SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXI. (15) No. (štev.) 4
ESLOVBNIA LIBRE!
BUENOS AIRES 25. januarja (enero) 1962
Hiti ali ne biti -
v
ta je vprašanje,
!2Esas©«IsiiiJe zuaranjilfi ministrov
V	V
SMsieelslsISa dlræav
Staz^avari med! Vhampsonom in Umromihami
Mati je prišla prezgodaj pred šolo... Od d§leč je bila prišla mati; iz vasi je prišla, ki je bila dobre štiri ure od mesta. Njeni škornji — moški škornji, ki s0 segali do kolen — s.o bili vsi blatni; tudi krilo je bilo oškropljeno — široko kmetiško krilo z zelenimi rožami. V desnici je imela mati dežnik in veliko culo, ki je prinesla v nji srajce in par novih škornjev za Jožeta; v levici pa je držala velik robec in v vozlu je bila shranjena desetica, ki jo je bila prinesla za Jožeta.
V šoli je zazvonilo. Iz velikih vrat Se je usulo vse polno študentov. In prišel je tudi Jože v gruči veselih tovarišev. Ugledal je mater — zelenorožasto kmetiško krilo, visoke blatnje škornje, rdečo jopo, na glavi pisano ruto, prevezano zadaj, in veliko culo in nerodni dežnik.
„Ali ni to tvoja mati?“ ga je vprašal tovariš.
„To ni moja mati!“ je odgovoril Jože. ------— (Ivan Cankar, Greh)
Ni bolj nenaravne stvari kot zatajiti svoj rod. Kot da bi mogli uničiti nekaj, kar je. Tudi ko bi človeka vse sililo v to, da bi zatajil svoj rod, bi tega ne mogel storiti. Kar je, je in ni mogoče storiti, da bi tistega ne bilo. V nobenem primeru pa zatajevanje rodu hi pošteno. Cankarjev junak je sam spoznal podlost svojega početja: „Jože je šel domov in je sedel v kot na veliko culo, ki jo je bila prinesla mati, in: je zakril obraz z rokami in je zajokal. Greh je ležal na njegovi duši.“ Za take i vrste človeka imamo Slovenci iz turških j časov izraz po.turica, ki ne pomen: ravno poklona.
Težko je v tujini ohranjevanje slovenstva, to je gotovo. Če drži, d'a je človek tudi produkt podnebja in pokrajine, rastlinskega in živalskega sveta kraja, na katerem živi, potem nikdar ne bo mogoče vzgojiti novega slovenskega rodu takega, kot bi ga na slovenskih tleh. Tudi v drugih pogledih je tujina tujina: ne gre le za tujo govorico, ampak za celoten drugačen slog življenja: neka lahkost in neodgovornost, usmerjenost v tostransko in snovno. Otočki slovenstva so majhni sredi ogromnega tujega oceana.
In vendar je treba v tem težkem nesorazmerju sil itC za spoznano nalo-
V ponedeljek, 22. t. m. zvečer, je bila otvoritev 8. zasedanja zunanjih ministrov 21. držav Medameriške organizacije. Kuba je poslala na zasedanje svojega predsednika Dorticosa, ki so ga doma za to zasedanje imenovali tudi za zunanjega ministra, zunanji minister Roa je pa sedaj njegov glavni svetovalec.
Delegacije so med seboj razdeljene v glavnem v dve Skupini. Ena skupina, po številu slična drugi, zagovarja sankcije proti Castrovemu režimu in proti komunizmu na ameriški poluti, druga pa pravi, da ji gre prej za ohranitev Medameriške organizacije, potem šele za odločen -nastop proti komunizmu bodisi na Kubi ali v kateri koli ¿¡'rugi ameriški, državi. Razkol je tako močan, cla grozi napraviti veliko škodo organih zaciji, Kubi pa -omogočiti ¡nadaljnje rovarjenje po latinskih ameriških državah s pomočjo KremljA in Pekinga.
Države, ki najbolj zavirajo odločen nastop proti Castru in komunizmu, so Brazil, Mehiko in čile. ‘Srednjeameri-
ške države, ki se trenutno najbolj čutijo prizadete od Castrove bližine, so za odločne sankcije proti Kubi.
Ameriški zunanji minister Rusk je v Punta del Este izjavil, da je „Kuba kršila vsa medameriška načela,“ dalje, da jfe kubanski komunistični režim „nezakonit, nedemokratski“ in da mu je že „odveč, da bi sploh še komu dokazoval, če pravilnik Medameriške organizacije vsebuje- določila za nastop proti drugi ameriški državi.* Prav tako je Rusk dejal, da „imajo ZDA dovolj sredstev za vojaško intervencijo na Kubi“, da pa je treba vedeti, če- bi bila taka intervencija v sedanjem trenutku pravilna. Rusk tudi meni, da v slučaju ameriške vojaške intervencije „sovjeti prav gotovo ne bi intervenirali“.
Končno je Rusk prepričan, da je večina delegacij na konferenci v Punta del Este pripravljenih potrditi osnovna načela medameriškega sistema, izjaviti, da je Kuba kršila ta načela in obso-diti Kubo, „ker se je izločila iz medameriške skupnosti“.
ITemeiji Æûmzemib ûvzav Æwrape
Na konferenci evropskega skupnega trga, ki je- bila 13. in 14. januarja t. 1, v belgijski prestolnici Bruslju, so sprejeli še načrte in pravilnik o skupni poljedelski politiki teh zahodnoevropskih držav, tak0 da je sedaj Zahodna Evropa v gospodarstvu in poljedelstvu trdno povezana celota.
Zahodnonemški kaneler dr. Adenauer je o tem' važnem sklepu v bonnskem parlamentu sporiočU med drugim naslednje:
„Po tej konferenci So sedaj postavljeni temelji za drugo razdobje življenja Zahodne Evrope. Bil je to eden naj-večjih korakov evropske zgodovine v zadnjih sto letih. Cilj vsega, tega dela je končno političnega značaja. Delo na- gospodarskem področju je bila predhodnica dela na političnem področju. Hočemo — zato smo enotni — doseči evropsko unijo. Menim, da je 'bilo< povsem pravilno, da smo najprej ustanovit'. gospodarsko edinost. Gospodarska edinost je najboljša in najsigurnej-ša podlaga- za politično -edinost. Vsem članom evropske skupnosti je jasno, da gospodarska povezanost ne bo mo-
gla pravilno obstajati brez politične povezanosti. Evropska skupnost bo mogla pravilno delovati i-avznotraj in navzven tedaj, če bo imela tudi skupno politično podlago. Želimo, da bo razvoj v tej smeri evropske politične unije hiter.
Prehod v drugo razdobje evropske skupnosti je tudi prvorazredni dogodek v svetovni ločitvi med svobodnimi državami in sovjetskim komunističnim blokom. Dokazuje, da v Evropi obstaja sila, ki je zmožna zaustaviti komunizem.
Med zahodnoevropskimi drža-vami in r.srodi -ne more biti več vojne. Ko gledamo na evropsko zgodovino zadnjih sto let, na evropsko zgodovino 19. in 20. stoletja, potem mora biti vsakomur jasno, kaj ta korak pomeni. Vsi, ki so sodeloval' in sodelujejo pri skupnem delu, delaj-o za- stvar miru in svobode, za_ svobodo Evrope in vsega sveta.
¡Svc-bodni syet je z bruseljskimi ¡sklepi in s tem, kar iz njih sledi, postal močnejši. Storili bomo vse, da bo šel ta razvoi hitro-

rÆs& lsremeljslsfani æidovi
go: vliti našim otrokom slovensko zavest in ponos in pomagati jim, da bodo znali slovensko govoriti, brati 'In pisati, ker v tem trojem je v veliki meri slovanstvo.
Dom naj bi bil prvi slovenski otok. Ne gre za slovensko govoric-o, ki bi naj edina imela mesto med stenami doma, ampak za vse oblike življenja. Tu na bi vsa akužina -slovensko pela in poslušala slovenske plošče, družinska knjižnica in časopisi naj bodo duševna hrana, naj bo čas za gojitev domačih običajev in igranje 'ger, slike in ornamenti naj dihajo naš svet, pripovedi i-n narodna noša, tipične dobre naše lastnosti — vse to naj polni slovensko hišo na tujem. Narodni gen’j bo pronical v otroka skozi vse- čute. Otrok bo dojel narodno dušo in vsako spoznanje dobrega nujno vzbudi ljubezen do tistega.
Slovenska šola — drugi narodni otok. Težko in s-koro nemogoče je, da bi se otrok doma spoznal z vsem narodnim bogastvom. Tudi ¡ni časa ne dostikrat pogojev za metodično učenje jezika. Slovenska šola vstopi tu s svojim delom. Najprej osnovna, potem gimnazijski tečaji. Ta bo pokazala slovensko zgodovino in zemljepisne razmere, leposlovna dela, ekonomski in politični .razvoj, v čemer vsem je tudi zaprto nanodno življenje. Otrok in kasneje fant ali dekle bi ne smela zamuditi ne ene ure slovenskega tečaja, če je le pri starših resna volja dati otrokom tisto, kar jim morajo dati .
Slovenska organizacija — tretji slovenski otok. Pri dozorevajočih letih postane otroku dom pretesen. Mora si najti družbo fantov istih let, ali deklet, če gre za dekleta, ker tak je razvoj v samostojnost. V tujini, kjer smo raztreseni po vseh koncih, je največkrat tako-družbo mogoče ustvarjati le z organizacijo. A morala bi biti taka, da bi mladega človeka zajela, priklenila, pa obe-
Od 22. kongresa sovjetske KP so se v Kremlju in okoli Hruščeva začeli odigravati dogodki, ki vse bolj kažejo, da Hruščev ni tako trden ng svojem položaju, kakor se je kazal skozi vse lansko leto. -Stalinov mit, ki še vedno vlada m-sd mnogimi sovjetskimi veljaki, pa Maocetungo-vo vztrajno upiranje sovjetskemu vodstvu svetovnega komunizma, sta dva največja problema, s katerima se mora Hruščev boriti v komunistični džungli, kjer vlada pravica močnejšega.
Hruščevu je lansko leto znova spodletel načrt o izgonu zahodnjakov iz zahodnega Beri''na. Še manj je mogel
nem zaposlila. Kolikokrat se človeku vzbujajo spomini na nekdanjega Orla i,n kolikokrat si ga želi za našo tukajšnjo mladino!
Četrti otok slovenstva so vsi ostali izrazi narodovega genija: versko življenje (mladina naj' bi šla k slovenski maši s slovensko pridigo, slovenskim petjem, slovensko skupno molitvijo in s slovenskim spovednikom), -kulturno-prosvetno (gledališče, koncerti, skiop-tične slike, predavanja, akademije), športno (tekmovanja, gojitev športa), zabavno (počitnice med Slovenci, kolonije, izleti, zabavne prireditve).
Znanec je pripovedoval o svojem nedavnem obisku pri dveh slovenskih družinah nekje v Ameriki. „Prva: oče in mati sta Slovenca, oba intelektualca, ’otroci ne znajo besede po slovensko: Druga: oče in mati Slovenca, tudi intelektualca, sto kilometrov od najbližjega Slovenca, otroci govore popolnoma pravilno in vedno samo slovensko.
