. TINA STRMČNIK Zasebni detektiv Dušan Poslek »Če to delo ne bi bilo razburljivo, ga ne bi opravljal« »Če začutim, da stvari ne gredo v pravo smer, se zahvalim za pogovor in se umaknem.« »Če začutim, da stvari ne gredo v pravo smer, se zahvalim za pogovor in se umaknem.« V podjetju, kjer je zaposlen, so lani raz- rešili skoraj tisoč primerov. Vsakdanji kruh detektivskega poklica so predvsem primeri, povezani z disciplinskimi kršitvami. Gre za preverjanje bolniških odsotnosti delavcev. »Marsikaj je s seboj prinesla epidemija koro- navirusa. Številni zaposleni so postali preveč pogumni, prija jim biti doma in so začeli zlo- rabljati svoje pravice. V tem primeru detek- tivi zberemo informacije, ali zaposleni res kršijo predpise s področja delovnopravne zakonodaje ali ne.« Detektivi v podjetjih velikokrat skrbijo še za izvajanje alko- testov in testov na prepovedane droge ter raziskujejo tatvine, ki se zgodijo znotraj kolektiva. K delu zasebnega detektiva sodi še preiskova- nje zavarovalniških goljufi j. Poslek je nedavno preiskoval primer, kjer je zavarovanec skušal škodni zahtevek, ki ga je že uveljavljal pri eni zavarovalnici, unovčiti še pri drugi. Ko je prei- skovancu predstavil potek kršitve, je mladenič, ki je skušal izkoristiti priložnost, da bi prišel do denarja, nemudoma podpisal priznanje. Sodelovanje s policijo Detektivi v po- stopkih, ki jih opravljajo za svoje naroč- nike, vča- »Tehnologija napreduje in oprema nam pri detektivskem delu zelo pomaga. A brez znanja, sposobnosti komunikacije in tega, da se odpraviš na teren, ni nobena oprema dovolj.« »Z vrednostjo ure naše storitve dajemo vrednost našemu delu. Naše znanje, oprema, izkušnje in način dela morajo biti pravilno ovrednoteni.« sih vložijo kazenske ovadbe. Do tega pride, kadar na primer v podjetjih izvajajo nadzor nad domnevnimi tatvinami. Biro, v katerem je zaposlen Poslek, je lani za enega od naroč- nikov več mesecev na Dolenjskem spremljal tatove električnih prevodnikov. Ker je podatke predal policiji, je slednja tatove lahko prijela na kraju zločina. S slovensko in tudi tujo policijo detektivi so- delujejo tudi v primerih, ko za podjetja, ki se ukvarjajo z lizingom, iščejo zatajena vozila, ki jih stranke nočejo vrniti. Zahvaljujoč sodelova- nju z organi pregona, tovrstna vozila pogosto odkrijejo in jih vrnejo lastnikom v domovini. Če so nekateri policisti pred približno dese- tletjem na detektive še gledali nekoliko zviška in jih kdaj označili kot nebodigatreba, zadnja leta njihovo pomoč vedno bolj dojemajo kot dodano vrednost. Zavedajo se, da lahko za- sebni detektivi lažje pridejo do nekaterih informacij. »Zasebni detektivi smo obvezani spoštovati le zakonodajo, ki ureja naše podro- čje dela, in želje našega naročnika. Medtem ko se policija, kot priznava sama, pogosto vrti v nekem birokratskem kolesju.« To, da detektivi raziskujejo, policisti pa tudi zaradi njihove pomoči naposled vklenejo zlo- čince in jih pospremijo za zapahe, ga ne moti. Delo detektiva je osredotočeno na to, da stran- ki priskrbi pomembne informacije, zavedati pa se je treba, kje so meje enega in drugega poklica, je jasen. »Detektivi nimamo javnih pooblastil, kot jih imajo policisti. Prav je, da se tega zavedamo in držimo. Lažje mi je, ko vem, do kod lahko grem s svojim delom in kje bo stvar prevzela policija s svojimi uradni- mi postopki. Slednje mora speljati v skladu z vsemi predpisi. Če katerikoli korak ni skladen s njimi, tako njeno delo kot delo detektivov pade v vodo.« Glave ne nosi na prodaj Kot detektiv med drugim vroča pisemske po- šiljke za sodišča, išče dolžnike. Se kdaj zaradi tovrstnih delovnih zadolžitev znajde v nevar- nosti? V trinajstih letih, odkar se ukvarja s to dejavnostjo, se ni še niti enkrat počutil ogrože- nega. Detektivi imajo, kadar začutijo, da stvari ne gredo v pravo smer, možnost, da se uma- knejo. Tudi izvršitelji, ki pridejo do dolžnika in vidijo, da oseba ne sodeluje, se lahko umaknejo in prosijo za zaščito policije, je pojasnil. Pri svojem delu ni oborožen. Kot svoje naj- močnejše orožje izpostavlja sposobnost komu- nikacije. »K vsaki osebi pristopim tako, da ji ne vzbujam občutka ogroženosti ali občutka, Kdor se predstavi kot detektiv ali predstavnik detek- tivske družbe, mora pokazati svojo detektivsko izka- znico, na kateri je označena številka njegove licence. V detektivskih vodah je dejaven trinajst let. Trenutno je vodja operative v enem od detektivskih birojev v Sloveniji, kjer se ukvarja tako z organizacijo kot z izvedbo zaupanih nalog. Novi TEDNIK št. 04 26.01.2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 4, 26. januar 2023 NA SLEDI da ji nekaj jemljem. Če se kdo odloči, da mi nečesa, kar nekomu dolguje, ne bo izročil, se lahko postavim na trepalnice, a še vedno ne bom dosegel svojega.« Zaveda se, da zaradi ka- terega od primerov ni dobro nositi svoje glave naprodaj, se izpostavljati poškodbam ali čemu še bolj tragičnemu. En dan ni enak drugemu Zakon o detektivski dejavnosti določa, ka- teri so upravičeni načini zbiranja informacij. Detektivi lahko ogromno informacij pridobijo na spletu, izjemen vir so družbena omrežja. Številni podatki, ki jih zberejo za zasloni, pravo vrednost dobijo, ko zaprejo vrata pisarne in se odpravijo na teren. Prav to je tudi del poklica, ki Dušana najbolj veseli. »Zelo je razgibano, terensko delo v enem dnevu ni nikoli enako drugemu.« Slaba plat tovrstnega dela je, da je težko načrtovati čas, ki ga lahko posveti druži- ni in prostočasnim dejavnostim, a se po bese- dah sogovornika človek tega sčasoma navadi. Eden temeljnih postopkov njegovega dela je neposredno opazovanje. To z drugimi beseda- mi pomeni, da po pooblastilu, ki ga prejme od naročnika, včasih več ur sedi v avtomobilu ali na katerem drugem mestu. Detektivi nikakor ne smejo biti neučakani. Pogosto se namreč zgodi, da ogromno časa čakajo na razplet, ki se nato zgodi v nekaj minutah. Spominja se, da je nekoč osebo na terenu nadzoroval približno 28 ur. Ves čas je bil buden, vmes je poskrbel za vse osnovne biološke potrebe, a zahvaljujoč ekipi sodelavcev delo ob tem ni trpelo. Zliti se z okoljem Ostati neopazen je vedno znova izziv. Po be- sedah sogovornika se detektivi kar se le da pri- lagodijo okolju. V velikih mestih ljudje zaradi množice prisotnih niso pozorni na nekoga, ki izvaja nadzor. V manjši vasi so ljudje naravnani drugače, opazijo že, če se tja pripelje kakšen avtomobil, ki ga drugače niso vajeni. V trinajstih letih kariere se je Posleku le dvakrat ali trikrat zgodilo, da je oseba, ki jo je spremljal, dobila informacijo, da se nekaj do- gaja. Informacija je pricurljala od naročnika ali je bila razvidna iz elektronske komunikacije, do katere je imela dostop nadzorovana oseba. »Če občutim, da se nekaj dogaja, da se oseba preveč previdno obnaša, se umaknem. Delo nadaljujem, ko se prah poleže,« je razložil. »V številnih primerih si detektivi pomagamo z informacijami, ki jih ljudje sami objavijo na družbenih omrežjih. Tudi če jih nato izbrišejo, pozabijo, da splet hrani vse in pušča sledi. Ljudje smo pri objavah na spletu nasploh zelo nepremišljeni.« Daleč od Hercula Poirota Ali lahko kakšne vzporednice z načinom dela detektivov najdemo v kriminalnih ro- manih ali nadaljevankah? Sogovornik, ki ima rad dela Tadeja Goloba in ga navdušujejo knjige, pod katere se podpiše skandinavski pisatelj Jo Nesbø, pravi, da je delo zasebnih detektivov povsem drugačno od tega, kar prikazujejo filmi ali knjige. Predvsem ni tako preprosto, kot je napisano med knjižnimi platnicami, čeprav pisatelji informacije o na- činu dela svojih likov iščejo tudi pri ljudeh »iz prakse«. »Marsikdo ob besedi detektiv pomisli na Hercula Poirota ali Sherlocka Holmesa, zato si predstavlja, da čepimo za kakšnim grmom ali za časopisom. Ljudje si hkrati zamišljajo, da na primer nosimo balonar ali da imamo na glavi čepico,« se nasmeji Poslek. Svoje delo rad predstavlja v šolah, knjižnicah, rad gostuje v medijih in se tako trudi razbiti mite, povezane s svojim poklicem. Ne prežijo na zlomljena srca Ko komu omeni, da je zasebni detektiv, ljudje velikokrat pomislijo, da zasleduje ne- zveste može in žene. A tovrstna naročila niso pogosta. Med skoraj tisoč primeri, ki so jih lani imeli v podjetju, kjer dela, so zakonsko nezvestobo raziskovali manj kot desetkrat. »Ko stranke pridejo do nas, ni med njimi in njihovimi nekdanjimi partnerji več nobene ljubezni, nobenega odnosa. Gre le še za do- kazovanje razlogov in za delitev premoženja,« je dejal. Podjetje ne preži na zlomljena srca, čeprav to v poslovnem smislu morda ni najbolje. Lju- dem, ki sumijo, da so prevarani, svetuje, naj se s partnerjem raje pogovorijo. Izsledki de- tektivskega dela navadno v nobenem primeru niso pomirjujoči. »Kadar kaj odkrijemo, je to pokazatelj, da je v odnosu res nekaj narobe. Če ne ugotovimo nič, stranke navadno še ve- dno gloda črv dvoma, da nismo opazili tistega, kar bi morali. Ko pridemo do podatkov, da se oseba ob svojem zakonu sestaja še s kom, pa stranke včasih začnejo partnerja opravičevati, da razlog za sestajanje morda ni nezvestoba, ampak da se za tem skriva kaj drugega.« Ne čakajte s prijavo! Zasebni detektivi za starše, ki so zaskr- bljeni zaradi ravnanja svojih mladostnikov, včasih zbirajo informacije o njihovih sinovih ali hčerah. Preverjajo, kje se mladostniki za- držujejo in s kom se družijo. Vsak starš, ki lahko informacije prejme na hitrejši, cenej- ši in bolj prijeten način, si za pomoč ne bo izbral detektivov, je jasen Poslek. Dodaja, da tovrstnih primerov, podobno kot prime- rov raziskovanja nezvestobe, ni veliko. Ko starš potrka na vrata detektivske pisarne, je zaupanje v odnosu med njim in otrokom že porušeno. »Starši takrat povedo, da jim otroci lažejo, da se sprenevedajo, jim morda celo kradejo …« V primerih izginotja otrok, ki se končajo tragično, se starši na detektive obrnejo, da bi jim pomagali razkriti, kaj se je z njihovimi sinovi ali hčerami dogajalo v zadnjih urah življenja. Staršem, ki pogrešajo mladostni- ka, zasebni detektiv iz Rogatca zato svetuje, naj se takoj obrnejo na policijo. Slednja ima številne mehanizme in vzvode, da pogrešano osebo najhitreje izsledi. »Nekateri zmotno menijo, da morajo s prijavo izginotja poča- kati neko obdobje, a to ni res. Če sorodniki menijo, da je njihov bližnji izginil, naj to ne- mudoma prijavijo.« Foto: Andraž Purg Povečevalno steklo je še danes eden od pripomočkov detektivov, a marsikatero podrobnost lahko zelo učinkovito poveča tudi pametni telefon, je razložil Dušan Poslek. Med slabimi platmi detektivskega dela je izpostavil pripravljenost nekaterih, da detektivske storitve opra- vljajo bistveno pod priporočeno ceno pristojne zborni- ce, saj skušajo tako pridobiti stranke. Žalosti ga še, da nekatera detektivska podjetja za opravljanje detekti- vskih del včasih zaposlujejo ljudi brez potrebne licence. Morda se ga spomnite tudi s filmskega platna. Z eno- jajčnim bratom dvojčkom Danijelom Poslekom, ki je odgovorni urednik prvega programa Radia Sloveni- ja, sta v otroštvu nastopila v filmu Dvojne počitnice. Na avdiciji so brata iz Rogatca izbrali med sto pari dvojčkov. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 4, 26. januar 2023 KULTURNA DEDIŠČINA Marica Lesjak iz Laškega bo 30. januarja dopolnila 90 let, a devetih desetletij nikakor ne kaže. Kljub častitljivim letom še vedno premore izjemno življenjsko energijo ter veliko delovno vnemo. Pričaka nas nasmejana, njen stisk roke je čvrst. Na mizi ima pripravljen material za izdelovanje papirnatih rož. Je namreč certifi cirana »kranceljpinterica«, ki je z veščinami izdelovanja papirnatih rož postala prva Laščanka, ki je prejela priznanje na področju ohranjanja kulturne dediščine in prenašanja znanja na mlajše rodove. Vpisna je tudi v register žive kulturne dediščine. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Kranceljpinterica« Marica Lesjak pri devetdesetih še vedno ustvarja izjemne umetnine Mojstrica življenja in pisanega cvetja »Vsak dan ustvarjam. Brez izdelovanja rož si ne znam predstavljati življenja. In tudi ne brez Novega tednika. Ko- maj čakam četrtek, da izide. Vedno vse preberem. Nanj sem naročena že od začetka. Preden sem postala naročni- ca, mi ga je mož celo podaril za rojstni dan namesto rož,« se spominja Marica med lista- njem zadnje številke Novega tednika. »To sem naredila za vas, medtem ko sem vas čakala,« nas preseneti z umetelno izde- lanimi šopki. »Vsakemu, ki me obišče, podarim svoje rožice in vsi se jih razveselijo. Vedno imam pripravljene šopke, da z njimi obdarim zaposlene v domu starejših, kjer sem že osmo leto, ter vse druge. Ob novem letu sem bila zasuta z delom. Moje rože imajo tudi številni slovenski voditelji. Po- darila sem jih Borutu Pahorju, Milanu Kučanu, Ljudmili No- vak in mnogim drugim,« na- števa Marica. Pravi, da dobiva tudi naročila za izdelavo šop- kov ob različnih priložnostih (obletnicah, praznovanjih …) in vedno se na tovrstne pro- šnje, če ji le dopušča čas, z veseljem odzove. Rože, ki nikoli ne ovenijo Marica Lesjak se je vešči- ne izdelovanja papirnatih rož naučila v mladosti od starejše sestre Pepce Vodišek. Včasih so pri vsaki hiši izdelovali pa- pirnate rože za različne pri- ložnosti, saj pozimi pravega cvetja z vrta ali s travnikov ni bilo in so papirnate rože nadomeščale sveže cvetje. »Takrat so bile te rože bolj preproste, saj ni bilo pravega znanja in tudi materiala ne,« se spominja Marica. Sčasoma je svoje znanje nadgrajevala in tudi povsem spremenila način izdelave cvetja. Pose- ben postopek izdelovanja cvetov oziroma obrobljanja cvetnih listov je spoznala na izletu v Avstriji, kjer jo je z načinom izdelave seznanil nek cvetličar. S svojimi izdelki je Marica sodelovala pri krašenju cerkva in drugih prostorov, na različ- nih prireditvah, sodelovala je pri scenskih postavitvah, cve- tje je izdelovala za uporabo ob različnih šegah (krst, sveto obhajilo, birma, matura, poro- ka, pogreb). Cvetje iz papirja je predstavljala tudi na razsta- vah. Imela je