SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplaian 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 (ld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld,, za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniStvo in ekspedielja| v ..Katol. TIskarni", Vodnikove uliee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, UvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 174. V Ljubljani, v četrtek 1. avgusta 1895. Letnik XXIII. Vabilo na naročbo. S I. avgustom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ TJpravništvo »Slovenca". Deželni zbor kranjski. (VI. seja, dne 81. julija 1895.) Deželni glavar Oton Detela otvori sejo ob pol 4. uri; vlado zastopa namesto obolelega gosp. deželnega predsednika vladni svetnik pl. Riiling. V imenu posebnega odseka poroča poslanec Višnikar o zakonu glede razlastitve zemljišč v stolnem mestu ljubljanskem. Brez debate obvelja načrt zakona, kakor sledi: § 1. Izvrševanje razlastitvene praviee v polnem po § 365. občnega državljanskega zakonika dopuščenem obsegu pristaje mestni občini ljubljanski v vsem njenem občinskem ozemlju v toliko, kolikor priznajo v to postavljena državna upravna oblastva, da je razlastitev iz javnih ozirov potrebna za v § 3. določene namene. § 2. Razlastitvena pravica obseza zlasti pravico: 1. Do odstopa zemljišč in poslopij; 2. do priznanja služnosti in drugih stvarnih pravic pri nepremičninah, kakor tudi do odstopa, omejitve ali odprave sličnih in takšnih pravic, katerih izvrševauje je vezano na določen kraj; 3. do strpnosti naprav, katere omejujejo izvrševanje lastninske pravice ali drugačne pravice pri zemljišču ali poslopju. § 3. Pod pogoji, zaznamenovanimi v gorenjih paragrafih, se sme zahtevati razlastitev v vseh takšnih slučajih, v katerih je: 1. Razširiti, izravnati ali podaljšati že obstoječe, za občni krajni promet že določene ulice, ceste, poti ali trge; 2. napraviti in dovršiti nove takšne ulice, eeste, poti ali trge v zazidanem delu mestnega ozemlja ali zunaj njega; 3. postaviti ali razširiti mostove; 4. narediti kanale, naprave za odvajanje vode, zapornice in vodovode; ' 5. narediti obrežne, jezovne in nabrežne stavbe 6. narediti občinske električne razsvetljalne in silo prenašajoče naprave, kakor tudi z elektriko ali s kakšno drugo silo obratovane javne prometne na prave; 7. v slučajih, v katerih se sporna za nujno po trebno, da je odpraviti zdravstvu kvarne hiše ali hišne skupine. § 4. Tisti svet, ki postane prost s tem, da se mora stavbinski gospodar po razmerju določene stav- // s binske črte pri novih stavbah, prizidavah ali prezidavah umakniti nazaj za mejne črte že obstoječih poslopij ali ne še zazidanega zemljišča, mora lastnik nemudoma odstopiti mestni občini. Kadar pa se mora stavbinski gospodar po razmerju določene stavbinske črte pomakniti naprej čez mejne črte svojega stavbišča, tedaj mu mora občina odstopiti v to potrebni ulični svet. V obeh slučajih je za ta odstop plačati primerno odškodbo. § 5. Ako se zahteva razlastitev dela kaeega zemljišča, sme razlaščenec tirjati, da se odkupi vse zemljišče, če bi se ostali del zemljišča ne mogel več redno (po navadi) rabiti ter bi posebno ne bil pripraven, da se na njem zgradi zahtevam stavbinskega reda vstrezajoče poslopje. § 6. Mestna občina ljubljanska je dolžna, razlaščenca odškodovati za vse z razlastitvijo provzro-čene imovinsko-pravne škode, da se doseže določilom § 365. o. drž. z. primerna odškodba. § 7. O predmetu »o obsegu razlastitve, kakor tudi o tem, kako škodo je povrniti, je poskusiti poravnavo med udeleženci. Ako se dogovor izlepa ne more doseči, razsodi politično deželno oblastvo po določilih tega zakona, in sicer za razlastitev veljavnih zakonov, če in v koliko se razlastitev dopusti. § 8. Proti razlastilnemu razsodilu je vsem udeležencem dovoljen rekurz do ministerstva notranjih stvari, kateri je pa vložiti v štirinajstih dneh pri političnem deželnem oblastvu. Ta rekurz ima od-loživo moč. O vprašanju, kateri predmet in v katerem obsegu naj se razlasti, ni dopuščeno nastopiti civilne pravde. § 9. Ako je razlastitvi podvrženi predmet zemljišče, vpisano v zemljiško knjigo, naj politično deželno oblastvo, katero o tem razsoja na prvi stopinji, po pravokrepnosti razlastilnega razsodila zaprosi zemljiško-knjižno sodišče, priobčivši mu za identifikacijo zemljišča potrebne pripomočke, da zaznamova razlastitev. Zemljiško-knjižno sodišče naj zaznambo izvrši v dotičnem zemljiško-knjižnem vložku. Moč te zaznambe je, da se nihče, ki je pozneje dosegel kak vpis, ne more izgovarjati, da mu razlastitev ni bila znana. § 10. Kadar bi se tudi po pravomočnem raz-lastilnem razsodilu ne dosegel izlepa dogovor o visokosti odškodninskega zneska, ki ga je povrniti, tedaj se na zahtevo jedaega izmed udeležencev do-žene mera odškodbe po sodni cenitvi, kateri je privzeti udeležence. § 11. Sodišče mora vse za določitev odškodbe merodajne okolnosti po načelih postopanja v nespornih stvareh pozvedeti na lici mesta s pomočjo treh izvedencev. Izvedence naj izvoli sodišče iz imenika za razlastitve