Kakšna razlika med obema družinama! In ni dvoma o tem, katera od obeh ravna pravilno.
B. R.
uresničiti svoje tolikokrat ponavljane grožnje o podpisu mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Kljub temu, da je na 22. kongresu znova udaril po stalinistih in privlekel Molotova z Dunaja v Moskvo samo zato, da ga je pred vsemi pon žal in ga vrgel iz KP in kljub temu, da je vrgel mrtvega Stalina iz mavzoleja in ga pokopal za zid' Kremlja, pa se mu ni posrečil-o stalinističnega duha uničiti med mnogim'! sovjetskimi vojaškimi in političnim1': funkcionarji.
Kakor bomba je udarila, zlasti za Hruščeva, novica, da je Molotov pred odhodom z Dunaja v Mosk-v-o -spravil na varno v Švico debel sveženj papirjev s svojimi spomini in idejami o komunizmu, kjer čakajo na tisk. Za zahodnjake pa, je bila bomba novica, da se bo Molotov verjetno vrnil na Dunaj na svoj položaj v mednarodni atomski kom1’siji.
Nihče za gotovo ne v-e, kaj se dogaja v Kremlju, toda ves svet sumi, "a se dogaja nekaj resnega. Ta sum krepijo mnogi razlogi; 1) že več tednov Hruščev molči o sovjetski zunanji politiki; ,2) Ponovna pojava Molotova; 3) Gromiko v ¡svojih razgovorih s Thompsonom že ves čas ne more dat: nobenih konkretnih odgovorov glede Berlina; 4) Hruščev je vedno dlje -odsoten iz Moskve.
Neznanka okoli 'Molotova in ponoven napad sovjetske „Pravde“ na tega stalinističnega veljaka zaradi njegovega odločnega upora proti Hruščevu, potrjuje- samuje, ki so se začele pojavljati v zahodnem svetu pretekli teden. Amerišk' zunanji minister Rusk je v senatu izjavil, da „¡se nekaj dogaja v Kremlju“. Prav tako feo dali podobne izjave istega dne tudi v zunanjih ministrstvih v Parizu in Londonu.
Iz poročil o razgovorih, ki jih imata zadnje tedne sovjetski- minister Gromi-ko in ameriški' veleposlanik v Moskvi Thompson glede možnosti sklicanja konference zunanjih ministrov velikih štirih ali celo vrhunske konference o problemu Berlina ter odnosov med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, ter iz pisanja komunističnega časopisja, j-e razvidno, da sovjeti pred zavezniki zlasti glede Berlina ne popuščajo. Nasprotno, začeli so postavljati še večje zahteve, ki so povsem nesprejemljive za zahodnjake.
Vzhodnonemški komunisti- širijo poročilo, da so sovjeti v nedavnih razgovorih med' Thompsonom in Gromikom celo zahtevali, da se zahodnjaki odpovedo vsem svojim pravicam v Zahodnem Berlinu.
Vzhodnonemško partijsko glasilo „Neues Deutschland“ piše, da je glavna točka razgovorov med Thompsonom in Gromikom trenutno sovjetski predlog, po katerem naj bi Vzhodna Nemčija dobila mirovno pogodbo, status Zahodnega Berlina pa naj bi se po-polnoma spremenil.
Zaradi takega pisanja tega- komunističnega glasila zahodnjaki menijo, da sovjeti ne kažejo nobenih znakov za
IZ TEDNA
Brazilski predsednik Joao Goulart
je sprejel povabilo ameriške vlade in bo 9. aprila šel na obisk v ZDA.
V	Rio de Janeiro so zaprli biv. min. za mornarico admirala Silvija Ileck-a, ker je v izjavi za neko kat. revijo napadel sed. brazilsko vlado. S tridnevnim zaporom ga je kaznoval sed. mornariški min. admiral Angelo Nolasco de A Im e id a.
V	Dominikanski republiki so imeli prejšnji teden nove nemire in izgrede. V spopadih med policijo in .demonstranti, ki so zahtevali od-stop predsednika Balaguerja, je bilo nekaj mrtvih, več pa ranjenih. Ti dogodki so imeli za posledico dve revoluciji. Prvo je izvedel drž. sekretar za oborožene s le gene-rel Echevarria ter je odstavil dominikansko vlado z Bal-agu-srjem na čelu in postavil novo vojaško-eivilno vlado. Za predsednika je bil določen Huberto Bogaert. Nova vlada je objavila,, da bo ostala na oblasti do 27. februarja 1963, svoj nastop je pa opravičevala z izjavami, da noče dopustiti, da bi se v -Dominikanski republiki ponovil kubanski primer. Nova vojaško-civilna vlada je z vlade povsem odstranila vpliv najmočnejše politične skupine v državi — radikalne stranke —■ in dala zapreti vrsto vidnejših politikov. Gen. Echevarria, ki je izvršil državni udar, v vladi ni prevzel nobenega položaja. Letalski polkovnik Victor Elbi Vihaš je pa prejšnji četrtek Izvršil protirevolucijo ter znova izročil oblast prejšnji demokratski vladi z Ba-la-guerjem na čelu. člani nove vlade so naprosili predsednika' Balaguerja, naj odstopi, kar je ta tudi storil. Predsedstvo - republike je prevzel Rafael Bonelli. Gen. Echeva-rrio so zaprli in ga. bodo čez čas poslali- v diplomatski misiji v inozemstvo, na njegovo mesto pa postavili že omenjenega let. polkovnika Vifiasa. Ameriška vlada je objavila, da bo dominikansko demokratsko vlado vsestransko
Zahodni opazovalo' so mnenja, da se verjetno bližamo -novi krizi v Kremlju, kjer se od leta 1957 sem že bije tiha bitka med Hruščevom in stalinisti. Istočasno opazovalci poudarjajo, da se je položaj Hruščeva omajal zaradi sp-ora s Kitajsko in v zadnjem času še z Albanijo zaradi za komunizem tako važnih vprašanj, -kakor sta sožitje in protistalinizem.
Vendar je, kakor je doslej izkušnja pokazala, glede razvoja dogodkov v Kremlju, težko postavljati določene teze. V Kremlju, ne gre namreč za normalne politične bitke, kakor si8 to dogaja v demokratskih državah. V Kremlju vladajo sile, med katerimi igra največ:© vlogo intriga in kjer fizična likvidacija nasprotnika- predstavlja vsakdanjo rutino. Zato je treba razvoj dogodkov v Kremlju samo opazovati in čakati na konec.
popuščanje od svojih zahtev glede Berlina in Vzhodne Nemčije.
Isti časopis je tudi odločno zanikal poročila zahodnega tiska, da bi se Thompson in Gromiko v zadnjih dneh razgovarjala o vprašanju dohoda zahodnjakov do Zahodnega Berlina.
„Glavno vprašanje je sedaj, kakor je bilo v preteklosti, odprava ostankov druge svetovne vojne in priprava za podpis mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo,“ piše „Neues Deutschland“. „Cilj razgovorov more biti samo zmanjšanje sedanje napetosti. Do tega more priti samo v slučaju, če bodo izbrisani zadnji ostanki- druge svetovne vojne.“
„Neues Deutschland“ nadalje pravi, da ne bo mogoče doseči sporazuma o dohodu zahodnjakov v Zahodni Berlin vse dotlej, dokler ne bodo sprejete sovjetske zahteve glede Zahodnega Berlina. „Ko Zahodni Berli-n ne bo več središče mrzle vojne, šele potem bo vprašanje o dohodu skozi Vzhodno Nemčijo d'o Zahodnega Berlina moglo priti- na vrsto za pogajanja,“ zaključuje „Neues Deutschland“.
V Washingtonu so objavili, da je Gromiko zavrnil Thompsonov predlog, da bi dohod do Zahodnega Berlina skozi Vzhodno Nemčijo postavili pod mednarodno kontrolo.
V TEDEN
podprla. Po zadnjih poročilih je Bala-
guer zaprosil ap. nunciaturo za politični azil.
Predsednik ZDA Kennedy je predloži kongresu v odobritev osnutek drž. proračuna za leto 1963 v višini 92.600 milijonov dolarjev. Je to največji dosedanji ameriški mirnodobski proračun. Prav tako je Kennedy zaprosil kongres za odobritev 3.000 mil joño v dolarjev za pomoč državam Latinske Amerike-za izvajanje načrta Zveza za napredek.
Minister za narodno obrambo ZDA Mac Ñamara je -pred kongresnim odborom za narodno obrambo zagovarjal svoj petletni narodnoobrambni načrt. Med drugim je navajal naraščajočo vojno silo Sovjetske zveze, pripomnil pa, da Amerikanci lahko uničijo vsa vojaška in industrijska središča v Sovjetski zvezi, četudi bi jih ;ta država nenadoma, napadla z atomskim orožjem. Povedal je tudi, da s o Amerikanci svoj obrambni sistem že tako izboljšali, da bodo že vnaprej opozorjeni na raketne izstrelke, ki bi jih ZSSR poslala nad Ameriko, d'a jih bodo prestregli. Po njegovem mnenju b0 ZSSR začela napad na -Severno Ameriko z množico raketnih izstrelkov, zatem bo pa poslala nad to 'državo skupine bombnikov s človeško posadko. Mac Ñamara je dejal, da so ZDA tudi na to pripravljene in da bodo svoj obrambni sistem v ;tem pogledu še bolj spopolnile. O ostalem orožju, s katerim razpolagajo ZDA, listi ne pišejo, ker je bila razprava o tem tajna.
Na Finskem je pri zadnjih volitvah
zmagal predsednik Urho Kekkonen.
V	bližini mesta Acquaviva v Italiji, kjer imajo države Atlantskega obrambnega, bloka svojo bazo za raketne izstrelke, je padlo na tla bolgarsko vohunsko letalo Mig-19. Pilot je ostal živ. Na zasliševanju se izgovarja, da je z letalom hote! samo pobegniti iz Bolgarije.
V	Teheranu so -imeli v zadnjih dneh velike dijaške nemire. Več tisoč dijakov je v demonstracijah zahtevalo odstop šed. predsednika Ali Amini-ja in razpis novih volitev.
Indonezijski Sukarno je na poziv glavnega tajnika OZN U Thaast-a, naj bi se na miren način rešilo vprašanje Nove Gvineje, odgovoril, da je pripravljen na tozadevne razgovore, toda samo -pod pogojem, če Nizozemska vnaprej izjavi, da bo novo Gvinejo brezpogojno .iziočila Indoneziji. Prebivalstvo Nove Gvineje I— papuanci — pa izjavljajo, da nočejo priti pod Sukarnov jarem in da se bodo borili proti Indoneziji za tak0 rešitev svoje domovine, kakor bo njim najbolj prav, ne pa za tako rešitev, kakršno jim bo diktiral indonezijski diktator, ki plava v tkzv. nevtralnih vodah, v resnici pa potegne vedno s komunisti ter vzdržuje prijateljske odnose tudi z jug. kom. diktatorjem Titom.
Nekaj po božičnih misli
H
Navadili smo se, da vse leto računamo, kako bomo s trinajsto plačo pokrili vse primanjkljaje, poravnal1: vse dolgove, nakupili nekaj drobnarij in kako bo januar dolg, dolg mesec. Morda ne mislimo vsi tako, večina pa. In tej večini se godi nekako takole okrog božiča ::n novega leta, kar zadeva slovenski tisk v svobodi, društvene obveznosti in še kaj malenkostnega, kar je s tem v zvezi.