sedem samostoj- nih razstav (v Laškem, Celju, Ljubljani). Leta 2011 je tako v Muzeju novejše zgodovine Ce- lje navduševala z razstavo T udi papirnate rože dišijo. Leto prej se je s samostojno razstavo predstavila v Laškem. »Pogled na 55 vrst rož iz papirja je bil, kot bi gledal cvetje sredi bujne narave,« je takrat zapisal Tone Vrabl, upokojeni novinar No- ročno. Pri tem si pomaga s škarjami, kleščami ter z različnimi iglami. Ideje za ustvarjanje večinoma dobi v naravi. »Ko vidim neko rožo, si takoj zamislim, kako bom enako izdelala iz papirja. Izdelati znam 58 različnih vrst rož, od gozdnih, vrtnih, travniških do takšnih, ki jih lahko najdemo v trgovinah,« našteva Marica. Najpogoste- je pod njenimi prsti nastajajo vrtnice, nageljčki, spominči- ce … Izdeluje tudi različne okra- ske, herbarije. Rože ustvarja tudi iz nogavic in listja. Tako vztrajne, kot je Marica, verje- tno ni daleč naokrog. Vajena trdega dela Marica je bila že ob rojstvu nekaj posebnega. Bila je moč- na in krepka dojenčica. Že v otroštvu je pomagala očetu Marica Lesjak je imela sedem samostojnih razstav papirnatega cvetja. Bilo bi jih še veliko več, če se ne bi pred osmimi leti hudo poškodovala. Sledilo je dolgotrajno okrevanje in ker po poškodbi ni mogla več sama skrbeti zase, se je preselila v dom starejših v Laškem, kjer se zelo dobro počuti, pravi. vega tednika. In dodal, da so Laščani lahko ponosni nanjo, da po Sloveniji in širše širi glas o ljudski umetnosti in mestu ob Savinji. Svoje znanje posredovala številnim generacijam Da so Laščani ponosni nanjo in na njeno delo, do- kazujejo številne nagrade in priznanja, ki jih je prejela za posredovanje izročila izde- lave papirnatih rož. To svoje znanje je Marica Lesjak pre- našala na vse, ki jih je ta ve- ščina domače obrti zanimala. Mladim je posredovala znanje na delavnicah v okviru vrtcev in šol. Dokler ji je dopuščalo zdravje, je veliko sodelovala tudi s starejšimi v domovih starejših občanov, univerzi za tretje življenjsko obdobje … Zanje je v Hiši generacij v Laškem organizirala delavni- ce. S cvetjem je Marica polno zaposlena tudi zdaj. Še vedno se rada odzove povabilu, da svojo umetnost izdelovanja papirnatih rož pokaže katere- mu od sostanovalcev v domu starejših, obiskovalcem oziro- ma vsem, ki jih to zanima. Marica za izdelovanje rož uporablja samo naravni ma- terial, nobenega lepila ali plastike. Cvetje ustvarja iz gubanega papirja različnih barv in iz žice. Vse naredi Marici dela tudi pri devetdesetih letih ne zmanjka. Če ne izdeluje rož, bere ali se druži s so- stanovalci. Naj bo tako še vrsto let! Kot umetnica izdelovanja papirnatih rož je Marica vpisana tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 4, 26. januar 2023 KULTURNA DEDIŠČINA Tradicija izdelovanja papirnatega cvetja Ročna spretnost izdelovanja rož iz papirja je vpisana v register žive kulturne dediščine. Izdelovanje cvetja iz papirja se je začelo v prvi polovici 18. stoletja v Angliji, od koder se je veščina razširila po vsej Evropi. Tako je v prvi polovici 19. stoletja prišla tudi v naše kraje. Papirnato cvetje so običajno uporabljali takrat, ko ni bilo svežega cvetja (od jeseni do pomladi). Rože so izdelovali iz različnih vrst papirja, poznali so različ- ne tehnike oblikovanja papirja (prepogibanje, rezanje, gubanje, zarezovanje …). Izdelovanje papirnatih rož je povezano z navadami in običaji ob koledarskih šegah. Najpogosteje so jih izdelovali ob porokah ali pogrebih, vence so spletali tudi ob cerkvenih praznikih, da so lah- ko okrasili cerkve in kapelice. Svoj razcvet so papirnate rože doživele med prvo in drugo svetovno vojno, njiho- vo izdelovanje pa je bilo v kmečkem okolju do druge svetovne vojne tudi domača obrt. Znanje izdelovanja papirnatih rož je bilo razširjeno po vsem slovenskem ozemlju, najdlje se je ohranilo v severovzhodnih pre- delih Slovenije. Po drugi svetovni vojni je izdelovanje papirnatega cvetja zaradi pojava umetnih rož iz plastič- nih materialov močno upadlo. V prvem desetletju 21. stoletja se je zanimanje za izdelavo papirnatega cvetja pod vplivom turističnih društev in organizacij, intere- snih združenj ter obrtnih organizacij spet povečalo. Izdelovalke papirnatega cvetja s svojim delom ohranjajo znanja preteklih generacij in jih tudi nadgrajujejo z lastno domiselnostjo in zahtevami sodobnega tržišča po novih oblikah in namenih okraševanja. Vir: gov.si/ministrstvo za kulturo pri najtežjih delih. »Izhajam iz skromne, a delavne druži- ne. Bilo nas je devet otrok. Vse življenje sem vajena trdega dela. Tudi v laškem zdravilišču, kjer sem se zapo- slila leta 1950 in ostala vse do upokojitve leta 1987, sem po- prijela za vsako delo. Delala sem v strežbi, pri čemer sem petnajst let po stopnicah no- sila težke pladnje, na katerih je bilo naloženih po dvanajst porcij. Marsikatera ženska tako težkega dela ni zmogla, jaz pa sem zdržala, saj sem bila vajena trdega dela. Nato so me določili za vodjo strež- be,« pripoveduje Marica. Zdravilišče je bilo po kon- cu druge svetovne vojne zelo izropano. Težaškega dela, da bi zdravilišče povrnili v nek- danje stanje, so se zaposleni lotili z velikim veseljem. Ve- liko je bilo udarniškega dela, kot na primer ob urejanju zdraviliškega parka ali ka- sneje ob gradnji doma starej- ših. »Moški so zidali, ženske smo s samokolnico razvažale zemljo, ki so jo med gradnjo odkopali. Opravila sem več kot tisoč udarniških ur,« se spominja. Prostovoljka in humoristka V zdravilišču je spoznala tudi svojega moža, bil je ku- har, a je Marica že zelo zgo- daj, pri le 36 letih, ovdovela. Z možem sta ravno začela zidati hišo in zelo sta se ve- selila lastnega doma, ko je umrl. Marica je tako ostala sama s sinovoma. Čeprav ji v življenju ni bilo lahko in je večkrat tudi sama potre- bovala pomoč, je bila dolga leta tudi prostovoljka, za kar je bila nagrajena z državnim priznanjem. Dejavna je bila v sedmih društvih in organi- zacijah: pri invalidih, upoko- jencih, brigadirjih … Vesela in hvaležna je, da jo člani še vedno radi obiščejo za novo leto in ob drugih praznikih. Številnim je ostala v spo- minu tudi po humorističnih nastopih. »S sosedo Rezko Pader sva pripravljali ske- če. Ljudje so se neizmerno zabavali. Jaz sem običajno imela moške vloge. Večkrat sem igrala policista, Rezka pa pijano žensko. Tudi ›grunt‹ sva prodajali in otroke v šolo spravljali. Nastopali sva vse- povsod, od Portoroža in Pi- rana do domačega Laškega.« Foto: SHERPA Spretne roke »kranceljpinterice« Marice Lesjak znajo izdelati kar 58 vrst papirnatih rož, ki so videti, kot da bi bile prave. V Laški hiši so razvili vzorec, za katerega so navdih našli v »kranceljpintu« oziroma rožah, ki jih izdeluje Marica Lesjak. Ta vzorec krasi hišni tekstil, tudi predpasnik, ki ga uporabljajo v Laški hiši. Veščine izdelovanja papirnatih rož se je Marica Lesjak naučila v mladosti. Sčasoma je svoje znanje nadgrajevala in ga prenašala na mlajše generacije. (Foto: osebni arhiv) Marica ima vedno pripravljene šopke, da z njimi obdari vse, ki jo obiščejo. Njene rože imajo tudi številni slovenski voditelji. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 4, 26. januar 2023 S punčko, ki jo izdelujejo v šmarski enoti Varstveno-delov- nega centra Šentjur. PISANJE ZA ZDRAVJE »Sedem za mizo, primem pisalo in roka se začne premikati. Povežem se z Bogom in mu rečem, naj mi pove, kaj naj sporočim ljudem.« Tako o svojem literarnem ustvarjanju pravi Melita Bevc z Grobelnega. Pri Mohorjevi družbi je nedavno izdala zbirko ljubezenskih izpovedi, pri založbi 5ka pa pravljico z naslovom Kako je Eva pomagala Soncu znova posijati. TINA STRMČNIK Melita Bevc je v pisanju našla zdravilo za izgorelost Z besedami o sočutju ter ljubezni do sebe in drugih S punčko, ki jo izdelujejo v šmarski enoti Varstveno-delov- nega centra Šentjur. V obdobju epidemije koronaviru- sa se je soočila z izgorelostjo. Svojih težav ni želela zdraviti z antidepre- sivi ali s pomirjevali. Svojih čustev ni želela zatreti, tudi strahovom je skušala dati prosto pot, da se izra- zijo na naraven način, čeprav je bilo to za telo zelo boleče. Zdravilo je našla v pisanju zgodb, ki jih ljudje lahko preberejo pred spanjem, da pozabijo na skrbi in se umirijo. Na- dela jim je ime Spančice. »S svojimi pripovedmi sem skušala v bralcih zbuditi hvaležnost za današnji dan. Spančice, ki so izšle na zgoščenki, sem zastavila kot zvokovne pravlji- ce. Prebrala sem jih ob priredbah slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je pripravil moj sin.« Ko je svoja ču- stva prelila na papir, je tudi sebe opomnila, da vse, kar pride, tudi mine in da je treba pogumno pre- magovati preizkušnje. »Ko so ljudje na tleh, jih znam podpreti in spod- buditi. Sama včasih na to pozabim in se obremenjujem s preteklostjo ali prihodnostjo. A res je dobro ceniti današnji dan. Že v Svetem pismu piše, da je dovolj dnevu nje- gova lastna teža. Ko sem ustvarjala Spančice, sem se opominjala, da je treba živeti v trenutku tukaj in zdaj. Na to se še vedno opozarjam vsak dan.« Ne živimo le zase Kot majhna deklica je rada pisala spise, rada je brala knjige, od nekdaj čuti tudi močno povezanost z vero. V zadnjem obdobju preizkušenj so izpod njenih rok nastajale tudi pesmi oziroma kratke ljubezenske izpovedi. Svoje zapise je v branje ponudila ravnateljici Mohorjeve družbe dr. Tanji Ozvatič, ki jo je spodbudila, naj jih napiše še več. V enem popoldnevu so se stihi kar zlivali drug v drugega in nastala je zbirka, v kateri je približno 90 pe- smi. »Napisala sem tisto, česar ljudje pogosto ne znajo ubesediti, in sicer kako imajo nekoga radi. Ko ljudje berejo moje besede, se njiho- vo srce odpre. Marsiko- ga pretresejo ali pri njem izzovejo solzo,« je dejala. Ljubezen sicer kažemo na različne načine, tudi z dejanji, a Melita Bevc je prepričana, da je predvsem beseda tista, s katero lahko drugega človeka pobožamo ali udarimo. »Ko je kdo v stiski, mu lahko nekdo že z vprašanjem, kako se počuti, pokaže, da mu je mar zanj. Zdi se mi pomembno, da ne živimo le zase, ampak da se oziramo tudi na druge.« »Otroci so oropani za doživetja, ki so bila prejšnjim generacijam samoumevna. Danes se mi zdijo mnogi otroci ukalupljeni, sploh ne morejo živeti v skladu s tistim, kar so.« Izbor njenih misli o ljubezni je izšel v knjigi Če pride kdaj jutri – ljubila te bom. »Rada pripravim kakšen govor, voščilo, svoje misli rada posvetim svojim otrokom. Ko ljudje to preberejo, se jih moja sporočila dotaknejo.« »Spančice sem izdala kot zvokovne zgodbe, lepo so bile sprejete. A z zbirko pesmi in s slikanico sem prišla še bližje ljudem, saj knjižna dela radi primejo v roke.« »Ljubezen je sila, zaradi katere živimo. A da lahko ljubimo druge, moramo najprej ljubiti sebe. Če sebe ne sprejmemo v celoti, ne moremo imeti radi svojih sorodnikov, prijateljev in sodelavcev.« Majhna dejanja za velike spremembe Z mislijo na to, da bi bili ljudje sočutni do drugih, je dobila idejo za pisanje otroške slikanice. Meni na- mreč, da je o tem, kako nekomu po- dati roko in mu pomagati, treba uči- ti že najmlajše. »Včasih je za to, da v človeku prižgemo luč, da ponovno zasveti, treba čisto malo.« Svoje mi- sli o tem je strnila v zgodbi, ki go- vori o Soncu, ki nekega dne zjutraj ni želelo vstati iz postelje. Sonce v svoji stiski ni ostalo samo, pomagala mu je dekli- ca, ki je želela, da bi še naprej žarelo za vse ljudi. Zgodbo je do- slej med dru- gim predsta- vila mladim bralcem, ki obiskujejo šmarsko knjižnico. Preseneče- na je bila, da so njeno sporočilo po le enem branju razumeli tudi šti- riletni otroci. Poučna knjiga z njenim podpisom se ji zdi dobro izhodišče za pogovor o vrednotah, zato si želi, da bi jo prelistali v čim več šolah in vrtcih. »Moja pobožna želja je, da bi pravljica morda nekoč postala del učnega načrta. Kako biti sočuten in dober – tega namreč v šolah nihče ne uči. Jaz sem del otroštva preživela v Nemčiji. V šolski program je bil vključen verouk, kjer smo se učili o ponižnosti in dobroti do drugih.« Poudarila je, kako pomembno je, da se ob težavah drugih ljudi ne obrne- mo stran. Sama ima že nekaj takšnih izkušenj. Med drugim je pomagala, da so otroci zapustili nasilno okolje in se umaknili v varno hišo. Punčka s posebnim poslanstvom Od nekdaj rada dela z ranljivimi ciljnimi skupinami, saj se ji zdi, da so ti ljudje prevečkrat odrinjeni na rob. »Invalidi ali ljudje s posebnimi potrebami pogosto zmorejo veliko več, kot jim družba priznava. Žal je tako, da se jih drži pečat, ki jih omejuje, namesto da bi jih spodbu- jal.« Da bi jim dala priložnost, se je povezala s šmarsko enoto Varstve- no-delovnega centra Šentjur in se dogovorila za izdelavo punčke z imenom Spančica. Varovanci enote so se posvetili številnim podrobnostim, od šivanja obla- čil, ročno pletenih copatk do ročno izdelanih las. In kako bo pri tem sodelovala Bev- čeva? Kdor se bo odločil za nakup punčke, bo lahko zraven naročil še edin- stveno zgodbo za otroka ali odraslega. V pisanju je namreč avtorica z Grobelnega našla svo- jo osebno zadovoljstvo in možnost za svojo poslovno pot. »Moje vodilo je, da dam svetu to, za kar sem poklicana,« je za- ključila. Foto: SHERPA Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 4, 26. januar 2023 CELJSKI UMETNIKI RAZSTAVLJAJO Prejšnji petek zvečer so v celjski galeriji sodobne umetnosti odprli razstavo (Ne)Uravnoteženost. Na ogled bo do drugega aprila, razstavljena so dela, ki jih je Center sodobnih umetnosti Celje v stalno zbir- ko pridobil po letu 2016, ter novejša ali nova posebej za to razstavo nastala dela. Razstavljajo le umetniki, ki živijo in delajo v Celju ter okolici ali pa je njihovo delovanje s tem prostorom bistveno povezano. JANŽE FRIC Od modrine do gradbišč Razstava kot razmislek o prihodnosti galerije Galerijo so napolnili obi- skovalci, v malce nespretnem uvodnem nagovoru jih je poz- dravila kustosinja razstave Irena Čerčnik, ki je povedala: »Razstava (Ne)Uravnoteženost na eni strani ponuja pogled na novejšo ustvarjalnost v celj- skem prostoru, po drugi strani je vzpostavljena tudi kot v pre- teklosti že uporabljena oblika premisleka trenutnega stanja v stalni zbirki. Razstava tako slu- ži kot razmislek o tem, kdo od ustvarjalcev jo s svojimi deli bo- gati in kdo ne ter v katero smer bi bilo treba usmeriti prihodnje odkupe umetniških del.