namenjenih izvedencev, ki ga višje deželno sodišče, doprašavši politično dež. oblastvo, vsako leto sestavi in razglasi, ter naj jednega izmed njih postavi načelnikom. Stranke smejo do časa, ko se prične pozvedo-vauje, ugovarjati proti sposobnosti izvedencev. Na te ugovore mora sodišče gledati uradoma, ako se mu zdč verojetni. § 12. Pri določevanju odškodbe ozirati se je tudi na tisto škodo, ki jo po razlastitvi trpe upravi- čenci do užitka in do rabe, zakupniki, in katerim je razlaščenec dolžan povračilo, v kolikor znesek, ki se kot povračilo za razlaščeni predmet, ni namenjen v izplačilo odškodninskih pravic, ki komu pristoje do razlaščenca. § 13. Ako se del zemljiškega posestva razlasti, se je pri določevanju odškodbe ozirati ne samo ua vrednost zemljišča, kar se ga odstopi, ampak tudi na to, kolikor se vrednost ostalega dela zemljišča zmanjša, in zlasti tudi na večjo vrednost, katero je imelo zemljišče za lastnika vsled tega, da se je na poseben način rabilo. § 14. Določujoč odškodbo ni se ozirati na tiste razmere, o katerih je jasno, da so se napravile z namero, da bi služile za podlago v to, da se zahteva večja odškodba. Večje vrednosti, katero zadobi razlaščeni predmet vsled tistih naprav, v katerih svrho se razlastitev vrši, ni v poštev jemati pri izračunu odškodbe. § 15. Sodnik mora izvedence pozvati, da, ogle-davši predmet razlastitve, povedo svoje mnenje o škodi, katero je povrniti. Vsak izvedenec je dolžan navesti dejanske pogoje, na katere se opira njegovo mnenje, kakor tudi druge podloge preračuna vrednosti. Posebno morajo izvedenci tedaj, kadar se raz-laščuje samo del zemljiškega posestva, posebej povedati, kako so izračunih tisto svoto, katero je plačati kot povračilo za to, kar je ostali del posestva na svoji vrednosti izgubil. Kadar se razlaščencem določena odškodba razteza tudi na povračilo take škode, ki jo trpe tretje osebe, katerih tirjatve se ne izplačajo iz povračila dolžnega za razlaščeno zemljišče (§ 12.), treba je posebej naznaniti vsoto, katero je povrniti za to škodo. Kadar nastane spor zaradi dejanskih pogojev, je na zahtevo stranke na podstavi vsake izmej teh spornih podlog oddati posebno mnenje o dolžni od-škodbi. § 16. Ako se stranki ne poravnata, je sodišču, katero ni vezano na dokazna pravila, razsoditi o dolžni odškodbi in za slučaj, da nastopi v § 15., odstavku 4., navedeni pogoj, posebej določiti vsoto, spadajočo na povračilo škode tretjim osebam. To razsodilo se more z rekurzom izpodbijati. Rekurzni rok znaša štirinajst dnij. Rekurz je podati v dvojnem izdatku. Jeden izdatek naj se vroči pritožnikovemu nasprotniku, kateremu je dopuščeno, svojo izjavo v štirinajstih dnevih vložiti. Kadar se izjava vloži, oziroma ako določeni štirinajstdnevni rok mine ter se izjava ni vložila, naj se spisi uradoma predlože višjemu deželnemu sodišču. Ta določila veljajo tudi za izpodbijanje razsodila višjega deželnega sodišča. § 17. Kadar je po prvi stopinji prisojeni odškodninski znesek plačan ali dan v sodno hrambo, tedaj se v izvršitev razlastilnega razsodila nastopajoče vpotenje v posest, ki se izvrši politično-uprav-nim potem, in uporaba razlaščene zemljiške ploskve ne more ovirati niti s tem, da se poprime pravnega leka po sodnjih stopinjah, niti s pridržavno civilno pravdo zaradi zahteve do višje odškodbe, nego je bila dognana po sodišču. Razlaščenec je, nekvarno svoji pravici, s civilno pravdo zahtevati veCjo odškodnino, upravičen tirjati < — da se za predmet razlastitve pravomočno prisojeni odškodninski znesek v dveh mesecih po pravomoč-nosti odškodninskega razsodila izplača ali da v sodno hrambo. § 18. Ta zakon, s katerim se za mesto Ljubljano razveljavlja § 70. zakona z dne 25. oktobra 1875. leta, dež. zak. št. 26, stopi v veljavnost z dnevom, ko se razglasi, ter je veljaven do 31. decembra 1899. § 19. Mojima ministroma za notranje stvari in za pravosodje je naročeno, izvršiti ta zakon. Posl. G r a s s e 11 i poroča v imenu odseka o loterijskem posojilu v znesku 1,000.000 gld. za mesto ljubljansko. Poročilo dež. odbora slove: Vsled potresne katastrofe je mestna občina ljubljanska prisiljena, lotiti se regulovanja deželnega stolnega mesta Ljubljane. V to svrho je občinski svet deželnega stolnega mesta sklenil, da je izdelati mestni regulacijski načrt, in se je nadejati, da bode ta načrt že v nekaterih dneh gotov. Da se pa izvrši nameravana regulacija, se morajo najprvo preskrbeti potrebna sredstva, ker je popolnoma izključeno, da bi zmogla mestna občina dotične stroške s svojimi rednimi dohodki, dasiravno gre v prvi vrsti le za odstranitev največjih prometnih ovir in za razširjatev onih ozkih ulic, kjer zaradi živahnega prometa v resnici obstoje nevarnosti. Država sama je priznala potrebo in važnost mestne regulacije in je zaradi tega v zakonu z dne 6. julija 1895, drž. zak. št. 94, občini dovolila brezobrestno posojilo 100.000 gld. Ta znesek pa nikakor ne zadostuje, marveč se bode potrebovalo štiri do petkrat toliko, da se izvrše le najnujnejše regulacije. Mestna občina si mora torej priskrbeti primanjkljaj drugim potom, in to je mogoče le s posojilom. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane se je bavil v seji dne 25. junija 1896 s tem vprašanjem, in je prišel do spoznanja, da je mogoče deželnemu stolnemu mestu Ljubljani pomagati jedino le z loterijskim posojilom 1,000.000 gld., katero bi bilo poplačati v 40 letih in obrestovati s 4% ter je mestnemu magistratu naročil, naj izposluje za mestno občino ljubljansko dovoljenje, da sme tako posojilo najeti. Ta sklep občinskega sveta je bil pravilno razglašen, ne da bi se bil kdo v zakonito določenem roku pritožil, potem pa je bil s poročilom z dne 12. junija 1895, št. 18.611, predložen dež. odboru v nadaljno poslovanje. Pri svojem sklepu je občinski svet uvaževal naslednje: Pač d4 zakon z dne 28. marcija 1889. leta, št. 32 drž. zak., le državi pravico izdajanja zadolž-nic s premijami, toda občinski svet se nadeja, da bode visoka vlada v takšnem izrednem slučaju, v kakoršnem se nahaja Ljubljana, odpovedala se izrečenemu načelu, ker je izjema gotovo popolnoma opravičena. To posojilo bi bilo razdeliti v 100.000 sreček po 1.0 gld. in amortizovati v 40 letih, tako da bi občina morala vplačevati v amortizacijski zaklad novega loterijskega posojila za 40 let po 40.000 gld. na leto. Ker je pa še to breme tako občutno, da bi ga ne mogla zmagovati mestna občina pri ostalih svojih velikih obvezah, zdelo se je potrebno občinskemu svetu, posojilni kapital deloma tako dobro investovati, da se bode občini breme olajšalo. Samo ob sebi se umeje, da ne bode plodonosno naložen tisti denar, ki ga bode izdala mestna občina za odkup sveta v regulacijske svrhe, in zato je občinski svet posojilo delil. Od izposojenega milijona porabi mestna občina 400.000 gld. za regulacijo, t. j. za odkup poslopij in sveta, z ostalimi 600.000 gld. pa občina sezidaj jedno veliko ali več manjših poslopij za stanovališča. Že pred potresom je bilo v Ljubljani čutno pomanjkanje stanovanj, po potresu je stvar še hujša, če torej mestna občina sezida jedno ali več poslopij za stanovališča, storila bode veliko dobroto mestnemu stanovništvu in izdatno pospeševala razvoj deželnega stolnega mesta. Ta poslopja se bodo gotovo dobro obrestovala, ker bodo uživala davčno prostost za 18 in morebiti celo 25 let. Dohodki teh poslopij bi služili prvih 40 let za amortizacijo posojila, pozneje pa naj bi se stekali v ustanovo za preskrbljevanje obubožanih občanov. Z ozirom na te razloge predlaga odsek: 1. Prošnja mestne občine ljubljanske glede najetja loterijskega posojila v efektivnem znesku 1 milijona gld. se odstopi vis. vladi s prošnjo, naj izimno izposluje mestni občini ljubljanski za regulacijske namene dovoljenje za najetje lot. posojila v efek- tivnem znesku 1,000.000 gld., razdeljenega v delne zadolžnice po 10 gld. 2. Za slučaj, da ugodi vis. vlada mesta ljubljanskega prošnji, dež. zbor kranjski dovoljuje mestni občini ljubljanski, da si najame za regulacijske in investicijske namene gori označeno loterijsko posojilo proti temu, da se dež. zboru vsako leto predloži račun o porabi in stanju tega posojila. — Oba predloga obveljata soglasno. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 1. avgusta. Chlumetzky in nemški liberalci. Komaj je preteklo kakih deset dnij, odkar se je poslovil bivši voditelj nemške levice, dr. Plener, in bil soglasno imenovan Chlumetzkj njegovim naslednikom, že javka nemško liberalno časopisje in toži, da bi to ne bilo posebno srečno za levico. Mej drugimi piše „Wiener Montgzeitg.", da je Chlumetzky sicer dobrega značaja in jako dober in učen politik, da pa se suče le samo v višjih krogih, ker mu tam bolj kaže. To je sicer res, da v Avstriji vedno bolje izhajajo oni politiki, ki se bolj ozirajo na vzgor kakor pa na nižje ljudstvo. Toda takega moža pa nemška levica ne more rabiti, in ravno v sedanjih razmerah si ne moremo misliti moža, ki bi bil bolj nesposoben za vodstvo liberalcev, kakor je Chlu-metzkj. Ta stranka je že tako ob robu propada in ako ne bode imela voditelja, ki bi bil vnet za politične razmere v nižjem ljudstvu in je zanjo utrjeval, potem nima ničesar več upati in kmalu bodo vsi njeni člani spali spanje mrtvega politika. Navtična šola v Lošinju. Na tem zavodu je bilo v preteklem šolskem letu 34 učencev. Od teh je pa le 12 učencev dobilo prvi red, vsi drugi so padli. Tu imamo zopet nov dokaz, kake vspehe ima šola, na kterej se poučuje mladina v takem jeziku, kterega ne razumi. Židovsko kraljestvo. Kakor znano, nimajo dosedaj židje nič stalnega posestva, ampak se potikajo po celem svetu in poganjajo z vsakovrstno zvijačo, ki je le Židom lastna, domače prebivalce iz njih prvotnega posestva. Sedaj pa, kakor je videti, jim bode vendar zasijala zarja in dobili bodo v kratkem svoje kraljestvo v — marijanski državi. Kakor smo že poročali, je odločil baron Banffy zopet mnogo magnatov, ki so pa mnogi iz rodu Abrahamovega. Sedaj se bode še-le krepko razvijalo ži-dovstvo, kajti v zbornici imajo večino, in kmalu bode prišlo tako daleč, da se bodo obrezovali tudi vsi krščanski otroci. Pripravljeni smo na vse