Po liniji ženske KA prodajajo publikacije dušnopaisblrske pisarne, pobirajo za Adrogue, pa še za kako tombolo ali nagradno žrebanje. Po liniji moške KA prodajajo Koledar Duhovnega življenja in raznašajo vabila za duhovne vaje ali obnove.
Obe Uniji pa že ves čas, odkar smo v Argentini, ob sodelovanju civilne linije, če tako rečem, zbirajo zaostalo na ročnino za Svobodno Slovenijo in naročnike za njen Zbornik; po kulturni liniji, ako jo tako imenujem, prodajajo nove knjige Slovenske kulturne akcije in pobirajo zaostanke na naročnini, morda vtaknejo vmes še glasilo planincev in iz prijaznosti tudi publikacije misijonskega zaledja. Na vse to pride še pobiralec naročnine za Vestnik odn. članarine za DSPB, pa krajevni zastopnik Društva Slovencev, odn. sedaj Zedinjene Slovenije in verjetno prinese še koga izmed' posameznih domov. Da je mera polna, pridejo še misijonski sodelavci (letos so ponekod hodili po hišah kar s kamiončkom, kot slišim, in to na sam sveti večer, kar je le prehudo, kljub temu, da smo v Ameriki, se pravi v deželi „naprednega“ katolištva).
Tako, — Skratka povedano: še ni dobro odnesel peta eden, že pride drugi. Koliko trošenja sil, časa, koliko sitnosti, koliko hude krvi.
In tako se rodi prva božična misel: ali res ne bi bilo mogoče, zdaj ko imamo osrednje društvo pravno organizirano, doseči tega, da bi natisnilo enotno potrdilo o plačilu, na katerem bi bi1« vsa društva, listi in akcije, ki že imajo' svoj sedež v osrednji hiši.
Na primer:
ZEDINJENA SLOVENIJA Začasno potrdilo
Potrjujem prejem naročnine za:
a)	Svobodno Slovenijo $ ..............
b)	Duhovno življenje $	...........
c)	Vestnik ..........................
za tiskovni fond:
a)	Svobodne Slovenije $ .............
b)	Duhovnega življenja $ ............
c)	Vestnika $ .../...................
č) Oznanila $ ........................
za prednaročnino
Zbornika Svobodne Slovenije $ ........
Koledar Duhovnega življenja $ ........
za publikacije
Dušnopastiirske pisarne $ ............
Mohorjeve družbe $ ...................
članarine za
Zedinjeno Slovenijo $ ................
socialni fond $ ......................
posmrtninski sklad $ .................
prispevka za
Vincencijevo konferenco $ ............
Invalidski fond DSPB $ ...............
prispevka za $ .......................
Vse gornje je drobna pobožična misel, kot rečeno. Kaj pa pomeni to v našem emigrantskem življenju, lahko vsakdo sam zaključi. Vsi dosedanji pobiralci — vsa čast in zahvala jim za opravljeno delo — bi se morali nekega dne zbrati, določiti med seboj stalnega poverjenika za posamezne okraje, pa namestnika ali več — in mreža bi stekla, da bi bilo veselje. Tako pa na žalost se včasih zgodi, da nekateri pobiralci isploh ne vedo, kaj se vse lahko plača (n kako, itd.
Druga misel, tej sorodna pa je tale: za vse, ki žive izven Buenos Airesa ,se po navadi naroča, naj pošljejo prispevke na ta in ta naslov. Ne moremo zahtevati od ljudi, da bodo vedno vedeli, na kateri naslov, še manj, ako se odborniki odn. blagajniki menjavajo. Naj bi se torej določilo eno samo osebo, in to po možnosti stalno, na katero bi vsa
denarna nakazila prihajala. Jasno pa je, da bi odpošiljatelji morali sporočiti, kako naj se denar uporabi. Če pa ne bi, bi se moralo ugotoviti, kje odpošiljatelj največ dolguje odn. sploh dolguje in bi se tam poravnalo.
In tej misli sledi tretja: v osrednji hiši bo treba imeti res stalno pisarniško osebje, ki se bo brigalo za vse. Osrednja hiša bi zato morala imeti stalno dežurno službo sleherno soboto in nedeljo. Kdor men!', da se ne splača, ke?- ni ljudi, se temeljito moti: ljudi ni, ker se je sobotno (nedeljsko) službo zanemarjalo. Delo v osrednji slovenski hiši pa ni delo v nikaki državni ustanovi, ki ima določene uradne ure skozi ves teden, ob sobotah in nedeljah pa prosto, ampak je ravno narobe: dežurna med tednom ob določenih urah, stalna služba pa za konec tedna.
Brez dvoma gornje misli zahtevajo debato. B''la bi koristna, potrebna. Je pa tudi nujna, da se bomo ohranili kot
celota.
—et—
Ivan Hestrovie - umrl
„Tata. umro,“ je bila kratka brzojavka, ki je prišla dne 17. t. m. iz Severne Amerike v Buenos Aires. Povedala je, da je umrl veliki hrvatski umetnik Ivan Meštrovič. Poslala jo je pa umetnikova hčerka Marica iz South Benda, blizu New Yorka.
V torek, 23. t. m. je prišlo iz ZDA v Buenos Aires več sporočil o smrti slovitega umetnika. Tako smo zvedeli, da je Ivanu Meštroviču postalo slabo v torek, 16. t. m., okoli poldneva. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa ni pršel k zavesti, čeprav so zdravniki uporabili vsa sredstva moderne medicinske vede, da .bi mu rešili življenje. Okoli šeste ure popoldne je Meštrovič Y 79- letu starosti umrl v naročju svoje hčerke Marice. Navzoč je bil tudi njegov sin prof. Mate Meštrovič. Zadnje njegove besede so bile: „Bože moj — Moj Bog“.
Truplo umetnika Meštroviča so takoj balzamirali ter ga položili nato na mrtvaški oder v avli znanega vseučilišča Notre Dame, kjer je' bil veliki umetnik vseučiliški profesor.
Vseučilišče Notre Dame je o Meštro-vičevi smrti takoj obvestilo vse oblasti in javnost. Isto je tudi storila krajevna televizijska postaja, ki je vsake pol ure ponavljala novico o Meštrovičevi smrti, vernikom so jo pa naznanjali tu-do zvonovi kat. cerkva.
Mrtvega umetnika Meštroviča so hodile kropit najuglednejše osebnosti, slušatelji vseučilišča in številno ljudstvo.
Polnih pet dni je ležalo truplo pok. Meštroviča na mrtvaškem odru. Nato so krsto zaprli. In slavni umetnik je nastopil svojo zadnjo zemeljsko pot. In sicer po njegovi izrecni želji: v domovino.
Krsto so postavili v letalo in na njegovi zadnji poti v domovino sta ga spremljala njegova, hčerka in sin prof. Mate. V Zagrebu so ga postavili na mrtvaški oder v zgodovinski cerkvi sv. Marka na Markovem trgu. Predvideno je bilo, da bo tam ležal na mrtvaškem
odru dva dni, nato ga bodo prepeljali v Split, kjer ga bodo tudi .položili za dva dni na mrtvaški oder v tamošnji katedrali sv. Duje, nato bo pa pogreb proti Otavicam pri Drnišu, kjer je sam Meštrovič že pred leti zgradil družinsko grobnico. V to grobnico bodo k zadnjemu počitku položili tudi njegovo telo in se bo tako zaključila, zemeljska pot od Boga nadarjenega umetnika.
Ivan Meštrovič je bil največji umetnik, kar so jih imeli doslej Hrvati. Njegov sloves je šel po vsem svetu. Bil je od Boga nadarjen umetnik, ki je že kot pastir v Svilaji začel rezljati lepe človeške in živalske like. Umetniško se je spopolnjeval na Dunaju ter je že s svojo prvo razstavo leta 1903 v Dunajski secesiji opozoril svetovno javnost na svojo umetnost. Zatem je postajal njegov umetniški vzpon vedno višji in svetovni umetnostni kritiki so ga postavljali ob stran svetovnih velikanov Rodina in Michelangela. Revija „Time“ ga je n. pr. proglasila za največjega kiparja religioznih motivov za Michelangelom in „za klasika naše dobe“.
Hrvatska, njegova domovina, ki jo je ljubil z vsem srcem in z vso dušo,
je polna njegovih umetnin, zlasti Dalmacija. Tudi Beograd jih ima veliko. Omenjamo isamo veličastni spomenik Neznanemu junaku na Avali, spomenika zahvale Franciji in Zmagovalec na Ka-lemegdanu. V stotine in stotine gredo njegove umetnine. Ni danes naš namen spuščati se v analizo Meštrovlčeve umetnosti in tudi ne govoriti o njegovem vplivu, ki ga je imel na mlajši umetniški' rod — to bo moral biti predmet posebne razprave — hočemo samo povedati, da je bil Meštrovič pri nas doma med umetniki suveren. Užival je tak sloves, da ni bilo spora glede njegove umetnosti in njegovih izrednih umetniških sposobnosti.
Meštrovič kot človek pa se je večkrat spuščal tudi na politično področje. Tu pa je nastopal tako, da njegovega zadržanja niso vsi odobravali, ne v predvojni Jugoslaviji, ne med vojn0 in tudi ne po vojni. Med prvo svetovno vojno je bil n. pr. član Jugoslovanskega odbora v Londonu, v Jugoslaviji je bil intimni prijatelj kralja Aleksandra in so mu bila vrata njegovega dvora vedn0 odprta, Pavelič ga je ob svojem nastopu najprej dal zapreti, nato ga pa izpustil in Meštrovič se mu je oddolžil s tem, da je med vojno sodeloval z ostalimi hrvatskimi umetniki na Bienale v Benetkah, po vojni je živel v Severni Ameriki, odkoder je šel na obisk v domovino ter je obiskal tudi pok. zagrebškega nadškofa kardinala dr. Stepinca v Krašiču. šel je domov, doma pa pod komunisti ni hotel ostati, čeprav so ga močno vabit, in je živel raje v svobodnem svetu. Zadnje počivališče je pa vsekakor hotel imeti imeti doma.
Naj počiva v miru!
Ob smrti Ivana Meštroviča Svobodna Slovenija izreka sožalje „Hrvatski Reviji“ kot predstavnici hrvatskega svobodnega kulturnega življenja in ustvarjanja.
Za pokoj duše umrlega velikegv. nr-vatskega umetrika Meštroviča bo na prošnjo Hrvatske Revije dne 10. februarja t. 1. ob 12 slovesna maša zaduš-nica v župnijski cerkvi Santa Lucia, Montes de Oca 550 (blizu postaje Constitución), v Buenos Airesu.
KAJ PRAVITE?