« Tokratna postavitev razstave se od prejšnjih razlikuje pred- vsem o tem, da so v zadnjih šestih letih zbirko dopolnjevali z umetniškimi deli tistih ume- tnic in umetnikov, ki imajo v najemu občinske ateljeje. Ti umetniki najemnino za atelje namesto z denarjem plačujejo s svojimi umetninami. V priho- dnosti v Galeriji sodobne ume- tnosti Celje želijo svojo zbirko dopolnjevati tudi z odkupi del. Zakaj (Ne) Uravnoteženost Velik del odločitve, da so na razstavi predstavljeni le celjski umetniki, je predstavljala tudi prostorska omejenost, s katero se srečujejo v Galeriji sodob- ne umetnosti Celje. Razstavlja enaindvajset umetnic in ume- tnikov, ki v Celju živijo in ume- tniško delujejo. Ime tokratne razstave se nanaša na problematiko, ki jo predstavljata neuravnoteže- nost stalne zbirke oziroma na- gibanje k njej. V prihodnosti bi lahko galerija tako imela zelo enostransko zastopanost le ne- katerih umetnic in umetnikov. »Zato je skrb za premišljeno načrtovanje odkupov in prido- bitev sredstev za odkupe toliko večja,« je dodala kustosinja. Izbrani celjski umetniki Takoj pri vhodu je na ogled velika večinoma modra tapeta, ki pritegne pogled. S tem delom se predstavlja Nea Likar, naslov umetnine pa je Modrost. Delo je ilustrirana tapeta z risbami oziroma krokiji in je bilo ustvar- jeno posebej za to razstavo. »Naslov ima dva pomena, in sicer módrost in modróst. Prvi se nanaša na redkost in zato dragocenost modrega pigmen- ta. Tako kot so dragocene, a zaradi človekovih dejavnosti vedno bolj ogrožene živalske in rastlinske vrste. Zato so na krokijih upodobljene živali, ki so že izumrle. Drugi pomen, modróst, se nanaša na bistveno človeško lastnost in njeno odso- tnost, ki lahko prinese uničujo- če posledice,« je o svojem delu povedala Nea Likar. Na tapeti je predstavljena oskubljena člo- veška figura, ki se topi v naravo in tako simbolizira človeške po- sege vanjo. Malo naprej, a še vedno v prvem prostoru je na ogled na- hrbtnik z zvočniki in drugimi elektronskimi napravami za proizvodnjo zvoka. »Zvok ima neko monumentalno struktu- ro, ki me je pritegnila,« pravi si- cer kipar Simon Macuh, ki je z Estelo Žutić ustvaril delo Zvok gib tok – entropomorfni dialog. Nahrbtnik, ki ga je Simon izde- lal sam, je služil za proizvajanje zvoka. Na nahrbtniku so napra- ve, ki interpretirajo senzorje, ti pa so nameščeni na telo. Tako je plesalka s svojim gibanjem proizvajala zvok, s katerim se je hkrati gibala. »Ker ne znam ple- sati, sem k sodelovanju povabil Estelo,« je razlog za sodelova- nje s plesalko pojasnil Macuh. Keiko Miyazaki se na raz- stavi prvič predstavlja v vlogi animatorke z delom, poimeno- vanim Sologamy. »Po izobraz- bi sem slikarka, a sem se veliko ukvarjala tudi z multimedijo. Ob tej priložnosti sem želela narediti nekaj novega, zato sem se odločila za animacijo,« je o svojem delu povedala Ke- iko. Sologamy pomeni poroko s sabo. Ne sicer dobesedno, ampak bolj v smislu skrbi zase. Navdih za delo izvira iz vzho- dnoazijske mitologije. Iz srednjega prostora, kjer razstavlja Keiko, se lahko sprehodimo do zadnjega, kjer razstavlja še ena novinka Lana Požlep. »Dalj sem se ukvarjala z razi- skovanjem gradbišč. Zelo so mi zanimiva, saj so zaprta z ogra- jo in nedostopna. Dve leti sem jih intenzivno raziskovala, eno leto pa bližnje gradbišče tudi obiskovala,« je nekaj o ozadju svojega dela Betonska vez pove- dala Lana Požlep. Na gradbišču, ki ga je obiskovala, se je družila z delavci, nato je začela preiz- kušati različne načine, kako naj ta prostor predstavi drugim. V delu je združila fotografijo, ki ji je domača, in beton kot najbolj tipičen material, ki predstavlja gradbišče. Foto: Andraž Purg Kustosinja razstave (Ne)Uravnote- ženost Irena Čerčnik Delo z naslovom Nothing Franca Purga Odprtje razstave je privabilo množico obiskovalcev. Betonska vez Lane Požlep Utrinek iz animacije Sologamy Keiko Miyazaki Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 4, 26. januar 2023 S punčko, ki jo izdelujejo v šmarski enoti Varstveno-delov- nega centra Šentjur. PISANJE ZA ZDRAVJE »Sedem za mizo, primem pisalo in roka se začne premikati. Povežem se z Bogom in mu rečem, naj mi pove, kaj naj sporočim ljudem.« Tako o svojem literarnem ustvarjanju pravi Melita Bevc z Grobelnega. Pri Mohorjevi družbi je nedavno izdala zbirko ljubezenskih izpovedi, pri založbi 5ka pa pravljico z naslovom Kako je Eva pomagala Soncu znova posijati. TINA STRMČNIK Melita Bevc je v pisanju našla zdravilo za izgorelost Z besedami o sočutju ter ljubezni do sebe in drugih S punčko, ki jo izdelujejo v šmarski enoti Varstveno-delov- nega centra Šentjur. V obdobju epidemije koronaviru- sa se je soočila z izgorelostjo. Svojih težav ni želela zdraviti z antidepre- sivi ali s pomirjevali. Svojih čustev ni želela zatreti, tudi strahovom je skušala dati prosto pot, da se izra- zijo na naraven način, čeprav je bilo to za telo zelo boleče. Zdravilo je našla v pisanju zgodb, ki jih ljudje lahko preberejo pred spanjem, da pozabijo na skrbi in se umirijo. Na- dela jim je ime Spančice. »S svojimi pripovedmi sem skušala v bralcih zbuditi hvaležnost za današnji dan. Spančice, ki so izšle na zgoščenki, sem zastavila kot zvokovne pravlji- ce. Prebrala sem jih ob priredbah slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je pripravil moj sin.« Ko je svoja ču- stva prelila na papir, je tudi sebe opomnila, da vse, kar pride, tudi mine in da je treba pogumno pre- magovati preizkušnje. »Ko so ljudje na tleh, jih znam podpreti in spod- buditi. Sama včasih na to pozabim in se obremenjujem s preteklostjo ali prihodnostjo. A res je dobro ceniti današnji dan. Že v Svetem pismu piše, da je dovolj dnevu nje- gova lastna teža. Ko sem ustvarjala Spančice, sem se opominjala, da je treba živeti v trenutku tukaj in zdaj. Na to se še vedno opozarjam vsak dan.« Ne živimo le zase Kot majhna deklica je rada pisala spise, rada je brala knjige, od nekdaj čuti tudi močno povezanost z vero. V zadnjem obdobju preizkušenj so izpod njenih rok nastajale tudi pesmi oziroma kratke ljubezenske izpovedi. Svoje zapise je v branje ponudila ravnateljici Mohorjeve družbe dr. Tanji Ozvatič, ki jo je spodbudila, naj jih napiše še več. V enem popoldnevu so se stihi kar zlivali drug v drugega in nastala je zbirka, v kateri je približno 90 pe- smi. »Napisala sem tisto, česar ljudje pogosto ne znajo ubesediti, in sicer kako imajo nekoga radi. Ko ljudje berejo moje besede, se njiho- vo srce odpre. Marsiko- ga pretresejo ali pri njem izzovejo solzo,« je dejala. Ljubezen sicer kažemo na različne načine, tudi z dejanji, a Melita Bevc je prepričana, da je predvsem beseda tista, s katero lahko drugega človeka pobožamo ali udarimo. »Ko je kdo v stiski, mu lahko nekdo že z vprašanjem, kako se počuti, pokaže, da mu je mar zanj. Zdi se mi pomembno, da ne živimo le zase, ampak da se oziramo tudi na druge.« »Otroci so oropani za doživetja, ki so bila prejšnjim generacijam samoumevna. Danes se mi zdijo mnogi otroci ukalupljeni, sploh ne morejo živeti v skladu s tistim, kar so.« Izbor njenih misli o ljubezni je izšel v knjigi Če pride kdaj jutri – ljubila te bom. »Rada pripravim kakšen govor, voščilo, svoje misli rada posvetim svojim otrokom. Ko ljudje to preberejo, se jih moja sporočila dotaknejo.« »Spančice sem izdala kot zvokovne zgodbe, lepo so bile sprejete. A z zbirko pesmi in s slikanico sem prišla še bližje ljudem, saj knjižna dela radi primejo v roke.« »Ljubezen je sila, zaradi katere živimo. A da lahko ljubimo druge, moramo najprej ljubiti sebe. Če sebe ne sprejmemo v celoti, ne moremo imeti radi svojih sorodnikov, prijateljev in sodelavcev.« Majhna dejanja za velike spremembe Z mislijo na to, da bi bili ljudje sočutni do drugih, je dobila idejo za pisanje otroške slikanice. Meni na- mreč, da je o tem, kako nekomu po- dati roko in mu pomagati, treba uči- ti že najmlajše. »Včasih je za to, da v človeku prižgemo luč, da ponovno zasveti, treba čisto malo.« Svoje mi- sli o tem je strnila v zgodbi, ki go- vori o Soncu, ki nekega dne zjutraj ni želelo vstati iz postelje. Sonce v svoji stiski ni ostalo samo, pomagala mu je dekli- ca, ki je želela, da bi še naprej žarelo za vse ljudi. Zgodbo je do- slej med dru- gim predsta- vila mladim bralcem, ki obiskujejo šmarsko knjižnico. Preseneče- na je bila, da so njeno sporočilo po le enem branju razumeli tudi šti- riletni otroci. Poučna knjiga z njenim podpisom se ji zdi dobro izhodišče za pogovor o vrednotah, zato si želi, da bi jo prelistali v čim več šolah in vrtcih. »Moja pobožna želja je, da bi pravljica morda nekoč postala del učnega načrta. Kako biti sočuten in dober – tega namreč v šolah nihče ne uči. Jaz sem del otroštva preživela v Nemčiji. V šolski program je bil vključen verouk, kjer smo se učili o ponižnosti in dobroti do drugih.« Poudarila je, kako pomembno je, da se ob težavah drugih ljudi ne obrne- mo stran. Sama ima že nekaj takšnih izkušenj. Med drugim je pomagala, da so otroci zapustili nasilno okolje in se umaknili v varno hišo. Punčka s posebnim poslanstvom Od nekdaj rada dela z ranljivimi ciljnimi skupinami, saj se ji zdi, da so ti ljudje prevečkrat odrinjeni na rob. »Invalidi ali ljudje s posebnimi potrebami pogosto zmorejo veliko več, kot jim družba priznava. Žal je tako, da se jih drži pečat, ki jih omejuje, namesto da bi jih spodbu- jal.« Da bi jim dala priložnost, se je povezala s šmarsko enoto Varstve- no-delovnega centra Šentjur in se dogovorila za izdelavo punčke z imenom Spančica. Varovanci enote so se posvetili številnim podrobnostim, od šivanja obla- čil, ročno pletenih copatk do ročno izdelanih las. In kako bo pri tem sodelovala Bev- čeva? Kdor se bo odločil za nakup punčke, bo lahko zraven naročil še edin- stveno zgodbo za otroka ali odraslega. V pisanju je namreč avtorica z Grobelnega našla svo- jo osebno zadovoljstvo in možnost za svojo poslovno pot. »Moje vodilo je, da dam svetu to, za kar sem poklicana,« je za- ključila. Foto: SHERPA Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 4, 26. januar 2023 CELJSKI UMETNIKI RAZSTAVLJAJO Prejšnji petek zvečer so v celjski galeriji sodobne umetnosti odprli razstavo (Ne)Uravnoteženost. Na ogled bo do drugega aprila, razstavljena so dela, ki jih je Center sodobnih umetnosti Celje v stalno zbir- ko pridobil po letu 2016, ter novejša ali nova posebej za to razstavo nastala dela. Razstavljajo le umetniki, ki živijo in delajo v Celju ter okolici ali pa je njihovo delovanje s tem prostorom bistveno povezano. JANŽE FRIC Od modrine do gradbišč Razstava kot razmislek o prihodnosti galerije Galerijo so napolnili obi- skovalci, v malce nespretnem uvodnem nagovoru jih je poz- dravila kustosinja razstave Irena Čerčnik, ki je povedala: »Razstava (Ne)Uravnoteženost na eni strani ponuja pogled na novejšo ustvarjalnost v celj- skem prostoru, po drugi strani je vzpostavljena tudi kot v pre- teklosti že uporabljena oblika premisleka trenutnega stanja v stalni zbirki. Razstava tako slu- ži kot razmislek o tem, kdo od ustvarjalcev jo s svojimi deli bo- gati in kdo ne ter v katero smer bi bilo treba usmeriti prihodnje odkupe umetniških del.« Tokratna postavitev razstave se od prejšnjih razlikuje pred- vsem o tem, da so v zadnjih šestih letih zbirko dopolnjevali z umetniškimi deli tistih ume- tnic in umetnikov, ki imajo v najemu občinske ateljeje. Ti umetniki najemnino za atelje namesto z denarjem plačujejo s svojimi umetninami. V priho- dnosti v Galeriji sodobne ume- tnosti Celje želijo svojo zbirko dopolnjevati tudi z odkupi del. Zakaj (Ne) Uravnoteženost Velik del odločitve, da so na razstavi predstavljeni le celjski umetniki, je predstavljala tudi prostorska omejenost, s katero se srečujejo v Galeriji sodob- ne umetnosti Celje. Razstavlja enaindvajset umetnic in ume- tnikov, ki v Celju živijo in ume- tniško delujejo. Ime tokratne razstave se nanaša na problematiko, ki jo predstavljata neuravnoteže- nost stalne zbirke oziroma na- gibanje k njej. V prihodnosti bi lahko galerija tako imela zelo enostransko zastopanost le ne- katerih umetnic in umetnikov. »Zato je skrb za premišljeno načrtovanje odkupov in prido- bitev sredstev za odkupe toliko večja,« je dodala kustosinja. Izbrani celjski umetniki Takoj pri vhodu je na ogled velika večinoma modra tapeta, ki pritegne pogled. S tem delom se predstavlja Nea Likar, naslov umetnine pa je Modrost. Delo je ilustrirana tapeta z risbami oziroma krokiji in je bilo ustvar- jeno posebej za to razstavo. »Naslov ima dva pomena, in sicer módrost in modróst. Prvi se nanaša na redkost in zato dragocenost modrega pigmen- ta. Tako kot so dragocene, a zaradi človekovih dejavnosti vedno bolj ogrožene živalske in rastlinske vrste. Zato so na krokijih upodobljene živali, ki so že izumrle. Drugi pomen, modróst, se nanaša na bistveno človeško lastnost in njeno odso- tnost, ki lahko prinese uničujo- če posledice,« je o svojem delu povedala Nea Likar. Na tapeti je predstavljena oskubljena člo- veška figura, ki se topi v naravo in tako simbolizira človeške po- sege vanjo. Malo naprej, a še vedno v prvem prostoru je na ogled na- hrbtnik z zvočniki in drugimi elektronskimi napravami za proizvodnjo zvoka. »Zvok ima neko monumentalno struktu- ro, ki me je pritegnila,« pravi si- cer kipar Simon Macuh, ki je z Estelo Žutić ustvaril delo Zvok gib tok – entropomorfni dialog. Nahrbtnik, ki ga je Simon izde- lal sam, je služil za proizvajanje zvoka. Na nahrbtniku so napra- ve, ki interpretirajo senzorje, ti pa so nameščeni na telo. Tako je plesalka s svojim gibanjem proizvajala zvok, s katerim se je hkrati gibala. »Ker ne znam ple- sati, sem k sodelovanju povabil Estelo,« je razlog za sodelova- nje s plesalko pojasnil Macuh. Keiko Miyazaki se na raz- stavi prvič predstavlja v vlogi