Poštnina plačana v gotovini.	Prolstarci	VSeh	dežel	ZdfUŽitB	SB	!	Posamezna	Številki*	ir{>0	Din
k m pr ki tprlnik	Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din.
LUU • Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljani, Delavski dom, Marxov trg 2, dvorišče, ček. račun št. 14.577
Leto II.	LJUBLJANA,	10.	februarja	1927.	Stev.	6.
Slov. ljudska stranka v vladi.
Ko je bila sestavljena ministerska lista z zastopniki SLS, smo skoro pričakovali, da bo glavno glasilo te stranke, „S!ovenec“, globoko vzdihnil: Dopolnjeno je! Kdor je zasledoval boj SLS za vstop v vlado, ta mora priznati, da je bil to resen napor. Vse velike zahteve, s katerimi je šla SLS v volitve za sedanji parlament, vsa njena bojna orodja so letala drugo za drugim v kot. Dajala je velesrbskemu nacionalizmu izjave lojalnosti do ustave na poseben način, češ, nam ni potreba še posebno izjavljati, da priznavamo sedanjo centralistično ustavo in kralja, ker mi se nismo bili nikoli izrekli proti tej ustavi. Strategično je umaknila in končno popolnoma umaknila zahtevo po združeni, avtonomni Sloveniji, češ, avtonomije Slovenije se ne da zatajiti, ker je to zahteva širokih mas, toda sedaj boj za avtonomijo ni več aktualen, ker so ta boj opustile vse druge stranke v parlamentu. Zapustila je boj proti militarizmu, in to v trenutku, ko le-ta se polaščuje parlamenta in ko postaja v našem političnem življenju ne samo zakulisen, temveč očit, viden faktor. „Smo proti armadnemu generalu v vladi" — so bili zadnji plahi vzdihi SLS proti militarizmu — »in zahtevamo, da se general, ako je potreben, najprej vpokojl!" Revščina: kakor da bi vpokojenemu generalu mogli premenjati glavo in vzeti zaupanje onih, ki ga pošiljajo v vlado kot svojega predstavitelja! Končno pa je bil za SLS tudi ta plahi vzdihljaj samo stra-tegični manever na popolnem umiku. SLS je brez vidne težave požrla tudi to grenko pilulo za slovensko ljudstvo.
Nastaje za nas prevažno vprašanje, kaj je SLS dovedlo do tega, da je tako mizerno kapitulirala pred velesrbskim šovinizmom in militarizmom? Stvar nam bo jasna samo, če premo-trimo razvoj te stranke in njenega položaja. Poskusimo si torej ustvariti ta pregled.
Na začetku parlamentarizma v Avstriji je stala vsa slovenska buržuazija v taboru nemških fevdalcev. Njen duševni voditelj je bil kranjski grof Ho-henwarth. Z razvojem slovenskega gospodarstva, zlasti slovenske trgovine po naših mestih, pa se je odcepila od te skupnosti mlada slovenska liberalna struja, ki je zastopala slovensko meščanstvo in si osnovala svojo liberalno stranko. Konzervativni elementi, t. j. duhovščina, nekaj veleposestnikov (slovenskih in deloma nemških), bogatejši kmetje so stali pod vodstvom duhovnika Kluna in tvorili katoliško stranko. Mali kmet ni igral tedaj v političnem življenju še nobene vloge, ker ga je volilni cenzus izključeval iz volilnih
bojev. Ker socialne razlike med eno in drugo strujo še niso bile velike, nismo imeli tudi še popolnega političnega preloma med naprednejšo (liberalno) in konzervativno (klerikalno) strujo. Oni dve sta se sicer med seboj klali, toda vendar sta politično često sodelovali. Popolen prelom prinašata peta volilna kurija, ki je dala nekaj poslancev tudi tistim, ki niso plačevali davkov, in pa splošna volilna pravica.
Peta kurija je povečala na Slovenskem stranko konzervativnih elementov, toda obenem pa tudi izpremenila njen obraz. Ona jo je navznotraj razklala. V njej začno nastopati revolucionarni elementi — revolucionarni seveda v meščanskem smislu. Pojavi se dr Krek s svojim krščanskim socializmom. Na prvem katoliškem kongresu v Ljubljani (1890) zmaga to mlado krilo in katoliška stranka se prekrsti v Slovensko ljudsko stranko. V boju za enako volilno pravico (1905) postane SLS stranka kmečkega elementa v nasprotju z meščanskim liberalizmom.
V	vodstvu SLS imamo dve struji, konzervativno, hierarhično, ki je kljub idejni zmagi krščanskih socialistov, vodilna — in pa Krekovo SLS je dvoživka in to ne samo po vodstvu, temveč pd svoji razredni strukturi, kateri izraz je to dvojno vodstvo.
Neposredno pred vojno, med vojno in neposredno po vojni doživlja naše gospodarstvo velike gospodarske iz-premembe. Kapitalistično gospodarstvo se razvija. Razvija se tudi v območju SLS, ki ni samo stranka kmetov, čeprav je, naravno, teh največ v njej. S krahom Avstrije so sicer propali konzervativni voditelji SLS, toda ni propala njihova kapitalistična podlaga v njej. Nasprotno, le-ta se je povečala. Kapitalistični elementi v SLS so se povečali in žnjimi se mora SLS oddaljevati od onih elementov, ki se v sedanji situaciji vedno bolj prole-tarizirajo, ki gospodarsko propadajo na račun kapitalističnih elementov. Politični položaj, v katerega je prišla Slovenija po svetovni vojni, pa je zadel vso Slovenijo: njene kapitalistične, kmečke In proletarske elemente. On je zavrl hitrejšo socialno diferenciacijo, diktiral nacionalni boj proti s. hegemoniji in tako ustvaril za SLS v začetku ugodno politično situacijo. Avtonomija se ne kaže samo kot edini izhod iz krize za slovensko kmetijstvo, temveč tudi za slovensko obrtništvo in slovensko industrijo, ki jo hoče vladajoči imperializem demontirati. Ta poslednja stoji zaraditega s precejšnjim delom v SLS.
Toda gospodarsko vprašanje kapitalističnih elementov se da — v na-
Sodrug Zlatko Šnajder obsojen na pet let ječe.
Mladinec s. Zlatko Šnajder, eden najintimnejših prijateljev Alije Alijagiča, je bil v Helgradu obsojen kljub pomanjkanju dokazov na pet let jeSe po zakonu o zaščiti države radi komunistične propagande, Belgrad pričenja z drakonskimi obsodbami. Naš odgovor mora biti: Enotna fronta proti reakciji! Za legalizacijo kom. stranke 1
Našim dopisnikom.
Te dni je izjavil eden izmed mnogoštevilnih birokratov v Gradišču:
»Rajši imam deset Žerjavov kot enega Korošca."
Zopet drugi je dejal:
„S!ov. ljudska stranka je najbolj reakcionarna stranka."
Obračamo se na naše dopisnike in čita-telje, da razmišljajo, če so gornji dve trditvi pravilni. Po razmišljanju napisati dopis za »Enotnost". Ako bo dober, ga objavimo. Na napake odgovorimo pismeno.
sprot,u z vprašanjem kmečkih elementov — rešiti tudi še na drugi način kakor z avtonomijo. Da se rešiti s kompromisom, s sporazumom z vladajočo buržuazijo. To je gnalo na razpotje Radiča in to je dovelo do razpotja tudi dr Korošca. Ta razvoj v SLS je dovel do tega, da njeno vodstvo danes žrtvuje interese kmetov interesom kapitalističnih elementov v Sloveniji. Seveda je SLS bila v gotovi periodi svojega razvoja skoro izključno kmečka stranka, seveda ima še danes za sabo skoro ves kmečki element, toda njena gospodarska podlaga se razvija vedno bolj v kapitalistični smeri in ta moment je danes že tako močan, da jo je prisilil, da vstopi v čisto reakcionarno vlado in žrtvuje interese kmečkih množic v korist svojih kapitalističnih elementov. To bomo videli iz njenega praktičnega dela v sedanji vladi.
Kaj je praktičen program te vlade, ki ga »Slovenec" te dni tako hvali in bobna v svet? Poglejmo si ga nekoliko 1
Predvsem je treba ugotoviti eno:, lanski deficit našega državnega gospodarstva izkazuje za dve miljardi primanjkljaja (deficita) in zato se sedanji proračun ne bo dal znatno zmanjšati. Ako se bodo torej kake davčne postavke črtale, se bodo morale druge zvišati, odnosno novi davki ustanoviti.