Naročnik lista iz notranjosti države
—	je to slovenski javni delavec, ki se vsa leta neumorno udejstvuje v najrazličnejših izseljenskih organizacijah, društvih in ustanovah, zlasti v mladinskih
—	nam je poslal pismo, v katerem med drugim pravi tudi tole:
„Rad bi se pritožil, kako sem bil snoči slabe volje, ko sem poslušal prenos slovenskih narodnih, oz. božičnih pesmi pri svojem znancu. Zakaj je treba naše narodne zaklade pretvarjati in prefabriciraiti ? Zakaj naših pesmi ne zapojo v čim preprostejši obliki, v originalni izvedbi ? Vsakdo želi pristaviti še kak lonček posebnosti v priredbi ali izvedbi. Pa še tole: zakaj tistih besedil na ovitkih plošč ne pregleda kak strokovnjak, da bi vse odgovarjalo izvirnosti ? — Pa si ne lastim nobene
ARGENTINA
Predsednik dr. Frondlzi je imel
prejšnjo sredo govor, ki ga je napovedal ob zadnji preosnovi vlade. Naslov mu je dal „Vlada podreja svojo politiko razvoju in ozdravitvi gospodarstva“. Govor je imel zlasti namen zavrniti govorice, da bo vlada s spremembo v dveh važnih gospodarskih resorih spremenila svojo finančno in gospodarsko politiko ter razvrednotila denar. Zato je predsednik naglašal, da za vlado ni druge po;ti: ali se odreči politiki stabilnosti valute in zadrževanja inflacije, ali pa za kritje potreb porabiti vsa sredstva, ki jih še ima in pustiti inflaciji neovirano pot. Isto je v trgovinski bilanci: ali nadaljevati z deficitom, ali pa spraviti v sklad izdatke z dohodki. Poudaril je, da za vlado ni drugega izhoda kot ta, da daje tistim, ki proizvajajo to, kar dobi od tistih, ki ne proizvajajo. Se pravi: država bo svoje izdatke prilagodila svojim dohodkom. Povedal je dalje, da se bo proračunsko leto 1961 zaključilo z deficitom 450 milijonov dolarjev. S tako visokim deficitom vlada ne more več iti naprej. Končno je dr. Frondizi izjavil, da je bilo ob nastopu njegove vlade 1. maja 1958 v Argentini 1,012.053 državnih nameščencev, napovedal pa, da bo od tega števila moralo biti odpuščenih nad 500.000.
V zvezi g tem govorom predsednika dr. Frondizija je vlada dosedaj izdala že nad 17 odredb z dalekosežnimi posledicami. Z njimi je ukinila več državnih ustanov in uradov — med njimi tudi državno tajništvo za javna dela. Posle ukinjenih zveznih državnih ustanov bodo delno prevzela ostala ministrstva, delno jih pa bodo prenesli na pro-vincijske vlade. Vprašanje uradništva bodo rešili v 60 dneh. Do tedaj bodo vedeli, koliko ga bo še ostalo v drž. službi in koliko ga bodo odpustili s plačilom odškodnine, ki je pa manjša kot je na železnicah za tiste, ki sami izstopijo iz drž službe.
Vladne odredbe — nekateri listi so jih označili za frontalni napad za dosego gospodarske ozdravitve — so med državnim uradništvom povzročile veliko vznemirjenost. Zaradi tega je sko-ro povsem zastalo delo v tistih ministrstvih, ki so jih prizadele vladne odredbe o preosnovi in o znižanju števila drž. uslužbencev. Sindikati drž. uslužbencev so sklicali nujne sestanke, na katerih bodo sprejeli sklepe glede na-d'alnjega zadržanja.
Peronisti se bodo marčnih volitev udeležili v provinci Bs. Aires s svojim kandidatom za guvernerja in ne bodo glasovali za dr. Bramuglio. Peronistič-ni kandidat za guvernerja je peronistič-ni vodja tekstilnega sindikata Andrés Framini. Sedaj je seveda odvisno, če jim bo oblast dovolila samostojno nastopanje pri volitvah.
pravice „strokovne“ kritike. — In tiste priredbe naše prelepe pesmi, nategnjene na kopito šlagerja — s šramel-nom in harmoniko... Saj to ni po naše. Šramel naj bo Šramel — pesem pa pesem'. Kaj se Vam zdi?“ — — —
LJUBO ŠIRC
v
99Policentrični komunizem“
Na zahodu znova veliko govorijo o tem, da komunizem ni več monolitičen, ampak, da postaja vedno bolj policentričen. Naivni časnikarji se v uvodnikih in komentarjih vesele nad tem, da so po Togliattijevih besedah za komuniste nastale različne gravitacijske točke — Moskva, Peking, Beograd, Tirana in morda tudi Rim. Italija sama je morda najboljši dokaz zato, da je v zvezi z gornjo ugotovitvijo časnikarjev zelo malo tega, nad čemer bi se človek mogel veseliti, število članov italijanske komunistične stranke je po madžarski revoluciji sicer res nekoliko padlo, toda zato na. drugi strani vedno več Italijanov glasuje za komunistične kandidate. Pa še več kot to. Levo krilo vladne krščansko-demokratske stranke hoče razbiti zvezo s sredinskimi strankami, zlasti z liberalci, da bi napravilo „odprtino proti levic'.“ (apertura a si-nistra), t. j. da bi prišlo do sodelovanja z levičarsko socialistično stranko, ki se zavzema za nevtralizacijo ItaVje in za najrazličnejše socialne eksperimente, ki bod0 italijanskemu gospodarskemu „čudežu“ kmalu napravili konec. Pri tem pa je levo krilo Nennijeve stranke komunistom naklonjeno in od komunistov čisto minirano.
Odgovor na vprašanje, kako je mogoče,' da je prišlo (do take zmede duhov v Italiji, ki je v času Stalinovega mo-nolitičnega komunizma stala odločno z obema nogama v svobodnem svetu, bo-
mo dobili najbolj pravdno, če bomo poskušali dognati kakšne cilje je hotel Hruščev doseči z obsodbo Stalina. Ni treba imeti dosti pameti in razumnosti, ampak samo nekaj izkušenj s komunisti, pa človek takoj razume, da premeteni kmet Nikita hoče doseči rehabilitacijo komunizma. Znano je, d'a komunisti prav nič ne oklevajo, da ne bi svojim tovarišem pripravili kakega procesa in jih potem poslali na vislice, samo, da prikrijejo, da. so komunistični neuspehi le posledica v bistvu napačnih teorij. Zato te neuspehe prikazujejo kot „subjektivne napake“, če to upoštevamo, razumemo, da ima leninist Hruščev dolžnost vreči umrlega komunista Stalina svinjam v hrano, samo, da bi znova opral komunističnega črnca. Pade v oči, da Hruščev Stalinu očita zločine, ki jih je zagrešil proti komunističnim tovarišem, da pa niti z besedico ne omenja njegovih zverinstev, ki jih je izvajal nad ruskimi in ukrajinskimi: kulaki er poljskimi častniki. Obsodba stalinističnih metod pa Hruščeva ni niti malo motila, d'a ne bi sim uporabil teh metod proti revolucionarni madžarski mladini. Lahkovernih demokratov na zahodu te „malenkosti“ prav nič ne ovirajo, da se ne bi navduševali: nad večjo humanizacijo komunizma. Sedaj je postala že pri-lično stara resnica, da je pravemu komunistu prav 'lahko delati to, kar je prej sam pri drugih obsojal. To je vendar dialektika!
Iz tega razloga je tudi težko' verjet', da se Hruščev dejansko z rdečimi Kitajci prepira samo zato, ker slednji zagovarjajo revolucionarno vojno (tako je zapisano v Leninovem jeziku) proti koeks.intenci (kot slepilo in varanje nasprotnika je prav tako Leninova iznajdba). To je samo pretveza, da bi Kitajce, ki so Hruščevu zrasli čez glavo, kot svoj čas Tito Stalinu, lahko postavil na pravo mesto, ker po njegovem mnenju sebe precenjujejo.
Napačno bi pa bilo, če bi sedaj takoj iz tega sklepali, da bo prišlo med obema do preloma, ali, da bi ga celo napovedovali, in da bo zaradi tega Hruščev moral iskati zaveznikov na zahodu proti svojim kitajskim tovarišem. Hruščev ima mnogo več izkušenj s policentričnostjo, kot pa jih je imel Stalin, in Kitajska ni niti Jugoslavija, niti Albanija. Pretkani Nikita bo verjetno kmalu našel formulo za mirno koeksistenco in celo sodelovanje s Kitajci, kakor jo. je našel za sožitje z Gomulko, in, kakor izgleda, jo bo kmalu našel tudi za Tita. Rdeča Kitajska skoro da ne more biti nevarna Sovjetski zvezi. Zato je vojaško še močno preslaba v sedanjem času, ko ljudske množice v strateškem pogledu komaj da predstavljajo kako večjo važnost.
Zelo razširjena poročila o sporu med sovjeti in rdečimi Kitajci v gotovem pogledu komunistom celo prinašajo koristi. P0 monomitičnem nauku stoje za vsakim komunistom vedno vsi ostali, po policentričnem nauku pa Hruščev sploh ni odgovoren za početje Kitajcev. Nova teza se je v komunističnem ma-
nevriranju za Indijo že zelo obnesla. Po starem komunističnem nauku komunisti nimajo domovine in morajo napad kake komunistične države na njihovo lastno državo pozdraviti kot osvobodilno vojno proti njihovi buržoaziji. Za indijske komuniste bi bilo verjetno težko, da b: rdeče Kitajce pozdravljali na indijskih tleh, ker bi s tem gotovo izgubili tudi večino pristašev. Po I policentričnem nauku pa volk lahko po- I stane sit, koza pa ostane cela. Zato se je indijska komunistična stanka razdelila v dva dela — kitajskega in ruskega. Tisti indijski komunisti, ki so bolj „internacionalni“ podpirajo rdečo kitajsko osvobodilno vojno proti „njihovi buržoaziji“, tisti pa, ki so bolj „rodoljubno navdahnjeni“, lahko razširjajo bajko, da Rusi kritizirajo kitajsko napadalnost, kar da potrjuje pravilnost in miroljubnost komunističnih idej. Policentričnost ima v sebi brez števila možnosti za moža z močno fantazijo, kot jo ima Hruščev, posebno še, ker ima proti sebi Zahod, ki' je več ali manj brez fantazije.
In nazadnje — kaj pa potem, če bi se Sovjetska. zveze in Kitajska v resnici razšli? Zahod bo gotovo z vso naglico „priskočil na' pomoč z gospodarsko pomočjo brez pogojev“, ker je „zainteresiran, da Kitajska ostane neodvisna od komunističnega bloka“. Kitajska bo pri tem skrbno pazila, da ne bo ničesar storila proti koristim svetovnega socializma ali svetovnega komunizma ali mednarodnemu delavskemu gibanju in. se bo sama trudila, da bo „s kapitalističnim“ denarjem na svojo pest š'rila
komunizem. Hruščev bo imel zadosti časa, da se bo zlepa ali zgrda sporazumel z Mao Tse Tungom, nato pa bosta znova oba nastopila proti svobodnemu svetu.
Vse to se je že enkrat zgodilo. Zahod je Ml na Titovi neodvisnosti v toliki meri zainteresiran, da mu je dal na razpolago sredstva, da je v Beogradu ustvaril novo propagandno centralo za komunistične ideje; da „uporablja inozemsko pomoč za financiranje protiza-hodne kampanje v nevtralnih državah“, kot je ponovno izjavil senator East-land; da je spravil Naserja in Nkru-maha na spolzka tla; in za podpiranje Nennijeve socialistične stranke za razbitje Atlantskemu paktu zveste vlade v Italiji. Pri tem mu je zahod dal zadosti časa za sporazum s Hruščevom, ki Titovo pomoč svoji politiki v Afriki in Aziji očividno visoko ceni.