animatorke z delom, poimeno- vanim Sologamy. »Po izobraz- bi sem slikarka, a sem se veliko ukvarjala tudi z multimedijo. Ob tej priložnosti sem želela narediti nekaj novega, zato sem se odločila za animacijo,« je o svojem delu povedala Ke- iko. Sologamy pomeni poroko s sabo. Ne sicer dobesedno, ampak bolj v smislu skrbi zase. Navdih za delo izvira iz vzho- dnoazijske mitologije. Iz srednjega prostora, kjer razstavlja Keiko, se lahko sprehodimo do zadnjega, kjer razstavlja še ena novinka Lana Požlep. »Dalj sem se ukvarjala z razi- skovanjem gradbišč. Zelo so mi zanimiva, saj so zaprta z ogra- jo in nedostopna. Dve leti sem jih intenzivno raziskovala, eno leto pa bližnje gradbišče tudi obiskovala,« je nekaj o ozadju svojega dela Betonska vez pove- dala Lana Požlep. Na gradbišču, ki ga je obiskovala, se je družila z delavci, nato je začela preiz- kušati različne načine, kako naj ta prostor predstavi drugim. V delu je združila fotografijo, ki ji je domača, in beton kot najbolj tipičen material, ki predstavlja gradbišče. Foto: Andraž Purg Kustosinja razstave (Ne)Uravnote- ženost Irena Čerčnik Delo z naslovom Nothing Franca Purga Odprtje razstave je privabilo množico obiskovalcev. Betonska vez Lane Požlep Utrinek iz animacije Sologamy Keiko Miyazaki Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 4, 26. januar 2023 KURENTOVANJE 2023 Pustni čas se bliža Rock večer v znamenju zasedb Siddharta in Leteći odred Kurentovanje ima na Ptuju in v okolici poseben čar. Vse je prilagojeno noremu pustnemu vzdušju, na vsakem koraku je moč srečati vesele pustne like – tiste avtohtone, kot tudi karnevalske maske. Po covidnem premoru bo pustno vzdušje 2023 še toliko bolj veselo, saj so vsi, od najmlajših do najstarejših, pogrešali pustno izročilo, rajanje, maske in povorke in se bodo z veseljem prepustili zabavi in druženju. Karnevalska dvorana bo med 3. in 20. februarjem ponudila izjemne zabave ob izbranih glasbenih gostih. Ptuj je prestolnica etnografi je, kjer lahko v intimnem vzdušju spoznate tradicionalne pustne like. Ob večerih jih je moč srečati v osrčju najstarejšega slovenskega mesta. 11. februarja bo na Ptuju potekalo Medcelinsko srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask. Ne zamudite tega edinstvenega etnografske- ga doživetja, ki ponuja dragocen vpogled v slikovite pustne navade od blizu in daleč. Na ptujskih ulicah in trgih vam bodo delali družbo številni tradicionalni pustni liki, kot so kurenti, kopjaši, cigani, orači, ruse, piceki, medvedi in še kdo. Na čelu številnih pustnih povork boste v na- ših krajih zagotovo uzrli kopjaše, ki sicer daje- jo poseben slavnostni značaj ženitovanjskemu sprevodu, poleg tega pa vnašajo v obred življe- nje, veselje in poskočne plesne ritme. Kopjaš nosi črno suknjo in hlače, belo srajco ter črne škornje, čez desno ramo ima pripeto slovensko trobojnico, t. j. obramnico, na glavi ima črn klo- buk. Krasijo ga trije »pušeljci« (šopki), ki so pri- peti na levem rokavu, klobuku in na levi strani prsi. V rokah nosi kopje na katerem je pritrjena lepa kmečka ruta s številnimi raznobarvnimi trakovi. Včasih so rekli, da bo lepo na gostiji, če bo dober kopjaš. Pravijo tudi, da je pri dekletih najbolj cenjen tisti kopjaš, ki vrže kopje najvišje v zrak. Na poroki mora ves čas paziti, da mu svatje ne ukradejo kopja ali da mu med plesom ne pade na tla. Kopjaši so redni udeleženci pu- stnih povork na Ptuju in v vseh okoliških krajih. Rock večer v karnevalski dvorani 4. februarja bo karnevalsko dvorano napolnil Rock večer, kajti na oder prihajata izjemni za- sedbi Siddharta in Leteći odred. Skupina Siddharta, danes največje ime na slo- venski glasbeni sceni, je nastala leta 1995 v po- stavi Tomi M. (vokal, kitara), Primož B. (kitara, spremljevalni vokal), Primož M. (bas) in Boštjan M. (bobni). Za ime so si nadeli naslov romana nemškega pisatelja Hermanna Hesseja. Kmalu so začeli ustvarjati svojo glasbo, svoj zvok. Želeli so si drugačnosti, zato so zvok obogatili s sakso- fonom in klaviaturami. Skupini sta se pridružila saksofonist Cene R. in kasneje še klaviaturist T o- maž O. R. Po več kot dvajsetih letih glasbenega ustvarjanja Siddharta ohranja status ene najbolj priljubljenih glasbenih skupin v Sloveniji. Skozi leta so prejeli številne nagrade, na glasbeni poti pa so nastopili na mnogih domačih in tujih pri- zoriščih. Njihova glasba ima prepoznaven zvok, ki so ga skozi leta do potankosti izoblikovali in za vedno shranili na svoje albume. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventi- ma in Petrola. Na voljo je tudi nakup vstopnice, ki omogoča vstop na vse prireditve v karneval- ski dvorani (zgolj za stojišče v parterju) in je prenosljiva. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj Na povorki boste uzrli tudi kopjaše, ki imajo slavnostni značaj v ženitovanj- skem sprevodu. (Foto: Črtomir Goznik) 4. februarja bomo uživali v Rock večeru v družbi najbolj prepoznavne rock skupine pri nas, Siddharte. Na odru se bodo Siddharti pridružili tudi člani skupine Leteći odred. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 4, 26. januar 2023 POROKA V SAVINJSKI DOLINI Veseljakov voditelj in pevec te dni predstavlja novo pesem Zaljubljeni pevec delil intimne trenutke s poroke Žiga Deršek, glasbeni, televizijski in radijski voditelj ter nekdanji tekmovalec šova Master Chef Slovenija, je srčni izbranki Evi lani poleti dahnil usodni da. Zdaj se je odločil podrobnosti poroke deliti z javnostjo. KATJA KAJA MEJAČ Žiga Deršek po krajšem glasbenem premoru javnosti predstavlja novo pesem Ne- kaj je v tebi, ki ima zanj in za njegovo ženo osebni pomen. Lani poleti jo je namreč kot zaobljubo zapel svoji Evi na poroki. Javnosti pa jo pred- stavlja šele zdaj, saj pravi, da jo je moral tudi sam popolno- ma začutiti. Tudi tokrat mu je besedilo napisala vrhun- ska slovenska avtorica Vera Šolinc, sodelovala sta tudi pri zadnjih dveh uspešnicah Bo- žič bo in Svoje barke krmar, za melodijo pa je poskrbel Nino Ošlak. Evo spravil v jok Žigo smo povprašali, ali je Eva pesem slišala že pred poroko ali je bilo to presene- čenje. Razkrije nam, da drži oboje – pesem je slišala prej, a je bila zaobljuba v obliki pe- smi kljub temu presenečenje. »Slišala jo je že pred poroko, ko je skladba nastajala. Všeč ji je bila, vendar ni vedela, da jo bom zapel med civilnim delom in pred svati. Zajoka- la je in jaz sem komaj zapel do konca,« v smehu pravi vsestranski Žiga. K temu pa zelo čustveno doda, da neka- teri poroko zaigrajo, onadva pa sta jo doživela. Pevec Žiga Deršek je v svet poslal novo skladbo Nekaj je v tebi, ki je zaznamovala njegovo poroko, saj jo je prvič zapel izbranki kot poročno zaobljubo. Nepozabni trenutki s poroke Voditelj, glasbenik, stra- sten kuhar … in še kaj bi lahko našteli, ko opisuje- mo Žigo. Od poletja naprej je tudi mož. Poroko je pred javnostjo dolgo časa skrival. Tokrat v videospotu razkri- va prav intimo poročnega dne. Zakaj takšna odločitev? »Ceniva zasebnost, a nekaj utrinkov nama ni težko po- kazati javnosti, saj je sklad- ba našla svoj namen ravno na najin poročni dan, da ga bova lahko še večkrat podo- živela, ko se bo videospot pojavil pred nama.« Foto: Gašper Pintarič in osebni arhiv Veseljakov voditelj Žiga Deršek se je poleti poročil s srčno izbranko Evo. Zaljubljena zakonca Žiga in Eva Deršek as, v katerem živimo, je hiter in nemalokrat nas preganja v površne stiske rok in mi- mobežne odnose. A življe- nje je več kot to in k sreči so med nami še ljudje, ki se ustavijo, prisluhnejo, objame- jo, pomagajo. Prav je, da za trenutek postanemo ter tem posameznikom in posameznicam namenimo pozornost. To so ljudje, ki s svojim čutom za solidarnost in sočlove- ka puščajo sledi v vseh plasteh naše druž- be. Na področjih humanitarnosti, okolje- varstva, zdravstva, v skrbi za živali, kultur- no dediščino, v prizadevanjih za boljše medgeneracijske odnose in odnose na- sploh. Drage bralke in bralci, prav vi najbo- lje poznate te ljudi. V vašem okolju živi- jo. Morda v vaši ulici, vasi, sosednjem kra- ju. Je to morda vaš sosed, ki vedno nese- bično priskoči na pomoč ljudem v stiski? Je to znanka, ki v prostem času obisku- je osamljene, starejše, bolne, odrinjene na rob? Je to učiteljica iz vaše šole, ki s prav posebnim žarom opravlja svoje pos- lanstvo in še več od tega? Poznate koga, ki bi si zaradi svojega odprtega srca, od- prtih rok zaslužil poklon javnosti? Sporočite nam njegovo ime in nje- govo zgodbo. Začenjamo namreč akcijo Dobrotnik leta, v kateri bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zazna- movali preteklo leto. Kandidate za regij- ski izbor bomo predstavili v našem medi- ju, bralci pa boste izmed njih izbrali tiste- ga, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Č Predloge sprejemamo vključno do 6. 2. 2023. NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali na e-mail tednik@nt-rc.si, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA  Ime in priimek ...................................................................................................................... ZAKAJ SI ZASLUŽI NAZIV DOBROTNIK LETA ...................................................................................................................... DOBROTNIKA 2022 PREDLAGA: Ime in priimek: ..................................................................................... Naslov: ..................................................................................................... Telefonska številka: ........................................................................... E-mail: ..................................................................................................... Datum: .................................................................................................... Podpis: ..................................................................................................... Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 4, 26. januar 2023 POROKA V SAVINJSKI DOLINI Veseljakov voditelj in pevec te dni predstavlja novo pesem Zaljubljeni pevec delil intimne trenutke s poroke Žiga Deršek, glasbeni, televizijski in radijski voditelj ter nekdanji tekmovalec šova Master Chef Slovenija, je srčni izbranki Evi lani poleti dahnil usodni da. Zdaj se je odločil podrobnosti poroke deliti z javnostjo. KATJA KAJA MEJAČ Žiga Deršek po krajšem glasbenem premoru javnosti predstavlja novo pesem Ne- kaj je v tebi, ki ima zanj in za njegovo ženo osebni pomen. Lani poleti jo je namreč kot zaobljubo zapel svoji Evi na poroki. Javnosti pa jo pred- stavlja šele zdaj, saj pravi, da jo je moral tudi sam popolno- ma začutiti. Tudi tokrat mu je besedilo napisala vrhun- ska slovenska avtorica Vera Šolinc, sodelovala sta tudi pri zadnjih dveh uspešnicah Bo- žič bo in Svoje barke krmar, za melodijo pa je poskrbel Nino Ošlak. Evo spravil v jok Žigo smo povprašali, ali je Eva pesem slišala že pred poroko ali je bilo to presene- čenje. Razkrije nam, da drži oboje – pesem je slišala prej, a je bila zaobljuba v obliki pe- smi kljub temu presenečenje. »Slišala jo je že pred poroko, ko je skladba nastajala. Všeč ji je bila, vendar ni vedela, da jo bom zapel med civilnim delom in pred svati. Zajoka- la je in jaz sem komaj zapel do konca,« v smehu pravi vsestranski Žiga. K temu pa zelo čustveno doda, da neka- teri poroko zaigrajo, onadva pa sta jo doživela. Pevec Žiga Deršek je v svet poslal novo skladbo Nekaj je v tebi, ki je zaznamovala njegovo poroko, saj jo je prvič zapel izbranki kot poročno zaobljubo. Nepozabni trenutki s poroke Voditelj, glasbenik, stra- sten kuhar … in še kaj bi lahko našteli, ko opisuje- mo Žigo. Od poletja naprej je tudi mož. Poroko je pred javnostjo dolgo časa skrival. Tokrat v videospotu razkri- va prav intimo poročnega dne. Zakaj takšna odločitev? »Ceniva zasebnost, a nekaj utrinkov nama ni težko po- kazati javnosti, saj je sklad- ba našla svoj namen ravno na najin poročni dan, da ga bova lahko še večkrat podo- živela, ko se bo videospot pojavil pred nama.« Foto: Gašper Pintarič in osebni arhiv Veseljakov voditelj Žiga Deršek se je poleti poročil s srčno izbranko Evo. Zaljubljena zakonca Žiga in Eva Deršek as, v katerem živimo, je hiter in nemalokrat nas preganja v površne stiske rok in mi- mobežne odnose. A življe- nje je več kot to in k sreči so med nami še ljudje, ki se ustavijo, prisluhnejo, objame- jo, pomagajo. Prav je, da za trenutek postanemo ter tem posameznikom in posameznicam namenimo pozornost. To so ljudje, ki s svojim čutom za solidarnost in sočlove- ka puščajo sledi v vseh plasteh naše druž- be. Na področjih humanitarnosti, okolje- varstva, zdravstva, v skrbi za živali, kultur- no dediščino, v prizadevanjih za boljše medgeneracijske odnose in odnose na- sploh. Drage bralke in bralci, prav vi najbo- lje poznate te ljudi. V vašem okolju živi- jo. Morda v vaši ulici, vasi, sosednjem kra- ju. Je to morda vaš sosed, ki vedno nese- bično priskoči na pomoč ljudem v stiski? Je to znanka, ki v prostem času obisku- je osamljene, starejše, bolne, odrinjene na rob? Je to učiteljica iz vaše šole, ki s prav posebnim žarom opravlja svoje pos- lanstvo in še več od tega? Poznate koga, ki bi si zaradi svojega odprtega srca, od- prtih rok zaslužil poklon javnosti? Sporočite nam njegovo ime in nje- govo zgodbo. Začenjamo namreč akcijo Dobrotnik leta, v kateri bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zazna- movali preteklo leto. Kandidate za regij- ski izbor bomo predstavili v našem medi- ju, bralci pa boste izmed njih izbrali tiste- ga, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Č Predloge sprejemamo vključno do 6. 2. 