Sedaj pa poglejmo, kake postavke hoče vlada, v kateri sedi SLS, znižati 1 Predvsem carine in železniške tarife za prevažanje blaga. Komu v korist? Trgovini in industriji. Dalje: ona hoče razviti našo industrijo s tem, da privabi »tuji kapital" — kakor pravi »Slovenec" — v našo državo. S čim pa se privabi »tuji kapital" v deželo? Seveda s tem, da se znižajo davki na njegovo produkcijo, da se znižajo davčna bremena, ki ga zadevajo. Na če-gav račun se bo razbremenilo industrijo? Naravno, da samo na račun kmečkih množic in srednjih slojev. Potem: najelo se bo veliko posojilo, gradile se bodo nove železnice. Na koga bodo zopet pale v prvi vrsti ob-
Liktorsko
»Liktbrji" so bili visoki rimski dostojanstveniki, ki so nosili »fasces", svežnje palic, v katerih je bila zasajena sekira, znake moči in imperializma starega rima. Mogočni gospod Mussolini si je izbral isto znamenje za svoje teroristične organizacije in pod tem znamenjem naj bi se vrnila razdrapanemu italijanskemu kapitalizmu stara rimska moč in slava. V tem znamenju rimskega imperializma hoče Mussolini konsolidirati italijansko kapitalistično državo, ki naj bi potem močna in nasilna raztegnila svoje kolonialno delovanje na Balkan in na mnoge druge azijske in afri-kanske narode. V ta namen je Mussolini razpisal z ogromnim bobnanjem notranje posojilo, ki naj bi bilo spravilo v red
vsaj začasno — italijanske leteče dolgove in dalo fašizmu svobodne roke za imperialistični razmah v bližnji bodočnosti. Zaradi tega je to posojilo svetovnopolitične važnosti in njegov uspeh zanima nas kot neposredne sosede Italije še posebe.
Mussolini je doživel s tem posojilom pravi politični krah ali kakor pravijo Italijani: popoln fiasko. Ne bo torej odveč, če si nekoliko pobližje ogledamo to fašistično gospodarstvo, ker potem bomo tudi lahko presodili, kam to gospodarstvo vodi.
resti in amortizacija tega posojila in teh novih investicij? Posojilo bo napravljeno v prvi vrsti v korist kapitala in če se hoče pospešiti industrijo, se ne bo moglo obremeniti kapitala.
Na drugi strani pa se napovedujejo take-le stvari: Upravna reforma, to se pravi po slovensko, da bo zopet letelo nekaj tisoč uradnikov in delavcev na ulico. Plače državnim uradnikom se ne uzakonijo Davek na ročno delo se ne odpravi Socialno varstvo dobi neznaten proračun 250000 Din. Za graditev novih železnic se bo pritegnilo vojaštvo. Prazne roke ostanejo torej brez dela. Delavec bo smel garati samo še kot suženj v vojaški obleki. Vlada zahteva posebna polnomočja za izvedbo teh lepih načrtov, Ali si je mogoče misliti kaj bolj kapitalističnega, kaj bolj reakcionarnega? In to nam javlja »ljudski" »Slovenec" kot veliko moderno »reformo" v našem državnem gospodarstvu.
Čegave interese zastopa torej SLS v tej vladi, interese velekapitala in militarizma, ali interese slovenskih delavcev in kmetov? Na to vprašanje menda ni treba nikakega odgovora več. Tu SLS ni več kmečka stranka,
. tu je SLS samo še stranka slovenskega kapitala, ki hoče sporazuma s buržuazijo v Beogradu, da bi mogel živeti in rasti ter izkoriščati slovenskega kmeta, delavca in uradnika. •
In v tej transformaciji (preobličenju) SLS vsklika zvito njeno glavno glasico »Slovenec":
»Kdo bi mogel dvomiti, da bi rada, če bi mogla, nemudoma poskrbela (SLS namreč, op. pis) za boljše življenje in razmere naših vrlih vojakov, za znižanje prezenčne dobe! Kdo bi mogel dvomiti, da bi rada, če bi mogla, takoj kar najizdatneje izboljšati položaj državnih uslužbencev in delavcev vseh vrst, pa naših invalidov in siroti"
Res, nikdo, ki pozna kapitalizem in njegove tendence ne bi mogel o tem dvomiti, ker vsakomur mora biti jasno, da SLS v tej novi transformaciji ne more nič več koristiti, ne kmetu, ne delavcu, ne uradniku, ne invalidom in ne sirotam — ampak samo še kapitalu.
posojilo.
Koncem junija lanskega leta so znašali notranji dolgovi fašistične It; lije okroglo 91 3 miljard lir. Koncem decembra lanskega leta je znašal ta dolg 845 miljard. Zmanjšal se je bil torej v pol letu za okroglo 6 8 miljarde. Toda od tega dolga so znašali leteči dolgovi, t. j. taki dolgovi, ki slone na kratkoročnih bonih, ki se morajo sproti poravnavati in ki neposredno obremenjujejo državni proračun, 20'4 miljarde. Teh kratkoročnih notranjih posojil se je Mussolini na ta način začasno rešil, da jih je »konsolidiral" na deset let, t. j., da je odgodil njihovo izplačilo za deset let. Toda to je začasna razlastitev upnikov za ta ogromni znesek. Da bi upniki to fašistično nasilje lažje prenesli, jih je morala fašistična vlada nekoliko požgičkati pod brado: obljubiti jim nove premije za to, da bodo deset let gledali skozi prste. Te premije so obremenile državo za nove 3 2 miljarde lir. Vse liktorsko posojilo pa znaša slabe 3 2 miljarde, kar seveda zopet povečuje notranji državni dolg za ta znesek Naspi oti zmanjšanju notranjega državnega dolga od 31. decembra lanskega leta za 6 8 miljard, imamo sedaj novo obremenitev za 6 4 miljarde. Fašistična Italija je torej ostala tam, kjer je bila lansko leto: njeni notranji dol-
mr Poravnajte naročnino!
govi znašajo slej ko prej 91 miljard lir, pri tem pa so podpisniki posojila, ki jih je čez tri miljone, revnejši za zneske, ki so jih podpisali.
Poloni Mussolinijev obstoja v tem, da je to posojilo doseglo komaj toliko svoto, kolikor ga stanejo premije za konvertirane leteče dolgove in da pojde popolnoma v izgubo. Te tri miljarde ne bodo plodonosno naložene, ne bodo povečale narodnega bogastva, pač pa povečujejo državne dolgove. In če hočemo oceniti gospodarstvo fašistov in njihovo politično bodočnost, potem lahko rečemo sledeče: Mussolini je spreten in iznajdljiv človek, v svojih nakanah nepremakljiv, v svojem terorju skoro nedosegljiv, toda mi resno dvomimo, da bo znašel ali našel tudi kakega takega psa, ki bi hotel italijanske državne dolgove žreti. V tem pa tiči vse vprašanje italijanskega fašizma.
Italija stoji pred novim valom gospodarske krize. Kmečke množice so izčrpane, delavske priklenjene in jih izčrpavajo, mali obrtnik v krizi in industrija, vsled pomanjkanja kapitalov in
trgov v stagnaciji. Pred Mussolinijem in fašizmom zija nerešljivo gospodarsko vprašanje.
Toda med tem ko se nahaja Italija v takih težkočah, rožlja Mussolini s sabljo in se pripravlja na vse mogoče vojaške pohode, na Kitajsko skupno z razpadajočim angleškim cesarstvom, v Jemen, na Balkan in bogsivedi še kam. Ali je mogoče, da napravi Mussolini v tej mizerni situaciji Italije kak tak .skok v terno"?
Da, mi mislimo, da je to ravno po tem finančnem neuspehu mogoče. S tem namerava Mussolini odvrniti pozornost italijanskih delavskih in kmečkih množic od notranjega poloma. On jim bo zopet obetal nebesa v kolonijah. Na drugi strani pa bi s tem pomagal tudi italijanski industriji, ki bi se zopet pretvorila v vojno industrijo. Nevarnost, da nas Mussolini skupno z Anglijo zaplete v novo svetovno vojno, je torej neposredna.
Mussolini pa se utegne zmotiti v letnici. Mi ne pišemo več 1914, temveč 1927.
O dveh potib.
„Rabočiju (Delavec) štev. 3 dne 24. maja 1914. 1.
Javna vprašanja na Gosarjay ministra za socialno politiko.
Po dobrih dveh letih prihaja SLS zopet v vlado. Njen poslanec dr. Gosar je postal minister za socialno politiko. Zato stavljamo nanj sledeča javna vprašanja:
1. Ali misli gospod minister vzeti iz Državne hipotekarne banke onih 30 milijonov in jih uporabiti v podporo brezposelnim ?