in nobena novotarija nas ne more več iznenaditi. Le jedno z mirno vestjo lahko povdarjamo, da namreč na Ogerskem sedaj še niso najslabeje razmere in da mora biti še mnogo huje, predno se bo obrnilo na bolje. Ogersko ljudstvo mora namreč popolno spoznati Abrahamovce, ter popolno poskusiti židovske sladkosti, potem bode še le sprevidelo, da tako ne more iti dalje. Toraj le tako naprej! Preiskava glede Stambulovega umora se nadaljuje. Vodja preiskovalne komisije je izjavil, da se mu je posrečilo poleg Georgieva, kateri že deset dni sedi v zaporu, dobiti tudi druzega morilca, proti kateremu pričajo vsa znamenja. Ta človek je nekaj dnij pred umorom izjavil, da mora v treh dneh pasti Stambulova glava. Kot glavnega vodjo Stambulovih morilcev pa smatra komisija Ha-leva, katerega je Stambulov sluga sicer zasledoval, toda mu je ušel v splošni zmešnjavi. Komisijski vodja je sicer prepričan, da živi Halev v Sredcu, ker mu je bilo nemogoče uiti in mejo prekoračiti. Vsekako je čudno, da mu ne morejo priti na sled. Kakor se zdi, se ne trudijo preveč v tej zadevi. Metropolit Klement o rusko-bolgarskih razmerah. Včeraj je dospela bolgarska deputacija na Dunaj in židovski list „N. Fr. Presse" je takoj porabil to priliko in odposlal jednega svojih sotrud-nikov k metropolitu. Omenjeni list objavlja v zadnji številki cel govor metropolita Klementa, katerega pa, kakor je to pri njem navada, po svojem kopitu tolmači. Klement je baje izjavil, da je popolno neresnično, da bi se bilo Stambulovu posrečilo odvrniti bolgarski narod od Rusije. Kdor pozna Bolgare, je gotovo prepričan, da so Rusiji popolno udani. Ta njih ljubezen se pa ni pričela danes ali včeraj, ampak je naravna posledica krvnega in verskega sorodstva. Tudi politične stranke so jedine v ljubezni do Rusije. Bolgarska vdanost ne izvira samo iz hvaležnosti do Rusije, ker jo je ta oprostila sovražnikov, ampak tudi zato, ker je slovanska. Prepričani smo, da je deloval knez Ferdinand že za časa Stambulova z vso silo na to, da bi se dognala sprava z Rusijo. Ker pa je bilo tedaj nemogoče, se bode to zgodilo toliko bolj gotovo sedaj, ko ni več nobenih zaprek. Bolgarska dinastija mora biti pravoslavna; in ker je to knezu Ferdiuaudu le predobro znano, tudi ni nikakor dvomiti, da se ne bo to prav kmalu zgodilo. Sprava z Rusijo je gotova; toda pod kakimi pogoji se bo zvršila, se še ne sme objaviti. Tako nekako se glasi po poročilu „N. Fr. Presse" govor metropolita Klementa. Povedal ni pač nič novega. Turčija in Armenija. Dolgo se že vrše pogajanja med Turčijo in evropskimi poslaniki zaradi armenskih preosnov, in kakor se vidi, smo še sedaj tam, kakor smo bili v začetku. Zadnja poročila iz Carigrada javljajo, da namerava turška vlada iz lastnega nagona vpeljati predlagane preosnove, ker vč, da bi se sicer zamerila ostalim državam. Posebno strogo postopa v tej zadevi lord Salisbury, ki je naznanil turški vladi, da mora sprejeti nespremenjene predloge, ker bode sicer uporabljal še strožja sredstva, kakor je je uporabljal Roseberj, da doseže svoj namen. Tudi avstrijski poslanik je baje svetoval sultanu, naj se uda angleškim zahtevam, da se izogne slabim posledicam. Norveški državni zbor bode v teku tega tedna zaključil svoje delovanje. Le še nekaj vprašanj gledč splošnih zadev mu je še rešiti. Najvažneji med temi je proračun za mornarico. Vojaška komisija je predlagala v to svrho 11,925.400 kron. Na ta način bi se zelo zboljšala norveška mornarica, kajti do sedaj imajo sicer raznovrstnih bojnih ladij, a niti jedne oklopnice. To potrebo je posebno povdarjal vojni minister Olssdn. Vojska med Kitajem in Japanom jim je pokazala, kolike važnosti so na morju oklopnice. Od predlagane svote se ima porabiti v prvi vrsti osem milijonov kron za dve oklopni ladiji po najnovejših načrtih, ostala svota pa za različne trdnjave ob morskih pristaniščih. Pri posvetovanju o proračunu je predlagal radikalec Lindboe, naj bi vlada spremenila pravilnik za mornarje in naj bi prevzeli švedski častniki vrhovno poveljstvo tudi nad norveškim brodovjem. Ta predlog se pa še ni vsprejel, ker ne ugaja nekaterim norveškim poslancem, vendar so sklenili, da se o tem nasvetu še pozneje razgovarjajo. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe dne 18. julija 1.1. (Konec.) Podružnica Gol-podkrajska predlaga: Glavni odbor naj se obrne s prošnjo na državni zbor, da bi se nova davčna poetava ugodno za kmetovalce uravnala. Tajnik Pire ob kratkem pojasni davčno predlogo. Dohodarinski davek ne bode zadeval navadnih kmetovalcev, ker ga bodo plačevali še-le tisti, ki bodo imeli 300 gld. čistega katastralnega dohodka. Občni zbor naj toraj preide ob tem predlogu na dnevni red. Obvelja. Gol-podkrajska podružnica nasvetuje: Kmetijska družba naj deluje na to, da se vrši razdelitev skupnih zemljišč cenejše. Se pride po predlogu tajnika Pirca na dnevni red. Podružnica Kovor predlaga: Pri inseratih t Kmetovalcu pod rubriko: Mala naznanila, naj bi se dostavila vselej tudi cena. Tajnik Pire izjavi, da se bode ta želja naznanila v Kmetovalcu, siliti pa uredništvo