2023. NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali na e-mail tednik@nt-rc.si, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA  Ime in priimek ...................................................................................................................... ZAKAJ SI ZASLUŽI NAZIV DOBROTNIK LETA ...................................................................................................................... DOBROTNIKA 2022 PREDLAGA: Ime in priimek: ..................................................................................... Naslov: ..................................................................................................... Telefonska številka: ........................................................................... E-mail: ..................................................................................................... Datum: .................................................................................................... Podpis: ..................................................................................................... Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 4, 26. januar 2023 BRALCI POROČEVALCI »Po petdesetih letih sem ponovno plesala!« Leto, ki se je poslovilo, je bilo nasmejano, zanimivo in dejavno. V Pegazovem domu se tru- dimo, da stanovalcem nudimo dobro oskrbo in nego ter veliko pestrih dejavnosti in dogodkov. Zagotovo se za vsakogar nekaj najde. Veselimo se leta 2023. Vtise in novoletne želje so na kratko zapisali stanovalci Pegazovega doma in direktorica Irena Strašek. VALENTINA JECL V četrtek, 12. januarja, smo se dijaki prvega in drugega letnika programa tehnik optik Šolskega cen- tra Rogaška Slatina v zgo- dnjih jutranjih urah odpra- vili na tridnevno strokovno ekskurzijo. Najprej smo si v avstrijskem mestu Hallein ogledali rudnik soli, kjer smo med vodenem ogledu dobili napravice, s pomočjo katerih smo ime- li možnost spremljati ogled v slovenskem jeziku. Dobili smo posebne kombinezone za zaščito in se peljali z vlak- cem. Osupnilo nas je odsevno jezero, najbolj pa so nas nav- dušile lesene drče, po katerih smo se spustili globlje pod ze- mljo. Po ogledu rudnika smo se z avtobusom napotili proti Salzburgu, kjer smo pred na- Dijaki pred znamenito areno Allianz v Münchnu Strokovna ekskurzija optikov stanitvijo v hotelu še kosili. Sledil je ogled mesta, kjer nam je vodič Rudi predstavil nekaj znamenitosti, kot so salzbur- ške katakombe pri cerkvi sv. Petra. Videli smo veliko cerkva in opazovali mestno arhitektu- ro. Prosti čas smo izkoristili za raziskovanje okoliša. Po odlič- ni večerji v restavraciji blizu hotela je sledil čas za spanje. Naslednji dan smo se na- potili proti Münchnu, kjer smo si ogledali slavnostno areno Allianz nogometnega kluba Bayern. Tamkajšnja vodnica Katharina nam je podala veliko zanimivih informacij, na primer da stadion sprejme kar do 75 tisoč ljudi. Ogledali smo si prostore, kjer se zadržujejo nogometaši pred nogometni- mi tekmami in po njih. V sla- čilnicah je bilo vse, celo ra- diatorji, obarvano z oranžno barvo, ki naj bi predstavljala, kako pomembna je komuni- kacija. Da bi si lažje predsta- vljali akustično zmožnost stadiona, smo vsi skupaj v en glas zavpili: »Gol!« Nato smo poslušali odmev. Po ogledu arene sta sledila čas za ko- silo in nato pot proti Nürn- bergu. Rudi nam je razkazal nekaj znamenitosti. Zadržali smo se pri tako imenovani lepi fontani, ki predstavlja vrhunec centralnega trga v mestu. Na ograji fontane je dostopen bakren obroč, ki ga zavrtiš in si zaželiš svojo prihodnost. Prenočili smo v gradu kot pravi graščaki. V soboto zjutraj smo se odpravili nazaj v München, kjer smo se udeležili optič- nega sejma Opti 2023. Pro- sto smo hodili po sejmu in nadgrajevali znanje s po- dročja optike. Sejmišče se je raztezalo v treh halah. Ogromno različnih podjetij je na stojnicah predstavljalo svoj posel in delo. Predsta- vljala so edinstvene očalne okvirje različnih materia- lov in očalne pripomočke. Prav tako optične stroje in proizvodnjo očalnih stekel. Uspešni optiki so trgovali in sklepali posle. Mnogo pred- stavnikov podjetij je dovoli- lo, da smo si nadeli njihove očalne okvirje ter jih fotogra- firali. Nekateri okvirji so bili resnično edinstvenih oblik in živih barv. Zelo osupljivi so bili tudi kakovostni kovinski okvirji iz nerjavečega jekla, ki nimajo vijakov in se ne zlomijo, četudi nanje sede- mo ali stopimo. Na optičnem sejmu so nam ponujali tudi promocijske vreče s strokov- nim gradivom in darilca, kot so krpice za očala ter vreče iz blaga. Ko se je naš čas na sej- mišču iztekel, smo šli na ko- silo, nato nas je čakala dolga vožnja nazaj proti Sloveniji. TINA JERINA Srečanje s predstavniki verskih skupnosti Ob svetovnem dnevu re- ligij sta župan Mestne ob- čine Velenje Peter Dermol in podžupanja Aleksandra Vasiljević s sodelavci spre- jela predstavnike različnih verskih skupnosti, ki delu- jejo v Velenju. Prisotni so izpostavili odlično sodelo- vanje z lokalno skupnostjo in medsebojno spoštovanje. Župan Peter Dermol se je predstavnikom verskih skupnosti zahvalil za po- membno poslanstvo, ki ga opravljajo v lokalnem oko- lju. Izpostavil je preteklo sodelovanje, ki je bilo dobro in tvorno. Lani je verske sku- pnosti tudi osebno obiskal in se podrobneje seznanil z njihovim delovanjem ter or- ganiziranostjo. Ponosni so, da v lokalni skupnosti vse verske sku- pnosti podpirajo strpnost in spodbujajo medkulturno sodelovanje. Prav zaradi tega ohranjajo družbeno ravno- vesje in enotnost. Skrb za vernike, občanke in občane je na visoki ravni. Živimo v zahtevnem ob- dobju, saj sta zdravstvena in energetska kriza nega- tivno vplivali na socialno varnost občanov. Občina je prav zaradi tega lani več kot štiri milijone evrov namenila za raznolike oblike pomoči občanom. NT Utrinek s srečanja s predstavniki verskih skupnosti Cita Sajko Cita Sajko: »Leto 2022 je bilo dobro, v domu je bilo zelo veliko prireditev. De- cember mi bo sploh ostal v lepem spominu, zahva- ljujem se vsem zaposlenim v Pegazovem domu, ki se vsakodnevno trudijo, da nam je lepo. V novem letu si želim zdravje zase in za bližnje.« Ana Perkovič: »Preteklo leto je bilo lepo, saj so me vsakodnevno obiskovali moji otroci. December je bil pester in se je končal s čudo- vito sveto mašo. V letu 2023 se najbolj veselim četrtega pravnuka.« Olga Janhar: »V prete- klem letu sem postala sta- novalka Pegazovega doma. December je bil nepoza- Ana Perkovič Olga Janhar Mirko Ogrizek Božena Bofulin Sonja Lah Julijana Just Direktorica Irena Stra- šek: »Leto, ki se je izteklo, je bilo zelo pestro. V za- četku leta se je upokojila dolgoletna direktorica in sama sem prevzela njeno vlogo. Med vsakodnevni- mi izzivi smo se vsi zapo- sleni na različne načine trudili lepšati dneve sta- novalcem. Jeseni smo se veselili nove pridobitve – parka pred vhodom v dom. Leto 2023 naj pri- nese veliko lepega in do- brega. Predvsem to, da bi se zavedali, da so prava in edina vrednost ljudje, ki nas obkrožajo. Naša po- vezanost, razumevanje in skupaj preživet čas. Čim večkrat objemite vse, ki jih imate radi.« ben, saj se je zvrstilo obilo dogodkov. Po petdesetih letih sem ponovno plesa- la! V Pegazovem domu je osebje nasmejano in toplo, počutim se kot doma. Naj ostane tako.« Mirko Ogrizek: »V letu 2022 smo stanovalci Pe- gazovega doma dobili nov park, ki ga rad obiščem. December je hitro minil, veliko smo peli in plesali. Letos si želim, da bi ponov- no obiskal svoj kraj – Pod- četrtek.« Božena Bofulin: »Pega- zov dom je posebej izsto- pal decembra, saj smo imeli prelepo božično drevo in jaslice. V novem letu si že- lim veliko medsebojnega miru in zdravja.« Sonja Lah: »Leto 2022 je minilo zelo hitro. Hvala osebju Pegazovega doma, ker je poskrbelo, da se je v domu vedno nekaj dogaja- lo. Za pestrost so poskrbeli tudi moji otroci, vnuki in pravnuki. Hvala vsem in vse dobro v letu 2023.« Julijana Just: »Za prete- klo leto sem hvaležna, da sem ostala zdrava. Decem- ber je bil obarvan z različ- nimi prireditvami, prehitro je minil.« Direktorica Irena Strašek Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 4, 26. januar 2023 BRALCI POROČEVALCI »Po petdesetih letih sem ponovno plesala!« Leto, ki se je poslovilo, je bilo nasmejano, zanimivo in dejavno. V Pegazovem domu se tru- dimo, da stanovalcem nudimo dobro oskrbo in nego ter veliko pestrih dejavnosti in dogodkov. Zagotovo se za vsakogar nekaj najde. Veselimo se leta 2023. Vtise in novoletne želje so na kratko zapisali stanovalci Pegazovega doma in direktorica Irena Strašek. VALENTINA JECL V četrtek, 12. januarja, smo se dijaki prvega in drugega letnika programa tehnik optik Šolskega cen- tra Rogaška Slatina v zgo- dnjih jutranjih urah odpra- vili na tridnevno strokovno ekskurzijo. Najprej smo si v avstrijskem mestu Hallein ogledali rudnik soli, kjer smo med vodenem ogledu dobili napravice, s pomočjo katerih smo ime- li možnost spremljati ogled v slovenskem jeziku. Dobili smo posebne kombinezone za zaščito in se peljali z vlak- cem. Osupnilo nas je odsevno jezero, najbolj pa so nas nav- dušile lesene drče, po katerih smo se spustili globlje pod ze- mljo. Po ogledu rudnika smo se z avtobusom napotili proti Salzburgu, kjer smo pred na- Dijaki pred znamenito areno Allianz v Münchnu Strokovna ekskurzija optikov stanitvijo v hotelu še kosili. Sledil je ogled mesta, kjer nam je vodič Rudi predstavil nekaj znamenitosti, kot so salzbur- ške katakombe pri cerkvi sv. Petra. Videli smo veliko cerkva in opazovali mestno arhitektu- ro. Prosti čas smo izkoristili za raziskovanje okoliša. Po odlič- ni večerji v restavraciji blizu hotela je sledil čas za spanje. Naslednji dan smo se na- potili proti Münchnu, kjer smo si ogledali slavnostno areno Allianz nogometnega kluba Bayern. Tamkajšnja vodnica Katharina nam je podala veliko zanimivih informacij, na primer da stadion sprejme kar do 75 tisoč ljudi. Ogledali smo si prostore, kjer se zadržujejo nogometaši pred nogometni- mi tekmami in po njih. V sla- čilnicah je bilo vse, celo ra- diatorji, obarvano z oranžno barvo, ki naj bi predstavljala, kako pomembna je komuni- kacija. Da bi si lažje predsta- vljali akustično zmožnost stadiona, smo vsi skupaj v en glas zavpili: »Gol!« Nato smo poslušali odmev. Po ogledu arene sta sledila čas za ko- silo in nato pot proti Nürn- bergu. Rudi nam je razkazal nekaj znamenitosti. Zadržali smo se pri tako imenovani lepi fontani, ki predstavlja vrhunec centralnega trga v mestu. Na ograji fontane je dostopen bakren obroč, ki ga zavrtiš in si zaželiš svojo prihodnost. Prenočili smo v gradu kot pravi graščaki. V soboto zjutraj smo se odpravili nazaj v München, kjer smo se udeležili optič- nega sejma Opti 2023. Pro- sto smo hodili po sejmu in nadgrajevali znanje s po- dročja optike. Sejmišče se je raztezalo v treh halah. Ogromno različnih podjetij je na stojnicah predstavljalo svoj posel in delo. Predsta- vljala so edinstvene očalne okvirje različnih materia- lov in očalne pripomočke. Prav tako optične stroje in proizvodnjo očalnih stekel. Uspešni optiki so trgovali in sklepali posle. Mnogo pred- stavnikov podjetij je dovoli- lo, da smo si nadeli njihove očalne okvirje ter jih fotogra- firali. Nekateri okvirji so bili resnično edinstvenih oblik in živih barv. Zelo osupljivi so bili tudi kakovostni kovinski okvirji iz nerjavečega jekla, ki nimajo vijakov in se ne zlomijo, četudi nanje sede- mo ali stopimo. Na optičnem sejmu so nam ponujali tudi promocijske vreče s strokov- nim gradivom in darilca, kot so krpice za očala ter vreče iz blaga. Ko se je naš čas na sej- mišču iztekel, smo šli na ko- silo, nato nas je čakala dolga vožnja nazaj proti Sloveniji. TINA JERINA Srečanje s predstavniki verskih skupnosti Ob svetovnem dnevu re- ligij sta župan Mestne ob- čine Velenje Peter Dermol in podžupanja Aleksandra Vasiljević s sodelavci spre- jela predstavnike različnih verskih skupnosti, ki delu- jejo v Velenju. Prisotni so izpostavili odlično sodelo- vanje z lokalno skupnostjo in medsebojno spoštovanje. Župan Peter Dermol se je predstavnikom verskih skupnosti zahvalil za po- membno poslanstvo, ki ga opravljajo v lokalnem oko- lju. Izpostavil je preteklo sodelovanje, ki je bilo dobro in tvorno. Lani je verske sku- pnosti tudi osebno obiskal in se podrobneje seznanil z njihovim delovanjem ter or- ganiziranostjo. Ponosni so, da v lokalni skupnosti vse verske sku- pnosti podpirajo strpnost in spodbujajo medkulturno sodelovanje. Prav zaradi tega ohranjajo družbeno ravno- vesje in enotnost. Skrb za vernike, občanke in občane je na visoki ravni. Živimo v zahtevnem ob- dobju, saj sta zdravstvena in energetska kriza nega- tivno vplivali na socialno varnost občanov. Občina je prav zaradi tega lani več kot štiri milijone evrov namenila za raznolike oblike pomoči občanom. NT Utrinek s srečanja s predstavniki verskih skupnosti Cita Sajko Cita Sajko: »Leto 2022 je bilo dobro, v domu je bilo zelo veliko prireditev. De- cember mi bo sploh ostal v lepem spominu, zahva- ljujem se vsem zaposlenim v Pegazovem domu, ki se vsakodnevno trudijo, da nam je lepo. V novem letu si želim zdravje zase in za bližnje.« Ana Perkovič: »Preteklo leto je bilo lepo, saj so me vsakodnevno obiskovali moji otroci. December je bil pester in se je končal s čudo- vito sveto mašo. V letu 2023 se najbolj veselim četrtega pravnuka.« Olga Janhar: »V prete- klem letu sem postala sta- novalka Pegazovega doma. December je bil nepoza- Ana Perkovič Olga Janhar Mirko Ogrizek Božena Bofulin Sonja Lah Julijana Just Direktorica Irena Stra- šek: »Leto, ki se je izteklo, je bilo zelo pestro. V za- četku leta se je upokojila dolgoletna direktorica in sama sem prevzela njeno vlogo. Med vsakodnevni- mi izzivi smo se vsi zapo- sleni na različne načine trudili lepšati dneve sta- novalcem. Jeseni smo se veselili nove pridobitve – parka pred vhodom v dom. Leto 2023 naj pri- nese veliko lepega in do- brega. Predvsem to, da bi se zavedali, da so prava in edina vrednost ljudje, ki nas obkrožajo. Naša po- vezanost, razumevanje in skupaj preživet čas. Čim večkrat objemite vse, ki jih imate radi.« ben, saj se je zvrstilo obilo dogodkov. Po petdesetih letih sem ponovno plesa- la! V Pegazovem domu je osebje nasmejano in toplo, počutim se kot doma. Naj ostane tako.