2. Ali misli gospod minister sklicati ie končno anketo glede pravilnika bratovskih ikladnic in se zavzeti, da se sprejme od delavatva Slovenije predloženi izpremenjeni pravilnik?
3. Kaj misli ukreniti gospod dr. Gosar glede onih milijonov, ki jih je Bolniška blagajna v Zagrebu naložila v SI»vensko banko in ki so baje v nevarnosti?
4. Kaj misli ukreniti gospod minister s podjetniki, ki ne plačujejo prispevkov za delavsko zavarovanje?
5. Kdaj namerava gospod minister razpisati volitve v bolniško' blagajno?
6. Kdaj namerava gospod minister razpisati volitve v Delavske zbornice v Zagrebu, Belgradu, Splitu in Novem Sadu?
Za danes samo ta vprašanja.
Kristanovi socialisti...
^Delavska politika^ se je v eni zadnjih številk r»zjezila na nSlovenca“, ki je ob volitvah pošteno krtačil Kristanove socia liste. Ona pravi: „da Anton Kristan ni že dtflgo vrsto let od takrat, ko je prevzel upraviteljsko mesto v Belju — član naše stranke in naših strankinih odborov in da nima sploh nobenega, niti direktnega niti indirektnega vpliva na našo Btrdnko, da ni ž njo v nobeni zvezi in da je potemtakem smešno in deplacirano govoriti o Kristanovih socialistih.u
Na to praino izjavo skušajmo kratko odgovoriti.
Že mogoče, da Kristan iri član SSJ. Že mogoče, da nima organizacijskih zvez ž njo. Že mogoče, da Tone Kristan sam ne smatra sploh za potrebno, da bi bil član SSJ, ko ima vendar velik vpliv na konzume in financ«.
Toda nekaj druzega odloča. To je
namreč vprašanje Kristanove taktike in politike, • vprašanje oportunizma in refor-mizma. Ali se je Socialistična stranka kdaj odrekla oportunizmu in reformizmu, tej Kristanovi politiki? Ali nima SSJ se vedno isti program kakor takrat, ko je bil Kristan voditelj in minister? Ali ni SSJ še danes za državno in narodno enotnost k»krr je bila takrat, ko je s Tonetom Kristanom konsolidirala državo? Ali ne postavljajo člani SSJ danes spomenike kralju Petru kakor so leta 1919 priznali „Privremeno narodno pre<!stavništvou in vstopili v kraljevo vlado belgrajsko?
Gospodje pri vodstvu SSJ! Do danes je ostala ista politika. In dokler se ne odrečete te politike, teh svojih programov in postavljanja kraljevih spomenikov, toliko časa ostanete še vedno Kristanovi socialisti, to se pravi reformistični socialisti.	■	Antikloštrov.
Socialna stranka — liberalni privesek
buržiaazije*
„Jutrou, glasilo hlapcev centralizma, piše v 23. itev. z dn« 27. januarja sledeči slavospev na Socialistično stranko:
„Socialistične glasove n« moremo šteti v politično grupacijo Naprednega bloka, od katere jih loči marksistični program. Toda na drugi strani je marsikaj skup-nega. Pred vsem ima SDS mnogo razumevanja za vsa socialna vprašanja, kar je opetovano dokazala, akoravno odklanja rairadno politiko. Na isti liniji pa stojita Napredni blok in res programatično orientirana socialistična stranka v kulturnih pogledih in v odporu proti reakciji klerikalizma, ki že sam na sebi nazira demokratična načela. V tem Hmislu se mjre go-.
voriti o tam, da tvori socialistična stranka v Sloveniji, kakor tudi skoraj povsod drugod, skrajno levico napredne politične fronte.14
Mi se danes ne moremo obširneje pečati s tem zelo značilnim hvaljenjem „Jutrau. Opozarjamo vse delavce in kmete, da pazljivo prečitajo gornji odstavek in prepričali ae bodo, da je točno, „da tvori socialistišna stranka v Sloveniji, kakor tudi skoraj po-v»od drugod, skrajno levico napredne politične fronte11, to se pravi skrajno levico
V	taboru buržuazije. Kakor je fašizem desna roka burkuazije, tako je reformizem njena leva roka.
Antikloštrov.
»Delavska politika" v zadregi.
Po slavospevu „Jutraa in opazkah „Slo-vencau se je morala oglasiti tudi „Del*v-aka politikau. V strašno zadrego je prišla. Cepetaje se izmotava in pri tem še bolj zamotava, dokler ne vzklikne:
„Zveze med delom in kapitalom ni bilo in je ne more biti, kakor ne more biti zveze med socializmom in klerikalizmom.11
^Delavska politika11, glasilo tistih voditeljev slovenskega socialpatriotizma, ki bi si radi privoščili par modnih novosti avstrijske socialne demokracije, se moti, če misli, u je s tem odgovorila na obtožbe. O to vemo mi vsi prav dobro, da med delom in kapitalom ne more biti zveze.
Saj za to tudi ne gre spor. Pač pa gre za vprašanje, v koliko je Socialistična stranka liberalni privesek buržuazije ali kakor „Jutro“ pravi, „skrajna levica napredne politične fronte11.
Na to obtožbo „DeIavska politika11 ne more odgovoriti — ker je Sooialistična stranka v resnici liberalni privesek buržuazije. Stranka, ki je za centralizem, ki negira nacionalno vprašanje, ki je proti enotnosti strokovnega gibanja v Jugoslaviji, ki noče vedeti za zvezo s kmeti, ki sodeluje z buržuazijo pri postavljanju pa-triotičnih in militarističnih spomenikih je seveda samo levo krilo meščanstva.
Nedavno je izjavil voditelj kavkaških likvidatorjev An svoje nesoglasje z .Žarkom* 1 in njegovimi pristaši, z njihovo oportunistično taktiko, v članku, ki je vzbudil zanimanje zavednih delavcev.
Ta izjava je znak, da .avgustovski blok" * razpada. Nobeni izgovori in nastopi ne ovržejo tega dejstva.
Toda trenutno hočemo opozoriti či-tatelje na nekaj druzega, namreč na razmišljanje Ana o dveh potih razvoja Rusije. An piše:
.Žarek" veže svojo taktiko z možnostjo reform. Njen kurz gre na reforme. .Pravda" veže svojo taktiko z .burjo". Njen kurz je usmerjen na .polom"
Iz vsega tega zaključuje An, da je treba zediniti obe taktiki. Toda zaključek ne velja. On ni marksističen.
Razložimo.
Kaj določa p o t Rusije, značaj in hitro.t njenega razvoja?
Medsebojni odnošaji družabnih sil, rezultanta razrednega boja.
To je očividno.
Kakšne družabne sile delujejo v Rusiji? Kakšna je linija razrednega boja?
Rusij'd je kapitalistična država. Razvija se lahko samo kapitalistično. Trenutno preživlja Rusija meščansko-demo-kratično preobrazbo. Osvoboja se fevdalizma. Položaj svetovnega kapitalizma vodi neizogibno in sigurno k osvobo-jenju Rusije iz fevdalnih okov. Ni pa še gotovo, kakšna bo rezultanta socialnih sil, ki rušijo fevdalizem. Te sile so v glavnem sledeče: 1. meščanski monarhistični liberalizem (t. j. kapitalisti in del veleposestnik v iz vrst progresivne, kadetske in deloma oktoberske stranke; 2. meščanske demokracije (malomeščanstvo, inteligenca, kmetje itd.); 3. proletariat.
Vsak izmed teh razredov deluje v svoji smeri, ki mu jo določa njegov gospodarski položaj. Seveda se oziramo pri tem samo na delovanje mas. Rezultanta bo seveda in je lahko samo ena.
V	kakšnem smislu torej lahko govorimo o dveh potih Rusije? Samo v tem smislu, da mi ne vemo in ne zvemo rezultante, dokler se boj ne dokonča. Približevala se bo rezultanta eni izmed dveh najbolj enostavnih, jasnih in takoj vsem vidnih linij. Prva linija so — .reforme". Druga .burja".
Reforme se imenujejo take izpre-membe, ki n e odvzemljejo oblasti v državi iz rok starega gospodujočega razreda, lzpremembe nasprotnega značaja se imenujejo .burja". Razredni interesi meščanskega liberalizma zahtevajo samo reforme, kajti buržuazija se mnogo bolj boji .burje" kakor pa reakcije. Buržuazija hoče ohraniti stare, fevdalne ustanove (birokracijo, obe zbornici itd.), da se ubrani delavstva. Kmetje kolebajo pri meščansko-demokratični preobrazbi v vseh deželah brez izjeme in tudi v Rusiji med buržuazijo in proletariatom. Takšna kolebanja so neizogibna, kajti kmetje so nasprotniki veleposestnikov in fevdalizma, obenem pa so sami mali gospodarji, mali buržuji.