Kmetovalca noben ne nore, da bi ceno svojim ponudbam naznanilo. Uravnala jo bodeta že med seboj prodajalec in kupovalec. Podružnica mokronoška želi postavnih polajšav glede stavbinskih obrtov na deželah, da se ne bode od njih toliko zahtevalo, kolikor od mestnih obrtnikov. Obvelja. Podružnici poljanska dolina in Mošnje želite, da bi se lovski zakon tako spremenil, da bi smel vsakdo zajca streljati in da bi se škoda pravičnejše cenila. Tajnik Pire predlaga, da bi se prešlo s tem nasvetom na dnevni red. ker je ravnokar deželni zbor sklenil nov lovski zakon, kateri bode vsaj za nekaj let gotovo zakon ostal. Novi zakon sicer ni posebno ugoden kmetovalcem, vendar je vsaj nekoliko boljši od prejšnega. Dr. Romih povdarja, koliko škode da dela div-, jačina po novih vinogradih, naj bi se toraj zlasti zajec preganjal brez usmiljenja. Da bodo sadjerejc in vinorejci poznali novi zakon, naj bi ga »Kmetovalec" ponatisnil. Vikar Hladnik izjavi, da se je na tem mestu že večkrat govorilo o potrebi premembe lovskega zakona. Pri zadnjem zasedanju so sicer deželni poslanci sklenili nov lovski zakon, ki se pa premalo ozira na želje in potrebe kmetovalca in vendar je stan kmetovalcev temelj države. Zelje in zahteve kmetovalcev imenoval je nek deželni poslanec malenkostne. Kmetovalci morajo protestirati proti takemu prezirauju svojih želj in potreb. Hvalo pa naj izrečejo onim poslancem, ki so se za koristi kmetovalca zlasti sadjerejca neustrašeno potegovali. Predlaga toraj, občni zbor naj izreče obžalovanje radi novega lovskega zakona. Grof Barbo pravi: Podružnični predsedniki naj bi ljudstvo poučevali in prigovarjali ljudem, da bi drevesca pametno zavarovali, ne pa rabili sredstva, kakor nek sadiar, ki se je prišel pritožit k njemu, da mu je zajec drevesca oglodal. Na vprašanje: »ali ste pa drevesca zavarovali?" odgovori, da je rabil sredstvo, katero mu je nekdo priporočil; rabil je namreč gotove »copernije", od katerih je mislil, da bodo zajca odvrnile. Na ta način se pač škoda ne bode zabranila. Kmet Zupan povdarja, da je na Krasu, kjer so po zimi veliki zametje, brezvspešno vsako zavarovanje. Podružnica šentpeterska je hotela napraviti drevesnico, toda, ker ni upala drevesnice zavarovati pred divjačino, katera povsod mrgoli, je morala lepo misel žalibože zapustiti. Predsednik Murnik je izjavil, da Hladnikovega predloga ne more dati na glasovanje, ker bi bila huda in deloma tudi krivična obsodba poslancev, kajti novi lovski zakon je kmetovalcem vendar le ugodnejši, nego stari. Vikar Sladnik na to svoj predlog prenaredi v tem smislu, da naj odbor izreče, da novo sklenjeni lovski zakon ne more ugodno uplivati na umno kmetovanje, sadjarstvo in vinarstvo. Ta predlog utemeljen v § 2. družbenih pravil je bil potem sprejet. K zadnji točki: »Nasveti in prosti govori družabnikov" bere tajnik Pire nasvet župnika Brulca, naj bi glavni odbor deloval na to, da bi se rezarstvo postavno uredilo. Utemeljevaje svoj nasvet pojasnuje župnik Bru-lec v svojem pismu, doposlanem glavnemu odboru, koliko škode da narede razni rezači, ker svojega posla ne umejo. V vsakem sodnijskem okraju naj bi bil jeden koncesijoniran rezar. Predlog je bil sprejet. Inžener Pour je izročil glavnemu odboru predlog : Občni zbor naj se izreče za to, da se takoj napravi v Ljubljani kmetijska štacija na državne stroške. Ta predlog inžener Pour obširno utemeljuje, dokazujoč, kolike važnosti da bi bilo tako poskuše-vališče za spoznanje kaljivosti semenja, določitev, katera rastlina za to ali ono zemljo posebno ugaja, za spoznanje pristaviti umetnih gnojil itd. Takih poskuševališč je na Avstrijskem že 14 — jedna najnovejših je v Spalati v Dalmaciji. Vsaj tako, kakor je v Spalati, naj bi država oskrbela tudi Ljubljani. Vikar Hladnik pozdravlja ta predlog, saj je kemija veda, na kateri sloni umno kmetovanje in za praktično vporabo kemijskih naukov je treba tacega poskuševališča. Ko še tajnik Pire predlog toplo priporoča, se vsprejme jednoglasno. Predsednik Murnik se zahvali zborovalcem za obilno vdeležbo, izraža željo, da bi posvetovanje rodilo obilo sadu in sklene občni zbor ob 8/4l. uri. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. avgusta. (Iz komarja — slon.) Poročali smo, da so v nedeljo v Postojni po noči zaklali nekega mladeniča. Ker se je to zgodilo pri ponočevanju, naročil je preč. g. dekan in kanonik v svarilo mladeničem, da naj se pogreb vrši p r i p r o s t o. Domači so hoteli slovesen pogreb, g. dekan pa ga iz omenjenega vzroka ni dovolil To samo ob sebi umevno, lokalno stvar razbobna včerajšnji »Narod" ter jo zlorablja za agitacijo proti katoliški ljudski stranki na Notranjskem. Mej drugimi piše: »Stambulov, ti ležiš v prsti, a tvoj duh ni izumrl, temveč dviga se v srcih — kranjskih klerikalcev, seveda v njih delokrogu... Notranjskim roditeljem »katoliške" stranke zakli-čemo: »Quousque tandem" — varujte se, da si ne brusite nože za lastne vratove! . . ." Ako to ni naj večja razdivjanost in smešuost ob enem, poteib ue vemo, kaj bi označili s temi lastnostmi. In to dela tista stranka, ki