« Mirko Ogrizek: »V letu 2022 smo stanovalci Pe- gazovega doma dobili nov park, ki ga rad obiščem. December je hitro minil, veliko smo peli in plesali. Letos si želim, da bi ponov- no obiskal svoj kraj – Pod- četrtek.« Božena Bofulin: »Pega- zov dom je posebej izsto- pal decembra, saj smo imeli prelepo božično drevo in jaslice. V novem letu si že- lim veliko medsebojnega miru in zdravja.« Sonja Lah: »Leto 2022 je minilo zelo hitro. Hvala osebju Pegazovega doma, ker je poskrbelo, da se je v domu vedno nekaj dogaja- lo. Za pestrost so poskrbeli tudi moji otroci, vnuki in pravnuki. Hvala vsem in vse dobro v letu 2023.« Julijana Just: »Za prete- klo leto sem hvaležna, da sem ostala zdrava. Decem- ber je bil obarvan z različ- nimi prireditvami, prehitro je minil.« Direktorica Irena Strašek Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 4, 26. januar 2023 BRALCI POROČEVALCI Novi TEDNIK št. 34 25.08.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 34, 25. avgust 2022 Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. pošiljate jih lahko tudi po elektronski pošti na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po telefonu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Naroči se na e-račun! V podjetju Novi tednik & Radio Celje omogočamo svojim naročnikom poslovanje in posredovanje položnic tudi preko elektronske pošte. Tako zmanjšamo stroške in prispevamo k varovanju narave. Če tudi vi želite prejemati našo pošto po elektronski poti, vas vabimo, da svoj elektronski naslov posredujte na naslov narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44. Člani domoljubnih orga- nizacij v občini Štore ima- mo nekako v svoji zavesti, da se ob nekaterih dogod- kih spominjamo oseb, ki so nam zapustile bogato dediščino. Tokrat imam v mislih Almo Maksimiljano Karlin. Svetovno popotni- co, zbirateljico, pesnico, pisateljico in poliglotko ter raziskovalko. Rojena je bila leta 1889 v Celju, umrla je leta 1950 v Pečovniku pri Celju. Moj namen ni opiso- vati njene pestre življenj- ske poti. Ob 73. obletnici njene smr- ti 14. januarja 1950 smo se ji poklonili na svetinskem pokopališču. Da si je izbrala za zadnje počivališče prav Svetino, je po svoje zanimivo naključje. Ali pravzaprav niti ne, saj je vas Svetina ena naj- lepših gorskih vasic na Slo- venskem in tudi pokopališče je izjemno lepo urejeno. Nekaj mesecev nazaj smo obiskali tudi spominsko hišo, v kateri je s prijatelji- co Theo Gammelin živela in Polzelan Tim Jevšnik, član Lokostrelskega klu- ba Gornji Grad, je 7. ja- nuarja na tekmovanju za slovenski pokal v Ilirski Bistrici postavil nov ab- solutni državni rekord v tarčnem lokostrelstvu. V dvorani je na 18 me- trov z lokom ustrelil 596 točk (od možnih 600). S tem je za točko izboljšal članski državni rekord, ki ni bil premagan že 19 let, in za tri točke mladinski državni rekord. MANUELA MLAKAR PODGORŠEK Celjski dan saksofona Želite javnost obvestiti o dogodku, pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotogra jo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si. Dobrodelnost v celjski zdravstveni in kozmetični šoli Decembra smo se v šoli odločili, da bomo dobrodelni. V dijaški skupnosti smo pre- dlagali, da bi ponovno zbirali denar za našo dijakinjo Jernejo Štarkel. Že lani smo ji z zbiranjem denarja pomagali do terapij. Ker je Jernejin cilj osamosvojitev, ji njeni bližnji gradijo prizidek k domači hiši. Podprli smo njeno željo in zbran denar tokrat namenili za gradnjo. Jerneja se iz srca vsem najlepše zahvaljuje. To ni vse. V okviru akcije Mala pozornost za veliko veselje smo pisali tudi novoletna voščila starostnikom v domovih starejših. Dijaki 1. b- in 2. d-razreda so postali Božiček za en dan, dijaki 3. a-razreda pa so obdarili deklico v Božičkovi tovarni daril. Sklenili smo, da je še posebej v prazničnem času lepo pomagati in biti dobrodelen. NUŠA GORIČAN Na fotografiji so dijaki 3. a-razreda. (Foto: arhiv SZKŠ Celje) Tim Jevšnik je na tekmovanju izboljšal članski in mladinski državni rekord. Nov državni rekord v lokostrelstvu Utrinek s tradicionalnega Celjskega dneva saksofona V soboto, 7 . januarja, je bil v Glasbeni šoli Celje že tradi- cionalni Celjski dan saksofona. V goste smo povabili Roya kvartet, ki ga sesta- vljajo štiri izvrstne sakso- fonistke iz treh dežel: Petra Horvat, Weronika Patryka, Betka Bizjak Kotnik in Jo- anna Blejwas. V sestav sta jih spojili ljubezen do klasičnega saksofona in komornega muziciranja ter želja, da bi širši javno- sti predstavile repertoar za klasični saksofon na vrhunski ravni. Članice Roya kvarteta so v dopoldanskem času izvajale individualne in skupinske lekcije z učen- ci saksofona Glasbene šole Celje. Popoldne so za učence, ki so nastopili na zaključnem nastopu, pote- kale vaje s klavirjem. Celjski dan saksofona smo končali s koncertom, na katerem so najprej na- stopili izbrani učenci sa- ksofona, zaključile pa so ga članice Roya kvarteta. Učenci so bili navduše- ni nad njihovo energijo in vrhunskim koncertom, ki so ga izvedle. S profesor- jema Vilkom Krofl ičem in Anjo Kožuh se veselijo na- slednjega Celjskega dneva saksofonov. ML Da si je izbrala za zadnje počivališče prav Svetino, je po svoje zanimivo naključje. Spomin na Almo Karlin pred hotelom Evropa. V MO Celje zelo lepo skrbijo za svojo bogato dediščino. SREČKO KRIŽANEC delovala v Pečovniku. Hiša je lepo obnovljena in vzdr- ževana. Celjska občina ji je postavila tudi lep spomenik 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 4, 26. januar 2023 Novi TEDNIK 26.01.2023 št. 04  COLOR CMYK stran 36 V Celju se 11. marca ob 20. uri obeta koncert pomladi! Večer za »žur«, dušo, zabavo. Prava kombinacija za vse generacije, saj v Celje prihajajo glasbeni šarmer Jan Plestenjak, Dejan Dogaja, Maraaya in DJ Ney. Naj se zgodi čarovnija ob velikem koncertu ob dnevu žena v Celju v hali C Celjskega sejma. Veliki koncert ob dnevu žena Jan Plestenjak, glasbeni re- korder Slovenije, ki je dvakrat razprodal Stožice in polni kon- certna prizorišča, kjerkoli se pojavi, osvaja z milijoni ogle- dov. Glasbenik, ki navdušuje z megauspešnicami, ki jih na glas prepeva staro in mlado, je prvo ime velikega dogodka. Meni dobro je, Iz pekla do raja, Soba 102, Tvoj song, Tebe imam, Sam, da ti maš mene rada, Ona sanja o Ljubljani, Delam se, delam se, V naju še verjamem in veliko drugih skladb. V živo in z izje- mno zasedbo. Pred velikim Janovim koncer- tom na dan žena v Celju bo Ma- raaya z bandom pobožala dušo obiskovalkam in obiskovalcem, ki jih čaka izjemen večer. Z Ja- nom je Marjetka posnela uspe- šnico V naju še verjamem, ki jo bosta skupaj zapela tudi v Celju. Maraaya navdušuje predvsem zaradi uspešnic, v katerih pev- ka Marjetka z besedili in svojim petjem poboža dušo. 1000 let, Drevo, Življenje, Le ob tebi, Sva, Dobr’gre so pesmi, ki so vam segle v srce. Eno najuspe- šnejših je sodelovanje z Janom Plestenjakom v duetu V naju še verjamem. Velika zabava se bo nadalje- vala tudi po koncertu do jutra- njih ur. Dejan Dogaja bo z ban- dom z energijo, ki mu je nikoli ne zmanjka, ter s programom in z uspešnicami, ki jih potre- buje prava fešta, poskrbel, da bo vzdušje trajalo pozno v noč. Pravočasno si zagotovite vstopnice. Prodaja vstopnic: Eventim in njegova prodajna mesta (Petrol, Pošta Slovenije…). Cena vstopnic: - Predprodaja 1: 19,90 evra – TRENUTNO V PRODAJI - VIP STOJIŠČE: 34,90 evra Rezervacije VIP-mize na: pivnicaceljanka@gmail.com Pivnica Celjanka, kjer so znani po odličnih žurih, s ponosom predstavlja tudi ekskluzivni nastop v Sloveniji. V Celje prihaja večni romantik in trenutno eden najbolj iskanih glasbenikov na Balkanu – Aco Pejović. Koncert bo 10. marca. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 4, 26. januar 2023 PODLISTEK V preteklih štirih podlist- kih smo vam predstavili ži- vljenje in delo prof. Frana Orožna ter predvsem njegov pomen za slovensko planin- stvo. V Laškem smo ponosni na zaslužnega rojaka in smo se ga v preteklosti spomnili že ob različnih priložnostih. 5. novembra 1993 je Pla- ninsko društvo Laško skupaj s Knjižnico Laško in Muze- jem Laško v prostorih Laške- ga dvorca odprlo razstavo ob 100-letnici Slovenskega pla- ninskega društva. Slavnostni govornik je bil predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Ekar. Leta 2015 smo v Knjižni- ci Laško gostili razstavo ob 120-letnici izhajanja Planin- skega vestnika. To razstavo smo dopolnili z lastno raz- stavo o Franu Orožnu, prvem predsedniku Slovenskega planinskega društva ter po- budniku izhajanja Planinske- ga vestnika in enem njegovih ključnih piscev. Lani smo različni organiza- torji v Laškem pripravili šte- vilne dogodke ob 100-letnici Planinskega društva Laško, ob čemer smo precej pozornosti namenili tudi Franu Orožnu, mdr., s potujočo razstavo o njem in pričujočim podlistkom oz. zgodbo na portalu Kamra. Za zaključek navajamo še nekaj Orožnovih misli oz. misli o njem, ki naj še bolje orišejo njegovo osebnost in pomen. Življenjski moto prof. Fra- na Orožna se je glasil Kdor ne vidi svoje domovine, je ne bo imel rad. V predgovo- ru h knjigi Vojvodina Kranj- ska pa je l. 1901 zapisal: In zares, prav slovensko zemljo je Stvarnikova roka obdarila toli bogato, da se ne čudimo pesnikom, ki tako navdušeno opevajo našo domovino. / …/ Pospešilo pa je ta opis tudi la- stno opazovanje te čudesne dežele, ki sem jo prepotoval in spoznal malone po vseh nje delih. Jože Gojtan v vlogi Shawna Keogha v predstavi Vražji fant zahodnega sveta irskega dramatika Johna Millingtona Syngea v izvedbi Gledališča BO, Šmarje pri Jelšah, 1987 ALBUM S CELJSKEGA Ljubiteljskemu gledališkemu igralcu Jožetu Gojtanu (1952–2023) v spomin Tako kot se je zapirala zavesa na gle- dališkem odru po predstavah, v kate- rih si igral, tako se je za vedno zaprla zavesa za tvojim življenjem. Ostal si na odru tam nekje drugje, kamor si odšel v teh dneh. Naj ti bo na tem odru tam nekje lepo, tako kot je bilo nam lepo živeti, ustvarjati, se družiti, prija- teljevati s teboj, ko si še bil na tej strani zavese, ki ločuje življenje in smrt. Vedeli smo, da se ta zavesa zapira. Vendar je ni bilo mogoče ustaviti. Pa kako radi bi jo. Saj si bil tako naš, to- liko lepega prijateljstva si znal nuditi, s svojim humorjem si razvedril vsako- gar v družbi in ta talent za humor si znal prenesti tudi na gledališke deske šmarskega kulturnega doma. Vloge, ki ostajajo nepozabne. Bil si ljubljenec ob- činstva. Samo postavil si se na oder ali ga nemo prečkal in to je bilo dovolj za smeh in aplavz v dvorani. Nepozabna druženja, vaje za predstave, gledališki večeri … Toliko lepih, prijaznih in ple- menitih spominov si pustil med nami, tvojimi prijatelji, soigralci in domačimi. Zvoki bobnov, ki si jih igral v ansamblu »Jelše« konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, odzvanjajo kot spomin na nek čas, ki je že daleč za nami. S tabo je odšel del tistega žlahtnega Šmarja, ki se ga ne da nadomestiti. Hvala ti, dragi prijatelj Jože, v imenu vseh, ki nam je bilo dano biti v tvo- ji družbi, hvala v imenu vseh, ki smo ustvarjali šmarsko gledališče. Prispeval: Jožef Čakš Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE (5) Fran Orožen, prvi predsednik Slovenskega planinskega društva (1853–1912) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. www.kamra.si Ob zaključku razstave je Knjižnica Laško 3. decembra 1993 gostila prof. Toneta Strojina, zgodovinarja slovenskega planinstva, ki je predstavil knjižico Prof. Fran Orožen in začetki slovenskega planinstva. »Prof. Fran Orožen je bil v svojem času najboljši lju- bljanski geograf in eden naj- boljših zgodovinarjev. Med Slovenci je bil eden prvih, ki je v planinskem opisovanju spoznal pomembnost zgodo- vinskih podatkov in opozarjal na naravne znamenitosti.« Prof. Janko Orožen, celjski zgodovinar (Planinski ve- stnik; l. 1953, št. 12) »V osebnosti in delu prof. Frana Orožna in Slovenskega planinskega društva (SPD) ta- kratnega časa je vgrajeno vse tisto, kar planinstvo približa vsakemu, a ga hkrati ozave- šča v narodnostnem, kultur- nem, ljubiteljskem in družab- nem zagonu. Videl je dlje kot drugi sodobniki v SPD in z osebnim zgledom prispeval, da se je na planinstvo in gor- ništvo pričelo gledati več kot na šport v današnjem pome- nu besede.« Prof. Tone Strojin, zgodo- vinar slovenskega planinstva (Prof. Fran Orožen in začet- ki Slovenskega planinstva, 1993). »Orožnova študijska leta na Dunaju so zelo vplivala na njegovo kasnejše delo- vanje. Pri prof. Simonyju, utemeljitelju znanstvenega raziskovanja Alp, se je ›na- lezel‹ skromnosti, natanč- nega opazovanja in radosti ob spoznavanju gora. Kot raziskovalec in profesorjev asistent bi Orožen lahko ostal na Dunaju, ampak se je kot domoljub vrnil v domo- vino, saj je čutil poslanstvo v izobraževanju slovenskih učiteljev geografije in zgo- dovine.« Marjeta Keršič Svetel, avto- rica in voditeljica TV-oddaje Gore in ljudje – predavanje Vloga Laščana Frana Orožna pri slovenskem planinstvu, Knjižnica Laško, 29. 9. 2015. Pripravila: Gabrijela Pirš in Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško Ob otvoritvi razstave leta 2015 smo prisluhnili predavanju Marjete Keršič Svetel z naslovom Vloga Laščana Frana Orožna pri slovenskem planinstvu. 