Kar se tiče proletariata — se njegovi interesi skladajo z interesi ogromne večine prebivalstva, t. j. vseh izkoriščanih, in se gibljejo po poti, ki n i reformistična, po poti, ki jo v Rusiji o-značujemo z znanimi .tremi morskimi somi".8
Če bo večina kmetov in prebivalstva sledila liberalcem, bo ta „pot“ najhujša, najmanj priporočljiva za delavce in vse izkoriščane ter najbolj mučilna za nje. Ako bo večina kmetov in prebivalstva sledila delavstvu — dobimo nasprotno sliko.4 Prvo oziroma drugo rezultanto bo docela odkril samo končni izid boja.
Tukaj šele zapazimo, kakšen je faktični smisel nejasnega in zamotanega
t------------
1 ,Žarek" (Luč) je bilo glasilo likvidatorjev.
2 Glej članek »Zgodovina boljševizma" v .Enotnosti" 1926 št. 9.
8 Trije .morski somi" so bile tri glavne zahteve pravdistov: 1. strmoglavljenje carizma, 2. razlastitev zemlje in posestva,
3.	osemurni k. Menjševiki in likvidatorji so od teh zahtev sprejeli samo zadnjo, o o-semurriem delovniku, odklanjali pa so prvi dve zahtevi. Namesto njih so se potegovali za svobodo koalicije (združevanja).
4	Tako se je tudi zgodilo.
presojanja Ana, ki je preje občutil kakor je razumel oportunizem likvidatorjev in njihovo izdajstvo nad delavskim razredom.
Likvidatorji so reformisti. Faktično vodijo liberalno in nikakor ne marksistično, delavsko politiko. Delavstvo hočejo podrediti buržuadji.
.Pravdisti" vodijo marksistično, proletarsko politiko. Interese delavstva branijo, ko hočejo prevrat v Rusiji Ali pa zato »pravdisti" ne izkoriščajo rtforrn? Na to vprašanje je lahek odgovor, če pokažemo na dejstva. Vzemimo dejansko in ne izmiš'jeno reformo, na pr. socialno zavarovanje. Sleherni lahko vidi, da so se pravdisti desetkrat hujše .obesili" zanjo kakor likvidatorji. Glej .Vprašanje zavarovanja" in rezultate volitev v .Vseruski svet zavarovanja".
Vzemimo .delne zahteve" gospodarskega boja, n. pr. pri štrajkih. Sleherni lahko vidi, da so pravdisti tisočkrat boljši in energičnejši v tej obstoječi in ne izmišljeni kampanji.
Če bi obstojala takšna skupina, ki ne bi izkoriščala reform in delnih izboljšanj, bi bilo kratkomalo nemogoče zediniti se z njo. To bi bila delavcem škodljiva, nemarksistična politika.
Prav tako se ni mogoče zdiniti z likvidatorji, ki ne marajo .podzemlja" in ga blatijo, ga zameta vajo dva .morska soma", ki proglašajo v današnji Rusiji boj za legalno (javno) stranko in za politične reforme. Vse to znači izdajstvo nad delavstvom in prehod na stran buržuazije.
Pravdisti .usmerjajo kurz na burjo ali polom", kakor pravi An. Pri tem pa ne opuščajo niti ene same in niti najmanjše možnosti resničnih reform in delnih izboljšanj — o čemer govorijo dejstva — pojasnjujoč masam lažnivost reformizma. Takšna taktika je edino pravilna, edino marksistična. Zategadelj so jo sprejeli zavedni delavci vse Rusije v ogromni večini (kar so dokazala dejstva, število delavskih klubov i. dr.).
Samo pristaši malomeščanske demokracije, narodniki in likvidatorji se zaman borijo proti delavcem, proti .pravdizmu".
Kitajsko Kitajcem
Odkrita vojaška intervencija.
Kom. internacionala je izdala poziv za organiziranje obrambe kitajske revolucije. Poziv prikazuje zadnje dogodke kot odkrito vojaško intervencijo.
80 aeroplanov.
Angleška vlada je poslala v kitajska morja ladje z 80 aeroplani.
Južnoafriški delavci za kitajsko revolucijo.
Kongres južnoafriških strokovnih organizacij je sklenil resolucijo, ki priznava Vsakemu narodu pravico do samoodločbe, ki :zrala najtoplejše simpatije kitajskemu narodu in obsoja vojaško intervencijo.
Anglija pošilja čete na Kitajsko.
V	Londonu se je zopet vkrcalo ponoči 2500 vojakov infanterije na parnike, ki odpotujejo na Kitajsko. Tudi brigada ar-teljerije je dobila povelje za odhod.
Amerika tudi.
Združene države severne Amerike so tudi odpeljale nadaljnjih 1200 vojakov na marianske otoke z nalogom, da bodo pripravljeni odriniti v Sangaj.
Preprečite transport.
Internacionalni propagandni in akcijski komite transportnih delavcev poziva vse delavce na železnici, v pristaniščih in na ladjah, da preprečijo vojaške transporte na Kitajsko: „N(j nalagajte nobenega vojaka, nobene granate, uiti enega kanona, niti enega aercplana za Kitajsko! Proč z angleškimi imperialisti! Naj živi zmaga kitajske revolucije!11
Kantonske čete napredujejo.
Kan tonske rdeče čete so samo še 180 km od Šangaja. Vršijo se srditi boji.
Sodrug Hlebec pride iz zapora
dne 24. februarje ob 10. uri dopoldan.
Iz naših rudarskih revirjev.
Osemurnik v nevarnosti.
(Razbita mezdna pogajanja s TPD.)
Dne 28. januarja so se vršila v Ljubljani mezdna pogajanja med rudarji in Trboveljsko družbo.
Pogajanja so se razbila, ker Trboveljska družba noče priznati upravičenih rudarskih zahtev. Še več. Na pogajanjih je Trboveljska družba jasno povedala, da bi se morda izpremenile plače, če delavstvo pristane na izmenjavo na mestu (ortu). To se pravi podaljšanje osemurnika, uvedba deveturnega delovnika. Rudarski zastopniki so to peklensko zahtevo Trboveljske družbe enoglasno odklonili in pogajanj je bilo konec.
Mi smo v listu stalno opozarjali na nevarnost podaljšanja delovnega časa. Lani avgusta meseca smo izdali letak proti izseljevanju v Francijo in obenem pozvali rudarje, da ustvarijo enotne akcijske odbore proti napadom Trboveljske družbe na osemurnik.
Danes je nevarnost podaljšanja vse bližja. In kakor hitro bi se uvedel deveturni delovnik, bi imeli novo gorje, novo poslabšanje in sicer: 1. praznovanje ene tretjine sploh, 2. nove redukcijeparstorudarjev.
Zato mora napraviti delavstvo enotno fronto proti Trboveljski družbi za obrambo osemurnga delovnika.
*
Krščansko - socialna „Pravica“ se huduje nad mezdnimi pogajanji. Pravi, da niso bila pogajanja na mestu zdaj, ko so bile politične volitve v oblastne skupščine. Kaj naj morda čakamo, da vložimo mezdne zahteve takrat, kadar bo Trboveljska družba z ozirom na poletno sezono odpustila par sto rudarjev in dala praznovati 3, 4 dni v tednu? O to vemo, da vam je interes vaše politične stranke več kakor interes rudarjev.
Ni večjega izkoriščevalca, ni večjega krvosesa, obenem pa še ni bil nihče toliko osovražen in proklet in se še ni nikdar tolikokrat stisnila delavska pest — kakor nad podjetjem Dukič, dnevni kop Doberna v Trbovljah.
Tukaj kraljuje akord, kazni, smrtne nesreče, pomanjkanje postelj in tifus. Pravi pekel s pravimi hudiči. Malokateri glas prodre z Doberne. Zato so pa takrat neverjetni. Zadnji glas pravi, da imamo na Doberni tifus.
Čitajmo zdravniško poročilo. Več nam razodene kakor vse pridige trboveljskega kaplana Šmalca.