Žal se zahod še vedno preveč opira na kategorije moči vojaških zvez in formalnega sodelovanja, pozablja pa pri tem na današnjo obsedenost z idejami. Kaj le pomaga, če se kak mož ali pa stranka tudi loči od ostalih tovarišev, ko pa tudi potem skoro na isti način misli in tudi agitira, kot je to delal poprej. Če zahod brezpogojno podpira kakega marksista-leninista, se človeku vsiljuje vtis, da zahod celo sam v bistvu veruje v marksizem-leninizem. Tu tiči velika nevarnost, kajti, če se ho-čemd znebiti komunistov, moramo predvsem razbiti njihove blazne predstave o izkoriščanju ljudi in narodov med seboj in jih nadomestiti s koncepcijami, prežetimi z resnico.
Itovicei
ŠTEVILO PREBIVALSTVA IN GOSPODINJSTEV PO OKRAJIH IN OBČINAH
v Sloveniji	
(Nadaljevanje)	
Prebivalstvo	Gospodinjstva
1953
Okraj Maribor	322.278
Občine v tem okraju:
Dravograd	6.698
Lenart	18.158
Maribor-Center	61.243
Maribor-Tabor	36.948
Maribor-Tezr.o	36.960
Ormož	20-284
Ptuj	62.640
Radlje ob Dravi	16.878
Ravne na Koroškem	18.901
Slovenj Gradec	15.055
Slovenska Bistrica	28.513
Pri Turistični zvezi Slovenije so ugotovili, da v letu 1961 kljub večjemu finančnemu uspehu niso dosegli povečanja turističnega prometa, kakor ga je predvideval družbeni plan za to leto. Namesto 10,5 odstotnega porasta prometa so dosegli le 4 odstotke, medtem, ko so v domačem turizmu ostali na isti ravni kot leta 1960. Za letošnje leto so glede povečanja, turističnega prometa predlagali, naj bi povečali turistično propagando tudi v nenemških državah, da bi pritegnili turiste tudi iz teh držav v Slovenijo. Sedaj je namreč največ turistov v Sloveniji iz Avstrije in Zahodne Nemčije. Bili so tudi mnenja,, da bodo morali še bolje urediti cestno omrežje ;ter zboljšati postrežbo po go-stinjskih obratih, če bodo hoteli privabiti še več inozemskih turistov.
V Velenju grade velik pokrit rast-linjak-vrtnarijo z 20 velikimi ladjami s toplovodnimi ogrevanjem. Decembra meseca so ga. pokrili s steklom že na površini nad 5.500 kv. metrov. Pokrita vrtnarija s toplovodnim ogrevanjem bo za ta industrijski kraj velika pridobitev, ker bodo ljudje imeli na razpolago cenejšo povrtnino in tudi v večji izbiri.
1961	1953	1961
344.683-	87.042	95.309
7.086	1,610	1.771
17.139	4.174	4.249
67.811	18.364	19.821
42.068	12.081	13.313
42.552	10.637	12.696
19.403	4.865	4.883
63.575	15.368	16.185
17.598	4.148	4.386
21.828	4.981	6.276
15.816	3.566	4.009
29.807	3.566	7.720
vpraševanje po rogaški mineralni vodi je veliko, kajti zdravniki jo priporočajo za zdravljenje bolezni prebavnih organov, sladkorne in nekaterih drugih bolezni. Mineralno vodo vrelca Donat predvsem izvažajo v Avstrijo, Zahodno Nemčijo ter Kanado.
Izvršni svet LRS je v soglasju s Svetom bolnišnice za tuberkulozo in svetom Inštituta za tuberkulozo na Golniku oba, zavoda združil v enoten zdravstveni zavod Inštitut za tuberkulozo, bolnišnico za kostno in sklepno tuberkulozo v Valdotri je pa preosno-val v Ortopedsko bolnišnico.
V Knjižnici Mestnega gledališča v Ljubljani je Viktor Smolej izdal prvi del Slovenskega dramskega leksikona, ki od črke A do L navaja imena dramatikov prevajalcev dramskih del, igralcev, režiserjev, scenografov, kritikov, publicistov in drugih gledaliških delavcev od začetkov slov. dramskega gledališča do najnovejših časov.
„Naplavljeni plen“ je nova pesniška zbirka pesnice Saše Vegri. Pesmi zadnjih let je združila v tri skupine z na-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Izlet na otok Hiawatha
Izlet članov in članic Mladinskega doma na otok Hiawatha je bil v nedeljo 21. januarja. Ob 7 so se zbrali člani in članice ter nekateri prijatelji pred zavodom v Don Bosco ter se nato ob pol 8 odpeljali s skupnim avtobusom po Gral Pazu in nato po Lib. San Martin v Tigre. Že na avtobusu so fantje in dekleta prepevali slovenske pesmi. V Tigrah smo dobili svojo ladjico, ki nas je odpeljala na Hiawatho. Tudi na ladji se je takoj zaslišala slov. pesem „Po ezeru bi'z Triglava“. Tako smo po kratki ter lepi vožni prispeli na otok, kjer nas je sprejela, prijazna družina Pirčeva. Ob pol 11 smo imeli skupno sv. mašo, ki jo je daroval vodja Mlad. doma g. Janko Mernik. Med mašo je bilo lepo ljudsko petje.
Po maši pa so nekateri odšli takoj v reko na kopanje, ker je vročina bila precej huda. Ob pol «ni uri je bilo skupno kosilo. Aeado sta pripravila že priznana „asadorja“ Franc Durič in Tone Javoršek. Po kosilu so se nekateri odpočili v lepi senci, drugi so pa igrali razne igre z žogo. Popoldne je večina zopet odšla na kopanje v reko, nekatere je pa prijazni Pirčev Marijan popeljal na svojem motornem čolnu malo po reki ter razkazal nekatere zanimivosti.
Skoraj prehitro se je približala 7. ura, ki je bila določena za odhod. S skupno ladjo sm0 se odpeljali zopet proti Tigram, kjer je že čakal avtobus, ter nas prepeljal po precej zamudni vožnji zaradi velikega prometa na cesti nazaj v Don Bosco. Izleta se je udeležilo nad 80 ljudi. Vsem, ki so količkaj pripomogli k lepemu gspbhu izleta, posebej pa dobri družini Pirčevi, lepa hvala. M. J.
Osebne novice
Osemdesetletnica Hribarjeve mame.
Gospa Neža Hribar — Hribarjeva mama — je 10. t. m. dopolnila 80 let. Prav je, da se je ob tako lepem jubileju spomnimo in ji z mnogimi prijatelji in
sorodniki iskreno čestitamo in ji želimo, še mnoga leta.
Tudi ona je zapustila svoj domači kraj Ihan na Gorenjskem maja 1945 s svojim možem in sinom, s katerim je prišla v Argentino leta 1948. Naselili so se v Lurdesu, kjer so začeli izdelovati pohištvo.
Danes je malokdo, ki ne pozna Hribarjeve mame, saj sin izdeluje res prvovrstno pohištvo in ima zato toliko klientov, da delo komaj zmaguje, zlasti še, odkar so pred 9. meseci izgubili pridnega delavca — očeta. Sedaj živi Hribarjeva mama s, sinom in bi ji ne prisodili 80 let, tako jih lahko nosi. Vsi njeni prijatelji ji želimo, da bi bila pri tej moči še mnogo let.
Družinska sreča. V družini Antona Podržaj in njegove žene ge. Anice, roj. Bajda, v Ban Martinu so 21. januarja dobili sina, ki je pri krstu dobil ime
l.Mihael Gregor. Otroka je krstil g. Jože
V	novomeški komuni je bilo lani v obratu 1.276 motornih vozil. Vozniki teh vozil so povzročili 130 prometnih nesreč. V prvi vrsti zaradi neupoštevanja prometnih predpisov, zatem zaradi prehitre vožnje .in na tretjem mestu zaradi vinjenosti šoferjev.
V	Rogaški Slatini so lani pod strokovnim vodstvom prof. ing. Josipa Bača iz Sarajeva; poglobili že obstoječi vrelec v Gaberniku, tako da sedaj dobivajo iz njega 40 litro-v kvalitetne vode na uro. Z novo polnilnico steklenic so povečali podvojeno zmogljivost od 1,8 milijona na 6 milijonov steklenic, kar je rezultat vrtanj v letih od 1952 do 1958. V naslednjih letih imajo v načrtu povečanje sedanje hotelske zmogljivosti od sedanjih 1400 ležišč na 2500 ležišč. Povečanje prenočitvene zmogljivosti pa terja zopet povečanje naporov za pridobivanje večjih količin mineralne vode. Zato imajo v načrtu vrtanja v Hajn-skem in med Podčetrtkom .ter Sodno vasjo.
Uprava zdravilišča ima tudi v načrtu gradnjo nove osrednje zdraviliške zgradbe, v kateri bodo uredili tudi sau-ne, rimsko-irsko kopel, dalje rusko kopel in nekatere druge vrste kopeli. Prav tako mislijo postaviti nov hotel. Po-
slovi Rumena Luč, Za.snuli mesec in Vas. — „Račke po reki plavajo“ je pa naslov zbirki novel mladega pripovednika Saše Vuge.
Umrli so. V Ljubljani: Marija Marušič, roj. Kek, uradnica na pravni fakultet', Katarina Drovenik, Jerica Slapšak, roj. Pangerc, vdova po šolskem ravnatelju (mati g. Juleta Slap-šaka v Clevelandu), Vilko Kerstein, upok., Ana Kobentar, upok., Ivan Fras, upok., Marija Zavrl, roj. Černe, Marta Šinkovec roj. Pleško, Marija Velkavrh, roj. Oblak, Dragica Badiura, roj. Čeferin, Emilija Zupanc, Lizi škriba, upok. Tob. tov., Franc Pančur, Lovrenc Prodan, Marija Turšič, roj. Arko, Frančiška Logonder, roj. Smuk, Jože Kervi-šek, strugar in strojnik v p., Franjo Rupnik, črkostavec v p., Stane Podgornik In Peter Mavrič, učitelj v p. v Celju, Viktor Trtnik, strojnik v p. v Vevčah, Franc Turnšek, bančni direktor v p. v Celju, Marija Bevčar v Virmaših pri Škofji Loki, Oskar Levec, tehnični vodja Lesno ind. podjetja v Zagorju ob Savi, Stane Perme v Zagorici, Jože Krneč, strojnik v škocijanu, Avguštin Nanut, višji gradbeni delovodja v Kranju, Andrej Jurkovič v Rogaški Slatini, Oskar Kodrin, obratovodja v Celju, Jože Šušteršič pos. v Stanežišah in Anton Knap, prof. v Kranju.
ARGENTINI
Jurak, botrovala ista pa Anton Kastelic in Marija, Bajda, por. Grebenc. — V družini Franca Močilnikarja in njegove žene ge. Marije, roj. Anzeljc, so dobili sina, ki je pri- krstu dobil ime Franci Srečko. Za botra sta bila ga. Marija Marinček in Jože Jonke. Srečnima družinama, naše čestitke.