zlorablja frazo o napredku iu omiki ter našim somišljenikom očita, da na Notranjskem ščujejo in razdivjavajo ljudstvo. Da, da: Qaousque tandem ?! (Promoviran je bil) doktorjem bogoslovja včeraj na graškem vseučilišču gospod F r. Perne, kapelan in gimnazijski katehet v Kranju. Čestitamo! (Leonove družbe zborovanje.) Iz Gradca 31ega jul.: V odseku za vedo in umetnost je razlagal vseučiliščni profesor dunajski dr. Gitlbauer dva kora iz Sofoklejeve »Antigone" ; na to so jih peli pevci stolnega kora. — V odseku za zgodovino je baron Helfert govoril o izvolitvi v nastopu vlade Pija IX. ter povedal mnogo zanimivosti iz mladostnih let omenjenega papeža. — Danes je rnil. knezoškof goriški pel črno sv. mašo za umrle društvenike. Pevski zbor je pel Mittererjev Requi«m. (Iz celovške škofije.) Župnijo Sirnico je dobil č. g. Norb. Mtirz, župnik v Svinici. — Zlato mašo je dne 24. julija praznoval vč. g. J. Jorrer, župnik v Zg. Milstatu. — Minulo nedeljo dne 28. julija darovali so na Koroškem štirje gg. novoposvečenci — Slovenci — Bogu nove maše; namreč v Stebnu č. g. Jurij Trunk, kateremu je propovedoval vč. gospod župnik Fr. Treiber; v Kaplji ob Dravi zajedno čč. gg. Val. Sitelkopf in Val. Weis. Propovedoval je vč. g. župnik Sim. Čemer. V Prevaljah č. gospod Frid. Malgaj; propovedoval je gosp. kaplan J. Rozman. — Zbog krasnega vremene zbrala se je pri novih mašah silna množica pobožnega ljudstva, hvaleč Boga in radujoč se z novomašniki slavnostnega dneva. Prihodnjo nedeljo daruje novo mašo Slovenec, č. g. Flor. Kramar v Škofičah. Vsem ča-stitim gospodom novomašnikom kličemo srčno: Na mnogaja leta! (Iz lavantinske škofije.) Faro Sv. Lavrencij v Brežicah je dobil ondotni provizor č. gosp. Josip Mešiček. (Na celovški realki) je bilo v minolem šol. letu 218 dijakov in sicer 213 Nemcev, samo dva Slovenca, 1 Lah, 2 Ogra. Zrelostni izpit je delalo 15 dijakov. (Drž. posl. pl. Dumreicher), jeden glavnih kolovodij liberalne stranke, ki zastopa v drž. zboru trgov, zbornico celovško, bode odložil svoj mandat. Tako vsaj poročajo nekateri listi. Slovenci, osobito koroški, za njim ne bodemo žalovali, ker bil nam je strasten nasprotnik, ki je govoril in delal zoper nas v drž. zboru, v mnogih brošurah, in na svojih volilnih shodih. Znano je, kako je nekoč pod pazduho hotel odnesti slovensko slovstvo. No, Dumreicher bode ali je že »srečno" šel, — Slovenci, tudi koroški, pa smo vendar še ostali! —m—. (Fr. Peter Arhar) iz reda sv. Frančiška je umrl 29. m. m. v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu in bil pokopan 30. julija na mestnem pokopališču med druge sobrate. Bil je 9 let skoraj da mrtvouden ter se vozil v vozičku, kadar je dopuščal leten čas, po vrtu ljubljanskega samostana, kateremu je pripadal. Po potresu so čč. usmiljeni bratje sami ponj pisali ter ga stregli s tako ljubeznjivostjo in nesebičnostjo, da jim samo Bog zamore povrniti njihovo požrtvovalnost. Rajni je prenašal svoje trpljenje z vzgledno potrpežljivostjo, upamo, da sije ž njim prislužil sveto uebo. (Cerkven rop.) Neznani roparji so v noči od 26. na 27. pr. m. vlomili v farno cerkev St. Mihaela pri Šoštanju ter so odnesli monštranco iz taberna-keljna vredno 300 gld. Tudi so pobrali nekaj drobiža iz odprtih nabiralnikov. (Nesreča v bližini Triglava.) Pot iz Mojstrane na Triglav je kaj dobro narejena. Prenoči se navadno v Dežmanovi koči, kjer biva po letu čuvaj in se dobi jed in pijača. Po steni malega in velikega Triglava so v kamen vsekane dobre stopnice, na nevarnih krajih so na vsak meter železni klini v steno vdelani, na drugih krajih zopet železne močne vrvi pritrjene. Kdor nima omotice, temu je pot na Triglav brez nevarnosti. Seveda brez vodnika ne kaže po stranskih potih samemu hoditi. Da se je predvčeraj 30. julija profesor Schmidt iz Homotave na Češkem ponesrečil, sicer ne na Triglavu, ampak precej niž-j iu oddaljeno, namreč na Zgornii Krmi, to je bila nesreča in slučaj. Na ravno tistem mestu se je delavec, ki hodi iz Triglava v pastirsko kočo spat, že večkrat zadnje dni po snegu drsal, pa se mora znati, v strmini le sedč; drugi delavec pa se ni hotel drsati in se je snega raje ognil doli gred^; gori gredč pa je šel tudi po trdem snegu počez. Schmidt-u je morebiti spodrsnilo, ali pa se je na-vlašč zadričal, se nesrečno prekucnil in z glavo spredaj kakih 30 metrov nižej ob skalo udaril. Nesreča se je naznanila c. kr. sodišču v Kranjski Gori, c. kr. okr. glavarstvu in magistratu v Homotavu. Profesor Schmidt je prišel v nedeljo z deveturnim vlakom dopoldne z Višarij, popoldne je šel k Pe-ričniku. V ponedeljek zjutraj ob 4. uri je šel iz Mojstrane brez vodnika na Triglav, rekoč, da mu bo po steni Triglava lahko pokazal pot čuvaj Dež-manove koče. Na Triglavu je bilo tisto jutro (v torek) več turistov, Šli so večidel z vrha na Marije Terezije kočo, eni turisti so se obrnili iz koče proti Bohinju, Schmidt pa sam čez Krmo na Mojstrano, ker je pri „Šmercu" nekaj prtljage pustil. Drugi dan je hotel na Bled. Pa zadela ga je smrt na kraju, ki ni nevaren, in kjer bi se bil lahko izognil. Včeraj