»Zdravstvene razmere na Doberni v barakah št. il, 112, 113, 114 in 115, ki so last Dukiča, so skrajno slabe. Pred vsem so prenapolnjene; na vsako posteljo pridejo po dve ali celo tri osebe. Strehe raztrgane, okna razbita, podi nagniti in polni špranj. Da je pri tem zadostno snaženje nemogoče, je razumljivo in to tembolj, ker je za čiščenje 6 velikih sob ta 180 ljudi določena le ena ženska. Stranišča, posebno pri baraki 114 so skrajno zanemarjena. Tudi okolica barak je nesnažna. V svrho omejitve infekcijskih bolezni naj županstvo ukrene:
Stranišča se imajo držati v naj večji snagi in jih dnevno polivati z apneno vodo v razmerju 1:10, pisvarji pa s surovo karbolovo kislino ali sanitolom.
V	predprostoru sob je na vidnem pripravnem mestu postaviti posode z 1 odstotno lizolovo raztopino z napisom „Za umivanje rok“. Naloga hišnikov in snažilk je, da ljudi navajajo k faktičnemu umivanju rok, vedno pred jedjo in po opravljanju telesnih potreb.
Gledati je na vsak način, da barake niso prenapolnjene in da ima vsak delavec svojo lastno posteljo.
Da se morejo sobe temeljito sna-žiti, je potrebno, da se nastavi za vsako barako, t. j. za 4 sobe, po ena snažilka."
Ne vemo, kaj je ukrenil socialistični župan. Ali eno je pred vsem potrebno: Podjetje Dukič mora proč iz Trbovelj!
Dokler se tega ne doseže, je treba izkoristiti vsako sredstvo tako s strani
Upravičeno pa zamerja „Pravica“, da niso bile na pogajanjih zastopane vse rudarske strokovne organizacije. Mi smo odločno za enoten nastop II. rudarske skupine Zveze rudarjev, Strokovne zveze rudarjev in Kmetsko-de-lavske (Bernotove) zveze.
Prav tako dobro pripominja »Pravica", zakaj se je načelstvo Zveze rudarjev naslonilo na tako slabo postojanko kakor je gibanje cen življenskih potrebščin, ko imamo vendar strašne podatke o znižanju plač, točne podatke o povečanju produkcije in torej jasno sliko o ogromnih profitih Trboveljske družbe. Na te profite je bilo treba naperiti ogenj in iznesti pred vso javnost, da se tako mobilizira vse delovno ljudstvo Slovenije in Jugoslavije proti divjemu izkorišanju rudarjev in nacionalizaciji premogovne industrije.
Sicer pa imamo tudi glede gibanja cen izjave visokih kapitalistov, ki tolčejo po glavi vse papirnate dokaze gospoda Skubica.
Alojzij Tykač, predsednik Ljubljanske kreditne banke, piše v reviji „Ban-karstvo":
„Kljub temu, da izkazuje splošni indeks cen tudi v Sloveniji v tekočem letu precejšnje nazadovanje, so vendar življenski pogoji malih in srednjih, zlasti pa uradniških slojev, še vedno skoro neznosni. Javna bremena, davki, dalje še vedno obstoječa stanovanjska kriza, zastoj industrije, trgovine, naraščanje brezposelnosti, zvišanje železniških in poštnih tarifov, počasno plačevanje dobav s strani države, prekaša daleko pocenitev življenskih potrebščin." —
Proč s profiti Trboveljske družbe!
Za povišanje plač, za osemurnik.
del. organizacij kakor s strani občine, da se podjetje Dukič prisili, spoštovati najosnovnejše živalske pravice rudarjev Doberne, kajti o človeških sploh ne moremo še govoriti.
Občina naj obdavči ogromne profite Dukiča. Občina naj prisili Dukiča, da gradi nove stanovanjske hiše. Na njegove stroške naj izvede vodovod, kanalizacijo, postavi higienska stranišča.
To vsaj je v prvem hipu potrebno.
Delavski zastopniki v občinskem odboru naj stavijo tozadevne predloge.
Jeklarna Guštanj-Ravne.
Dne 30. januarja se je vršil precej dobro obiskan občni *bor kovinarjev v prostorih gostilne Milonig. Po kratkem poročilu je s. predsednik Šmidliofer pozval navzoče kovinarje k vstrajnemu delu za napredek naie strokovne organizacije. Tajniško poročilo je podal podružnični tajnik Apohal. Blagajniško poročilo je podal s. predsednik, ker je bil 1. blagajnik odsoten zavoljo bolezni.
S. Sore in s. Ditingor poročata v imenu kontrole, da sta vselej našla podružnične račune v redu, ter predlagata abaolutorij blagajniku. Nato se je izvolil nov odbor. Poročal je tudi referent Svetek iz Ljubljane o splošni stagnaciji, ki je nastala v kovinarski industriji. Pozabil je pa povedati, dokler bo proletariat razcepljen v veš strokovnih orgauizacij, toliko časa tudi ne bomo zmošni operirati proti združenemu kapitalu. Torej sledi iz tega, da moramo pri vsaki priložnosti zahtevati, da se čim preje zedinijo etrokovne organizacije vse Jugoslavije. V „ Delavcu “ stoji debelo tiskano, kako se vežejo različni trusti, ali tisti, ki to pišejo, so gotovo proti zedinjenju z neodvisnimi in nevtralnimi strokovnimi organizacijami. Torej kapitalisti skupaj, delavci narazen, je njihova parola.
V	kratkih in jederaatih besedah je na koncu občnega zbora s. Peršek razložil razredni boj, ter pozval vse v strokovno organizacijo s parolo: kovinarske strokovne organizacije Juf, ilavije se morajo zediniti.
Marš ven, upokojenci in reduciranci!
(Deložacija v Trbovljah. — Dopis.)
Cenjeni sodrugi!
Dne 29. jan. 1.1. je prišla v Trbovlje vdru-gič doložacija. Zadele je tudi mene. Usodna ura ob pol 12 je prišla s sledečim terorjem. Ravno smo se spravljali h kosilu. Žena je pripravljala par krožnikov zame in za 3 gladne otroke. Kuhalo se je par gnilih krompirjev in korenje, zmešano, kar ne bi žrl gosposki pes. Mi trpini pa smo navajeni na svinjsko hrano. A še ta ni bila namenjena nam. Na vratih so so se prikazali orožniki, gosp. Sprogar od sodišča in še par ljudi Prosili smo jih, naj počakajo, da použijemo kosilo. Toda g. Sprogar mi je vrgel akt od sodišča za odgovor. Na mojih par krepkih je odvrnil: „A f raji ih, Z. je boljševik in če misli, da ima župana socialista, naj pa gre k županu, ko je glasoval za njega.* Nič ni pomagalo. Žena je morala kosilo z zakurjenega ognjišča odnesti k sosedu, tako da smo ga imeli šele za večerjo. Delavci so dobili ukaz, da zneso pohištvo ven. V prvič se niso upali. Sele na drugi ukaz so začeli po-malo nositi. Prosili so me, da jim ne zamerim, sicer bodo reducirani. Orožniki sami so se izjavili, da bi se rajši lotili druzega opravila, samo deložacije ne. Žena se je jokala, otroci ravno tako. Mali, dva meseca star otrok je bil. celo bolan. Ali so to zakoni, če dovoljujejo bolne otroke metati na cesto na gola tla?
Ne vedoč, kam, so vso ropotijo naložili na voz in zapeljali pred občino, izpregli konje in odšli.
Nato pride župan socialist in pravi: „Kaj bomo sedaj?" Končno se je obljubilo, tele-fonično zaprositi za prazno hišo za deloži-rance. Mojo delavsko beračijo pa so vzeli z vozoru vred shraniti pod občinsko varnost.
Mi se pa potikamo od enega do drugega, kdor nas sprejme za eno noč.
Tako se godi pri nas v Trbovljah, ker nismo složni. Kdor ni za enotnost, je naš sovražnik. Pozivam vse pod rdeči prapor v Zvezo rudarjev. Z zavednostjo in solidarnostjo se bomo enkrat postavili takim valpetom kakor so današnji biriči. Tudi mi bomo nekoč bur-. žuaziji ukazali: »Namesto kosila tudi večerje nel“
D.lu čast in oblasti
Oeložiranec — upokojenec.
Občina naj zapleni prazna stanovanja !
Poleg gornje deložacije Z. se je izvršila še deložacija Jožeta Savše, očeta 5 otrok, ki je delal pri rudniku 16 let, zdaj reduciranec. Nadalje Valentin Peško s 7 osebami na Njivi.
To metanje na cesto se vrši s strani Trboveljske družbe in njenega pravnega zastopnika dr. Benkoviča, ko je v Trbovljah več praznih stanovanj in celo.hiš. Za Savo je prazna Bittner-jeva hiša, na Posetju je prazna stanovanjska baraka 357.