SAN MARTIN
Obletnico _ blagoslovitve Slovenskega doma nameravajo Sanmartinčani proslaviti v nedeljo, 6. maja, s celodnevno prireditvijo. Program prireditve bo sestavil kulturni svet, ki se je v nedeljo,
21.	januarja ustanoliv v San Martinu da bo v pomoč odboru Slov. doma v kulturno-prosvetnih vprašanjih. Dopoldne bo verski in kulturni del prireditve, popoldne pa športni in družabni del. Ne bo pa ob tej priložnosti nobene tombole niti srečolova. Pač pa namerava odbor Slov. doma prirediti pozneje tombolo, ki bo — tako zatrjujejo odborniki — več' kot senzacija.
\rsuii teden ena
KOSA
Anton Aškerc Koso nekdo kleplje svojo, čuj, nekje tam sred vasi... Ostro, rezko to klepanje skoz večerni mrak zveni.
Jutri rano pa bo trava padala pod kosoj toj in cvetov po polju mnogo padlo mrtvih bo pod njo j...
Slušam, slušam to klepanje... Bog ve, kaj da se mi zdi: smrt je, ki tam kleplje koso, da z njo j mene pokosi.
V Slovenskem domu bo v soboto,
3.	februarja, družabni večer. Prirejajo ga fantje iz okolice Pristave, ki so lansko leto ustanovili orkester „Triglav“. Orkester je že sodeloval na nekaterih mladinskih prireditvah. Sedaj se bo pa sam predstavil vsej slovenski javnosti.
KOROŠKA
DELO KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE
Krščanska kulturna zveza, ki je slovenska kulturna organizacija na Koroškem, je imela 28. dec. p. 1. občni zbor in volitve. Delegati včlanjenih društev in organizacij so napolnili rezsežno posvetovalnico v Mohorjevi hiši v Celovcu. Predsednik Zveze dr. Pavle Zablat-nik je ob začetku občnega zbora pozdravil vse navzoče, med katerimi so bili tudi častni gostje g. kanonik Zech-ner, predsednik Mohorjeve družbe g. Millcmig ter predsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju Bister in predsednik glavnega odbora Koroške dijaške zveze Vakovnik.
Po pozdravu je predsednik Zablatnik v svojem poročilu prikazal načelne smernice, ki so vodile Zvezo v preteklem poslovnem letu in ki bodo ostale temelj tudi delu v bodoče. Že iz imena Zveze se jasno izraža cilj in namen delovanja, je poudaril govornik. Vodilo vsega dela je Slomškovo geslo:
„Vera, nam bodi luč,
materin jezik pa ključ k zveličavni
narodni omiki.“
Krščanska omika je najprej rasla iz preprostega ljudstva — kot preprosta ljudska kultura, nat0 se je tudi slovenski narod polagoma povzpel do višje stopnje, do visoke kulture, do dobe zavestnega. kulturnega ustvarjanja. Danes se Slovenci s svojo kulturo merijo s katerim koli narodom. Zato pa je naloga Krščanske kulturne zveze, da posreduje vsem to slovensko kulturo. Ključ do narodne kulture pa je po Slomškovih besedah materin jezik. Naloga slovenskih prosvetnih društev, ki morajo postati prava visoka šola za mladino, je izpopolnjevati jezikovno znanje ali celo nadoknaditi, kar je zamujenega po krivdi šole ali staršev.
Poleg duhovne kulture pa je v današnjem času tudi važna še telesna. Zato bo KKZ ustanovila še poseben športni krožek, ki bo zbiral mladino in prirejal športna, tekmovanja.
Krščanska kulturna zveza bo tudi budno stala na braniku slovenske kulture, ker so še vedno na delu sile, ki odrekajo Slovencem na Koroškem kul-
turo in hočejo vzeti ključ do slovenskih zakladov — hočejo vzeti slovensko. besedo.
Dr. Zablatnik je zaključil svoj govor z besedami: Naša prosveta mora ogroženemu našemu človeku vcepiti zdrav ponos na kulturo, 'ki se kot enakovredna uvršča v evropski kulturni krog. Tako bo ostal slovenski Korošec veren človek in zvest sin slovenske matere ter bo spoštoval, ljubil in branil sveto dediščino svojih prednikov — vero v Boga in svoj materin jezik in kulturni zaklad svojega naroda.
Iz poročila tajnika Hanzeja Gabriela je razbrati, da je v KKZ včlanjenih 18 krajevnih društev in skupin Farne mladine ter Slovenska pevska zveza, Zveza absolventk gospodinjskih šol in Akademija slov. bogoslovcev v Celovcu. Včlanjene skupine so prav živahno delovale, saj so pripravile 30 iger z 88 predstavami, pet koncertov, 11 akademij in družabnih večerov, 85 poučnih predavanj, 5 izletov in kuharski tečaj. Poleg tega je vodil nekdanji operni pevec Marijan Rus, ki je sedaj profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, še režiserski tečaj. Na povabilo KKZ so na Koroškem gostovali tudi bratje s Tržaškega in Goriškega, Korošci pa so tudi gostovali na Primorskem.
Po debati so bile volitve in so bili izvoljeni: Predsednik dr. Pavle Zablatnik, podpredsednika dr. Valentin Inzko in Erik Prunč, tajnik Hanzej Gabriel, namestnik Vinko Zaletel, blagajnik Lojz Gregorič, namestnica Milka Hartmanova, odbornika prof. Franc Dagarin in Janko Olip.
VILDER HUDO ZBOLEL
V Londonu je hudo zbolel prvak Samostojne demokratske stranke Veče-slav Vilder. Po eni strani .telesa ga je zadel mrtvoud ter je izgubil tudi dar govora. Bolnika so prepeljali v eno od londonskih bolnišnic.
Vilder je znan kot eden najtesnejših sodelavcev pok. Svetozarja Pribi-čeviča. V emigraciji je napisal več publicističnih del. Najbolj znana je njegova knjiga „Bika za rogove“.
PISMO
Cleveland, O. Rojaki, ki so bili nedavno na obisku v Slovenji, pa so dobro poznali razmere v Sloveniji pred drugo svetovno vojno, so prinesli iz domovine tele novice:
O šoli
Prva leta po drugi svetovni vojni so učili po šolah, da je ibil Kristus rojen nekje v Afriki. Bil je spreten hipnotizer in demagog. Da bi laže sleparil ljudi, je celo ustanovil svojo vero. Te vere se še sedaj poslužujejo nekateri ddlomržneži, ki bi radi živeli na račun neumnih ljudi.
Lani so na nekem sestanku staršev in učiteljev odkrito govorili o tem, da je bila mladina pred vojno moralno mnogo boljša, kot je sedaj in da bi bilo dobro, spet uvesti pouk verouka v šole.
Na nekem drugem sestanku je neka mati povedala, da njen sin ne ve, kdaj so bili faraoni: pred partizani ali za njimi.
Ker je večina izobražencev protikomunistična, skuša partijsko vodstvo na vse načine vzgojiti zanesljive voditelje. Partijcem je omogočeno obiskovati večerne tečaje, na katerih predelajo tvarino dveh let v enem letu. Podjetja, kjer so zaposleni, jim morajo dati prosti čas in plačati vse stroške šolanja, profesorji pa dobra spričevala, če „učenci“ razu-
mejo kaj ali ne. Novih univerz in fakultet je toliko, da morajo nekateri profesorji poučevati redno na dveh, kar je zvezano s stalnim potovanjem in velikimi stroški. Slovenija bo kmalu imela ,,izobražencev“ za izvoz.
Vsa vojaška vzgoja je usmerjena predvsem na izgradnjo trdnih komunistov po Marx-Enge.ls.ovih naukih.
Gospodarstvo
Odkar je država opustila kontrolo nad podjetji, je nastala v gospodarstvu taka zmeda, da se zdi rešitev skoro nemogoča. Inflacija raste in noben ukrep proti njej ne pomaga. 'Vsako .podjetje določa plače in cene na svojo roko. Tako je neko podjetje plačalo svojim višjim uslužbencem bonus v višini več letnih plač. Tovarna avtomobilov v Kragujevcu je prodajala svoje tovornjake po, 18 milijonov dinarjev. Ko jih je dala koprska tovarna na trg po 9 milijonov, je srbska tovarna spustila cene na 8 milijonov dinarjev.
Mednarodno posojilo, ki ga je dobila Jugoslavija za sanacijo dinarja, je Tito porabil za organizacijo kongresa nevtralcev v Beogradu, katerega glavni namen je bil propaganda za Jugoslavijo in za komunizem. Jugoslavija trosi za propagando ogromne milijarde. Ko potuje Tito po svetu v svoji luk-
suzni jahti „Galeb“, ga spremljajo, štiri vojne ladje radi varnosti, ena tovorna ladja pa vozi darila za oblastnike, ki jih misli obiskati.
Pri takem razsipanju ni čudno, da ,so se morale predvdjne plače dvigniti za povprečno 20-krat; cene 30-krat, davki pa 400-krat. Kmet, ki je pred vojno plačal 1.000 d'n, plača sedaj 400.000 din davka. Tudi gradbeni stroški so izredno narasli, tako stane sedaj enodružinska hišica 7 'milijonov din (pred vojno 70.000). Radi velikega pomanjkanja stanovanj in ker ljudje ne zaupajo v dinar, se ie zadnja leta veliko gradilo s pomočjo državn'h posojil.
Sedaj so v,se gradbena posojila zasebnikom ukinjena. To se takoj pozna na trgu: med tem, ko je bilo prej treba čakati po več mesecev na cement, opeko, šipe in drugi material, ;so sedaj že zaloge polne in ho kmalu za izvoz. Kardelj je nekoč 'rekel, da sme delavec zaslužiti samo za najnujnejšo hrano in obleko, ker če bi zaslužil več, bo osta-
lo premalo izdelkov in pridelkov za izvoz.
Ceste
Glavne ceste (po katerih se vozijo turisti), so lepe, podeželske pa slabše ' kot pred vojno. 'Na krajih, kjer so bili med vojno porušeni mostovi, so še vedno samo zasilni prehodi. Pač pa so podrli kraljevi- dvorec Suvobor na Ble-I du in grad Brdo uri Kranju in zgradili
za Tita nove, modernejše vile.
Narodnostno vprašanje
Da 'bi pretila kaka večja nevarnost slovenskemu narodu zaradi naseljevanja južnjakov, ni res. Ker so Slovenci po večini izučeni obrtniki, uradniki in podobno, morajo gradbena podjetja iskati ljudi za težaška dela na jugu, toda tl delavci se pozimi vračajo na svoje domove. Večjo nevarnost tvorijo delavci na državnih veleposestvih (kombinatih). Ker tudi tu ne morejo dobiti Slovencev, najemajo Srbe in Črnogorce, ki se potem tam stalno naselijo. Resnično nevarnost za narodni obstoj predstavlja samo moralna pokvarjenost mladine. Ta hoče raj na zemlji; vzgojena je samo za uživanje in veseljačenje. Število nezakonskih otrok in mladostnih razporok je strahotno naraslo. Splav je zakonito dovoljen. Samo v Ljubljani se izvrši vsak dan do 10 po posebni komisiji dovoljenih splavov.