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 4, 26. januar 2023 Novi TEDNIK 26.01.2023 št. 04  COLOR CMYK stran 36 V Celju se 11. marca ob 20. uri obeta koncert pomladi! Večer za »žur«, dušo, zabavo. Prava kombinacija za vse generacije, saj v Celje prihajajo glasbeni šarmer Jan Plestenjak, Dejan Dogaja, Maraaya in DJ Ney. Naj se zgodi čarovnija ob velikem koncertu ob dnevu žena v Celju v hali C Celjskega sejma. Veliki koncert ob dnevu žena Jan Plestenjak, glasbeni re- korder Slovenije, ki je dvakrat razprodal Stožice in polni kon- certna prizorišča, kjerkoli se pojavi, osvaja z milijoni ogle- dov. Glasbenik, ki navdušuje z megauspešnicami, ki jih na glas prepeva staro in mlado, je prvo ime velikega dogodka. Meni dobro je, Iz pekla do raja, Soba 102, Tvoj song, Tebe imam, Sam, da ti maš mene rada, Ona sanja o Ljubljani, Delam se, delam se, V naju še verjamem in veliko drugih skladb. V živo in z izje- mno zasedbo. Pred velikim Janovim koncer- tom na dan žena v Celju bo Ma- raaya z bandom pobožala dušo obiskovalkam in obiskovalcem, ki jih čaka izjemen večer. Z Ja- nom je Marjetka posnela uspe- šnico V naju še verjamem, ki jo bosta skupaj zapela tudi v Celju. Maraaya navdušuje predvsem zaradi uspešnic, v katerih pev- ka Marjetka z besedili in svojim petjem poboža dušo. 1000 let, Drevo, Življenje, Le ob tebi, Sva, Dobr’gre so pesmi, ki so vam segle v srce. Eno najuspe- šnejših je sodelovanje z Janom Plestenjakom v duetu V naju še verjamem. Velika zabava se bo nadalje- vala tudi po koncertu do jutra- njih ur. Dejan Dogaja bo z ban- dom z energijo, ki mu je nikoli ne zmanjka, ter s programom in z uspešnicami, ki jih potre- buje prava fešta, poskrbel, da bo vzdušje trajalo pozno v noč. Pravočasno si zagotovite vstopnice. Prodaja vstopnic: Eventim in njegova prodajna mesta (Petrol, Pošta Slovenije…). Cena vstopnic: - Predprodaja 1: 19,90 evra – TRENUTNO V PRODAJI - VIP STOJIŠČE: 34,90 evra Rezervacije VIP-mize na: pivnicaceljanka@gmail.com Pivnica Celjanka, kjer so znani po odličnih žurih, s ponosom predstavlja tudi ekskluzivni nastop v Sloveniji. V Celje prihaja večni romantik in trenutno eden najbolj iskanih glasbenikov na Balkanu – Aco Pejović. Koncert bo 10. marca. Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 4, 26. januar 2023 PODLISTEK V preteklih štirih podlist- kih smo vam predstavili ži- vljenje in delo prof. Frana Orožna ter predvsem njegov pomen za slovensko planin- stvo. V Laškem smo ponosni na zaslužnega rojaka in smo se ga v preteklosti spomnili že ob različnih priložnostih. 5. novembra 1993 je Pla- ninsko društvo Laško skupaj s Knjižnico Laško in Muze- jem Laško v prostorih Laške- ga dvorca odprlo razstavo ob 100-letnici Slovenskega pla- ninskega društva. Slavnostni govornik je bil predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Ekar. Leta 2015 smo v Knjižni- ci Laško gostili razstavo ob 120-letnici izhajanja Planin- skega vestnika. To razstavo smo dopolnili z lastno raz- stavo o Franu Orožnu, prvem predsedniku Slovenskega planinskega društva ter po- budniku izhajanja Planinske- ga vestnika in enem njegovih ključnih piscev. Lani smo različni organiza- torji v Laškem pripravili šte- vilne dogodke ob 100-letnici Planinskega društva Laško, ob čemer smo precej pozornosti namenili tudi Franu Orožnu, mdr., s potujočo razstavo o njem in pričujočim podlistkom oz. zgodbo na portalu Kamra. Za zaključek navajamo še nekaj Orožnovih misli oz. misli o njem, ki naj še bolje orišejo njegovo osebnost in pomen. Življenjski moto prof. Fra- na Orožna se je glasil Kdor ne vidi svoje domovine, je ne bo imel rad. V predgovo- ru h knjigi Vojvodina Kranj- ska pa je l. 1901 zapisal: In zares, prav slovensko zemljo je Stvarnikova roka obdarila toli bogato, da se ne čudimo pesnikom, ki tako navdušeno opevajo našo domovino. / …/ Pospešilo pa je ta opis tudi la- stno opazovanje te čudesne dežele, ki sem jo prepotoval in spoznal malone po vseh nje delih. Jože Gojtan v vlogi Shawna Keogha v predstavi Vražji fant zahodnega sveta irskega dramatika Johna Millingtona Syngea v izvedbi Gledališča BO, Šmarje pri Jelšah, 1987 ALBUM S CELJSKEGA Ljubiteljskemu gledališkemu igralcu Jožetu Gojtanu (1952–2023) v spomin Tako kot se je zapirala zavesa na gle- dališkem odru po predstavah, v kate- rih si igral, tako se je za vedno zaprla zavesa za tvojim življenjem. Ostal si na odru tam nekje drugje, kamor si odšel v teh dneh. Naj ti bo na tem odru tam nekje lepo, tako kot je bilo nam lepo živeti, ustvarjati, se družiti, prija- teljevati s teboj, ko si še bil na tej strani zavese, ki ločuje življenje in smrt. Vedeli smo, da se ta zavesa zapira. Vendar je ni bilo mogoče ustaviti. Pa kako radi bi jo. Saj si bil tako naš, to- liko lepega prijateljstva si znal nuditi, s svojim humorjem si razvedril vsako- gar v družbi in ta talent za humor si znal prenesti tudi na gledališke deske šmarskega kulturnega doma. Vloge, ki ostajajo nepozabne. Bil si ljubljenec ob- činstva. Samo postavil si se na oder ali ga nemo prečkal in to je bilo dovolj za smeh in aplavz v dvorani. Nepozabna druženja, vaje za predstave, gledališki večeri … Toliko lepih, prijaznih in ple- menitih spominov si pustil med nami, tvojimi prijatelji, soigralci in domačimi. Zvoki bobnov, ki si jih igral v ansamblu »Jelše« konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, odzvanjajo kot spomin na nek čas, ki je že daleč za nami. S tabo je odšel del tistega žlahtnega Šmarja, ki se ga ne da nadomestiti. Hvala ti, dragi prijatelj Jože, v imenu vseh, ki nam je bilo dano biti v tvo- ji družbi, hvala v imenu vseh, ki smo ustvarjali šmarsko gledališče. Prispeval: Jožef Čakš Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE (5) Fran Orožen, prvi predsednik Slovenskega planinskega društva (1853–1912) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. www.kamra.si Ob zaključku razstave je Knjižnica Laško 3. decembra 1993 gostila prof. Toneta Strojina, zgodovinarja slovenskega planinstva, ki je predstavil knjižico Prof. Fran Orožen in začetki slovenskega planinstva. »Prof. Fran Orožen je bil v svojem času najboljši lju- bljanski geograf in eden naj- boljših zgodovinarjev. Med Slovenci je bil eden prvih, ki je v planinskem opisovanju spoznal pomembnost zgodo- vinskih podatkov in opozarjal na naravne znamenitosti.« Prof. Janko Orožen, celjski zgodovinar (Planinski ve- stnik; l. 1953, št. 12) »V osebnosti in delu prof. Frana Orožna in Slovenskega planinskega društva (SPD) ta- kratnega časa je vgrajeno vse tisto, kar planinstvo približa vsakemu, a ga hkrati ozave- šča v narodnostnem, kultur- nem, ljubiteljskem in družab- nem zagonu. Videl je dlje kot drugi sodobniki v SPD in z osebnim zgledom prispeval, da se je na planinstvo in gor- ništvo pričelo gledati več kot na šport v današnjem pome- nu besede.« Prof. Tone Strojin, zgodo- vinar slovenskega planinstva (Prof. Fran Orožen in začet- ki Slovenskega planinstva, 1993). »Orožnova študijska leta na Dunaju so zelo vplivala na njegovo kasnejše delo- vanje. Pri prof. Simonyju, utemeljitelju znanstvenega raziskovanja Alp, se je ›na- lezel‹ skromnosti, natanč- nega opazovanja in radosti ob spoznavanju gora. Kot raziskovalec in profesorjev asistent bi Orožen lahko ostal na Dunaju, ampak se je kot domoljub vrnil v domo- vino, saj je čutil poslanstvo v izobraževanju slovenskih učiteljev geografije in zgo- dovine.« Marjeta Keršič Svetel, avto- rica in voditeljica TV-oddaje Gore in ljudje – predavanje Vloga Laščana Frana Orožna pri slovenskem planinstvu, Knjižnica Laško, 29. 9. 2015. Pripravila: Gabrijela Pirš in Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško Ob otvoritvi razstave leta 2015 smo prisluhnili predavanju Marjete Keršič Svetel z naslovom Vloga Laščana Frana Orožna pri slovenskem planinstvu. 38 Št. 4, 26. januar 2023 Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Pred vami so pomembni dnevi, v katerih boste naredili načrte, kako boste ravnali v nekaterih poslovnih zadevah v tem času. Vplivi planetov so nekoliko večji, vendar bodo ideje tiste, ki bodo pomembne. Mars, vaš vladar, je še vedno v znamenju Dvojčka, pomaga vam, da ste dosledni pri izpolnjevanju svojih obveznosti. V partnerskem odnosu hrepenite po strastnih užitkih, če zadeve niso na pravem mestu, boste kmalu naredili spremembe. Dogodki bodo od vas zahtevali temeljit premislek, zato se boste še naprej vrteli v začaranem krogu. Mars v zračnem znamenju vam bo dajal veliko moči in energije, ki jo boste koristno uporabili na vsakem koraku, kar se bo izkaza- lo za napredek, katerega morebiti niste načrtovali. Zaradi Venere v Vodnarju boste občutili večjo po- trebo po neodvisnosti in svobodi. Razlogov, da bi bili slabe vo- lje, ne bi smelo biti, saj ni dolgo tega, kar ste naredili veliko spre- membo. Poskrbite za ravnotež- je, tako v poslovnem kot tudi na osebnem področju. Nekoliko več energije in pozornosti boste daja- li fi zičnemu telesu, čas je, da na- redite konkretne spremembe. Vaš vladar Merkur v neposrednem gibanju od vas zahteva, da spre- minjate nedokončane zadeve, ki so vezane na preteklost. Naredili boste pomemben korak, ki vam bo prinesel zmago in uspeh. Nikar se ne naprezajte po ne- potrebnem, bodite varčni s svojo energijo, Merkur je retrograden in vam lahko prinaša zmešnjave in opozorilo, da morate preobli- kovati neko pomembno zadevo, ki je vezana na preteklost. Nehote se boste lotili občutljive zadeve. Delujte v skladu s svojim prepri- čanjem in uravnali boste vsa na- sprotja, ki se pojavljajo v vašem življenju. Na čustvenem področju vaš čaka zelo lepo presenečenje. Ne skrbite, kmalu boste spo- znali, da ste zelo učinkoviti pri svojem delu in da zmorete tudi v tem obdobju retrogradnega Merkurja več, kot ste pričakovali. Močan vpliv planetov v Vodnarju vam bo pomagal, da boste ure- sničili načrte. Vodnar je nasproti vašemu znamenju in vas sili, da postavite zadeve na pravo mesto. Včasih se boste počutili nemočne, včasih ranljive, vendar ne odne- hajte. Veliko je zadev, ki jih mo- rate preobraziti, spremeniti, vse, česar se boste lotili, naj izhaja iz vas samih. Sami zelo dobro veste, kaj je prav in kaj ne, vendar je težko ho- diti po dobri stari in uhojeni poti. Tokrat morate upoštevati vse oko- liščine, ki so prisotne v vašem ži- vljenju. Merkur, vaš vladar, potuje neposredno, čas je za akcijo. Sku- šali boste uravnotežiti vsa področja življenja in ob tem ostati trdni in stabilni. Menjave razpoloženja bodo nekoliko pogostejše, počutje včasih nihajoče. Mars v znamenju Dvojčka vam daje trmo in nepo- pustljivost, Venera v Vodnarju pa včasih izraža nejasnosti. V tem obdobju je komunikacija izredno pomembna, zato se le pre- pustite toku dogodkov. Vedno ste našli rešitev za težave, tudi tokrat jih boste. Vaša vladarica v Vod- narju izraža bolj samosvoj način delovanja. Včasih bi poslušali glas srca, naslednjič pa razum, zato bo- ste izgubljali dragoceno energijo. V mislih si morate narediti načrte, kako usklajevati nasprotja. Na ču- stvenem področju boste hrepeneli po spremembi, bolj jasno si boste določali prioritete, cilje in seveda želje. Na čustvenem področju se vam obetajo težave, vendar ste zanje odgovorni kar sami. Bodite tokrat tako pošteni, da priznate krivdo in se pogovorite, kako bo naprej. Neposredno gibanje Urana vam poleg poslovnih aktivnosti urav- nava tudi medsebojne relacije, zato dobro premislite, kakšne aktivnosti želite realizirati. Mars, vaš sovladar, izpostavlja sicer napetosti, vendar izraža močno energijo, s katero lahko dosežete napredovanje. Delovali boste izredno samo- zavestno, kar je odlična poteza v danih okoliščinah. Na delovnem področju se vam obeta pozitivna sprememba, pod pogojem, da boste preučili, kaj sploh želite. Iz- ogibajte se spornim pogovorom, ljudem, ki izražajo negativno energijo. Jupiter, vaš vladar, v znamenju Ovna prinaša čisto novo dinamiko, ki jo boste vključevali na poslovno in tudi ljubezensko področje. Aspekti vam bodo prina- šali nove priložnosti, eno od njih boste zagrabili z obema rokama. To bo vaša zmaga. Presenečeni boste nad reakcijo nekoga v vaši bližini, dobro bi bilo, da bi bili v komunikaciji bolj taktni. Pred vami je obdobje večjih odločitev, preizkušnje, ki so bile del vašega življenja v dalj- šem obdobju, počasi minevajo in življenje se vam bo vrnilo na sta- re dobre tire. Kljub vsemu Merkur tudi od vas zahteva, da spremi- njate zadeve, ki so del vašega po- slovnega področja. Možni so novi začetki. Predvsem varnost bo ti- sta, ki vas bo motivirala in se je boste oklenili z obema rokama. Delo se bo nakopičilo, vaše po- čutje pa bo zelo nihajoče. Retro- gradni Merkur tudi vam povzro- ča preglavice. Pomembno je, da poskrbite za dobro počutje, zato uredite vse neurejene zadeve. Na ljubezenskem področju se bodo še naprej vrstile zmešnjave, govorili boste eno, delali pa nekaj povsem drugega. V vašem znamenju je Venera, zato se vam na ljubezen- skem področju obeta sprememba, na katero ste tako dolgo čakali. Vaše znamenje počasi zapušča Saturn, zato bo življenje milo. Skočite iz svojega varnega pri- stana in pojdite novim dogodi- vščinam naproti. Pred vami so spremembe na vseh področjih ži- vljenja, nikar se ne upirajte, pre- pustite se in uživajte. Vaš vladar je neposredno v vašem znamenju, prinaša vam intuicijo in veliko odličnih idej. Položaj vašega vla- darja vam sporoča, da ni dober čas za začetke, zato uravnavajte vse spremembe, ki so vezane na pre- teklost. Zaradi Venere v Vodnarju boste svoja čustva nekoliko težje iz- ražali. Premislite, kaj sploh želite. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Priča Sodnik je pred začetkom sojenja vprašal pričo: »Ali veste, koliko se dobi za lažno pričanje?« »Vem, so mi že dali tisoč evrov.« Kajenje »Žena, pusti te cigarete, saj so na voljo elektronske!« »Saj so tudi vibratorji elektronski, a te nisem zamenjala z njimi!« Poročen »Ata, kako je, ko si poročen?« »Predstavljaj si, da izbrišeš vse igrice z računalnika in ti ostane samo ena.« Znani o ženskah Vsaka ženska je nemočna, dokler se ji ne posuši lak na nohtih. (Burt Reynolds) **** Poročiti se je treba samo z lepimi žen- skami, sicer ni upanja, da bi se jih kdaj rešili. (Rod Stewart) **** Moji ženi je vseeno, kaj delam brez nje, dokler se pri tem ne zabavam. (Jerry Se- infeld) **** Komur se v zakonu ne zmeša, res ni nor- malen. (Kralj Karel III.) **** Bolje je biti dobro obešen kot slabo po- ročen. (Shakespeare) **** Žena ti reče, naj greš k vragu. Ko greš, te tudi tam pričaka. (Dante Alighieri) **** Lepe ženske so narejene za tiste brez domišljije, pametne pa za tiste, ki nimajo sreče. (Casanova) **** Ženske imajo težavo za vsako rešitev. (Stephen W. Hawking) **** Sam sem rešil vse svoje težave z ženska- mi. (Elton John) Trudila sem se jesti zdravo, a potem mi je mandarina brizgnila v oko… Čokolada mi tega ne bi nikoli naredila! Zanima me, ali je margarino Dobro jutro mogoče jesti tudi zvečer… Odlično se bova razumela, takoj ko boš dojel, da imam jaz prav! Jutranji sprehod V avtu so tri stopalke, jaz imam pa samo dve nogi! Mož vpraša ženo: »Kam hodiš vsak večer?