Zato zahtevamo od občine in socialističnega župana, da zakonskim potom zapleni Trboveljski družbi prazna stanovanja in šiloma spravi vanje de-ložirance.
Vir pri Domžalah.
Ljubi Bvojega bližnjega, tako se glasi nauk klerikalcev. Zadnjič smo imeli tukaj nai volilni shod v gostilni pri Stupici. Obe lobi so bile nabite delavcev in kmetov. Na ta shod je tudi prišel iz Doba kaplan s šestimi ljudmi, da bi shod razbil. Prvi s. govornik je omenil in raztolmačil te volitve,. kakšnega pomena bo za delavca in kmeta in da bo prišel nor davek in na koga naj pride ta davek. Meščanske stranke niso nič naredile druzega za delavce, kakor ječe in davek. Nato prosi kaplan za besedo. Dali smo mu jo, nato je pa takoj začel izzivati, katero stranko zastopa naš govornik, ko nas je sedem strank skupaj (medklic: Katere stranke so to, imenuj jih). Nato odgovori, da ne ve, kako se imenujejo. Predbacivati nam je začel socialiste in Kristana, ko je bil minister, kaj je nam dobrega naredil, da je nas izdal, da je bankir in da je še vedno med nami. (Medklic J. V.: Vi klerikalci, na čelu s Korošcem, ste bili v vladi, ste pa dali delavce streljati na Zaloški cesti in zapirati železničarje, ko so zahtevali večji kos kruha. Glasovali za zakon o zaščiti države, kako morete zastopati delavee?) Nato govori s. kandidat Be-šter, ki razloži, katere stranke so skupaj in katere zastopamo (komunisti, socialisti in zedinjaši). Naša lista se imenuje Združena lista delavcev in kmetov. Razložil je tudi zakon v zaščito delavcev, ki se ga nikjer ne izvaja. Nato omeni razna klerikalna podjetja in Remca iz Duplice, kako imajo delavci majhno plačo, od l-25 Din do 3 Din na uro. Remec pa ogromne profite spravlja v svojo malho. On ne pozna osemurnika ne čezurnega plačanega dela in ne organizacije. Zakaj bi on ne dal delavcem večjo plačo oziroma dobiček razdelil med delavce, ker je klerikalec in pravi:
Tifus v Trbovljah.
(Doberna in Dukič.)
Ljubi svojega bližnjega kakor «amega sebe? Nato govori s. kandidat Štebe, ki razloži, kako meščanske stranke obljubujejo kmetom in delavcem vse, kar si zamislijo, znižanje davkov itd. Kadar so pa izvoljeni, pa ne poznajo delavca in kmeta. Razložil je tudi, kako je prišlo do svetovne vojne in kako so gnali črez krvave poljane delavca in kmeta. Voditelji Meščanskih strank so si pa kovali miljone doma. Ruski delavec in kmet sta se že otresla buriuaznih strank in kapitala. Tudi na Kitajskem se prebujajo delavci in kmetje in bo kmalu postala država delavcev in kmetov. Tako bo tudi prišlo pri nas, ko že kapitalu bije zadnja ura.
Zdaj pa po Viru in Dobu govore, da bo kaplan toliko časa molil, da bo izmolil J. V. in da mu bodo ženske raztrgale obraz. Ali je to nauk Ljubi svojega bližnjega? Tega nauka ni učil Kristus, kakor se ga zdaj po Dobu govori. Kaplanu bi svetovali, da naj tisti nauk uči, kakor ga je Kristus učil iu ne, kar se zdaj po cesti govori. Delavci in kmetje pokažimo klerikalcem in demokratom hrbet in združimo svojo moč pod rdečo zastavo. Delu čast in oblast!	Zavedni proletarec.
Kropa.
Čitali smo v našem listu, da so nekoliko narasli delavski glasovi na volišču v Kamnigorici. K temu je treba pripomniti, da volita občini Kropa in Kamnago-rica in da so za 4. skrinjico glasovali delavci iz Krope, ker volilci občine Kamna-gorice volijo 98% klerikalce.
Predstavnik 4. skrinjice, ki je opravljal svojo nalogo v popoldanskih urah, nas je po končanih volitvah obvestil, da so klerikalni priganjači in agitatorji še pred izidom rezultata rjuli pred vrati volišča: „Živijo Korošec, dol s socialisti 1“ Nato so pa predstavnika s. L. Petrača počakali ter ga do konca vasi izzivali s podobnimi vzkliki. Nekdo izmed njih je vzklikal: Ali je bilo vredno, da si za 11 kroglic cel dan notri Bedel?
Priganjači iz Krope so po končanem kulturnem opravilu prišli v Kropo ter tam uprizarjali tako huronsko vpitje, da so . nekateri ljudje mislili, da gori. Ker za naš kraj neumestnemu in nesmiselnemu izzivanju ni hotelo biti konca, so kulturneži prejeli nekaj zasluženih klofut, nato so se poskrili, deloma po kotih, deloma za orožniške bajonete, ki so bili v službi.
V	pondeljek po volitvah so orožniki izvršili pri s. J. Ažmanu hišno preiskavo in so našli par izvodov „Borbeu, katero so pa vrnili, Ali so bile to nemara klerikalne provokacije? L. M. je že snoval po glavi, koga so aretirali in koga še bodo, pa za enkrat še ni dočakal tega veselja.
Značilno bi pa imelo biti za delavce, da ima klerikalna delavska organizacija take člane, kakor je zgoraj imenovani, ki je sin najhujšega delavskega izkoriščevalca v Kropi in obenem konkurenta delavske zadruge.
O klerikalni kulturi in o sadovih bomo pa še poročali, če nas bodo še dalje izzivali.
Jeklarna Guštanj-Ravne.
Pretekli teden smo imeli volitve obratnih zaupnikov. Volilcov bi bilo 400, od teh se je volitev udeležilo iamo 220 delavcev, t. j. nad 50 %. Od 6 zaupnikov •mo dobili mi tri, socialisti pa tri. Ker sta dva socialista odklonila izvolitev, bodo n*jbrž v dveh oddelkih še enkrat volitve.
Odločilna bitka pred Šangajem.
London, 5. februarja. Armada Sun-čuan-fanga je bila včeraj poražena na dveh odsekih fronte, zapadno llang-čana in v okolici Pungle. Zato se je na celi črti umaknila. Trenutno se vrši bitka v okolici Jen-čava. Računa se, da bodo kantonske čete v par dneh vkorakale v Sangaj.
Berlin, 6. febr. Tako pred Šangajem kakor v samem mestu se vršijo ljuti boji« To dejstvo je povzročilo, da se je v Berlinu že raznesla vest o padcu Šangaja.
Vojno stanje v Šangaju.
V	različnih inozemskih in kitajskih 0-bratih Šangaja je prišlo do štrajkov. Sleherni dan prihajajo v šangajsko luko bo-jevne ladje. Angleške čete bodo Šangaj branile. Vidi se tudi, da bodo v obrambo stopile tudi bojne ladje Francije, Japonske in Amerike. Angleško in francoske mornariške čete so v inozemskem delu mesta že zgradile barikade.
Stran 4.
ENOTONST
Stev. 6.
Rožljanje z orožjem zopet pretresa svet.
Proti novi vojni! Roke proč od sovjetske Unije!
Manifest kulturnih delavcev.
»Kljub mirovnim zagotovilom v Ženevi in Locarnu se nadaljuje mrzlično oboroževanje držav. Anglija povečuje svojo mornarico. Francija zlasti pomno-žuje svoje vojne aeroplane. Dnevno groži Mussolini z novo vojsko. V Ameriki so imperialistični trusti vzeli zunanjo politiko v svoje roke.
Majhne države, kakor n. pr. Poljska, Litavska, Letonska, balkanske dežele, ki jih financirajo in podpirajo velike države, zapravljajo ogromne vsote za vojna oboroževanja.
Dočim pošilja Zveza narodov mirovne čestitke v svet, grozijo no ve težke in krvave vojne. Napetost med Mehiko in Ameriko ni pojenjala. Anglija je poslala svojo mornarico v kitajska pristanišča. Cele divizije je že mobilizirala, da jih izkrca na Kitajskem in z vojaško intervencijo uduši veliko kitajsko osvobodilno gibanje.
Vojna med Anglijo in Kitajsko bo pri šla, če se delovno I jud-stvov naglici ne upre novi vojni.