zjutraj je šlo šest mož po truplo rajneega, katerega so na Dovje prinesli. Profesor Schmidt je bil okolu 40 let star, tanjke, velike postave in sploh vajen turist. V gostilni »Smerc" v Mojstrani je hranil karte o dolomitih. J. A. (Nesreča na železnici.) Na železnični progi blizo Teharjev pri Celju so našli 29. jul. mrtvega hišnega posestnika sina Jan. Gorišek-a. Pozno v noč se je imenovani mudil v gostilni v Teharjih in je najbrže zadel na potu na železnični tir, kjer ga je zalotil vlak ter ga vlekel seboj kakih 200 metrov. Leva roka in desna noga sta bila popolno ločeni od trupla. (Letošnje jesenske vojaške vaje) prično s 1. dnem avgusta in končajo v prvi polovici septembra. Infanterija in brambovci odidejo večinoma že danes od tod. Četrti bataljon domačega pešpolka in tu-kajšna brambovska batalijona odidejo v Celovec in se pridružijo ondu vsak svojemu polku. Tukajšnji pešpolk št. 27. prične manevrirati na Notranjskem. (Zdravje v Ljubljani.) Od 21. do 27. jul. bilo je novorojenih 21, umrlih 25, med njimi 1 za vra-tico (davico), 4 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 4 za želodčnim katarom, 2 vsled mrtvouda, 1 vsled starostne oslabelosti, 2 vsled nezgode, 10 za različnimi boleznimi; med njimi je 6 tujcev in 9 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer 1 za grižo, 2 za oslovskim (dušljivim) kaš-ljem in 5 za vratico. (Policijska kronika.) Mestna policija prijela je od 30. do 31. t. m. 8 oseb: 4 zaradi pijanosti in razgrajanja in 4 zaradi postopanja. — V torek popoludne razletela se je v kleti trgovca Franca Ter-dine na Starem trgu št. 17 neka svetilka, vsled česar se je vnelo par ondu ležečih metelj. Domači so ogenj podušili še predno je došla požarna bramba na mesto. (Novo sredstvo zoper trtno nš) je iznašel turški zdravnik Kiazim Effeadi. Sredstvo se je poskušalo v Smjrni in okolici. Dva zastopnika francoskega poljedelskega ministerstva sta odšla pregledat vinograde, kateri so bili vsled tega pripomočka obvarovani pred trtno ušjo. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu doposlala so se nadalje sledeča darila: Mestno županstvo v Moravskih Budejevicah 105 gld. 56 kr.; gospod Vekoslav Legat v Celovcu (po gospodu ravnatelju in dež. poslancu Ivanu Hribarju), v imenu koroškega pomožnega odbora, nadaljno zbirko 100 gld.; tvrdka C. I. Laesser v Dornbirnu 100 gld.; županstvo v Hronovu na Češkem, zbirko 34 gld. 20 kr.; gosp. Hozhevar, c. in kr. konzul v Sofiji, 30 gld. 22 kr.; županstvo Karbitz na Češkem 10 gld.; grofica Hom-peseh na Dunaju 10 gld. 20 kr.; gospod Henrik Holz v Sumperku na Moravskem zbirko 6 gld. 2 kr.; grofica L. v Steinamangeru 5 gld.; baronica Hagen na Dunaju 2 gld.; gospa Marija Heimel na Dunaju 1 gld. 85 kr.; gospa Ema pl. Reinisch v Sumperku Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, 1 gld. 50 kr.; Zdenka baronica Egger v Pragi 1 gld. 50 kr.; gospod Gasser v Sumperku 1 gld. 10 kr.; gospod Viljem Honig v Liebau 1 gld. 5 kr.; gospod Anton Kukula v Šumperku 65 kr. Društva. (Pevsko društvo .Slavec") se udeleži po večji deputaciji pevske slavnosti v Ptuju dne 4. avgusta 1.1. Ob jednem pa opozarja one Č6. podporne člane, kateri se nameravajo pridružiti tej deputaciji, da je skupen odhod v soboto 3. avgusta ob Vg12. uri po noči s poštnim vlakom. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca julija 1895. leta vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 624 strank 279.607 eld. 8 kr., 560 strank pa vzdignilo 216.498 gld. 37 kr. (Hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juliju vložilo je 120 strank 16.666 gld. 53 kr. vzdignilo 38 strank 8.821 gld. 94 kr. torej več vložilo 7.844 gld. 59 kr. Posojil se je izplačalo 27 z 18.450 gld. — Skupno stanje vlog 131.400 gld. 57 V, kr. Telegrami. G-radeo, 1. avgusta. Včeraj ob 5. uri popoludne se je vršila slavnostna seja Leonove družbe. Knezoškof dr. Sehuster, pozdravljajoč goste, je omenil, da je dobro znamenje, ker so se zbrali v dvorani novega vseučilišča ter izrazil nado, da se bode v njej gojila krščanska veda in resnica, kar razodeva tudi na poslopju postavljen kip svetega Avguština. Nadalje pojasnuje, da je sedaj čas boja tudi na polju vede in umetnosti ter povdarja, da veda ne pozna nobenega plemenskega boja in nobenega nasprotja mej narodi. Baron Helfert poroča o društvenem napredku ter omenja, da je društvo do sedaj izdalo 37.300 gld. v vednostne namene in da ima sedaj premoženja 20.000 gld. S sklepnim govorom je počastil navzoče vojaški škof dr. Belopotocki, omenjal razmer mej vero in vedo in zlasti v tem oziru povdarjal važnost Leonove družbe. Zvečer ob 9. uri je pri shodu govoril knezoškof ljubljanski, dr. Missia, ter omenjal lepih namenov, za katere se trudi Leonova družba. Vzlasti škofe mora veseliti, da se v sedanjih, po brezbožni vedi tako razjedenih časih družijo duhovni in svetni učenjaki, da zopet v soglasje spravijo vero in vedo. Z ozirom na potres, kateri je nedavno tako strašno rušil Ljubljano ter ji majal njene temelje, povdarja prevzvišeni govornik, da se majejo tudi temelji vere in nravnosti