Avtomob ližem
Ideal današnje mladine doma je, imeti avto ali vsaj motorno kolo in TV. Sprva 'so imeli avtomobile samo višji strankini funkcionarji, zadnje leto pa dovoljujejo zanesljivim pristašem, da hodijo na delo v Zapadno Nemčijo in druge države, si tam zaslužijo avto in ga pripeljejo domov carine prosto. Na ta način je avtomobilski 1 promet zelo narasel. Odkar imajo par-
tijci svoje avtomobile, se je vožnja na vseh javnih prometnih sredstvih zelo podražila.
Turisti
Dočim so uživali tujci prejšnja leta posebne ugodnosti, pa veljajo sedaj za nje posebne, mnogo višje cene kot za domačine. Tako n. pr. plača domačin za obisk Postojnske jame 50.— din, tujec pa 600.— din. Tudi cene hrani in prenočiščem po hotelih so se precej približale ameriškim. Pri tem je pa postrežba v mnogih krajih odbijajoča.
Pridobitve revolucije
Voditelji Jugoslavije vedno poudarjajo, da se je treba 'boriti' za ohranitev pridobitev revolucije. Narod razume pod tem imenom dobre službe, ki jih je prinesla revolucija bivšim izvržkom človeštva. Edina resnična pridobitev je moderno socialno zavarovanje, za katero gre 67% vseh uslužbenskih dohodkov. K«r niti to ne krije vseh obveznosti socialnega zavarovanja, iso za bodoče ukinili razne ugodnosti, kot na pr. letovanje ob morju po znižanih cenah in podobno.
Dva razreda
V 16 letih vladanja se komunistom ni posrečilo pridobiti ljudi, tako sta sedaj tam še vedno dve skupini: prva se imenuje prekaljeni borci, druga pa prekaljeni reakcionarji.
0 V E N C I
S L
ZDA
Rev. Dr. Franc Blatnik, znani slov. salezijanski duhovnik, ki je doslej deloval v Puerto Rico, je bil na prošnjo jugosl. salezijanskega prov.’nciala g. Avguština Jakoba generalnemu predstojniku Salezijanske družbe začasno prestavljen na sedež provinciala Vzhodno ameriške salezijanske province v New Rochelle pri New Yorku. Njegova sedanja naloga je zbiranje prispevkov med ameriškimi in kanadskimi slovenskimi rojaki za dograditev in dovršitev cerkve sv. Terezike na Kodeljevem v Ljubljani. Kot znano so to cerkev začeli graditi salezijanci že pred vojno. Sedanji dr. Blatnikov naslov je. Rev. Franc Blatnik, SDB, 148 Main St. Rochelle, N. Y..
Slovanska šola odn. odbor staršev te šole pri Sv. Vidu v Clevelandu, je imela nedavno občni zbor. Šolo vodi ravnatelj g. Jošt Martelanc, šentviški kaplan, upraviteljica je Angela Bolha. Poleg nje na šoli še poučujejo Francka Bolha, Marija Delkin, Silva Savernik, Zina Velikonja, Stane Vehovec, petje pa Franc Zupan. Lani je šolo obiskovalo 119 otrok, letos se jih je pa priglasilo 158. Na občnem zboru staršev slov. šole »o bili izvoljeni: predsednik Anton Meglič, podpredsednik Milko Pust, tajnik Jernej Zupan, blagajnik Ana Vidergar, točaja Vinko Rozman in Viktor Kmetič, kuharice Pavla Rihtar, Marija Kocjan, Marija Vogel, pecivo Kristina Rihtar. Odborniki so prof. Janez Sever, ing. Franc Gorenšek, Danilo Kranjc, Lojze Petelin in Franc Tominc. Nadzornika Minka Slak in dr. H. Lobe. .
Baragov dom v Clevelandu z novimi razširjenimi prostori nudi sedaj še večjo možnost za razmah slovenskega, kulturnega, prosvetnega in družabnega življenja Slovencev v Clevelandu. Otvoritev novih prostorov je bila združena z veliko novembrsko družabno prireditvijo, k je prav lepo uspela ter je bila tudi lepo obiskana.
Vladislav Bevc, sin ing. Ladislava Bevca, člana NO za Slovenijo, je na Kalifornijski univerzi v B-srkeley-u promoviral za doktorja filozofije. Njegov pravi poklic pa je elektrotehniška stroka. Mladi doktor se je letos tudi poročil in sicer z gdč. Nado Jarosin, ki je prišla iz Jugoslavije na obisk v ZDA. Prihodnje Isto pa mis.1T oditi Še ha spe-
SLOVENSKI PREVOD ENCIKLIKE „MATER ET MAGISTRA“
Družabna pravda je oskrbela prevod zadnje papeške enciklike „Mater et Magistra“. Poslala ga je v Rim, kjer ga bo natisnila v knjigi papeška tiskarna. Ko bo Družabna pravda dobila .iz Rima knjige z omenjeno papeško socialno okrožnico, jo bo dala takoj v prodajo.
PO SVETU
eializacijo na oxfordsko univerzo v Anglijo. Čestitamo!
Slovenska šola fare Marije Vnebo-vzete v Collinwoodu, ki jo vodi že vrsto let g. župnik Matija Jager, je za mi-klavževanj-e uprizorila Gržinčičevo opereto „Miklavž prihaja“.
KANADA
Odkar imamo v Torontu dve slovenski župniji, je med njima nastalo kar lepo tekmovanje v kulturnem, organizacijskem in verskem življenju. V obeh župnijah imamo redno razne prireditve, ki se jih rojaki radi- udeležujejo ter s. tem izpričujejo narodno zavednost, obenem pa dajejo vidno priznanje tistim, ki se- za slovensko skupnost žrtvujejo.
V	župniji Marije Pomagaj je bila novembrska lovska pojedina prijeten družabni dogodek. Kot smo že poročali so ing. Grmek in brata Kus na lovu ustrelili velikega kanadskega losa. Slovenske kuharice- z go. špringarjevo na čelu so rojakom pripravile okusno lovsko pojedino. Za veselo razpoloženje je skrbel orkester Triglav, gospe Muhičeva in čekutova sta pa v splošno zadovoljstvo zapeli venček slov. -narodnih. Na klavirju ju je spremljal Jurij Eržen.
Tudi -naslednji- prireditvi v novembru sta bili v tej fari dobro obiskani: Najprej prosvetni večer, na katerem je lazarist g. Zrnec kazal skioptične slike raznih krajev Slovenije, in dobrodelni s-ejm, ki ga je priredila Kat. ženska liga.
Važnejša .dogodka v novembru v tej fari sta bila še birma slovenskih otrok ter uprizoritev zgodovinske igre iz križarskih časov „Roža sveta“ v režiji D. Mauserja.
V	decembru sta bili- v tej fari dve prireditvi: Miklavževanje- 3. decembra, Marijanska akademija pa 10. decembra. Na sporedu akademije je bil govor predsednice Marijine- družbe Marije Krnc, Vodopivčeva pesem Immaculata v Izvedbi ženskega pevskega zbora ter igra v 3 prizorih „Slava Brezmadežni“.
V	župniji Brezmadežne smo pa imeli v novembru in decembru naslednje slavnosti in prireditve. Dne 19. nov. je urednik verskega lista Ave Maria p. For-tunat Zorman iz Lemonta blagoslovil Goršetov Križev pot. Tega dne je bilo v fari- prvo farno žegnanje. Pri tej pobožnosti go prv.ie uporabljali m onstran -co, ki jo je cerkvi podaril Franc Gorišek, lep oltarni prt pa ga. Pavlina An-zelc.
Miklavževanje v tej fari je bilo 10. dec. Rajanje nebeških angelov so izvajale deklice slov. šole. V nedeljo, 24. decembra, je Slovenski cerkveni- pevski zbor nastopil s spevoi-gro Slovenski bo-
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Žič, na Štefanovo je pa prekmurska folklorna skupina pripravila družabni večer. Na dan nedolžnih -otročičev je- bila v cerkvi maša za vse otroke, nato pa so imeli ministranti skupno kosilo, silvestrsko prireditev za rojake,, je pripravil Slov. cerkveni pevski zbor.
Živahno se pa udejstvujejo slovenske skupine tudi v drugih mestih Kanade. Tako so rojaki iz Londona in St. Thomasa sodelovali pri razstavi narodnih noš in uporabne umetnosti novembra meseca v St. Thomasu. Tekmovalo je 22 narodnosti. Prvo- nagrado so dobili Poljaki, drugo Ukrajinci, tretjo pa Slovenci. Prejeto denarno .nagrado so podarili- za slovenski dom.
PO ŠPORTNEM SVETU
Košarkarji OUmpij®, ljubljanskega akademskega kluba, so v drugem kolu za prvenstvo evropskih državnih prvakov nretekli teden premagali zahodn-o-n-emškega prvaka Frankfurter B. Club. Rezultata tukajšnji listi niso navajali.
V Santiagu v Čilu so 18. 1. 1962 izžrebali tekmovalce za svetovno nogometno prvenstvo, ki se bo začelo 31. maja. Za četrtfinale se je kvalificiralo 16 državnih reprezentanc, ki bodo igrale v kolih v 4 skupinah. Najprej so izžrebali nosilce skupin, ki so bili že vnaprej določeni, le vrstni red je določil žreb: Urugvaj, Čile, Pražil in Argentina. Prvo skupino sestavljajo Urugvaj, Kolumbija, ZSSR in Jugoslavija; tekme pa bod-o imeli v Arici. Druga skupina se bo pomerila v Santiagu: čile, Švica. Nemčija in Italija; tretja bo merila moči v Vina del Mar: Brnzil. Mehiko, Španija in Češkoslovaška. V četrti skupin', ki bo igrala v Raneagui, so Argentina, Bolgarija, Madžarska in Anglija.
GOSPODARSKO ŽIVLJENJE
Mestna občina v Bs. Airesu ima v načrtu zgraditev 17.500 stanovanj. V kratkem bodo začeli graditi velike mo-nc-bloke na mestnem svetu s 5.700 stanovanji. Mestna občina bo prihodnje dni začela sprejemat: prijave tistih, ki bi radi stanovanja kupili. Prijavljenci bodo morali plačati 20, 30 ali 40 odstotkov od vrednosti stanovanja v času enega leta do treh let, ostali znesek pa v časb 10 do 15 let z obrestmi, ki bo-do tedaj običajne. Stanovanja bodo 2, 3 in štirisobna in bodo stala od 250.000 do 500.000 pesov;
DRUŽABNI VEČER
Triglav Jazzom
v
SLOVENSKEM DOMU Cordoba 129	San Martin
Vsi lepo vabljeni Datum 3. II. 1962. Začetek ob 20.
ZBORNIK - KOLEDAR Svobodne Slovenije za 1962 v vsako slovensko družino, v sleherni slovenski dom!
Če ga še nimate, naročite ga še danes. Stane samo 330 pesov.