Toda dasiravno si imperialistične sile nasprotujejo med seboj, v enem so si vse edine, v namenu namreč, preprečiti povzdig sovjetske Rusije. Vedno jasneje in odkriteje se vrši propaganda v časopisju, v velikih bančnih koncernih in težki industriji, da se ne nasprotuje Rusiji samo diplomatično in z odtegovanjem kreditov, temveč tudi vojaško. Oboroževanje posameznih držav kaže, da je v prvi vrsti namenjeno proti ruski sovjetski Uniji. Vedno več imperialističnih vojaških klik je mnenja, da je vojna proti sovjetski Rusiji potrebna čim prej, tem bolje. V tej resni uri neposredno grozečih novih svetovnih vojn dvigujejo podpisane žene in možje svoj plameneč protest, zlasti pa proti pri-
pravam, ki so naperjene proti sovjetski Rusiji.
Apeliramo na vse ročne in duševne delavce, na vse delovno ljudstvo mest in vasi, da ustvarijo skupno fronto, ki bo močna dovolj, da zlomi vsake nove vojne pustolovščine.
Nobenih imperialističnih Vojn več!
Roke proč od Kitajske!
Roke proč od sovjetske Rusije!
Ne moremo trpeti, da bi nove roparske vojske ovirale zgradbo mlade države, ki toliko obeta. V vseh mestih in krajih se morajo združiti vse žene in vsi možje brez razlike strankarske pripadnosti in svetovnega naziranja, ki so odločeni, da z vsemi svojimi silami preprečijo nove vojne in nove vojaške vpade v sovjetsko Rusijo.
Roke proč od Kitajske!
Roke proč od sovjetske Rusije!
Proti novim vojnam!
Za obrambo prve delavsko-kmečke republike!“
*
Manifest so podpisali:
iz Avstrije: gospa dr. Adlerjeva,
iz Cehoslovaške: prof. Nejedly; poslanka Landova-Štihova;
iz Holandske: Henrieta Roland-Holst, John Kruyt;
iz Francije: Henri Barbusse, Albert Fnurnier;
iz Švice: August Forel, dr. Brup-bacher;
iz Anglije: Cook, Tom Man, Lans-bury;
iz Nemčije: Ledebour Georg, Kathe Kollvvitz, Egon Erwin Kisch, Arthur Holitscher, Nitifogel: dr. AusISnder, dr. ing. Graf von Wedei. Ernst Toller, Hermynia zur Mlihlen, Johannes Becher, dr. Ervvin Ruge, Julian B.»rchardt i. dr.
Kdaj smo imeli enotno stranko?
L. 1914.
Pred vojno smo imeli enotno stranko delavstva, socialno demokracijo. Enotna je bila socialna demokracija, toda gnila. Izdala je mednarodno solidarnost, branila kapitalistično domovino in glasovala za vojne kredite — namesto, da izvrši sklep, storjen na kongresu Druge Internacionale, proglasiti generalni štrajk.
Danes grozi zopet nova svetovna vojna. Ali naj ustvarimo zopet tako enotno stranko, kakršno smo imeli leta 1914?
Ali je sploh mogoče najti koga med delavci, ki bi zagovarjal kaj takega? Leta 1918 in 1919.
Tudi po vojni smo imeli socialno demokracijo, enotno stranko. Kaj se je zgodilo? Voditelji so postali miniBtri, konsolidirali državo in izdali proletariat. Delavstvo s takim sodelovanjem z buržuazijo ni bilo zadovoljno. Obrnilo se je proč od teh reformističnih voditeljev in razcepilo enotno stranko, da se povrne k razrednemu boju pod rdečim proletarskim praporom.
Ali naj zdaj ustvarimo enotno stranko na stari podlagi, da jo bomo razcepili takrat, ko bo močna in ko bodo hoteli reformistični voditelji po delavskih hrbtih splezati na ministrske sedeže in zagovarjali politiko reform, to je drobtin in sodelovanja s kapitalom?
Kdo se bo našel med delavci, ki bi hotel zagovarjati takšno enotnost na takšni podlagi ? Ali se nismo v osmih letih ničesar naučili? Ali nam ne povedo izkušnje, da je samo ena stranka, ki se je moramo okleniti in ki nas Jbo vodila k bojem in k osvoboditvi? Ali ni to stranka resničnega marksizma, ne pa stranka reformizma? Ali ni to stranka nas delavcev po obratih samih, ne pa stranka birokracije in malomeščanstva ?
Še ena izkušnja.
Leta 1917 so ruski delavci in kmetje v oktobrski revoluciji prevzeli oblast v svoje roke in postavili delavsko-kmečko republiko. Ali so imeli takrat eno samo proletarsko stranko? Ne. Stranka menjsevikov, stranka socialnih revolucionarjev, stranka boljševikov — torej tri stranke. Prvi dve sta kazali eno pot, zadnja pa drugo pot.
Brezposelnost v Franciji narašča.
Dan za dnem se zapirajo obrati tudi v Franciji. Brezposelnih, ki prejemajo podporo, je zdaj že 45.‘222, dočim jih je bilo začetkom januarja samo 17.178. Dejansko število brezposelnih pa znaša šest do sedemkrat toliko, t. j. od 250 do 300.000.
Praksa in cilj.
nLahko bi vprašali, zakaj se moramo prepirati o značaju in perspektivah naše revolucije; rajši delajmo praktično. Tako vprašanje je iz temelja zgrešeno. Nikakor ne moremo stopati naprej in navzgor, če ne vemo, kakšen cilj ima gibanje. Ne moremo se ravnati po receptu Bernsteinovem: Gibanje je vse, cilj ničesar! Gibanje moramo podrediti našemu cilju, sicer se neizogibno znajdemo v močvirju oportunizma.11 (Stalin 1926.)
„Zmagali smo v oktobrski revoluciji, ker smo pravilno razlikovali med strankino linijo in med onim, kako mase priznavajo strankino linijo.“ (Stalin.)
Upor na Sumatri.
Poročali smo že o uporu indoneskega naroda na Javi proti holandskim kolonialnim oblastem. Zdaj je izbruhnil upor tudi na sosednjem otoku Sumatri pod vodstvom komunistov in nacionalnih revolucionarjev. Združenim holandskim in angleškim četam je uspelo, da vstaše poženejo v gozdove sredi otoka. — Kitajska, Java in Sumatra — vzhodni narodi vstajajo.
Pozor, spet en manifest.
Skupinčica Zedinjenje namerava izdati na proletariat Jugoslavije nov — manifest. Ne vemo še, kakšnega. Sitno je le, da jim prvi manifest ni nič prinesel in da skušajo zdaj zopet znova — z manifestom.
Od manifestov samih proletariat nima ničesar, najmanj pa od takih, ki so polni praznih fraz.
Toda veselja do manifestov skupinici nočemo odvzemati. Delavstvo bo preko njih ustvarilo enotnost, čeprav bodo zedinjaši vsak dan prišli z novim — manifestom . . .
Volilni rezultati.
Delavci in kmetje so razsojali in se odločili za drugo pot. Ustvarili so enotnost okrog stranke boljševikov in na njeni poti.
S	tako enotnostjo in s tako večino je zmagala stranka boljševikov pod vodstvom Lenina.
Kako smo pa „zmagalita mi v Sloveniji z enotno proletarsko stranko ?
Kako so „zmagaliu nemški dela\ci z enotno socialno demokracijo?
Pri nas najhujša revščina, v Nemčiji
2	miljona brezposelnih.
To je naša „zmagau — z „eno samo proletarsko stranko11.
Indija vstaja . ..
Protiangleške demonstracije v Kal-kutti.
^Deutsche Allgemeine Zeitungu poroča:
^Občinski odbor mesta Kalkutte je pred kratkim odklonil pozdraviti novega podkralja indijskega, ko je prvič obiskal Kalkuto. Isti občinski odbor je zdaj sklenil, pa priredi londonskemu komunističnemu poslancu Saklatvali pri obisku oficielen sprejem in mu izročiti pozdravno voščilo.11
Ta sklep kalkutske občine je jasen protest proti angleškemu imperializmu in glasna klotuta vladi Chamberlain (Čember-lena), ki pošilja indijske vojake na Kitajsko.
Indijski vojaki nezanesljivi.
Londonsko „Indija Office11 je opozoril indijski podkralj v svojem memorandumu, da ne pošilja indijskih čet na Kitajsko. Kriza na Kitajskem lahko povzroči zopetno gibanje bojkota angleškega blaga. V slučaju, da pride do sovražnosti med Anglijo in Kitajsko, ni mogoče „ visoko ceniti zanesljivost indijskih vojakovu.