in uprav to je namen Leonove družbe, da ljudi zopet seznani in utrdi za temeljna načela krščanske vere in vednosti, ter s tem pomaga človeštvu podati pravo in varno podlago za njegov nadaljni razvoj. Zato pozdravlja z iskreno hvaležnostjo društvo in njega načelnike. Belgrad, 31. julija. Kakor poroča sa-loniški uradni list, so turške čete popolno premagale ostale vstaše, ki so bežali iz Ko-sovega v Saloniki. Petrograd, 31. julija. V mestu Krasno-vodsk ob kaspiškem morju je bil močan potres. Petnajst hiš je razdejanih; dvanajst ljudij je pod razvalinami. Bruselj, 31. julija. Včeraj je predlagal socijalist Defuisseaux v imenu liberalne in socijalistične stranke, da preloži vlada 4. člen šolskega zakona za prihodnje zasedanje. Ministerski predsednik je odločno pobijal ta predlog, ki se je pozneje s 57 proti 50 glasovom tudi odklonil. London, 31. julija. „Times" se iz Sredca poroča: Stambulovi pristaši so sklenili, da se zjedinijo s pristaši Radoslavova in tako pod njegovim vodstvom ustanove močno antirusko stranko. Umrli ho: 30. julija. Marija Staufer, gostija, 8 št. 14, ostarelost. let, Hrenove ulice Tujci. 30. julija. Pri Sionu: Weinberger, Andesle, Kornhauser, Mayer, Stirler z Dunaja. — Flath iz Bregenca. — Caltan, Leban iz Pariza. — Miklas iz Gorice. — Torre in Berra iz Trsta. — Strohal iz Petrinj. — Rizzetti iz Zadra. Pri Maliiu: Glatzel, Winter, Hermanu, Steger z Dunaja. — Pipp iz Sapijan. — Puscbi, Piazza iz Trsta. — Mangelsdorf iz Znojma. — Grossteiner iz Bolzana. — Poženel iz Bistrice. — Miihlig iz Hamburg-a. — Reez, Sopron in Plesche iz Kočevja. Pri bavarskem dvoru: Leidgeb iz Opatije. — Kratner iz Krope. — Honigman z Dunaja. Pri Lloydu : Šelj iz Šturij. — Ivaševič iz Zagreba. Meteorologično poročilo. a s P čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 31 9. zvečer 734-7 21-8 sl. jjvzb. g jasno 1 7. zjutraj 2. popol. 734-5 733 1 17-2 28-6 sl. vzh. sl. zah. soparno del. jasno 00 Srednja včerajšna temperatura 2290, za 26° nad normalom. Dobro izurjenega podkovskega pomočnika in jednega 468 1-1 kovaškega učenca sprejme takoj Peter Keršič, kova« v spodnji šiški. Tovarna cerkvene oprave. S ^ 5 J* ft O s 3 © , > .» o Premovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brilckner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, Stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v najpravilnejši obliki. 12 24—14 Cerkveni paramenti. Leopold Tratnik prej M. Sclireiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27, priporoča prečastiti duhovSčini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode m orodja. Vsakatero naročilo izvrSi kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 661 52—31 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. m a Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. i Zeliščni sirop od občinstva navadno zahtevan pod imenom A za prsi, plača ia zoper M\ prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 38 Ubaldu pl. Triikoezy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Oradou. t) 1 P S Matija Gorišek sobni slikar na Rimski cesti 8, III. nadstropje, oskrbuje slikanje sob po najnovejših uzorcib, zelo trajno, lepo in najcenejše. 466 4-2 ^pppppppppppp Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoja obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr.dež. priv. to- varne. TOralSF ustanov, leta 1835 na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednib ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—29 X> u n a j s k a borza. Dn6 1. avgusta. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4 %, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista .......... NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. vi 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini .......... . 100 gld. 80 kr. . 101 , - . 123 „ 50 . 100 „ 90 . 123 . 25 . 99 „ 00 . 1076 „ - . 403 „ 50 . 121 „ 40 j. 59 „ 35 . 11 „ 86 . 9 „ 62 n Dne 31. julija. 4% državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke i. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% , „ , južne železnice 6% . „ , dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 kr. 195 l 50 n n 100 „ - n 146 „ 25 »l 130 „ 50 n 109 „ - n 112 . - n 99 „ 25 n 99 „ 90 n 225 „ - n 170 „ 60 n 131 n 65 n 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld. . Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.' Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... . 200 gld. — kr. 1. 145 — 1. 17 50 . 23 50 — 50 . 53 — . 23 — . 175 25 r. 3580 — . 558 — . IU bO . 77 50 . 93 rt 70 . 168 50 . 129 n 62 n Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri iztrebanju najmanjšega dobitka. K a I a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „31 B R C U WollzeilB it. 10 Dunaj, Mariahilfirstrasse 74 B. 66 aar Pojasnila TEtt v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoijskih vrednostnih papirjsv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega ibrestovanja pri popolni varnosti ijtf naloženih (f lavni e. 'Vg Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.