« »S prijateljicami na pevske vaje.« »In kaj tam delate?« »Nič posebnega, klepetamo in pijemo vino.« »Kdaj pa potem pojete?« »Ko se vračamo domov.« Ko recept zahteva, da daš v jed celo jajce. Začetek breakdanca v nekdanji Jugoslaviji 38 Št. 4, 26. januar 2023 Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Pred vami so pomembni dnevi, v katerih boste naredili načrte, kako boste ravnali v nekaterih poslovnih zadevah v tem času. Vplivi planetov so nekoliko večji, vendar bodo ideje tiste, ki bodo pomembne. Mars, vaš vladar, je še vedno v znamenju Dvojčka, pomaga vam, da ste dosledni pri izpolnjevanju svojih obveznosti. V partnerskem odnosu hrepenite po strastnih užitkih, če zadeve niso na pravem mestu, boste kmalu naredili spremembe. Dogodki bodo od vas zahtevali temeljit premislek, zato se boste še naprej vrteli v začaranem krogu. Mars v zračnem znamenju vam bo dajal veliko moči in energije, ki jo boste koristno uporabili na vsakem koraku, kar se bo izkaza- lo za napredek, katerega morebiti niste načrtovali. Zaradi Venere v Vodnarju boste občutili večjo po- trebo po neodvisnosti in svobodi. Razlogov, da bi bili slabe vo- lje, ne bi smelo biti, saj ni dolgo tega, kar ste naredili veliko spre- membo. Poskrbite za ravnotež- je, tako v poslovnem kot tudi na osebnem področju. Nekoliko več energije in pozornosti boste daja- li fi zičnemu telesu, čas je, da na- redite konkretne spremembe. Vaš vladar Merkur v neposrednem gibanju od vas zahteva, da spre- minjate nedokončane zadeve, ki so vezane na preteklost. Naredili boste pomemben korak, ki vam bo prinesel zmago in uspeh. Nikar se ne naprezajte po ne- potrebnem, bodite varčni s svojo energijo, Merkur je retrograden in vam lahko prinaša zmešnjave in opozorilo, da morate preobli- kovati neko pomembno zadevo, ki je vezana na preteklost. Nehote se boste lotili občutljive zadeve. Delujte v skladu s svojim prepri- čanjem in uravnali boste vsa na- sprotja, ki se pojavljajo v vašem življenju. Na čustvenem področju vaš čaka zelo lepo presenečenje. Ne skrbite, kmalu boste spo- znali, da ste zelo učinkoviti pri svojem delu in da zmorete tudi v tem obdobju retrogradnega Merkurja več, kot ste pričakovali. Močan vpliv planetov v Vodnarju vam bo pomagal, da boste ure- sničili načrte. Vodnar je nasproti vašemu znamenju in vas sili, da postavite zadeve na pravo mesto. Včasih se boste počutili nemočne, včasih ranljive, vendar ne odne- hajte. Veliko je zadev, ki jih mo- rate preobraziti, spremeniti, vse, česar se boste lotili, naj izhaja iz vas samih. Sami zelo dobro veste, kaj je prav in kaj ne, vendar je težko ho- diti po dobri stari in uhojeni poti. Tokrat morate upoštevati vse oko- liščine, ki so prisotne v vašem ži- vljenju. Merkur, vaš vladar, potuje neposredno, čas je za akcijo. Sku- šali boste uravnotežiti vsa področja življenja in ob tem ostati trdni in stabilni. Menjave razpoloženja bodo nekoliko pogostejše, počutje včasih nihajoče. Mars v znamenju Dvojčka vam daje trmo in nepo- pustljivost, Venera v Vodnarju pa včasih izraža nejasnosti. V tem obdobju je komunikacija izredno pomembna, zato se le pre- pustite toku dogodkov. Vedno ste našli rešitev za težave, tudi tokrat jih boste. Vaša vladarica v Vod- narju izraža bolj samosvoj način delovanja. Včasih bi poslušali glas srca, naslednjič pa razum, zato bo- ste izgubljali dragoceno energijo. V mislih si morate narediti načrte, kako usklajevati nasprotja. Na ču- stvenem področju boste hrepeneli po spremembi, bolj jasno si boste določali prioritete, cilje in seveda želje. Na čustvenem področju se vam obetajo težave, vendar ste zanje odgovorni kar sami. Bodite tokrat tako pošteni, da priznate krivdo in se pogovorite, kako bo naprej. Neposredno gibanje Urana vam poleg poslovnih aktivnosti urav- nava tudi medsebojne relacije, zato dobro premislite, kakšne aktivnosti želite realizirati. Mars, vaš sovladar, izpostavlja sicer napetosti, vendar izraža močno energijo, s katero lahko dosežete napredovanje. Delovali boste izredno samo- zavestno, kar je odlična poteza v danih okoliščinah. Na delovnem področju se vam obeta pozitivna sprememba, pod pogojem, da boste preučili, kaj sploh želite. Iz- ogibajte se spornim pogovorom, ljudem, ki izražajo negativno energijo. Jupiter, vaš vladar, v znamenju Ovna prinaša čisto novo dinamiko, ki jo boste vključevali na poslovno in tudi ljubezensko področje. Aspekti vam bodo prina- šali nove priložnosti, eno od njih boste zagrabili z obema rokama. To bo vaša zmaga. Presenečeni boste nad reakcijo nekoga v vaši bližini, dobro bi bilo, da bi bili v komunikaciji bolj taktni. Pred vami je obdobje večjih odločitev, preizkušnje, ki so bile del vašega življenja v dalj- šem obdobju, počasi minevajo in življenje se vam bo vrnilo na sta- re dobre tire. Kljub vsemu Merkur tudi od vas zahteva, da spremi- njate zadeve, ki so del vašega po- slovnega področja. Možni so novi začetki. Predvsem varnost bo ti- sta, ki vas bo motivirala in se je boste oklenili z obema rokama. Delo se bo nakopičilo, vaše po- čutje pa bo zelo nihajoče. Retro- gradni Merkur tudi vam povzro- ča preglavice. Pomembno je, da poskrbite za dobro počutje, zato uredite vse neurejene zadeve. Na ljubezenskem področju se bodo še naprej vrstile zmešnjave, govorili boste eno, delali pa nekaj povsem drugega. V vašem znamenju je Venera, zato se vam na ljubezen- skem področju obeta sprememba, na katero ste tako dolgo čakali. Vaše znamenje počasi zapušča Saturn, zato bo življenje milo. Skočite iz svojega varnega pri- stana in pojdite novim dogodi- vščinam naproti. Pred vami so spremembe na vseh področjih ži- vljenja, nikar se ne upirajte, pre- pustite se in uživajte. Vaš vladar je neposredno v vašem znamenju, prinaša vam intuicijo in veliko odličnih idej. Položaj vašega vla- darja vam sporoča, da ni dober čas za začetke, zato uravnavajte vse spremembe, ki so vezane na pre- teklost. Zaradi Venere v Vodnarju boste svoja čustva nekoliko težje iz- ražali. Premislite, kaj sploh želite. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Priča Sodnik je pred začetkom sojenja vprašal pričo: »Ali veste, koliko se dobi za lažno pričanje?« »Vem, so mi že dali tisoč evrov.« Kajenje »Žena, pusti te cigarete, saj so na voljo elektronske!« »Saj so tudi vibratorji elektronski, a te nisem zamenjala z njimi!« Poročen »Ata, kako je, ko si poročen?« »Predstavljaj si, da izbrišeš vse igrice z računalnika in ti ostane samo ena.« Znani o ženskah Vsaka ženska je nemočna, dokler se ji ne posuši lak na nohtih. (Burt Reynolds) **** Poročiti se je treba samo z lepimi žen- skami, sicer ni upanja, da bi se jih kdaj rešili. (Rod Stewart) **** Moji ženi je vseeno, kaj delam brez nje, dokler se pri tem ne zabavam. (Jerry Se- infeld) **** Komur se v zakonu ne zmeša, res ni nor- malen. (Kralj Karel III.) **** Bolje je biti dobro obešen kot slabo po- ročen. (Shakespeare) **** Žena ti reče, naj greš k vragu. Ko greš, te tudi tam pričaka. (Dante Alighieri) **** Lepe ženske so narejene za tiste brez domišljije, pametne pa za tiste, ki nimajo sreče. (Casanova) **** Ženske imajo težavo za vsako rešitev. (Stephen W. Hawking) **** Sam sem rešil vse svoje težave z ženska- mi. (Elton John) Trudila sem se jesti zdravo, a potem mi je mandarina brizgnila v oko… Čokolada mi tega ne bi nikoli naredila! Zanima me, ali je margarino Dobro jutro mogoče jesti tudi zvečer… Odlično se bova razumela, takoj ko boš dojel, da imam jaz prav! Jutranji sprehod V avtu so tri stopalke, jaz imam pa samo dve nogi! Mož vpraša ženo: »Kam hodiš vsak večer?« »S prijateljicami na pevske vaje.« »In kaj tam delate?« »Nič posebnega, klepetamo in pijemo vino.« »Kdaj pa potem pojete?« »Ko se vračamo domov.« Ko recept zahteva, da daš v jed celo jajce. Začetek breakdanca v nekdanji Jugoslaviji Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 4, 26. januar 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 553 SUDOKU 554 SUDOKU 245 REŠITEV SUDOKU 244 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Nagradni razpis 3K ANTIGONA JE DRAMA DOMINIKA ... PRIPRAVA ZA LOMLJENJE NEKDANJI NEMŠKI DIKTATOR HITLER GRŠKI ČRKI β IN σ OLGA REMS DALJŠI MOŠKI SUKNJIČ MAJHEN RT OTROŠKI COPAT AMERIŠKI PSIHO- ANALITIK (ERIK) KDOR IMA …, SE NE SME NAPREZATI SOUST- VARJALEC ODDAJE OVOJ, OVITEK KIPARSKI IZDELKI VIJOLIČAST (POG.) MESTO V ZDA MOGOČNA GORA HUD (PES) DRUŽABNA IGRA TRST Z NJO PRIPNEMO PERILO … POCEN GA ŽE NE DAM, TEŽKO SEM GA DOBILA REŽIRA ODDAJE NA RADIU VOZILA Z ENIM SEDEŽEM BOŽIDAR LAVRIČ ŽELEZOV OKSID FIGURA PRI ČETVORKI ZRAK (ANG.) BERLIN JE ... GLAVNO MESTO SRBSKA JED IZ BELEGA FIŽOLA IN ZAČIMB (ORIG.) FEBRUAR (STAR.) KITAJSKI REVOLU- CIONAR NEZAŠČITEN, OBČUTLJIV NORDIJEC MESTO NA FLORIDI ANGLEŠKI IGRALEC (PETER) SKLADATELJ GREBLO ADOLF (KRAJŠE) GRŠKI BOG VOJNE ČUKI: KAVBOJCI … INDIJANCI SLOVENSKA POP SKUPINA MREŽA (ANG.) JE OBEŠENO SLOVENSKI PISATELJ (JUŠ) UGLED, SLOVES TROPSKA RASTLINA OČE TILKA JE NOVELA SIMONA ... POLŽ BREZ HIŠICE POROČEN REKA (ŠP.) POLJSKA LETALSKA DRUŽBA TANZANIJA JE SOSEDA … SINTETIČNO MAMILO NASPROTNO OD OHLAJENE ŠOLSKI VZGOJNI UKREP PLESNE, PEVSKE, VOJAŠKE ZORMANOVA LITERARNA JUNAKINJA GORSKE REŠEVALNE SANI NEKDANJE IME DR KONGO PELJETA NAS V VIŠJA NAD- STROPJA ZLATAN I B- RAHIMOVIĆ NAJVEČJA REKA V HER- CEGOVINI ZNAMKA KOZMETIKE MARČEVE … ZELENICA V PUŠČAVI ODDELEK ZA NOTR. BOLEZNI EMA KURENT NEKDANJA GRŠKA DRAHMA ZDRAVILNA RASTLINA POČELO KITAJSKE FILOZOFIJE LIČKA KORUZO HOMER JE AVTOR ... SLOVENSKI ILUSTRATOR (MIKI) AMERIŠKI GLASBENIK (LOU) RIŽI-... JE JED Z RIŽEM IN GRAHOM AMERIŠKA IGRALKA (JESSICA) REKA V ALBANIJI GNUS Povsod z vami NAKLJUČNA IZBIRA ROŽENE PLOŠČE PRI KITIH METRIČNI POUDAREK PEVKA FALK NEODLOČEN IZID PRI ŠAHU AM. FILM: GOLI V … NASPROTNO OD ŠIROK MEDNAROD- NA OZNAKA VIETNAMA 2,54 cm RIBONU- KLEINSKA KISLINA SPREMLJE- VALEC EROSA RIMSKA 56 IGOR SAMOBOR NEPROŽEN, OKOREN COLLODIJEV KNJIŽNI JUNAK IZID IVAN HRIBAR SLOVENSKI MESTI OB SAVI DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM BAGDAD OBDOBJE PRAVEKA KRUHA IN … 10 2 6 3 9 8 5 7 1 13 12 11 4 1 2345 678 91 01 11 2 13 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 31. januarja. Geslo iz številke 3: Novi tednik prvi v regiji Izid žrebanja: 1. nagrado: Odejo in knjigo Kukarske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Dušan Pisanec iz Šen- tjurja. 2. nagrado: Predpasnik NT&RC in knjigo Kukarske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Justina Ljubek iz Celja. 3. nagrado: Kuhinjsko krpo in knjigo Kukarske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Damjan Vrabič s Polzele. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. 1. nagrada: Odeja in knjiga Kukarske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: Predpasnik NT&RC in knjiga Kukarske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: Kuhinjska krpa in knjiga Kukarske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 4, 26. januar 2023 PISANI SVET Na cilju trdo kuhano jajce Planinsko društvo (PD) Polzela je tretjo januarsko soboto pripravilo 40. tradicional- ni zimski pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Letos je udeležence, ki jih je bilo pri- bližno tristo iz različnih delov Slovenije, na vsakem koraku spremljala zimska idila. Predsednik PD Polzela Sandi Mlakar je po- jasnil, da so skupine pohodnikov na ta 733 metrov visok hrib v Ložniškem gričevju kreni- le z več različnih smeri. Glavnina se jih je po- dala s Polzele, planinci so prišli na Goro Olj- ko tudi iz smeri Šmartnega ob Paki, Velenja, Šoštanja, Andraža nad Polzelo in od drugod. Že po tradiciji so pohodniki pri planinskem domu dobili trdo kuhano jajce v čast sv. Neži, zaščitnici kokoši, in čaj, organizatorji so po- delili tudi priznanja za zvesto udeležbo. Še posebej zvest tradiciji je Polzelan Ferdinand Glavnik, ki je bil do zdaj od leta 1983 na vseh štiridesetih pohodih. ŠO Spargus sprejel prve goste Pol leta do osmih korakov Planinci so se v čast sv. Neži podali na Goro Oljko z več strani. Glavnina se jih je odpravila iz polzelske. (Foto: TT) Zasedba LPS je te dni predstavila svojo novo skladbo Osem korakov, ki jo je mogoče poslušati na spletu. (Foto: Mark Pirc) Zakonca Andrej in Mateja Smogavc (Foto: osebni arhiv) V Gastužu pri Žički kartu- ziji v Dolini svetega Janeza Krstnika sta chef Andrej Smogavc in njegova žena Mateja Smogavc odprla re- stavracijo, ki sta jo poime- novala Spargus. Tako je Ga- stuž, ki velja za najstarejše srednjeevropsko gostišče na Slovenskem, dobil pre- novljeno podobo. Kot sta povedala zakonca Smogavc, v restavraciji Spar- gus ponujajo jedi po naročilu in večhodne menije, v spo- dnjih prostorih pa so poleg kavarniške ponudbe na voljo tudi preprostejše jedi na žli- co. Pri pripravi jedi se bodo navezovali tudi na kulinarič- no tradicijo kartuzijanskih menihov, saj še vedno hra- nijo meniške recepte. Žička kartuzija velja za priljubljeno izletniško točko. V objemu ti- šine in neokrnjene narave so ohranjeni ostanki nekdanjega kartuzijanskega samostana, lani je cerkev dobila preno- vljeno podobo. BF Mlada celjska zasedba LPS, ki je na glasbenem področju zaznamovala minulo leto, je te dni predstavila svojo novo skladbo in videospot z naslovom Osem korakov. Del spota je posnela na celjskih ulicah in v prostoru za vajo v kleti Gimnazije Celje – Center. Zasedba nekdanjih štirih dijakov šole je z basistko Zalo Velenšek, ki še obiskuje I. gi- mnazijo v Celju, predstavila nekoliko drugačno skladbo, kot je bila uspešnica Disko. Indie rokovsko obarvana skladba naj bi nakazovala glasbeno smer, v katero želi zasedba. S prijetno pesmijo, ki govori o ujetosti v vsakdan in oddaljenosti od ljubljenih oseb, se je skupina ukvarjala približno pol leta. Besedilo sta prispevala Filip Vidušin in Žiga Žvižej, ki sta z dru- gimi člani zasedbe (Gašper Hlupič, Mark Semeja in Zala Velenšek) soavtorja glasbe. TC