Angleške oblasti v Šangaju so odkrile med indijskimi vojaki zelo razprostranjeno revolucionarno tajno organizacijo Akalijev. Zasledili so jo, ko ,so zaplenili letak, v katerem se poziva indijske vojake, da „v bližajočih se odločilnih bitkah preidejo na stran kitajske _armadeu. 15 oficirjev in 40 vojakov je postavljenih pred preki sod. Dva bataljona, ki sta se izkazala kot politično nezanesljiva, sta se vrnila nazaj v Indijo.
Radikali propadajo.
Radikalna stranka, glavni steber reakcije in centralizma, je pri volitvah v oblastne skupščine izgubila okrog 40% svojih voiilcev. Namesto kakih 560 poslancev so dobili samo 410 mandatov. Velik del srbskih kmetov je glasoval za Davidoviča in za zemljoradnike.
Radič propada.
Pri zadnjih volitvah 8. febr. 1925 je dobila Radičeva stranka 530.000 glasov. Letos pa jih je ohranila samo še 300.000, torej za 230.000 glasov nazadovanja. Skoro četrt miljona voiilcev je pokazalo hrbet izdajalski politiki Radiča. — Nazadovanje za približno 40%.
Socialpatriotov takorekoč ni.
V	Srbiji Soc. stranka sploh ni mogla postaviti liste. V Belgradu sta Života Milojkovič in Dragiša Lapčevič dobila vsega samo 290 glasov. V Novem Sadu (Vojvodina) so nalovili komaj 130 krogljic. V Sarajevu 400, v Zagrebu 345. Izvzemši še par krajev, drugod soc. list sploh ni bilo.
Lep napredek naših sodrugov na Hrvaškem.
Oglejmo si samo naslednje številke voiilcev v Hrvaški in Slavoniji.
Leta 1920 je Kom. stranka prejela 18 609 glas.
„ 1923 je Neodvisna del. str. „	3.132	.
. 1925 „	„	„	„ ,	1968	„
Letos je Rep. zveza del. in kmet. „	8.698	„
Te številke nas morajo navdati s ponosom na naše sodruge v drugih pokrajinah. Republikanska zveza delavcev in kmetov ni samo
zbrala vseh voiilcev Neodvisne delavske stranke temveč kljub preganjanjem zbira okrog sebe vse delavstvo in siromašne kmete, tako da je v splošnem že dosegel in ponekod celo presegel polovico tiste moči, ki jo je delavsko gibanje imelo pred Obznaeo.
Napredek v Dalmaciji.
V	Splitu so glasovi narasli na 1414. Manjkalo je samo % enega glasa, pa bi bil izvoljen drug poslanec, naš sodrug Vicko Jelaska. Prav tako je manjkalo v splitski okolici samo 10 glasov, da ni pripadel mandat neodvisnim delavcem in kmetom. Skupno število glasov na samostojnih listah Znaša 8153.
Shod v Splitu.
Zagrebška ,Borba" piše o shodu v Splitu:
„Shod je bil tako obiskan, da so popokale vsa stekla v gledališki restavraciji od samega pritiska in stiske. Strokovnjaki računajo, da je v dvorani stalo na enem kvadratnem metru po osem ljudi. Tri osebe so padle od gnječe, pomanjkanja zraku v nezavest. Terasa je bila vsa nabita in še zunaj je stalo nad 500 ljudi, ki so sledili shodu, če ne drugemu, pa vsaj ploskanju in opojnemu navdušenju, ki se je razlegalo iz dvorane zlasti za časa govora našega sodruga Jelaske.
Po splošni sodbi to prav za prav ni bil shod v navadnem pomenu besede. Nasprotno, nosil je znake razpoloženja, ki se opaža samo na predvečer velikih zgodovinskih dogodkov, ko se vse obrača in ko se strmoglavlja vse, kar je bilo zgoraj in narobe “
Književni pregled.
Karl Marx, njegovo življenje in učenje, spisal Beer. izšla je kot II. zvezek Socialno-poli-tične knjižice. Cena 20 Din. Sodrugi, to knjigo treba čitati.
Zapiski Del.-km. matice. Več številk. Vsaka 10 Din.
Leposlovna knjižica:
I. zvezek. Kuhar: Povesti. Cena 15 Din. Niz
zanimivih povesti iz kmečkega življenja.
II. zvezek. Ch. Dickens: Božična pesem v prozi. Cena 12 Din. Povest mednarodnega angleškega pisatelja.
III. zvezek. M. Krleža: Golgota. Cena 12 Din. Proletarska drama znamenitega hrvaškega pisatelja.
IV. zvezek. Jack London: Železna pesta,
prva knjiga je izšla v Zadružni zalogi. Roman je proletarskega pisatelja Jack Londona. Predgovore je napisal pisatelj Bratko Kraft. Druga knjiga izide k Novemu letu. Cena prvi knjigi 20 Din.
Pariška komuna. Cena 5 Din.
Mile Klopčič: Plamteči okovi. Revolucionarne pesmi mladega proletarskega poeta. Cena vezani knjigi 10 Din.
Maksim Gorki: Deveti januar. Črtica o ruski revoluciji iz leta 1905 z dvema slikama. Cena 5 Din.
Generalni štrajk angleškega delavstva. Cena 2 Din.
Pahor: Medvladje. Socialni roman iz dobe, ko se je zlomila avstrijska oblast. Cena 30 Din.
Vse te knjige se lahko naroče v upravi „Enotnosti“, Ljubljana Karla Marxa trg št. 2.
Listnica uredništva.
Dopisnik iz Francije. Govori srbsko — ne moremo objaviti, ker je malo nacionalnega šovinizma v njem. Boljše dopise! Glej za vzor Pismo iz Švice, ki ga prinašamo prihodnjič.
Izkaz tiskovnega sklada
od 10. dec. 1926 do 1. febr. 1927.
Nab. pola št. 86 Log pri Litiji Din 90, nab. pola št. 150 Din 68 50, nab. pola št. 66 Din 12. Skupaj 170 50 Din.
Blok št 1 Lj. Din 8, bi. št. 26 Zalog Din 16, bi. št. 33 Novo Mesto Din 20, bi. št. 36 Kamnik Din 50, bi. št. 36 St. Vid Stična Din 38, bi. št. Logatec Din 60, s. Repinc, Bohinj zbral Din 116, bi. št. 15 Bohinjska Bistrica Din 52, bi. št. Jesenice Din 14, bi. št. 9 Trbovlje Din 36,
bi. št. 10 Din 20, bi. št. 4 Din 24, sodrugi v Rajhenburgu zbrali Din 27, sodrugi v mežiški dolini Din 149. Skupaj 630 Din.
S. Erjavšek v Franciji zbral frankov 105 = Din 230, sodrugi rudarji v Schvvarzbergu v Belgiji zbrali 108 belg frankov = Din 130, poslali po s. Salomonu. Skupaj 360 Din.
S. J. Ž. Din 110. J. Z. Logatec in G. A. Kočevje po Din 20, M. L. Ljub. Din 15, po Din 10: K. in K. Ljub., R. Ž. Lj., Gr. Lj., A. M. Lj., A. M. Lj., S. in K. Vič, B. L. Bled, J P. Vrhnika. Š. M. Maribor, M. F Trbovlje, Din 9: S. N, Lj. VIL, Din 8: J. Vič, Din 7: V. Č. Lj.; po Din 5: D. G. Lj., H. P. Lj, K. P. Step. vas, P. H. Mengeš, neimen. Lj., T. Lj., J. Z. Lj., A. H. Vič, J. O. Lj., R Moste, A. K. Lj. VIL, I. M. Bled, I. A. Trbovlje, G M. Trbovlje, I. O. Moste, neimenovani Kočevje; po Din 4: 1. B. Zagorje,
S.	C. Lj.; po Din 3: H. G. Lj., M. K. Radeče, A. T. Lj.; po Din 2 50: V. Č. Lj., neimen. Lj, Skupaj 389'— Din.
Prejšnji izkaz 3731-50 „ Skupaj 5281’— „
Sodrugil Obračunajte nabiralne pole in blokeI Zbirajte za tiskovni skladi
' VABILO na
DRUŽABNI VEČER
ki ga priredi
Delavska telovadna in kulturna zveza SVOBODA podružnica Ljubljana
v soboto dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih tajništva Svobode v Delavskem domu na Turjaškem trgu št. 2.
Spored: petje, godba, šaljivi prizori itd.
Serviral se bo čaj s pecivom.
K udeležbi vabi
ODBOR.
Lastnik in izdajatelj: Alojz Kusold, Ljubljana-Moste. Odgovorni urednik: Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Križevniška ul. 12. Tiskarna Jos. Pavliček v Kočevju.