• NAJNOVEJŠE HLADILNIKE :
I BLED \
|	5
; ter vse ostalo za h:šo in dom • ! . . ! S Vam nudi vedno po najugodnej- ; ■
šlh cenah	:
ESL0VEN1A UBRE
Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire», Argentina
\ o°m Ssš	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
1 0(3 u o¡£o <	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina	Svobodne Slovenije za leto
no Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Cerrito 2245 Lomas del Mirador
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, oflc. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Airea
Kirurg
DR. LOJZE BERCE
obvešča slovensko javnost, da zaradi počitnic od nedelje, 4. februarja, do novega sporočila ne bo crdinlral
ELEKTRIČAR
. rt-i: ,-V	-. -	_
oficial ali mediooficial, ki bi imel veselje za skupno delo, nai pošlje naslov na upravo lista pod o-snačko „Sodelovanje“.
V Ljubljani imajo sejme. V decembru se jim je pa pridružil še sejem, ki ga doslej še niso imeli: sejem rabljen/h smučk. Priredil ga je smučarski klub „Novinar“.
Nedelja 4. febr. v
Moron u
tradicionalna prireditev duhovnega življenja
OBVESTILA
V	nedeljo, 28. tim. ob 11 bo sv. maša za Slovence v cerkvi sv. Marjete v Boulogne.
Letni shod salezijanskega sotrud-cištva bo v nedeljo, 28. januarja, ob 6 zvečer v cerkvi Marije Pomočnice v Ra-mos Mejia. Vabljeni vsi sotrudniki in prijatelji salezijanskega dela. Opozarjamo, da bo ob pc-1 6 večerna maša v 'sti cerkvi.
V	Našem domu v San Justu bo v nedelje 28. t. m. ob pol desetih dop. sestanek slovenskih rojakov zaradi «V,-, ločitve načina za zagotovitev uspešnega delovanja, na raznih področjih slovenskega udejstvovanja zlasti za pritegnitev slovenske pošolske mladine. Vsled važnosti vprašanj, ki bodo na dnevnem redu, naj se ga udeleže dekleta, žene, fantje in možje iz s-a-n-juškega okraja.
Dekleta! Odbor SDO sporoča vsem članicam, da bomo za nedeljo 28- t. m. predvideni izlet imele v mesecu februarju.
Informativni sestanek članov SkC venske hranilnice- z, z o. z. bo v soboto, 3, februarja, ob 20 v ulici Alvarado 350, Ramc-s Mejia. Vsi člani vljudno vabljenk Odbor.
Slovenska hranilnica z. z o. z. sporoča svojim vlagateljem, da obresti za leto 1961 lahko dvignejo ali pripišejo h glavnici ob sobotah od 16—20 v naši pisarni na Alvarado 350, Ramos Meiia. S seboj nr nesite hranilno knjižico. Vse d0 31. III. 1962 nedvignjene obresti bomo pripisali h glavnici z datumom 1. januarja 1962.
V	nedeljo, 21. februarja, bo v Slovenski vasi v društveni dvorani ob 17 deveti redni občni zbor' društva. „Slovenska vas“.
SLOVENCI!	E
m
| j	V hotelu PRIMAVERA
Avda. Luro 2525 Mar del Plata
T.	E. 2-8425
: :
¡; dobite najboljša postrežbo po j j S zmernih cenah. V letošnji sezoni 5 so na razpolago tudi prenočišča s Rojakom se priporočata
■
ZORA in DANICA |
VSEM LASTNIKOM.
PLETILNIH STROJEV sporočamo, da domača podjetje BRATA PIBER
izdeluje: Variad-or automático de frontura, a'slador automático de colores.
Prednosti: Instalacija na licu mest Prednosti: Instalacija na licu mesta, zmerne cene, ugodni plačilni pogoji.
PRENOČIŠČA V MAR DEL PLATI dobite z udobnostjo po zmerni ceni PRI DRUŽINI PANGOS
Po dogovoru tudi uporaba kuhinje in zelenjave z vrta. Kolektiv pred vrati, ki Va,s pelje na kopališča. Priporoča se
LUDVIK PANGOS 3 de Febrero 4522 (za žel. postajo) Mar del Plata
IVAN TAVČAR
w m m i v e w
Jelovo brdo. Ravno pod Blegošem tiči ta vasica. Tu sem preživel otroška leta, kakor živi mlada ptica v gnezdu: Zato me vse sili nazaj v rojstni svet in tja me bo sililo, dokler me bodo nosile noge.
Mehki spomir.i so me objemali, ko sem hodil proti Jelovemu brdu. Stari naš Blegoš je začel kazati svoj obraz, a ,t'k -njega je čepel okrogli Koprivnik; izza njega se tako radi privlečejo črni oblaki. ■
•
Mož je pokazal z roko na Blegoš. „Lep je,“ ter obrnil k meni svoj izmučeni obraz, „in če je -bil človek šestnajst let notri, se ga komaj nagleda-“ Zagledal se je v goro. Začelo se mi je svitat', kdo bi bil ta človek. Dolgi zapor mu je razeral lice in izpadli so mu lasje.
Nekaj je govorilo r.aše gorovje le o tem, ka.ko sta se kočar Skalar in grun-tar Kalar trgala zaradi njivice, ki je bila last beračeva, pa je hotel bogatin po njej vlačti les iz svojega gozda. Kc-nčno je zmagal v pravdi kočar. Bogatin je 'besnel. Temno sem se spomnil, kako se je govorilo, da sta se v nekem rebcvju na Blegošu srečala, se spopadla in da se je pri tem Kalar do smrti ponesrečil.
Zopet je ječal: „Lemoj, šestnajst let. In noben dan nisem videl Koprivnika, ne Mladega in ne Starega vrha.“ Iztegnil je koščeno roko: „V.‘š, tam za robom je bilo. Na ozki stezi me je srečal, sekiro je vzdignil in -k meni- rinil. Ker pa je bilo deževalo, se mu je spodrsnilo. Truplo in sek‘ra sta padla po skalovju in, -kakor je Bog v nebesih: jaz se ga z roko nisem dotaknil. Njegov brat je pričal. Skrit za grmom 'e hotel videti, kako sem Kalarja pograbil in ga potisnil čez rob. Krivico mi- je storil in šestnajst let mi je ukradel.
Dotlej šimnova žena Luca ni bila spregovorila. Imela je jokajoč, stepen glas.. „Toliko sem vekala,“ je zastokala in njene oči so b'le v resnici podobne studencu, kadar izgubi v poletju vodo, „toliko sem vekala, ko so mi moža odpeljali. Sosedje me niso pogledali, nobeden me ni vzel na delo. Dobro leto potem je umrla špeliea — od stradanja. Toliko sem vekala.“ Pri nara ljudje ne jokajo, pri nas vse „veka“, tako otrok v z. beli kakor žalujoči pri pogrebu. Zatorej je tudi Luca vekala, ko so ji moža vzeli in ko je umrlo otroče. Pa tudi brez vekanja bi bil človek tej ženski verjel, da. je veliko trpela pod božjim
soncem. V teku tega trpljenja se je je oprijela bolezen, da je s suhim obrazom migala neprestano sem in tja, ‘prav kakor bi hotela sproti zanikati, kar je govorila. Vse to jo je- delalo smešno, ali ravno ta smešnost je- nehote poviševala vtis žalosti, v toliki meri prisojene materi Luci.
„Tako je umrla tudi špeliea. Pa še tružice m,: niso hoteli napraviti v vasi. Morilci in ubijalci- nismo imeli nobene pravice. — Zjutraj je umrla in povem vam, da od stradanja. Na svetu je bila komaj tri leta. Pa nikjer nisem mogla dobiti desak, da bi jo bila spravila, kakor se človeku spodobi. Zvečer, ko se je luna prikazala za Goro, sem jo naložila v košek, s katerim sm0 vozili travo, če smo imel: kravo pri hiši; Takrat je sadje cvelo. Naložila in odpeljala sem jo ponoči. Nekaj jablanovih vejic sem položila k njej, da je- šla v cvetu od doma. Povedati ne morem, kako mi je bilo tisto noč. Tak pogreb in nedolžen otrok, ki nikomur nič hudega storil ni. O Jezus. O Jezus.“
Nekaj časa je vzdihovala, nato je še-dostavila: „Ali brez pogrebcev moja špeliea ni ostala. Ko jo pripeljem pod Malenškim vrhom do prvega ovinka v gozdu, pogledam na. trattao pred seboj, pa iti jo primaha tam dol kosmat in rjav zajček. Kak streljaj 0d mene je
skočil na pot. Prav nič se ni bal mojega mrtvega otroka. Sredi pota, je sedel, prav čudno je mahal z ušesi in si mel z r.ožico kuštravo glavo. Oči si briše, sem mislila. Na vse to je izginil v bukovje, a povem ti, še trikrat je žival prekrižala pot; vselej je obsedela in ■si brisala gobček. In vidiš, Bog je poslal tega pogrebca, ker ni Mio ljudi. O Jezus, kaj sem prestala tisto noč.“ Še mnogo mi je potem potožila Luca. „Zdaj imam moža,“ je dodlala t’ho, „doma pa mu nimam ka.j skuhati. Ni pšena, ni moke in drugega nič. Prvo noč bo moral v posteljo brez večerje.“
Obmolknila je in me kimaje gledala. Vsaka črta na upalem obrazu je trepetala, dokler ni polagoma, istisnila iz sebe, da bi jima kaj posodil. Res smo. nato pri Posevčniku na Malenškem vrhu nakupili moke in drugih stvari. Pr' odhodu je trgovec omenil, da je vsa vas v ognju jn da bi morda ne kazalo danes d'omov.! Pa smo vendar odrinili.
Približali sm0 .se prvim hišam. Slišali smo vpitje in opazili, da so ljudje vihteli'kole in vile. Razlegal se'je krik: „Živ r.e pride v vas. če je oni pod zemljo, naj gre ta za njim.“ V prvi vršti je di-vja.l Kalar, v rokah je imel zakrivljene gnojne vile. Tudi nekaj žensk je kričalo vmes, še otročaji so tiščali kolice v slabotn'h rokah.
Ta dva sta obstala in od skoraj okam-enela. „Moli, Luca,“ je z ječal šimen. Krčevita je tiščal vrečico živežem k sebi, snel črni slamnik z gl ve, z desrdeo pa začel delat: velike k: že čez potno čelo. Oglasila se je rr ibev o Kristusovem trpljenju; stepe glas kimajoče Luče je presegel vpil množice. Razoglav sem korakal za o! ma, ko sta v silnih stiskah iskala j moči pr.': Njem, ki je nekdaj 'trpel solzni naš svet. Že smo dospeli do s vražne tolpe. Za Blegošem je zaton sonce in senca je legala po krajini. I< kor jok je- bilo slišati Luče skrb: glas: „Ki je za nas krvavo bičan 1 k; je za nas s trnjem kronan bil, ki za nas križan bil.“ Presunilo me je 1 ko, da sem skoraj videl, kakor bi stoj s trnjem ovenčan* iv. krvav0 prebič: Odrešenik s svojim križenl pred nar In ta dva sva nosila križ z Njim.
Ljudstvo je obmolknilo. Že je nel Količev odletelo v stran. Matere so i grabile po otrocih in tudi možje so ginili. Zadnji je odstopil še Kalar, v | je tresel na tlak pred hlevom. V h: - ni bilo videti žive -duše več. Ostal si . sredi vasi. Ona dva pa sta odkorak: proti svoji pc-drti koči ir. še iz da . se je cul jokajopi glas Luče: „IC je j nas Križah bil“. Tak0 sem prišel ti i večer na JeIov0 brdo.